Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. U. t/. — sekcije sza Dravsko banovino v Ljubljani M Mesečna priloga »Vrosveta« i Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6ll. Rokopisov ne vraiamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak leirtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plalajo list s llanarino. Oglasi po ceniku In dogovora, davek posebe. Poit. lek. ral. 11.153. Telefon 3112 Prva in najvažnejša zahteva, od katere ne smemo odstopiti, naš cilj, za katerim moramo stopati v strnjenih vrstah, je: osamosvojitev učiteljskega stanu na gospodarskem polju. Zavedajmo se velike odgovornosti do naših poklicnih naslednikov, potrudimo se, da jim bomo zapustili boljšo dediščino kot smo jo prejeli mi. Razveseljivo dejstvo je, da se v zadnjem času oglašajo navzlic krizi in redukcijam tovariši in tovarišice po srezih v večjem številu za zadružne člane, zahtevajo pa pravico so-odločevanja — mesta v vodstvu. Popolnoma prav: kdor v precejšnji meri nosi odgovornost pred zakonom, naj tudi soodloča. Se dalje moramo iti! Zadružnik posečaj občne zbore, zahtevaj točnih pojasnil, kritiziraj, nasve-tuj! Pravico imaš, dolžnost tudi! Kako žalostno sliko nam podajajo oni občni zbori, kjer se vsemu samo prikimava, podobni so mrtvaškim sedminam. Zadrugo tvorijo vsi zadrugarji, jo vzdržujejo in so za njo gmotno odgovorni z deležem in jamstvom. Vodstvo zadruge je njen reprezentant na zunaj in napram oblastem. Vsak zadružnik naj v pravem času in na pravem mestu pove vse, kar ga teži, kar bi utegnilo zadrugi koristiti ali jo obvarovati pred škodo. Edino pravo mesto za take razgovore in pojasnila so občni zbori. Enkrat v letu polagajo vodstva obračun za opravljene posle, pa je premalo zanimanja, premalo udeležbe, premalo stvarnih kritik in primernih nasvetov. Zavedajte se, da ste Vi vsi zadruga, njeno vodstvo je le Vaš pooblaščenec. Naše stanovske zadruge imajo nizke deleže, zato jih zmore prav vsak tovariš, vsaka tovarišica. Kjer je delež malo večji znesek, n. pr. pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani 250 Din ali pri Obmorskem domu v Omišlju 2500 Din, ga lahko poravnaš v večmesečnih obrokih z malimi prispevki. Delež je in ostane last zadružnika samega. Naše stanovsko-gospodarske zadruge so v tesni zvezi z učiteljstvom. Če bi danes navedli v številkah vse gmotne koristi, ki so jih prejeli posamezniki, bi čitali velike, milijonske zneske. Prejetih moralnih dobrin številčno sploh ne moremo oceniti, pozna jih vsak učitelj, vsaka učiteljica, soproga ali vdova učiteljeva, ker jih čuti na sebi. Ob drugi priliki bom podal približen pregled stanovsko-gospo-darskih uspehov v besedi, dejanju in številkah. Nekatere naše gospodarske zadruge se prav lepo razvijajo, imajo prilično visoko število zadružnikov in prav zadovoljivo spolnjujejo svoje obveznosti. Imamo zopet nekaj zadrug, za katere se tovariši po srezih v večjem številu ne morejo ogreti. Ene kot druge imajo edino ta namen: koristiti zadružnikom in učiteljstvu. Kdor je res pravi tovariš, kdor hoče priboriti sebi, svoji družini in svojemu stanu boljše dneve, ta bo postal zadružnik v stanovsko - gospodarskih zadrugah. I. K. Nj. Vel. kraljica Marija za zaščito dece Še nekaj iz stanovskega gospodarstva V prvih povojnih letih je našel slovenski učitelj vse polno dela in brig za strokovno ureditev našega šolstva. Pisal je šolske liste, popravljal in sestavljal nove čitanke, prirejal priročne učbenike in skrbel za natisk raznih pomožnih knjig. Zastarele in nemško pobarvane učne načrte je bilo treba popraviti, spo-polniti in naši narodni državi primerno prikrojiti. Niso bili mali in ne lahki posli, katere je v par letih vršil in uspešno dovršil. Treba mu je bilo poseči na narodno, socialno in obrambno polje. Sokol in gasilec, vrtnar in sadjar, pevec in dramatski igralec, zadrugar in predavatelj, vsi ti so ga klicali v svoje vrste, prosili in želeli njegove pomoči. Nikjer ni odrekel! Ni čudno, če mu je celo zakonodajalec priznal in odločil —- za delo — v šolskem zakonu posebno stališče in poveril kočljivo nalogo v službi izvenšolske narodne izobrazbe. Idealist - učitelj se je z zavihanimi rokavi vrgel na delo, potil in garal na desno in levo, od zore do mraka, danes, jutri in v naprej. Delal je in delal, ker je hotel osrečiti ves narod, ker je hotel s pridnostjo in trudom priboriti prav vsem boljšo bodočnost. Ne smemo pozabiti, da se je to vršilo v onih časih, ko so vojni dobičkarji in povojni, verižniki razmetavali milijone za šampanjec, ljubezen in luksus. Učitelj je delal veliko, pomagal kjerkoli so ga klicali, potrebovali, povsodi rade volje in nesebično. V svojem velikem navdušenju ni nikogar prezrl, nikogar pozabil. Pač! Pozabil je — nase in na svojo družino. V letu 1926. se je ustanovil v stanovski organizaciji gospodarski svet. Ta naj bi bil organiziral, poglobil in vodil vse stanovsko gospodarstvo. Zaradi pomanjkljive sestave ni bilo zaželenih uspehov. V letu 1931. je vodstvo JUU sekcija Ljubljana rešilo to vprašanje na bolj zadovoljiv in srečen način, to je: v gospodarski svet naj pošlje vsaka stanovsko-gospodarska edinica svojega zastopnika, vodstvo organizacije pa svoje zastopnike. Vsi ti so že po svojem zastopstvu in osebnem zanimanju močno zainteresirani na splošnem in dobrem uspevanju posameznih kakor tudi skupnih gospodarskih ustanov. Gospodarski svet, ki je na svoji prvi seji 2. aprila 1932 dobil svoje vodstvo, se je od tedaj sestajal vsako leto, tudi po večkrat in ima do danes zaznamovati že precej lepih uspehov, saj so ravno na teh sejah posamezni zastopniki dobili mnogo nasvetov in novih smernic, katere so realizirali v svojih gospodarskih edinicah. Gospodarski svet je na svoji seji 29. septembra 1935 poudaril veliko važnost te institucije v gospodarskem smislu ravno s tem, ko je nanovo vzpostavil stalno tajništvo in imenoval sposobnega tovariša za tajnika. Delo naj se opravlja za daljšo dobo enotno in smotreno po načrtu kakor ga predpisuje pravilnik za gospodarski svet. Že pri površnem pregledu naših gospodarskih ustanov vidimo, da so vse — razven Obmorskega doma v Omišlju — registrovane zadruge. To je danes najbolj priljubljena in najbolj varna oblika za vsako gospodarsko udejstvovanje. Zadruge imajo že po zadružnem zakonu predpisano delo, vodstvo nosi veliko odgovornost, vse dobrine se pa razdeljujejo enakomerno med vse člane. Zadruge so popolnoma samostojne. Člani - zadružniki v naših gospodarskih edinicah so. izključno samo pripadniki učiteljskega stanu; izjem je zelo malo in le v Učiteljski samopomoči v Ljubljani. Vse te ustanove so po imenu in po svoji sestavil res prave učiteljske gospodarske enote. Jasno je, da ima naša stanovska organizacija pravico in dolžnost nadzirati te zadruge v tem smislu, da vršijo svoje naloge v prid članstva in vsega stanu. Ime samo ne zadostuje, treba je resnega in pravega dela ter usmerjenosti po stanovskih zahtevah. Stalno tajništvo gospodarskega sveta bo obnovilo vse rahle vezi, ki že obstojajo med stanovskimi zadrugami, zadružniki in stanovskim vodstvom. Stalno tajništvo bo vzpostavilo več novih in tesnejših stikov za skupno in smotreno delo, kar bo gotovo rodilo večje in boljše uspehe. S svojim preglednim gradivom, ki ga stalno tajništvo zbira in dobiva od stanovsko-gospodarskih enot in vodstva organizacije, bo izravnavalo in nadziralo gibanje članstva v gospodarskem delu po posameznih srezih. vabilo gospodarske neorganizirance v njim primerne zadruge in dobavljalo temeljite informacije vsem tistim, ki bi se hoteli z našim gospodarstvom temeljitejše baviti ali ga tudi le spoznati. Stalno tajništvo bo pomagalo gospodarskim ustanovam, zadrugar-jem in onim, ki bi to radi ali morali postati. Vsak učitelj, vsaka učiteljica bi se morala zavedati in biti dodobra prepričana da je naša rešitev le v dobrem in urejenem stanovskem gospodarstvu. To dosežemo, če se vsi oklenemo naših zadrug, vsi sodelujemo in vsi soodločamo v vseh gospodarskih vprašanjih. Med najtežja in najbolj pereča socialna vprašanja naše države spada tudi vprašanje načrtne organizacije otroške zaščite. Imamo 4,611.600 otrok, ki jim je potrebna temeljita in sistematična zaščita. Da bi to veliko delo po načrtu izvedli, so nedavno ustanovili osrednjo organizacijo za zaščito dece, nekako zvezo ustanov za zaščito dece. Pri tem sodelujejo zasebna socialna in humanitarna iniciativa ter zastopniki raznih državnih in samoupravnih ustanov za zaščito dece. Organizacija bo svoje delo razpredla po vsem ozemlju države in si je nadela ime »Jugoslovanska unija za zaščito dece«. Unija je že postala član mednarodne unije v Ženevi, šteje pa nad 200 naših organizacij in društev. V njej so tudi zastopniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, prosvetnega ministrstva, ministrstva za telesno vzgojo, zastopniki vseučilišč in vse-učiliških klinik, zveze mest kraljevine Jugoslavije, Rdečega križa, saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, skavtske zveze, zdravniških društev, protituberkuloznih lig, ženskih društev. otroških zavetišč in posvetovalnic itd. Na čelo Unije je stopila kot častna predsednica Nj. Vel. kraljica Marija, naša prva mati. V osrednjem odboru Unije pa so med drugimi bivši ban dr. Josip Šilovič, univ. prof. dr. Matija Ambrožič, ga. Leposava Petkovič, predsednica Jugoslovenske ženske zveze, ga. Mirka Grujič, predsednica Kola srbskih sester, ga. Vera Perovič, soproga kraljevega namestnika, Vlada Vidakovič, tajnik zveze mest kraljevine Jugoslavije, Anton Skala kot zastopnik prosvetnega ministrstva itd. Glavni odbor Unije je sklical v Beograd prvi manifestacijski kongres za zaščito dece. Kongres bo otvorila Nj. Vel. kraljica Marija mati. Začel se bo 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani novega Kolarčevega vseučilišča. Razpravljali bodo zlasti o vprašanjih zavetišč za otroke brez doma, o rasni higieni in o zaščitil dece. V zvezi s tem kongresom za zaščito dece je Nj. Vel. kraljica Marija poslala po Uniji za zaščito dece jugoslovanski javnosti naslednje pismo: Jugoslovanski uniji za zaščito dece! Jugoslovanski naraščaj naj bo ponos našega naroda in glavni steber veličastne zgradbe naše države. V svojih prsih nosi bodočo usodo našega naroda. Zato je vseh nas dolžnost, da na kar moči idealen način pospešimo razvoj vse naše dece in da posvetimo svojo največjo pozornost bodočnosti1 svojega ljudstva, svoji deci. Sredstva, ki jih bomo potrošili za svoje otroke, bodo obrodila najlepše sadove. Prava štednja ni štednja na otroku, marveč štednja za otroka! Zato naj se iz javnih in zasebnih virov zbirajo čedalje večja sredstva in uporabljajo za načrtno zaščito dece. Poleg državne zaščite morajo našim otrokom posvetiti vso svojo pozornost tudi naše občine, zlasti pa naša mesta. Najuspešnejše metode za otroško zaščito bodo izvedljive le na podlagi, resnega študija. Poleg obilne dobre volje je potrebno ogromno znanje s primernimi življenjskimi izkustvi. Z zadovoljstvom pozdravljam prve korake naše Jugoslovanske unije za zaščito dece na potu k njenim lepim in vzvišenim ciljem. Naj bi v vse vrste našega ljudstva prodrl občutek odgovornosti napram deci in bodočim pokoljenjem, naj bi prišlo do zdravega sodelovanja, zasebne iniciative z javnimi organi, tako da bi s strokovnjaki iz vseh naših krajev poiskali najboljše metode otroške zaščite. Prvi jugoslovanski kongres za zaščito dece, ki ga Unija priredil ta mesec, bo v Beogradu. Kongres bo pospešil proučitev vprašanj naše otroške zaščite. Iskreno želim, naj bi za kongres zavladalo vsestransko zanimanje med uradnimi krogi in zasebnimi dobrotniki, kakor med strokovnimi delavci in prostovoljnimi sotrudniki na področju naše otroške zaščite. Naj Unija vztraja s svojimi prizadevanji in doseže najlepše uspehe v korist naših otrok, ki so up našega naroda in nosilec njegove srečne bodočnosti! Marija s. r. Beograd, v novembru 1935. VSEBINA: Še nekaj iz stanovskega gospodarstva. Nj. Vel. kraljica Marija za zaščito dece. Tudi aktualne zadeve. Državni proračun. Važne določbe finančnega zakona. CMD gradi novo šolo. Čehoslovaki za svoje šolstvo. LISTEK: Učitelj čičigoj v nebesih. Splošne vesti. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. v razredu na enorazrednici v hribih ali v istem razredu na šestrazrednici v mestu ob železnici je podvrženo istim pedagoškim pravilom seveda s primerno diferenciacijo. Gospodarske (materialne) težnje vseh članov naše organizacije morajo biti v bistvu enake. Vsak si hoče zagotoviti primerno življenjsko eksistenco z neobhodnim minimumom zase in za svojo morebitno družino. Cilj vseh je, da ta minimum v kolikor ga nimamo, dosežemo oziroma se mu v večji ali manjši meri približamo. Zato so naše zahteve po pravično odmerjeni plači, po stalnosti na službenem mestu, po pravilno urejenih, na zakon in stanovsko moralo se opirajočih premestitvah, pravilnih napredovanjih itd. Skupna obramba naših delovnih in materialnih interesov je že razvidna iz predhodne utemeljitve dela in gospodarskih teženj in ciljev. Kjer se ne spoštuje pravične odmere eksistenčnega minimuma, kjer ni za naše delo edino pravilne stalnosti, kjer ni poštenih premestitev, namestitev itd., tam mora organizacija uporabiti številčno moč svojih članov, ki morajo z vso zavednostjo in brez ozirov na individualne koristi podpreti skupni veto takemu ali enakemu dogajanju. Iz teh treh premis mora iziti naša stanovska zavest, ki ne sme poznati nikake diferenciacije med posameznimi člani. Skupnemu delu se morajo člani sporazumno podrediti, izjem ne smemo poznati. Gospodarske težnje vseh kakor tudi posameznih članov se morajo obravnavati z vidika skupnega do-brobita, odzvati se moramo v obrambi interesov enega tovariša oz. nekaterih vsi brez razlike, kakor tudi obratno. Specialno osebne koristi moramo abstrahirati v trenutkih višjih skupnih koristi. Stanovska zavest in z njo združena morala mora biti vsakemu članu enako vredna in visoko stoječa. Seveda ne moremo govoriti o kaki stanovski morali, če pravilno ne ocenjujemo dela, življenja, gospodarske plati svojega tovariša, če smatramo upravičene zahteve svojih tovarišev za neutemeljene, ker se v svoji duševni lenivosti nismo mogli dovoljno uživeti v njegov položaj in točno preštudirati vsega, kar pri tem prihaja v poštev, ter se istočasno postavljamo za superiorne sodnike za kulisami na nepravih mestih in ob nepravih ljudeh. Stanovska morala je prav tako potreba, kot pravilna višina eksistenčnega minimuma. Osvetimo sedaj vse te pogoje s prave, odkritosrčne strani našega življenja. Povpra-šajmo se, ali jim ustrezamo ali ne. Marsikdo si bo rekel, da ni nikdar grešil proti svoji stanovski zavednosti m proti stanovski morali. Poglejmo, če je res tako. Zgodi se, da se povsem interne šolske zadeve, ki spadajo samo v šolo in se tičejo posameznih kolegov, obravnavajo v prostorih in krajih popolnoma neprimernih in ob priliki »prijetnega« kramljanja z ljudmi, ki se jih zadeve prav nič ne tičejo. Kdo ti bo svetoval v šolskih zadevah, če ne tvoj tovariš ali tovarišica. Ne iščimo zaslombe in sveta v lastnih šolskih zadevah pri ljudeh, ki imajo sicer položaje take ali take, a nimajo z našim stanom ničesar skupnega. Mnogokrat nisi zadovoljen z učiteljskim poklicem, odtujen si lastnemu življenjskemu interesu, ker ga smatraš za podrejenega. Tedaj si ne išči prijateljev, če svojih tovarišev in tovarišic ne maraš, med ljudmi, ki te niso po družabnem položaju in ugledu vredni. — Vsak tak skok se vedno maščuje, prej ali slej ti bodo tovariši potrebni. Kdo te bo takrat podprl, če si jih preje zapustil? Delo vseh prav tako ni isto ali enako. Vzemimo tovariša - upravitelja na enorazrednici v hribih. Ves dan šola, zvečer upravitelj-ski posli poleg vsemogočega izvenšolskega dela. A drugo naj bo tovariš ali tovarišica v mestu, kulturnem središču, v enem razredu. Obramba naših skupnih interesov prav tako šepa. Mesto, da bi se vsaj tu vzdržala popolna skupnost, se radi koristi nekaterih posameznikov, mnogokrat tudi iz gole servil-nosti in strahopetnosti kršijo najelementar-nejša pravila naše organizacije. Če pa organizacija potem radi razcepljenosti ne doseže zastavljenega cilja, groze z izstopom in članom izvršnega odbora podtikajo raznovrstne manipulacije. A če bi organizacija dosegla kljub izstopu članov in kljub nelepemu pod- Tudi aktua Mnogokaj se smatra prav v teh dneh za najaktualnejše. Različni pogledi v svet in na nas razburjajo ne samo nas, temveč tudi razne nam več ali manj naklonjene osebe ali kar cele skupine. Seveda ni ta naklonjenost vedno sto procentno resnična ali verjetna, ampak diši po večji ali manjši kalkulaciji v teh za enkrat še neustaljenih in neizkristaliziranih razmerah. Verjetno pa je in tudi nikakor čudno, če marsikateri izmed nas v teh časih rad sliši vsaj majhen klic po pravilnem ocenjevanju našega dela in življenja, četudi mogoče ne prihaja od strani, ki bi svojo doslednost v tem pogledu ohranila tudi v drugačnih časih in prilikah. Posebno je še razumljivo', če so glasila, ki jim je človečanstvo in pravica princip in program na kilometrske daljave viden in otipljiv, onemela prav takrat, ko bi moral biti njihov glas najmočnejši in najdalj slišen. Pravilno bi bilo, da tudi mi pravično in nepristransko pregledamo naše delo, našo or- Ine zadeve ganizacijo kot našega čuvarja, da spoznamo, kje tiči vzrok teh na nas in naše vrste izvira-jočih napadov. Bistvo vsake organizacije je v pravilnem organiziranju članov na naprej določeni osnovi. Ta osnova mora biti sad temeljitih spoznanj, vzeta mora biti iz življenja organiziranih članov ter mora združevati vse njene člane v nerazdružljivo celoto. Naši organizaciji mora biti podlaga skupna stanovska zavest, ki najde svojo utemeljitev: 1. v enakem ali vsaj sličnem delu njenih članov, 2. v istih ali vsaj skupnih gospodarskih (materialnih) težnjah in ciljih in 3. iz tega izvirajoči skupni obrambi vseh delovnih in materialnih interesov. Marsikdo bo pomislil, kakšna mora biti prav za prav ta tročlenska podlaga. Poglejmo v ono življenje, ki bi moralo biti v najboljšem primeru tej podlagi merodajno. Skupno učiteljsko delo v šoli in izven nje nas združuje v učiteljskem poklicu. Delo tikanju svoj zastavljeni namen, kje je sedaj tisti, ki se bo odpovedal koristim na ta način pridobljenim. Smatral bo, da je samo ob sebi umljivo, da je za svoje neučiteljsko in nelepo postopanje prejel bonitete, pridobljene po or-ganizačni poti. Resnica je, da je zadnje znižanje prejemkov občutilo najbolj mlajše članstvo, predvsem pa poročeni pari z otroki. Saj je znano vsem, da je znižanje od 300—800 Din bilo skoraj običajno. Razumeti in pravilno moramo oceniti svoj lastni položaj in položaj svojega tovariša, da ne bo nepotrebnega ne-razpoloženja izviraj očega iz nepoučenosti. Kakor vidimo, je toliko razlik med posameznimi člani, da je enotnost za podlago organizacije na videz res težka ali skoro neizvedljiva. Neizvedljiva bi bila, če bi še sami stopnjevali to diferenciacijo do absurda. — Vendar preglejmo svoje vrste, povzdignimo našo stanovsko zavest in stanovsko moralo na tako visoko stopnjo, da ne bo nihče mogel dvomiti o njej. Ravnati se moramo v vsem svojem delu po principih, ki so z etičnega in socialnega vidika neovrgljivi. Tu je delo naše organizacije, čuvati nad etično in socialno pravičnim odnosom med posameznimi člani, ki bodo morali imeti v sebi toliko kulture in razumevanja, da se bodo ukrepom nastalim iz tega prostovoljno podredili. Dokler pa ne bo naša stanovska zavest in stanovska morala tako visoka, da bomo lahko razlikovali med skupno in osebno koristjo, med svojo koristjo in koristjo svojega bližnjega tovariša in bomo lahko svojo korist umaknili drugi, ki bo bolj upravičena, toliko časa tudi ne smemo upati, da bomo vsaj v splošnem izgladili razlike in da bo organizacija moč, ki bo uklonila lahko vse nam nasprotujoče ovire. Izvršni odbor ne more biti odločen v ukrepih, če ne more upati na za-slombo vseh svojih članov in če v najtežjih trenotkih zavlada med članstvom malodušje in zbeganost radi hipnih neugodnosti. Takemu članstvu nii treba organizacije, takemu članstvu je treba sile, ki ga bo naučila spoštovati skupnost in svoj stan. Zavedati se moramo, da smo le sami sebi pomočniki. Pomoč raznih drugih ljudi je vedno več ali manj posrečena kalkulacija skritih ciljev, ki naj privedejo učitelja na pot njim lastne koristi. Nikdar še ni bil glas po osamosvojitvi potrebnejši kot v teh dneh. Samo stanovska organizacija naj bo meritorna za nas, ne iščimo si pomoči in poprave krivic pri raznih nemerodajnih lajikih. Ne pozabimo nedavne preteklosti, prav tako tudi ne svoje krivde za marsikaj. Kakor hitro bo članstvo stanovsko zavedno in bo spoštovalo poleg zakona še bolj stanovsko moralo ter bo sledilo ukrepom vodstva brez ozira, takrat bo naša moč taka, da se nam ne bo treba bati nikogar. Zato: Učitelji, zavedajoči se samega sebe, pristopite vsi v stanovsko organizacijo. Debevec Boris. Državni proračun Predlog proračuna za leto 1936/1937 določa 10.307,040.784 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Predlog proračunskih izdatkov izgleda v primerjavi s sedaj veljavnim proračunom takole (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu); vrhovna državna uprava 157.7 (+3.6), pokojnine in invalidnine 1100.7 (—), državni dolgovi 767.9 (—152.7), ministrstvo pravde 349.5 (—9.2), ministrstvo prosvete 833.1 (—17.5), zunanje ministrstvo 121.5 (—1.4), notranje ministrstvo 517.3 (—28.9), vojska in mornarica 2309.4 (+309.5), ministrstvo za zgradbe 154.6 (—13.1), ministrstvo za promet 2177.8 (+3.0), ministrstvo za pošto 362.3 (+30.4), ministrstvo za kmetijstvo 95.7 (—7.4), ministrstvo za trgovino 44.3 (—1.3), min. za gozdove in rudnike 266.1 (—24.2), ministrstvo za Soc. pol. 199.4 (—3.0), ■ministrstvo za tel. vzgojo 11.8 (—2.4), rezervni krediti 40.0 (—); skupaj 10.307 milijonov Din. to je za 57.2 milijona Din več, nego v sedanjem proračunu. Slika dohodkov je v primeri s sedaj veljavnim proračunom naslednja (v milijonih Din; v oklepaju razlike nasproti sedanjemu proračunu): neposredni davki 1472 (—145), davek na posl. promet 660 (+170), vojnica in izredni davki 82 (—6), davčni zaostanki 85 (—), trošarine 825 (+27), takse 1039 (—66), carine 700 (+50), viški monopolov 1956 (—), državna podjetja 3488. Skupaj 10.307 milijonov Din. Predlog finančnega zakona ne vsebuje nobenih novih odredb, s katerimi bi se reševala večja vprašanja, ki eahtevajo večji študij in globlje proučevanje. V zakonu so odredbe, ki služijo za čim boljše izvajanje proračuna. Važne določbe finančnega zakona Prosvetno ministrstvo se pooblašča, da lahko izvrši razdelitev kreditov, odobrenih za 6ubvenciije in pomoči, do zneska 50.000 Din. Učiteljstvo. Učiteljstvo osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šert, kakor tudi šolski nadzorniki se lahko dodelijo na delo v druge šole v prosvetno ministrstvo, v ministrstvo za telesno vzgojo naroda, k banskim upravam, k sreskim načelstvom kot prosvetni referenti. Dalje se lahko namestijo kot prosvetni referenti, delegati, direktorji in učitelji v inozemstvu kot tudi v kulturnih in prosvetnih društvih, ki imajo svoje šble in internate. Ta dodelitev je lahko daljša od treh mesecev, iz-vzemši tj 80 uradniškega zakona. Ti uslužbenci pa nimajo pravice do dnevnic po predpisih uredbe o povrnitvi potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev. Dodelitev se lahko vrši pri učiteljih osnovnih šol samo v krajih službovanja, pri učiteljih drugih šol pa tudi izven kraja službovanja. Dodeljeni ali narodni učitelji imajo pravico do stanarine iz proračuna prosvetnega ministrstva, v banovinah iz banskih proračunov iz prihrankov osebnih prejemkov. Učiteljstvo osnovnih šol, dodeljeno meščanskim šolam, ima pravico do stanarine iz občinskih proračunov. Učitelji osnovnih šol, ki so si pridobili kvalifikacijo učiteljev meščanskih šol, se lahko brez pogojev § 101 zakona o narodnih šolah postavljajo v kraje, kjer so meščanske šole in dodeljujejo na delo v te šole. Sreski šolski nadzorniki kakor tudi funkcionarji teh poklicev bodo prejemali svoje prejemke iz kreditov, ki so določeni za plačilo prejemkov teh učiteljev. Šolanje v inozemstvu. Nadalje vsebuje finančni zakon v pooblastilih prosvetnemu ministru določila, da morajo državljani kraljevine Jugoslavije bodisi v državi ali izven nje, če se žele šolati na katerikoli šoli v inozemstvu, imeti za to predhodno odobritev prosvetnega ministra. Vsem onim, kii bi odšli na katerokoli šolo v inozemstvu brez te odobritve, se jim' to šolanje ne bo priznalo. Važno določilo. V § 44. se ministrski svet pooblašča, da podvzema vse v okviru zakonov potrebne ukrepe, ki bi imeli za posledico uvrščenje gospodarskih razmer. Ministrski svet bo dalje izvrševal revizije osebnih izdatkov, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih uživajo državni uslužbenci po dosedanjih predpisih poleg njihovih rednih zakonskih prejemkov, ter bo omejil te prejemke na največ 50% rednih prejemkov. Zaradi sistematiziranja mest v državni službi bo ministrski svet proučil število osebja ter vsega poslovanja posameznih državnih uradov ter bo po potrebi izdajal od^ loke o ukinitvi ali spojitvi uradov, ki se pokažejo odveč. Postavitve — prevedbe — napredovanja. § 45. določa: Sklepi o sprejemu uslužbencev v državno ali samoupravno službo, kakor tudi sklepi o napredovanju in imenovanju istih v višjo skupino se lahko izdajo šele potem, ko so pristojni organi ugotovili, da obstoji prosto mesto in prost proračunski kredit. Za kredite, ki bodo tako predloženi v odobritev pristojnemu ministrstvu, odnosno pooblaščenim organom, bodo le-ti odgovarjali solidarno za povrnitev škode po zakonu o glavni kontroli, če za izdajo teh ni proračunskega mesta in kredita. Dejstvo, da napredovanje ali imenovanje ne obremenjuje z ozi-rom na § 4. zakona o naknadnih izrednih kreditih za proračunsko leto 1933-34, se ne bo smatralo, da obstoja prosto proračunsko mesto in kredit. Na breme svobodnega kredita enega uradnika višje skupine se more postaviti samo en uradnik višje skupine s tem, da se ne more prekoračiti niti število niti skupna vsota kredita, odobrenega v proračunu. CMD gradi novo Solo bivanje v njih učiteljstvu in učencem v veselje. Sedaj gradi to lepo poslopje, v katerem bo dvorazredna narodna šola. Imela bo poleg lepih svetlih učilnic stanovanje za učiteljico, prostore za šol. kuhinjo, knjižnico. Njena graditev je že zahtevala velike vsote in truda. Vsled napačne miselnosti, da družba ni več potrebna in da naj šole gradi država, so se zmanjšali dohodki družbe." Mnogo je potreb, pa ni kritja za nje. Učitelji so bili in so vedno vneti člani CMD, zato tudi v teh težkih časih ne pozabimo dobrotnice in zaščit-nice šolske mladine. Posnemajmo sosede. Vzbujajmo zanimanje javnosti za položaj Slovencev v narodno ogroženih krajih, kakšne so razmere na naših obmejnih šolah. Pričnimo z zbiranjem dinarskega sklada za podporo šolam. Mlačnost pri narodno obrambnem delu ima že danes za posledico padanje števila Slovencev v mešanih krajih. Tu je samopomoč na mestu. Učiteljstvo, ki živi med narodom, stori lahko mnogo dobrega za ohranitev naših narodnostnih meja. Strnimo se okoli CMD in ji pomagajmo, bratje ob meji nam bodo hvaležni. Graditev nove šole. Tam na naši severni meji na Kozjaku v prijazni dolinici pod sv. Duhom v Gradišču je pričela CMD graditi za svojo 50-letnico novo moderno šolo. Delo družbe sv. Cirila in Metoda je znano vsemu učiteljstvu. Saj je ta narodno obrambna družba zgradila že mnogo šol v narodno ogroženih krajih. Znano je tudi, da so vse njene šole lepe stavbe in da je_ Čehosiovaki za svoje Šolstvo Jugoslovansko učiteljstvo ni z nobenim drugim narodom v tako tesnih stanovskih stikih kakor z brati Čehosiovaki. Pa tudi v naših strokovnih listih in na naših zborih se čestokrat bavimo z napredkom šolstva v naši bratski severni državi. Omenjam naj le predlanski učiteljski zbor v Ljubljani, ki se ga je udeležilo učiteljstvo več okrog Ljubljane razmeščenih srezov ter nas je zagrebški profesor in bivši učitelj Šalih Ljubunčič seznanil s šolstvom v ČSR. Na lanskem zboru 9 sreskih društev JUU — gotovo naše največje učiteljsko zborovanje — ko smo proslavljali Masaryka, pa nam je prišel predavat celo profesor Masarykove univerze iz Brna dr. Mi-hajlo Rostohar, sicer naš dolenjski rojak. Češkoslovaško šolstvo je gotovo med najbolj razvitimi na svetu. Statistika v ČSR skoro ne pozna analfabetov. Pač najlepše spričevalo za državo, ki ji stoji na čelu eden največjih svetovnih učenjakov in filozofov dr. Ma-saryk. Prav te dni ima praški parlament obilico dela, zbornica pretresa državni proračun za prihodnje budžetsko leto. V naših listih smo čitali, da je češkoslovaški državni proračun skoro edini na svetu, ki je izkazal preostanek. Zanimivo je zasledovati debate o proračunu v ČSR za prihodnje leto. Generalni referent Remeš, ki je podal temeljno sliko prihodnjega proračuna je sicer ugotovil, da se nahaja tudi ČSR pod težko pezo svetovne krize ki tlači državo že 6. leto »Vendar v teh težkih časih ne smemo pozabiti šolstva in s tem napredka našega naroda!« je bil soglasen klic poslanske zbornice. Preden izreče plenum besedo o prosvetnih in šolskih vprašanjih razpravljajo poslanci o vseh predmetnih zadevah v kulturnem odboru. Letos je te dni razpravljal kulturni odbor praške poslanske zbornice o kulturnih in šolskih zadevah ob navzočnosti šefa češkoslovaške prosvete ministra dr. Krčmara. Posebno temeljita je bila debata o šolskih vprašanjih. Posnemam le dvoje, troje podrobnosti. Poslanec Otahal je obrnil posebno pažnjo mladini, ki je dokončala študije pa ne najde zaslužka. Prikazal je na nekaterih zgledih žalostne slike o taki mladini, ki jo je pogoltnila ulica. Za to mladino se bo skušalo najti priliko, da se šola še naprej v raznih tečajih. Prav duhovna poglobitev jo naj odvede od strahot ulice in duhovnega razkrajanja. Poslanec Chalupa pa je pokazal na posledice gospodarske krize. Zaradi zmanjšanja življenjskih sredstev se opaža nagibanje prebivalstva sistemu enega ali dveh otrok. Padec porodov je viden že v nekaterih razredih osnovnih šol. Državna uprava naj podvzame vse mere, da se zviša narodova plodnost. Poslanec Apelt pa je zahteval- vso pozornost vprašanju novih šolskih zgradb. Stoletje otroka zahteva higijenskih šolskih stavb. ČSR se tega dobro zaveda. Pri gradnji šolskih stavb ne štedijo novcev. Pisec teh vrst je imel priliko, da si je ogledal šolske stavbe v več krajih v ČSR. Med najbolj impozantnimi stavbami je šolska palača v Hradcu Kralovem, ki so si jo ogledali svoj čas tudi člani' UPZ na svoji prvi inozemski turneji. Nedavno otvorjena brnska juri-dična fakulteta v univerzitetnem centru pa je sploh višek, ki ga pozna šolsko stavbarstvo. Trenotno grade tudi v Pragi več stavb za učne namene. Zdaj na jesen so zastavili lopate za temelje gimnazijskega poslopja v XII. okraju. Stavba bo dolga 82 m, široka 12.5 m in trinad-stropna. Telovadnica pa bo v posebni stavbi d = 25 m. š = 11 m. Mimo raznih dvoran za risalnice, fizikalno dvorano, dvorano za pev- Lojze Zupane: Učitelj Čičigoj v nebesih... V letu Gospodovem 1935., devetnajsti dan po prazniku Vernih duš, je učitelj čičigoj prišel med krilatce. Tam so ležali pod drevjem ljudje in dremali. Op je pa že takšne baže nebodigatreba, da se mu brez dela ni dalo postopati nad zvezdami, zato je — lepo tablo naslonil na samotno drevo in nič 'koliko učencev je imel. Še sveti Peter, ki je posedal na pragu, je vzel na stara leta knjigo v roke. Nekaj dremajočih je pa seveda še zmerom ostalo pod drevesi. — (Ven-ceslav Winkler.) Ampak, tile dremajoči so bili šele pravi gadje! Pa kaj hočemo, svetemu Petru se je na stara leta zdelo primerno vzeti knjigo v roke, pa ni prav nič čudnega, če se je slepura, zmotil in odprl nebeške dveri tudi takim, ki tega niso zaslužili. Moj Bog, ko so se le-ti prebudili in zagledali pod drevesom učečega čičigoja, so zagnali takšen strahovit krik, da je samemu Petru od strahu padla knjiga iz rok. »Tfej, da te le sram ni, čičigoj,« so za-rjuli. ¿Kako si pa ti prišel semkaj, a?« čičigoj pa, revše cagavo, je zajokal: »Tak lepo vas prosim, ljubi tovariši moji, vsaj vi mi dajte tukaj v miru splesniti. Lejte, v vicah me niso marali, iz pekla so me hudiči nagnali, i kam naj pa grem, ko me pa na zemlji tudi ne marajo?« Pa je vstal največji med njimi, bil je pravi silak, ki mu čičigoj niti do ramen ni segel, in božjastno zakričal: »Tak tako se prenevedaš? Lepa reč. Kje si se pa potikal od 26. marca 1931. leta, a? Mar misliš, da niso segli od zemlje glasovi le-sem ter nam sporočili, da si tisti dan po-šlednjič čivknil v nekem listu, potlej pa umrl!« »Pa je tako tudi prav,« je primeknil drugi. »O, tudi k nam v nebesa pošiljajo tisti časopis, kjer je bil takrat objavljen tvoj dnevnik in pa tvoja korespondenca, ja. Viš, pa si se zameril nekaterim, ko si v mottu tistega dnevnika zapisal vrstice: Nekateri učitelji imajo komaj par ur službe na dan. Pridni učitelji so ■ redke izjeme! — Ali «e tako piše o nas? Ti seme ti, neveljavo! Viš, prav privoščili smo ti takrat, ko si jo dobil po glavi, da si umrl, pa da nisi nič več mogel objavljati tistih onegavih dnevnikov in pisem od tam gori nekje, kjer se je rodil Krpan, kot si sam napisal, pa še podoben lari-fari.« Pa je vstal tretji m očital: »Tfej, da te le sram ni, učitelj čičigoj. Cela štiri leta si se potepal od zemlje k vi-cam od vic v peklo, iz pekla pa k nam. Ali se to potepanje spodobi za človeka, ki bi moral biti drugim v lep zgled? Pa to še ni vse. Še druge čedne stvari smo slišali o tebi. Mesto da bi dal po svoji smrti Zemljanom mir in počival v miru, si izmisliš, šleva široko-ustna, in od časa do časa pošiljaš kakšno pismo na zemljo v cajtenge in razburjaš duhove. Pa kot že rečeno. Tiste cajtenge čitamo tudi mi in tako smo zvedeli za vso tvojo gre-hoto.« In četrti je vstal, se pretegnil ter mu pričel naštevati zločine: »Nehvaležnost črna. Nisi se zadovoljil, da si mirno umrl in da smo ti napisali spodoben iparte, nak, šel si, mrcina, in se vsede'1 za čisto nov kateder in se vstopil pred čisto novo tablo, potlej pa se še upaš trkati na grešna prsa, da si vse te dobrine dobil po nekakšnem razpisu.« »Jojhata,« je zavekal Čičigoj, »to pa že ni res, kar mi očitaš. Opravljajo me tisti, ki so ti to povedali. Kateder, o katerem govoriš, je bil takrat šele v delu in nove table tudi še ni bilo- Tisti, ki so to delo naročili, niso imeli penezev za mojstre, Jaz sem jih v loteriji zadel, plačati sem potlej imel s čim, in jih privlekel v zapuščene in dotlej pozabljene hribe. Pa, ali sem zaslužil od vas te očitke, če sem bil izvoljen med izbranci kaj?« »Boš precej tiho!« mu je oni presekal besedo. »Kaj boš onegavil. Citali smo, vseeno kje, pa konec. Pa to še ni vse. Greš in delaš zmedo, ko pošiljaš v cajtenge pošto, opisuješ banalno o ražbojniških napadih na šole in farovže in delaš s tem reklamo za časopise, ki takšne banalnosti objavljajo. No, pa te je lepo oni dan počesal tisti, ki je tvojo pošto primerjal s pobeljenimi grobovi! Pa saj jo je tudi ubral na pravem mestu, viš, ko je vedel, da si že pred štirimi leti umrl. Le ti tega nočeš vedeti in kar naprej, pa ne da bi te kdo kaj vprašal, rogoviliš in nam delaš sramoto.« Strašno se je učitelj Čičigoj bal teh očitkov. Hlače so se mu pričele tako tresti, da si jih je moral za sedem lukenj pritegniti na opasač. Pa kar tako se tudi ni dal stisniti za lepo nebeško tablo. Glas se mu Je ihte kar tresel, da še spregovoriti ni mogel, zato je s kredo napisal na tablo tole: »Počemu bi me tako zmerjali! Krivični ste mi, pa če bi dušo imel, pokazal vam bi jo bil, da je čista in nedolžna. Bog oča pa mi jo je že pred štirimi leti, ko sem bil umrl, vzel, zato tega ne morem. Pa saj vem, kaj hočete. Posebno ti, ki si mi nove table in novega katedra nevoščljiv, bi se nemara rad, spovrnil nazaj v isti kraj, kjer si že nekoč tudi ti brisal staro tablo in sedel še za starim in črvivim katedrom. Nak. Malo se menim, če grmite name, saj je še tisti onegavi France prešerno zavil, ko je pribil: Naj misli, kogar bi puščice te zadele, da na visoki vrh lete iz neba strele. No, po vsem tem pa bo nemara že res, da sem na vse vaše grmenje in streljanje v prazno še ponosen. Mislite da me črnite, mi pa kadite, haha! Sploh pa sem zadovoljen, če me le mladina mara. Oni dan se je namreč v tistem onegavem časopisu, ki mi ga radi mojih pošt očitate, izrekla, da bo sama narisala prizor k mojemu pismu, kako Turki vlečejo zvonove svete Magdalene v Kolpo. Zvon sem jaz, Turki bi pa vi radi bili, pa v nebesih jim ni mesta, haha!!« To jim je bilo pa že preveč. Da bi se še norčeval iz njih, nak! Planili so nanj, ga podrli na tla, pograbili tablo poleg nebeškega drevesa in ga z njo našeškali. Tisti, ki je bil šivavec med njimi, pa je priskočil z iglo in nitjo, da bi mu zašil usta ... , ske namene, bodo v poslopju tudi tri delavnice, 5 kabinetov in 5 sob za razne zbirke. V poslopju bodo tudi 3 stanovanja. Zadaj za stavbo bo lastni botanični vrt, šetališče za dijake, igrišče (30 X 55) ravnatelj pa bo imel tudi lasten vrt. Stavba bo stala 4 in pol milijona Kč. Pripravljajo pa tudi zgraditev realne gimnazije v Pragi v XIX okraju. Znesek 5 mili- jonov Kč je ž© odobren. Trenotno pa razprav" ljajo merodajni činitelji o projektu poslopja za realno gimnazijo v praškem predmestju Nusle, ki bo veljajo 4 milijone Kč. Tako torej Čehoslovakj ne pozabijo na svoje šolstvo niti v najbolj črnih dneh svetovne krize. Vsem nam so lahko za zgled! -nč- ljubezen do naših bratov, ki trpijo onstran mej. Zbirka izide v dvobarvnem tisku z ročno barvano naslovno risbo. Cena lepo vezani knjigi je 30 Din. Naši naročniki jo lahko dobijo tudi pri naši upravi. —mm Roditeljski list, ki izhaja v Beogradu, je prinesel v svoji 2. štev. prevod »Majka j cjeea u Koreji« iz zadnjih »Kresnic«. Splošne vesti ZASTOPNIKI JUU PRI KRALJEVSKEM NAMESTNIŠTVU Pred kratkim je naslovilo učiteljsko udru-ženje na kraljevsko namestništvo predstavko, ki obravnava prosvetna personalna in stanovska vprašanja. V zvezi s to predstavko je sprejel v torek 26. t. m. ob 11. uri v imenu kraljevskega namestništva g. dr. Ivo Perovič zastopnike Jugoslovenskega učiteljskega udruženja in sicer predsednika tov. Ivana Dimnika in oba podpredsednika tov. Todora Dimitrijeviča in Dorda Mirkova. Kraljevski namestnik g- Ivo Perovič je pazljivo in z zanimanjem poslušal izvajanja učiteljskih predstavnikov in ostal pol ure z njjpii v razgovoru. — Pomembna slovesnost. V nedeljo dne 1. decembra t. 1. ob 16. uri bo v Učiteljskem domu v Ljubljani slovesno odkritje spominskih plošč, posvečenih blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in velikemu dobrofniku Nj. Vel. kralju Petru II. ter drugim dobrotnikom Učit. doma. P. n. učiteljstvo zlasti zadružnike Učit. doma i'z Ljubljane in bližnje okolice prosimo, da se te slovesnosti udeleže. POŠTENEMU SLOVENSKEMU UCITELJSTVU »Kmetski list« št. 45 od 20. novem. 1935. prinaša pod tem naslovom naslednje vrstice: Na slovensko učiteljstvo so se spravili nekateri modrijani iz Jugoslovanske tiskarne. Gonijo ga kar po svetu kakor nadležnega berača. Kako morejo zagovarjati ti krogi tako pisanje pred svojo vestjo, naj povedo slovenski javnosti in zlasti slovenskemu učitelj-stvu sami. Mi samo ugotavljamo, da slovenski učitelj za svoje nesebično, požrtvovalno in pošteno narodno ddo ni zaslužil in ne zasluži takih klofut. Ne rečemo, da tudi v učiteljskemu stanu ni izjem (in v katerem stanu jih ni?), trdimo pa, da v splošnem učitelji mnogo, zelo mnogo store za povzdigo splošnega kulturnega in gospodarskega stanja naše vasi s šolskim in izvenšolskim delom. Svoje težavno poslanstvo opravlja prav pogosto ob najneugodnejših pogojih. Zato zaslužijo kot pionirji naše prosvete naše spoštovanje, priznanje in pomoč, ne pa natolcevanja in preganjanja. Kot odgovor na vse nelepe izpade kličemo učiteljstvu, naj se s tem večjo vnemo oklene podeželja in dela zanj. Plačilo, ki mu ga bo dal narod mimo političnih demagogov in brez njih, mu ne bo izostalo. Naš narod je veren in pozna besede: »Dober pastir pozna svoje ovce in one poznajo njega.« Učitelj, ki bo delal z narodom, bo v narodu vedno našel zaslombo in razumevanje, pa tudi dovolj opore v najhujših dneh! — Živahen odmev in odobravanje mariborske javnosti je deležen odločen nastop mariborskega občinskega sveta, ki se je izrekel proti znižanju prejemkov mestnih nastavljen-cev. Na slično stališče, kakor mariborsko mesto, se je postavil sedaj tudi Zagreb, ki prav tako brani svojo avtonomijo ter je nastopil proti znižanju nameičenskih plač. — Sekcija Pomladka Jadranske straže v Ljubljani prosi p. n. šolska unraviteljstva in poverjeništva PJS, ki še niso likvidirala akcije z brošuro »Kralj odhaja«, naj blagovolijo zneske nujno poravnati oz. nerazpečane brp-šure vrniti! Ves čisti dobiček te akcije gpe izključno v »Mladinski sklad Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za PJS v Dravski banovini«, t. j. za dom ob Jadranu in za podporo ob izletih na naše morje. — Otroško gledališče v Zagrebu Po vzorcu ostalih evropskih velemest si je tudi Zagreb osnoval otroško gledališče. Znana so nam taka gledališča, ki jih imajo na Dunaju, Berlinu in še nekaterih drugih mestih v Nemčiji. v Franciji, Angliji in Rusiji. Tudi v Zagrebu so že večkrat poskušali z osnovanjem takega gledališča, a dasiravno je ostalo več poizkusov neuspešnih, je vendar Zveza društev »Šola in dom« sedaj uspela, pridobila potrebna materialna sredstva za vzdrževanje otroškega gledališča. — Da bo' ustanova uspevala in tudi pravilno vodena je garancija v tem, da jo vodijo poleg igralcev tudi učitelji. — Prva predstava pod naslovom »Emil in detektivi« bo 3. decembra v Malem gledališču. Pri predstavah bodo nastopali izključno otroci. — Namen Mladinskega gledališča je, predvsem vzgojiti dobre igralske talente med našo mladino to je omogočiti igralsko nadarjenim otrokom, da pokažejo brez vsakega pretiravanja svoje igralske zmožnosti na odru, obenem pa nuditi otrokom nekaj ugodnih in zabavnih ur v gledališču, da se jih odvrne od raznih slabih vplivov ulice. — Mladinsko gledališče bo imelo tudi svoj baletni zbor in pozneje tudi svojo opero. — V Jugoslaviji je to prvi poskus osnovanja stalnega otroškega gledališča in je razumljivo tudi zanimanje za uspeh te ustanove veliko. KUPIMO Cankarjeve, Jurčičeve, Tavčarjeve, Fin-žgarjeve spise in spise drugih slovenskih pripovednikov —• tudi posamezne zvezke. Ponudbe prosimo na »Učiteljski dom« v Mariboru. Tvrdka A. & E- SKABERNE v Ljubljani nam sporoča, da kljub znižanju uradniških plač še nadalje omogoča nabavo kvalitetnega blaga (plašče, kostume, oblgke) in je v to svrho podaljšala obroke do 7 mesecev. Interesenti naj pošljejo po vzorce čimprej, ker velja ta objava za naročila dospela le do Božiča 1935. Naša gospodarska organizacija UČITELJSKA TISKARNA VAS ČAKA. Granitna trdnjava našega stanu je in mo-Ta biti tudi v bodoče Učiteljska tiskarna. Ponosno lahko zre vsak naš tovariš^ in naša tovarišica na to ime, ki javno izpričuje njegovo moč jo krepi in ga (jo) zamozavestno vodi v boljšo bodočnost. Kako sramotno pa se sliši, da je ta naša najvažnejša zadruga zgrajena na temelju imen nekaj desetin učiteljev (4č) — zadružnikov (-ic), ko je vendar slovenskega učiteljstva okrog 4000. »Učiteljska tiskarna« ima poleg moderno urejenega tiskarniškega aparata še svojo knjigarno s podružnico v Mariboru, lastno zalogo solskih zvezkov, knjigoveznico in v državi edinstveno izdelovalnico svetlobno občutljivega papirja za kopiranje načrtov. Tiskarna je bila ustanovljena leta 1906. Svojo glavno oporo ima v stanu, ki ji daje zadružniško osnovo in ime, predvsem seveda pa kot redno plačljiv kupec in kupni posredovalec njepih izdelkov. Skrb vsakega posameznika naj bo, da bo vsaj v bodoče nosila ta naša vodilna zadruga s ponosom in upravičeno ime »učiteljska«. Zadružni delež, ki se obrestuje, znaša 250 Din in je lahko plačljiv v 10 zaporednih obrokih. Vsak zadružnik ima tudi ugodnosti pri nakupu in naročilu blaga za svojo lastno uporabo v vseh njenih oddelkih. Izkazati se mora le z zadružno knjižico. Tovariši in tovarišice! Poslužite se teh ugodnosti in dajte tiskarni kamen — svoje učiteljsko ime! Prijavite se pri svojem društvenem gospodarskem odseku, ki Vam bo pre-skrbel vse potrebno pri zadrugi sami ali s posredovanjem sekcije. Vsak učitelj, vsaka učiteljica bodi zadružnik Učiteljske tiskarne! —g Članom Učit. samopomoči. V tem mesecu so umrli štirje člani (361. do 364. smrtni primer) in sicer: Plhak Marija, Žabja vas, Rainer Jožef, Zg. Polskava. Marinič Julka Sv. Urban in Hafner Angela, Šmartno pri Kranju. Vse posmrtnine so izplačane (čez 50.000 Din). Posamezni član nakaže 21 Din, zakonski pari 41 Din. Prosimo, da nam nakažete te zneske takoj v prvih dneh decembra t. 1. — Združujte se v skupine in nakazujte članske prispevke skupno na eni položnici. Prihranek je Vam v prid! — Zamudniki poravnajte v decembru vse zaostanke. Novo leto naj nima madežev na sebi. Mladinska i atica —mm Uradne ure tajništva Mladinske matice so dpevno od 16. do 18. ure. —mm S šol, ki imajo nad 70 naročnikov na »Naš rod«, dobiva uprava večkrat reklamacije, češ, da so dobile samo 70 številk. To se dogaja vsled tega, ker ne moremo pošiljati več kot po 70 številk skupaj v enem zavoju in moramo ostale izvode poslati v drugem zavitku. Včasih se tak zavoj na pošti zakasni za en dan. Pri reklamacijah mora plačevati uprava mnogokrat kazni, zato so naprošeni cenj. poverjeniki, da frankirajo tudi reklamacije, ker niso več poštnine proste. —mm Grda anonimna ovadba proti »Našemu rodu« ni imela takega uspeha kot so si ga želeli oni, ki v skritem rovarijo zoper Mladinsko matico ampak baš nasprotno. Uredništvo je dobilo mnogo dopisov, kjer razni pisatelji pedagogi in kulturni delavci ogorčeno obsojajo rovarenje zoper našo mladinsko založbo. Najbolje pa je odgovorilo učiteljstvo s tem, da je poslalo na tisoče dodatnih nan> čil. Prva številka se je morala dvakrat ponatisniti in je izšla v nakladi od 21.000 izvodov, kar pomeni, da smo kljub krizi obdržali približno isto število kot lani. Za Miklavža dobite vse knjige M. M. razen letošnjih publikacij z 25 do 50% popustom. Oglejte si cene v zadnji številki »Učit. tovariša«. —mm Revne otroke lahko razveselite za Miklavža tudi s posameznimi številkami »Našega roda« prejšnjih letnikov, ki jih lahko dobite po 20 par. —mm V izredni fini izdaji izide v Akademski založbi zbirka pesmi Karla Široka »Kapelica«. Religiozni motivi so to, ki se prepletajo z nacionalnimi. Iz nje odseva velika Šolski radio —r V soboto 30. novembra bo oddajala I. dekliška narodna šola v Ljubljani ob JI. uri proslavo našega državnega praznika »Uedi-njenja«, ne pa ob 9. uri kakor je bilo javljeno prvotno. X. teden. V torek 3. decembra bo predaval g. dr. Pretnar Josip: »Kaj mora vedeti mladina o našem obrtniku«. K temu predavanju je podal sledeče misli: V naši javnosti prevladuje mnenje, da je obrtniški stan neke vrste stalež drugega reda. Zato bo predavatelj skušal dokazati, da je tako naziranje pogre-šno in se s takim omalovaževanjem dela velika krivica našemu obrtniškemu stanu. Opisal bo na kratko, kako je obrt nastala in kako se je razvijala. Dalje kako veliko vlogo je igralo obrtništvo v prošlih stoletjih, kaj je ustvarilo s svojim umetnim ročnim in umstve-nim delom in kako veliki možje so izšli iz njegovih vrst. Povedal bo tudi, kolike važnosti je obrt za našo mladino in zlasti za njeno bodočo eksistenco, da bo mladina videla kako trdo, pošteno in častno je obrtniško delo in kako pametno in koristno je, ako se ne zanima samo za tako učenje, ki jo vodi pozneje v razne pisarniške službe, temveč tudi za tako, ki ji daje možnost svobodnega poleta in lepe bodočnosti, ako svoje življenje vzame resno ter se ne straši nobenega truda in dela. II,—III. V petek 6. decembra bo govorila ga. Polonca Juvanova »Na Miklavžev dan«. Razpored: 1. Njen pogovor s šolarji. 2. Njen pogovor z Miklavžem. I.—III. V decembru bodo še naslednje oddaje: Torek 10. decembra: Ob 60 letnici naše šole; izvaja II. deška narodna šola na Grabnu v Ljubljani. I.—III. Petek 13. decembra: Abesinija; g. dr. Re-ya Oskar. II.—III. Torek 17- decembra: Ljubimo svojo zemljo! G. Boje Etbip. II-—III. Petek 20. decembra; Božična igra; spisal g. Vombergar Joža. I.—III. Stanovska organizacija JUU Iz društev: Vabila = SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA -VZHODNI DEL bo imelo svoje redno zborovanje dne 7. decembra 1935 ob 9. uri v zbornici mestnega magistrata v Ljubljani. Predava tovariš Hreščak, o zanimivi pedagoški temi. Radi tega poziva odbor vse člane, da se tega zborovanja zanesljivo udeleže. — Člane pedagoškega in stanovsko-po-litičnega odseka vabimo, da pridejo pol ure preje. Odbor. =$ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto 14. decembra t. 1. ob 9. uri v Ljubljani pri Mikliču. Dnevni red: 1. Esperanto v praksi. Predavanje tov. Petra Golobica iz Primskovega. 2. Poročila odbornikov. 3. Došli dopisi. 4. Katere delovne odseke naj osnujemo v našem društvu (v zvezi z okrožnico vsem odbornikom). 5. Slučajnosti. Odbor. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 7. decembra t. 1. ob pol 10. uri predp. v Narodnem domu v Mariboru. Razen običajnih točk je na sporedu ponovno razpravljanje o društvenem proračunu za 1. 1935/36 ter poročilo tov. predsednika »Pedagoško didaktični beležki izza šolskega pregleda 1934/35 — s posebnim ozirom na vaško in obmejno šolstvo«. Eno uro poprej t. j. ob pol 9. uri imata sejo upravni in nadzorni odbor, kojih ^lani-ce naj bodo točno ob uri in polnoštevilno na mestu. Prečitajmo ponovno uvodni članek »O pomenu in namenu organizacije« (»Učit. tovariš« z dne 31. 10. 1935), prečitajmo posebej še zadnji odstavek in tako prešinjeni v neokrnjeni stanovski zavesti in veri, da smo na pravi poti, pridimo točno in polnoštevilno na zborovanje, da si medsebojno potožimo, pohvalimo, potolažimo in pobodrimo za novo, dobrobitu naše mladine, stanu in domovine žrtvovano delovno vztrajnost! = JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠKO-FJI LOKI bo zborovalo v soboto dne 7. decembra t. 1. ob 8. uri v deški narodni šoli v Škof ji Loki s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Predavanje »Loško gospodstvo« gospod prof. dr. Pavel Blaznik. 3. Situacijsko poročilo (tov. Debeljak V.). 4. Poročilo gospodarskega odseka (tov. J. Kokalj). 5. Sklepanje o članarini. 6. Tajniško poročilo. 7. Predlogi in slučajnosti. = JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU bo imelo zborovanje v ponedeljek, dne 9. decembra 1935. V Domžalah po sledečem redu: 1. Situacijsko poročilo — član sekc. uprave v Ljubljani. — 2. Predavanje — Učitelj - fotoamater — tov. Mrak. — 3. Slučajnosti. — Začetek točno ob pol 10. uri. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo v soboto, dne 7. decembra ob pol 10. urj v »Prosvetni dvorani« Mladike. — Dnevni red: 1. Situacijsko poročijo. 2. Zgodovina po skicah, predava tov. Jančič Ive. 3. Krvna zadruga kot vzgojna zajednica — predava tov. Jurančič Josip. Odbor. — JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo v soboto 7. decembra v Slatini Radencih z začetkom ob 10. uri. Poleg običajnih točk je na programu gospodarsko predavanje o Učiteljski tiskarni in razgovor o razmerah v organizaciji. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO vabi svoje članstvo na prvo letošnje zborovanje, ki se bo vršilo v soboto dne 7. decembra t. 1. ob 10. uri v Krškem s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsed. namestnika. 2. Poročilo o ban. in glavni skupščini. 3. Poročilo društvenih funkcionarjev. 4. Članarina in proračun za leto 1935-36. 5. Slučajnosti. — Pozivamo članstvo, da se zborovanja radi važnosti gotovo in točno udeleži. Vršilo se bo v narodni šoli. Istotam se bo vršila takoj po prihodu vlaka odborova seja, zato prosimo vse odbornike, da se seje in zborovanja sigurno udeleže. — Naprošamo cenjeno članstvo, da poravna zaostalo članarino in to po možnosti čim prej, ker sicer tudi društvo ne more izpolnjevati obveznosti napram sekciji. — Opozarjamo članstvo, da posebnih vabil radi prevelikih stroškov ne bomo razpošiljali! Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V MUR. SOBOTI bo imelo svoje zborovanje dne 7. decembra 1935 ob pol 10. uri v Sokolskem domu v Mur. Soboti. — Istotam se vrši ob 9. uri seja upravnega odbora. — Nečlani, ki ne pristopijo k društvu, naj se zborovanja ne udeležujejo. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO PRI SV. LENARTU V SLOV. GORICAH bo zborovalo v soboto dne 7. decembra 1935 ob 9. uri v narodni šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na sporedu je poleg običajnih društvenih zadev gospodarsko predavanje o Učiteljski tiskarni ter zanimivo predavanje strokovnjaka g. Robnika iz Maribora o ročnem delu. Radi tega vsi na zborovanje! Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU bo zborovalo v sredo 4. decembra s pričet-kom ob 9. uri dopoldne na mestni deški narodni šoli v Celju. Obravnavale se bodo aktualne stanovske in društvene zadeve. Na dnevnem redu je tudi referat tov. predsednika o naših šolskih knjigah. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA bo zborovalo 7. decembra v Dol. Lendavi v risalnici meščanske šole s pričetkom ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je predavanje tov. Križmana o podrobnih učnih načrtih, a tov. Ravbar pa bo predaval o zadružnem gospodarstvu naših učit. ustanov. Poleg tega se bodo obravnavale še druge važne stanovske zadeve. Na zborovanje so vabljeni tudi tovariši novinci, ki se mislijo organizirati. Ob 9.30 ima odbor kratko sejo. Tov, zamudniki se opozarjajo, da poravnajo svojo članarino in izpolnijo obljube na zadnjem zborovanju v Dobrovniku. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — Z AH. DEL bo zborovalo dne 7. decembra 1935 ob 8.30 v telovadnici narodne šole na Grabnu v Ljubljani. Odbor. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 9. nov. 1935 v Žužemberku ob številni udeležbi. Po otvoritvi in pozdravih je tov. predsednik orisal položaj v organizaciji, kar so sprejeli zborovalci z odobravanjem v vednost. Takoj nato je predaval tov. Cvar z Dvora o zgodovinskem pouku na osnovni šoli. Podal je mnogo dragocenih miisli za preosnovo tega važnega predmeta. _ Nato je podal tov. Kopriva zanimivo poročilo o anketi za sestavo šol. čitank, katere član je bil tudi on. Obrazložil je smernice, katerih naj bi se izvoljeni redakcijski odbor držal pri rešitvi tega za vse šolstvo prevaž-nega problema ter prosil vse učiteljstvo za sodelovanje. V ta namen se je sestavil poseben odbor v društvu, ki bo v svojem okolišu nabiral primerne prispevke. V tem odboru so tovariši: Kopriva, Dekval, Japelj, Korenčan jn Hrovatova. Poročila društvenih funkcionarjev tajnice in blagajničarke so bila sprejeta z odobravanjem in izrečena je bila zaupnica upravnemu odboru. Članarina za tekoče poslovno leto ostane ista 16 Din mesečno. Na publikacije Mlad. Matice naj se naroči vsaj vsaka šola. Prihodnje zborovanje bo meseca decembra z referatom tov. Perka iz Ambrusa in tov. Slaparjeve iz Ajdovca. Fr. Mervar, preds. R. Hrovatova, tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO U SISKU. Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učitelj, udruženja i Metodu Kumelju, tajniku sekcije Jugosl. učitelj, udruženja za Dravsku banovinu. Ljubljana. U pravednoj borbi protiv smanjenja či-novničkih prinadležnosti i akciji koju ste po-duzeli sa ostalim pretstavnicima činovničkih udruženja, mi se s Vama nepokolebivo soli-darišemo i želimo Vam svaki uspjeh i napre-dak. I ako ste zbog toga momentano došli i na optuženičku klupu, to još više otskače vri-jednost vaše požrtvovnosti za dobro sviju nas u borbi za nasušni hljeb današnjice. Živeli naši hrabri pretstavnici i zatočnici pravde! Uz drugarski pozdrav, iSmP^ Elegantni, praktični lahki ^ čevlji, izdelani iz najboljšega materjjala ,Diplomatke" čevlji v katerih bodete imeli vedno tople noge. Mali oglasi ■tli oglasi, ki ilitljt t posredmlne in loclalne »kdnstTi, t taki keseta 50 pir. Najaanjll znesek Din »- FR. P. ZAJEC izpraian optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, Kipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno. UČITELJICA šestrazrednice v Zavrču pri Ptuju želi zamenjavo. Življenje poceni. Do železnice 5 km. Ponudbe na »Učiteljskega tovariša« pod »Zamenjava«. Učiteljeva osebnost naj se zrcali predvsem v pravilnem razumevanju borbe za pravice lastnega stanu Po tovarniških cenah Vam nndi v krasni izbiri TOVARNIŠKA M■vsakovrstne pletenine (bluze, pu-^ ■ * ■ • * a r*. m loverje, iemperje, obleke, perilo TOVARNE JOSIP KUNC & Comp., LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 32 itd.) za dame in gospode, modne rute, iale, kravate, športne čepice, damske klobuke, nogavice itd. H0V01 Stenski zemljevid kraljevine Jugoslavije (Dr. A. Franovič - Gavazzi) — Fizična karta z razdelbo na banovine — III. izdajo priredil prof. Ivo Juras — Merilo 1 : 600.000 — Velikost 128/152 cm — Cena nalepljenemu zemljevidu na platnu in palicah 320 Din KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE" reglstrovane zadruge z ome eno zavezo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 + JUU SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo obenem z občnim zborom, 5. okt. t. 1. Uvodoma se predsednik spominja Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, že-leč, naj bi se njegova mučeniška kri izpre-menila v mleko, ki bi uspešno in večno hranilo vse tri brate v naši državi; Nj. Vel. kraj Peter II. bo nadaljeval pota svojega velikega očeta. Navzoči izrazijo slavo in prisrčen vzklik obema kraljema. Situacijsko poročilo: Potrebno je medsebojno zbližanje članstva in močna enotna stanovska organizacija, ki nas bo varovala eventualnih bodočih neprilik ter se borila v prid šoli in za naše pravice. V istem duhu sta potekli tudi letošnji skupščini z uspešnim delom. Izpremembe v odboru so Izpopolnjene z namestniki. Izstopivši dolgoletni, zaslužni, požrtvovalni in idealni tajnici izrazi predsednik najiskrenejšo zahvalo, društvo pa jo predlaga za častno članico. Tovariš Jurančič poda zelo zadovoljivo poročilo, nekako psihološko analizo obeh skupščin. Organizacija in delo je na višku, naj bi se le administracije pocenile. Važno je svobodno in zdravo izražanje delegatov, pre