Mogočno je v nedeljo v Rib cevem lazu zadonela pesem o Triglavu, bronasti spomenik prvim ljudem na Triglavu pa bo trajno pričal o njihovem in tudi kasnejših junaških dejanjih na Triglavu in v okoliških gorah! (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 66 ^Jstaaovitelji: občinske konference SZDL ^■■ssaic«, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Trio* — Izdaja Časopisno podjetje vila« Kranj - Glavni urednik Igor Slavec ^- Odgovorni urednik Andrej Žalar pLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, torek, 29. 8. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1966 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Jubilej Triglava vseslovenski praznik Gora prijateljstva in junaštva V soboto in v nedeljo smo na vrhu Triglava in v Ribčevem lazu v Bohinju proslavili 200. obletnico prvega pristopa na Triglav in odkrili spomenik možem, ki so pred 200 leti prvi stopili na Triglav — Pozdravni pismi predsedniku Titu in Edvardu Kardelju — Družba naj resneje spregovori o odgovornih posegih v ta prelepi svet ne- Veličastno proslavo v Bohinju so s svojo prisotnostjo počastili tudi Predstavniki družbenopolitičnega življenja Gorenjske in Slovenije r V četrtek otvoritev obnovljenega brniškega letališča Samo stopnica v razvoju Brez odlašanja kaže načrtovati nadaljnji razvoj brniškega letališča in vzporedno skrbeti tudi za sprotno zagotavljanje sredstev - Med 250 najmodernejšimi letališči sveta — Dr. Anton Vratuša slavnostni govornik na otvoritvi KRANJ — Pred dobrimi desetimi dnevi je na brniškem letališču utihnilo brnenje strojev, ki so od 1. julija dalje hrumeli Po 16 in več ur dnevno, stregli pa so jim ljudje, ki so se zavedali naloge in pozabili na oddih, na katerega smo sicer trumoma odhajali. Za temi ljudmi in stroji je veliko delo. V skopo odmerjenem času, ki ga je še posebno po 1. juliju krajšalo slabo v^eme, so ljudje, ki jim je bila zaupana modernizacija letališča Brnik, dnevno vgradili v vzletnopristajalno stezo nad 4000 ton •sfslta..(bifi so dnevi, ko tudi 5000 ton mase ni bilo dovolj), skupno pa vse dni rekonstrukcije nad 150.000 ton. Brniška steza je za 300 metrov daljša in za 15 metrov širša, grajena pa je tako trdno, da tudi 100 ton pritiska na os letala ni preveč. Te številke sicer nekaj povedo, ne pa vsega, za kar je *e bližje svetu. Na račun najsodobnejših radarskih, navigacijskih in meteoroloških naprav in zaradi najpopolnejše signalizacije bo naše letališče lahko sprejemalo največja letala v najtežjih razmerah in se vključilo v medcelinski promet. S tem bo letališče obdržalo sloves, da je bilo zadnjih deset let deležno najhitrejšega porasta potniškega in tovornega prometa nied vsemi evropskimi letališči. Četrtkova otvoritev modernejšega letališča, na kateri bo slavnostni govornik predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, bo torej izreden dogodek. »Bitka je dobljena, vojna pa še ne,« bi lahko dejali oh tem dogodku. Letališče je skoraj novo, kar marsikdo ni verjel, saj "ta bila na voljo le dva meseca. Pa vendarle na Brniku še ni vse narejeno. Z nadaljnjo modernizacijo letališča ne smemo več tako odlašati kot smo s pravkar končano rekonstrukcijo, prav tako pa je treba letališče sproti povezovati / modernizacijo slovenskih cest. Vedno več ljudi in blaga potuje po /raku zaradi hitrosti in tudi cenenosti, razen tega pa ima brniško letališče domače in tuje zaledje. Zanesljivo se tega Se premalo zavedamo. Prav tako pa moramo vzporedno z načrtovanjem razvoja zagotavljati tudi denar, da se ne bo ponovila slika oh sedanji Modernizaciji. Ljubljanska banka je odobrila posojilo za modernizacijo, gospodarstvo pa kaže premalo volje za zagotovitev sredstev za odplačevanje posojil in za oblikovanje interesne skupnosti za letališko infrastrukturo. Stvari si se sicer obračajo n& bolje, a še kljub temu niso takšne, kot bi želeli. Prav /.a rad i fega je zdaj končana modernizacija le ena od bitk, ki jo bo moral izvojevati letalski promet, in le stopnica v razvoju slovenskega letalskega prometa in Brnika. Bohinj — Triglav je del nase preteklosti in sedanjosti in tudi v prihodnje nas bo hrabril. Še nikdar nam ni bil tako blizu kot pretekle dni, ko smo na 2864 metrov visokem vrhu (toliko so namreč pokazale najnovejše meritve) in v Ribčevem lazu v Bohinju proslavili 200. obletnico prvega pristopa na najvišji vrh naših Julijcev. Korošec, Rožič, Kos in VVillomitzer so 26. avgusta leta 1778 opravili hrabro dejanje. Stopili so na teme gore, ki so jo mnogi pred tem že naskakovali, a jihlgora ni marala. Štirje srčni možje so bili tvorci revolucionarne zmage v času, ko so bile visoke gore še nekaj svetega in za človeka nedotakljivega in ko se je Evropa komaj otresla mračnjaškega lova na čarovnice. To je bil tudi čas slovenskega narodnega prebujenja in spontanega upora zoper ponemče-vanje in raznarodovanje, katerih val je silil tudi v naše gore. Pa smo Slovenci ostali trdni, kot smo že 1400 let na svoji zemlji in sami stopili na najvišjo goro svojega sveta osem let pred osvojitvijo Mont Blanca. 22 let pred zmago na Grossglocknerju. pri kateri je sodeloval tudi Slovenec Valentin Stanič, 87 let pred osvojitvijo Matterhorna, 99 let pred osvojitvijo Poliškega Špika in kar 135 let prej, preden so Grki stopili na svojo sveto goro Olimp. Tudi zaradi tega je bil podvig Bohinjcev pred 200 leti nekaj izrednega. Njim v čast stoji v Ribčevem lazu v Bohinju spomenik, kakršnih je v našem gorskem svetu malo. Nemo, vendar prepričljivo vsakomur pove. da smo naše gore s Triglavom na čelu osvajali sami in da smo za naše gore tudi umirali in krvaveli. Spomenik v Ribčevem lazu pa je tudi zahvala vsem tistim, ki so za štirimi srčnimi možmi hrepeneli po Triglavu, se vzpenjali nanj in zmagovali. Mogoče se šele sedaj, ko smo proslavili in bomo še predvsem delavno proslavljali planinski in vseslovenski jubilej, zavedamo izrednega pomena Triglava za našo zgodovino, za našo literaturo in umetnost, za naš boj in obstoj ter konec koncev tudi za naše vsakdanje življenje in za planinsko ter domoljubno vzgojo. Slovenija je veličastno proslavila jubilej Triglava. V soboto je bila slovesnost na vrhu Triglava in jo je po zaslugi ljubljanske televizije, ki slavi 20. obletnico, gledala vsa Jugosla- Dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije Nadaljevanje na 12. str. Srebrni Borutov sijaj Dr. Marjan Breeelj je pismo Edvarda Kardelja prebral ZAMUDNI BERLIN, 28. AVGUST - Pred odhodom na svetovno prvenstvo v razgovoru z Borutom Petričem smo zapis končali: »Ne bomo razočarani, če Borut n bo prišel v noben finale. Vemo, da je že uspeh, da je nastop med velikani svetovnega plavanja velika odgovornost, zato se ni treba sramovati, če se ne uvrsti v finale v tistih disciplinah, v katerih je prijavljen. Vemo, da se Borut zna zbrati in presenetiti na vseh velikih dirkah.« In to se je tudi zgodilo v soboto zvečer v velikem finalnem obračunu na 1500 m kravi. Mladi finalist tega velikega berlinskega maratonskega obračuna Kranjčan Borut Petrič nemo zre v vodo. Start in v vodo se požene vseh osem* Borci je na progi tri. Ob sebi ima Angleže Grava in največjega favorita wga obračuna predstavnika SZ Satnikova, dobitnika zlata na 400 m kravi. Na prvih petdesetih metrih je prvi obrnil Američan Hackett, ki je tudi začel silovit tempo. Drugi pa so plavali za njim lepo, enakomerno in zelo hitro. Tempo je nekaj časa hotel držati s Backettom Anglež Gray, vendar je tudi on odnehal. In tako je šlo vse do 400*in 500 metrov. Od tu naprej je Jubijal-ski« tempo že začel načenjati Hacketta. Svojo boljšo pripravljenost je začel izkoriščevati Sal-nikov. Lepo je grabil metre in kmalu prehitel Hacketta in ostale. Vendar borbe še ni bilo konec. Na tretji in osmi progi sta enakovredno plavala naš Borci in Avstralec Metzker. Ko je Borut naenkrat spoznal, da Hackett zaostaja, pa tudi Avstralec ni bil več svež, je začel povečevati svoj enakomerni tempo. Lepo ga je bilo gledati, kako mirno in tiho kot indijanski kanu na zasledovanju drsi v berlinskem bazenu. Tiho in vztrajno je začel svojo dirko, dirko za drugo mesto. Medtem je Salnikov že nekoliko preveč prehitel ostale nasprotnike. Hackett se še nekoliko otepa Jugoslovana, toda dela preveč utrujeno, da bi bil lahko kos najmlajšemu finalistu Kranjčanu Petriču. Salnikov je v cilju, z novim evropskim rekordom, le nekoliko za njim pa kot drugi priplava naš rekorder Borut. Nadaljevanje na 9. str. Naročnik: Spuščene zastave Po treh mesecih dela na gradbiščih širom po Sloveniji ki je bilo popestreno s številnimi družbenopolitičnimi in kulturno-zabavnimi dejavnostmi, so v soboto in v nedeljo brigadirji svečano sklenili mladinske delovne akcije. V Kožbani, Suhi kra -jini, Posočju, na Goriškem. Kozjanskem in Kobanskem, v Slovenskih goricah in Brkinih so za brigadirje ostale nove ceste, vodovodi, električne napeljave in številna nova prijateljstva. Zastave so se konec tedna spustile, vendar le do pomladi, ko bodo mladi iz vse Jugoslavije ponovno zastavili dela na omenjenih gradbiščih. Uspešen sejem Organizatorji 16. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, ki so ga v soboto zaprli v Gornji Radgoni, so upravičeno zadovoljni z uspehom prireditve, ki si jo je ogledalo več kot 150.000 obiskovalcev. Sejem je pokazal, da postaja pomemben dejavnik povezovanje naše dežele s svetom v kmetijstvu in sicer v smislu našega vključevanja v mednarodno delitev dela, na temelju enako pravnosti in skupnih koristi. Med razstavljalci so bili posebno uspešni zamejski Slovenci iz Italije, ki so razstavljali pod okriljem gospodarske zbornice iz Gorice. J ubile ji glasila in radia V soboto so v Novi vasi pri Ptuju predali namenu nov srednjevalovni in UKV Oddajnik. S tem so proslavili petnajsto obletnico lokalnega radia in trideseto obletnico časopisa Tednik. Zbranim je spregovoril tudi Božo Kovač, predsednik društva novinarjev Slovenije, kije med drugim opozoril, da razvoj socialističnega samoupravljanja odpira tudi lokalnim glasilom povsem nove poti in jim nalaga nove dolžnosti. Hud skok cen Prejšnji mesec je zvišanje naloprodajnih cen v Črni znatno preseglo državno poprečje. Julija so bile cene v primerjavi z enakim mesecem lani za 11,5 odstotka višje. Pokazalo pa se je, da je odstotek zvišanja dejansko še znatno višji, ker pri izra čunanfu indeksa niso upoštevali nedavnih podražitev mesa, sladkorja, olja, naftnih derivatov in avtomobilov. Življenjski stroški so se v tem času zvišali za 13 odstotkov. Družinski proračun najbolj obremenjuje visoka cena zelenjave, sadja in nekaterih kmetijsko-živilski h izdelkov. Zavodi v izgubi V prvih šestih mesecih letos so zavodi Crvene zastave imeli 13 milijonov dinarjev primanjkljaja. Poleg tega v Kragujevcu poudarjajo, da je tudi neplačane realizacije za 156 milijonov dinarjev, da pa tudi to še niso vsi stroški. Tu so tudi osebni dohodki delavcev, ki so seveda že izplačani, medtem ko imajo izdelana vozila še na zalogi. Izgovarjajo se tudi, da je do takšnih izgub prišlo, ker so se avtomobili podražili kasneje kot so pričakovali in tudi v manjšem odstotku. JESENICE Za danes, torek, 29. avgusta, je sklicana redna seja izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, na kateri bodo razpravljali o predlogu sestavljene organizacije SAP V iator-TOZI) Potniški promet in delavnice Jesenice za zvišanje cen v mestnem in potniškem prometu, o pomoči prizadetim v neurju s točo na območju krajevnih skupnosti Dovje-Mojstrana in Javornik-Koroška Bela. o dodeljevanju stanovanj delavcem upravnih organov, pravosodnih organov, organov pregona ter družbenopolitičnih organizacij občine Jesenice ter o nekaterih drugih vprašanjih. V 'etrtek, 31. avgusta, bo redna seja delavskega sveta jeseniške železarne, na kateri bodo razpravljali o polletnem poslovnem poročilu, o programu ukrepov za odpravo poslovne izgube v temeljni organizaciji hladna valjarna Bela ter o financiranju plinifikacije in o uresničevanju naložb ter o predlogu združevanja sredstev za restavracijo železarne. D. S. KRANJ Danes. 29. avgusta, bo v Kranju seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri bodo ocenjevali analizo uresničevanja srednjeročnega razvojnega programa kranjske občine v letih 1976. 1977 in 1978. Analiza bo pomagala pri sestavi resolucije o razvoju kranjske občine v letu 1979. Ob tem velja povedati, da so se lotile strokovne službe skupščine dela izredno resno in zavzeto. O gradivu za današnjo sejo izvršnega sveta je v petek razpravljala tudi komisija za družbeno planiran je pri izvršnem svetu kranjske občinske skupščine. ŠKOFJA LOKA Ob 7. uri se je začela seja izvršnega sveta skupščine. Med drugim obravnavajo na današnji seji predlog programa dela izvršnega sveta za prihodnje leto, predloge za odpis davka občanom, informacijo o izgradnji Poslovno-seminarskega centra, predlog novih cen oskrbnin v vrtcih in še nekatere druge zadeve. Najpomembnejša točka dnevnega reda pa je prav gotovo poročilo o poteku javnih razprav o osnutku novelacije urbanističnega programa občine Škofja Loka in pregled pripomb, predlogov in mnenj v javni razpravi. L. B. GORJE - Gorje praznujejo v teh dneh svoj krajevni praznik. Tudi s krajevnim samoprispevkom so krajani prispevali k razvoju Gorij in vseh okoliških vasi. — Foto: F. Perdan Gorje za krajevni praznik Gorje — Te dni mineva 37 let, odkar so bili v Spodnjih Gorjah 28. avgusta 1941 ustreljeni eni izmed prvih talcev na Gorenjskem. Nemci so ustrelili Franca Sokliča iz Krnice. Jožeta Pikona z Blejske Dobrave. Janeza Zupana iz Nomnja ter Jožeta in Karla Repeta iz Spodnjih Gorij. Tako kot povsod pri nas so tudi Gorje zaživele v novi čas. Začela se »Tito na Vodiški planini« Radovljica - Mladina radovljiške občine je letos skupaj z Zvezo združenj borcev NOV Radovljica, z vojaki graničarji iz Radovljice ter vojaki planinci z Bohinjske Bele na kar najbolj neposreden način proslavila občinski praznik. Na dan. ko je bil nedaleč od Vo-diške planine na Jelovici pred 37 leti ustanovljen Cankarjev bataljon, so mladi pripravili prvi spominski pohod po poteh revolucije. Krenili so iz Krope in iz Kamne gorice, ob Partizanskem domu na Vodicah pa so se jim pridružili še številni obiskovalci Jelovice iz vse Slovenije in celo iz drugih republik. Spominska slovesnost je bila pri spomeniku, sklenili pa so jo tako. da so s svojimi telesi izpisali besedo Tito ter s tem dali najlepše priznanje človeku, katerega revolucionarno delo .se prepleta z našo samoupravno socialistično prakso. S podobnimi akcijami bo mladina radovljiške občine nadaljevala, saj so bili pohodi in obujanja revolucionarnih tradicij v minulem obdobju preveč zapostavljeni. Tesno se bodo pri tem povezovali z ZZB NOV Radovljica in z vojaki, stike pa bodo skušali navezati tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki so letos stale ob strani. M. S taro verski je doba obnove. Pred dvema letoma so uspešno izglasovali referendum o samoprispevku krajanov za kanalizacijo po vaseh in za obnovo vodovodnih naprav ter razširitev cest. V Gorjah je bilo zgrajenih precej stanovanj, zaživelo je delo družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Krajevni praznik bodo proslavili s pohodom ob partizanskih obeležjih. V petek. 1. septembra, pa bo v domu TVD Partizan v Gorjah slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti ter samostojni koncert godbe na pihala z Gorij. V nedeljo. 3. septembra bo v osnovni šoli v Gorjah tradicionalni turnir ženskih ekip v odbojki za pokal krajevne skupnosti, popoldne pa pogostitev za starše in žene padlih borcev. Jože Ambrožič Vsem partizanskim kurirjem in vezistom Da ne bi tonila v pozabo zgodovinski vloga partizanskih zvez med NOB, je v pripravi gradivo za posebno monografijo. Velik krog takratnih sodelavcev je že v vključenih v to, mnogo pa jih še vedno ni v evidenci, čeprav so sodelovali na zvezah bodisi kot kurirji T V postaj ali pri vojaških enotah bodisi kot ve-zisti (radiotelegrafisti, telefonisti, šifrerji). Vse naprošamo, da ram pošljejo svoje naslt ve in po možnosti tudi čimveč spominov in opisov o delovanju na zvezah. Prosimo tudi za fotografije, dokumente in drug material, kar bi obogatilo gradivo za monografijo. Poleg tega želimo registrirati padle in tudi po vojni umrle, ki so sodelovali na zvezah. Domicilni odbor kurirjev in vezistov NOV pri ZO PTT Slovenije-Ljubljana, Cigaletova 15 PREDDVOR - V soboto so z nastopom pred\ svojimikoroikinti s* in gostitelji iz Preddvora in okolice sklenili peto folklorno mladi plesalci iz Globasnice in Ptiberka. V slabem tednu dni naučili veliko starih gorenjskih plesov in pesmi. (H. JJ » F. Perdan ni wm Slavje v Komnu Na Primorskem so že začeli s pripravami za republiško proslavo, s katero bodo počastili 35-letnico sklepa AVNOJ o priključitvi Primorske in Istre k Sloveniji in Jugoslaviji. Svečanost bo 17. septembra v Komnu, slavnostni govornik pa bo predsednik izvršnega sveta skupščine SK Slovenije dr. Anton Vratuša. Sklep Avnoja je bil odločilnega pomena za skokovit povojni razvoj celotne Primorske, njenih ljudi in za krepitev slovenstva ob italijanski meji. Zato slavje v Komnu ne bo le praznik vse Primorske temveč * Slovenije. Organizatorji, ki pričal jejo nad 50 tisoč ljudi — domač* gostov iz vseh krajev naše repovi pa tudi iz zamejstva in sosedi Hrvatske, si prizadevajo, da b-Komen ob tej priložnosti čim W" urejen. Zato so se v priprave w čili tudi prebivalci tamkajšnje I jevne skupnosti - krajani Kđ* Divč, Preserja, Tomačevice in V> ga Dola, ki so že z dvema delov akcijama urejali prireditveni pr* in parkirišče. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj Mode Pijadeja 1 razpis licitacije za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: - tiskarskega stroja Heidelberg - avtomat B3 KSBA letnik 1968 za izklicno ceno 450.000 din - tiskarskega stroja Heidelberg - avtomat R, KSBA letnik 1968 za izklicno ceno 450.000 din. V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo v petek. 1.9. 1978, ob 12. uri v vhodni avli Grafih ga podjetja Gorenjski tisk Kranj. M ose Pnadeja 1. Opled ' možen od 29. 8. 1978 dalje. K licitaciji lahko pristopijo pravne' fizične osebe, ki imajo pred pričet kom licitacije plačan t! odstotni polog od izklicne cene. Ekonomsko administrativni šolski center Kranj, Komenskega 4 vpisuje v redno poklicno administrativno šolo za šolsko leto 1978/79 še en oddelek - 20 učencev Vpis jedo vključno 31. avgusta 1978 do 14. ure. Vpisni dokumenti: spričevalo o dokončani osnovni N prijavnica i.20 (DZS), kolek za 4 din. zdravniško spričevalo. Industrijski kombinat mm Kranj objavlja . za ootrebe dsss naslednja prosta dela m naloge 1. vodje finančnega obračuna tozd 2. rezkalca 3. graverja 4. Čistilca Za dela in naloge se zahteva: . , .„juj-l,,, • i ..j in 3 eta de ovnin izkušeni pod l: vaja strokovna izobrazba n • < <« » , i/kll*\ ' £„d 2, vi* a »trokovn, izobrazba ;n e H »vn.h ukuSe pod 3.: višja strokovna izobrazba in ■« '< ««* pod 4.: dokončana osemletka ,. . ma kadrovski oddelek 15 dni f Pismene ponudbe spojema kaarov« objavi. I Avgustovski raport z gorenjskih cest JPod asfaltom izginja makadam ^ vseh gorenjskih občinah na cestah toliko dela, *Žia republiške skupnosti za ceste — Premajhna Asfaltna baza v Naklem že zavora, zato njena Povečava in modernizacija ne bi smela biti problem Udi cesta proti Preddvoru bo letos urejena - Foto: F. Perdan fe Kranj — Le redka leta je bilo na P^renjskih cestah toliko novega kot ^1 tos. Asfalt je prekril mnoge maka--^mske ceste in odseke, kar precej ^ .^faltne prevleke pa je bilo obnov-l^^ne in utrjene. Čeprav letošnje w ^vo polletje z vremenom cestarjem * Slo na roko, pa vseeno kaže biti z ^»ravljenim zadovoljen. Vrednost ^♦Menjenih pogodb med republiško - ^stno skupnostjo in Cestnim podijem Kranj znaša 133.694.000 di-^Hrjev do konca prvega polletja pa j* bilo potrošenih 59,289.999 dinarjev ali 44,3 odstotka. Nimamo namena nicati L-ai in bilo letOS bra že vgrajen asfalt. Ker je gradnja tržiške vpadnice mesto odrezala od sveta in prekinila normalni promet, hiti kranjsko Cestno podjetje z urejevanjem ceste Naklo—Duplje— Žiganja vas. Stari asfalt je odstranjen, nadomešča pa ga novi. Modernejša cesta skozi Duplje, financirata jo komunalni skupnosti kranjske in tržiške občine, bo kmalu tudi obvoznica ob zapori ceste med Goricami in Golnikom. Promet bo potekal skozi Križe in naprej skozi Duplje do Kranja. Razen ceste skozi Duplje in že omenjene rekonstrukcije ceste med Goricami in Golnikom je v kranjski občini ta čas največje cestno gradbišče na novi cesti med Visokim in Tupaličam. Na vprašanje, zakaj gre delo počasneje od rok, pri Cestnem podjetju povedo, da je za zdaj za promet pomemben le odsek med Tupaličami in Preddvorom, drugje pa gre promet lahko po stari cesti. V celoti bo nova cesta dosegla namen šele z izgradnjo avtomobilske ceste. Kljub temu bo ta cesta kmalu na-red. Pomagala bo mehanizacija, ki se bo sprostila na dupljanski cesti. Cesta Ziri—Logatec pa je največje delo v Škofjeloški občini. Iz logaške smeri jo grade že nekaj let, letos pa bo pet kilometrov nove ceste tudi iz žirovske strani. Ko bo ta cesta na-red, bo lahko prevzela precejšnje breme tranzita, saj do priključka na avtocesto pri Logatcu ni daleč. Računati pa je tudi na gradnjo cest do Soriške planine in skozi Lučine.' Ceste terjajo vsako leto več asfalta. Baza Cestnega podjetja Kranj v Naklem zahtevam že sedaj ni kos, v prihodnjih letih, ko bomo gradili recimo avtocesto, uransko cesto in še nekatere druge prometnice, pa bodo njene zmogljivosti še večja ovira pri normalni preskrbi z asfaltom. Zato so delavci Cestnega podjetja Kranj sklenili prihodnje leto v Naklem postaviti novo in sodobnejšo napravo, prilagojeno zahtevam tehnologije in varstva okolja. Kljub zagotovilom, da bo nova naprava v asfaltni bazi, ki ima izredno lokacijo za razpeča-vanje asfalta, moderna in bo manj onesnaževanja okolja in drugih nevšečnosti, in vabilom na pogovore in na ogled sodobne baze v Črnučah, kamor bi skupno odšli Naklanci in predstavniki Cestnega podjetja, so nekateri v Naklem zoper novo tovarno asfalta. V družbenem interesu je, da razsodnost zaduši nasprotja in preseže hotenja, ki nikomur ne koristijo! J. K ošnjek LESCE — Delavci SGP Gorenje Radovljica gradijo v zahodnem delu Lesc nov stanovanjski blok za delavce tovarne Verig. Nadzor nad deli opravlja Alpdom iz Radovljice. — B. B. Smotrno s stanovanji V Radovljici so razpravljali o programu za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu — Do ekonomskih stanarin na -— pisati, kaj je — jBPrenjskih cestah že narejenega ^ dor obišče Gorenjsko, skorajda na ^j^akem koraku sreča sledove prizadevanj, da bi bile naše ceste boljše, ^odernejše in varnejše. Več pozor-^^»sti namenjamo tokrat cestam, ki v zadnjem času postale gradbišče ^ bodo po zaključku del odstranile ^arsikatero prometno zadrego in tanjšale nezadovoljstvo ljudi. ^ Cesta med Podkorenom in Rate-*^mi, ki bo večinoma nova, je te dni j večje cestno gradbišče v jeseni-^^i občini in med največjimi to-^**stnimi na Gorenjskem. Stopnja j-^htevnosti gradnje je visoka, saj Izteka cesta mimo Zelencev, ki jih j^V^dnia ne sme uničiti. Za to grad- delovna *^*sdnja ne sme značilna izredna LT*vzetost, saj je na primer prihodnje v Panici svetovno prvenstvo v ^JiuSkih poletih. Da promet ne bi bil ^_yiran, je stara železniška proga po-V ^la obvoznica, ki bo dobrodošla ob i^Nh večjih športnih prireditvah v ^ *«nici in v Kranjski gori, razen tega ^ jo bo mogoče spremeniti v parki ^?*e, saj je lokacija izredna. Letoš-^^t) jesen bodo končana tudi dela na V^ti prek Blejske Dobrave, ki bo podala jeseniško občino z radovljiško Bledom. Gradnja je Tudi odsek bohinjske ceste med Bledom in Sotesko bo deležen rekonstrukcije. V Zaselku Obrne so že zaceli pripravljati novo traso, ki bo prek dveh mostov prečkala Saro. — Foto: F. Perdan Radovljica — V ponedeljek, 21. avgusta, so se sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Radovljica s člani izvršilnih odborov stanovanjske skupnosti in komunalne skupnosti ter s člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica ter razpravljali o osnuJk^u družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje v Sloveniji, o aneksu k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini do leta 1981, o elementih letnega in srednjeročnega načrta plana urejanja stavbnih zemljišč ter o predlogu akcijskega programa uresničevanja nalog stanovanjskega gospodarstva. Po daljši in temeljiti razpravi so se domenili, da bodo nekatere dokumente še natančneje pregledali in dopolnili ter jih posredovali delavcem v združenem delu. Predloge in pripombe bo uskladila posebna skupina delavcev v komunalni in stanovanjski skupnosti. Strinjali pa so se z akcijskim programom za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občine za leto 1978, s programom, ki so ga pripravili predvsem zato, da ne bi kasnili ob uresničevanju sklepov minulega kongresa slovenskih komunistov ter tudi kongresa ZKJ. Program predvsem zahteva, da se morajo pravočasno in enotno reševati naloge stanovanjske gradnje v občini, da mora družbeno usmerjena gradnja postati temeljni način reševanja in zadovoljevanja stanovanjskih po- ^iroma l^htevna, terja pa zaradi bližine že-V^niŠke proge izredne varnostne t$Jyepe in previdnost. Zato gredo Jfcniške proge izredne (**repe in previdno* ^la počasneje od rok. radovljiški občini velja še po *^*>na pozornost modernizaciji ceste ti^d Podnartom in Kropo, ki jo na ^£*iovi dogovora financirajo republiki^ cestna skupnost, radovljiška tjlipščina in z 20 odstotki denarja *^th Cestno podjetje Kranj, ki ima v Ijji^mni gorici kamnolom. Letos bodo l^vna dela nared. Problematičen je *W manjši odsek, kjer morajo geologi *k raziskati nadležni zemeljski plaz U najti načine, kako ga zaustaviti in liK^iriti. Zaključku se približuje tudi fc£**dnja obvoznice pod Radovljico in tj^vezave z Lescami. Z dograditvijo *v ceste bo radovljiško cestno om-*£*je zgubilo še en nadležni »cestni ^mašek«. Vse pa je že pripravljeno JlJ začetek urejevanja drugega dela Jv^Jte pod gorami od Begunj do ^lovič. Ce bo ugodno vreme, mora .t^i od Bek letos nared. Drugi del te >%te, od PaloviČ do Bistrice pri U^žiču, ki je bil asfaltiran in urejen jJSi, pa bo letos dobil Še finejšo ^ffaltno prevleko. Tu ostaja pro-*W^m nekaj sto metrov dolg odsek V,^ Bistrico pri Tržiču in začetkom V^vega asfalta. Ta del ceste je še ^Skadamski. Marsikdo je že vprašal ^kaj, vendar na Cestnem podjetju Ogovarjajo, da bo temu tako še ^očasa, dokler ne bo urejena n to-ova V^ta skozi Bistrico. Sedanja je ^edno ozka in nevarna ter nepri- ^rna za promet. Jkjrtilka občina posveča večino V^oftnje skrbi za ceste vpadnici **>»tno podjetje Kranj računa, da bo ^ novem mostu in na cesti novem- SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Uresničevanje srednjeročnega plana razvoja Zaposlenost in potrebe po delavcih V vseh tenieijnih organizacijah združenega dela. samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organizacijah delavcev ter družbenopolitičnih skupnostih v letošnjem drugem polletni pregledujejo in oeenju-jejo C-ilje, zastavljene s s redu ieročn imi plani razvoja Tudi skupnost z;i zaposlovanje pregleduje in ocenjuje razvoj ter opravi jeno delo v omenjenem času. Poselim« zanimiv |e pregled gibanja pojavov s področja kadrovske politike iu zaposlovanja, ki ilustrirajo doseganje k sred nje ničnim programom zastavljenih ciljev. Ti se nanašajo predvsem na zagotavf polne zaposlenosti delovno sposobnega pre preučevan fe kadrovskih virov in pokrivanje nastalih potreb po kadrih; pomoč delavcem pri pripravi zaposlitev, vključevanju na delo. uveljavljanju pravu v času nezaposlenosti; pomoč mladini pij izbiri poklica in šole. (lijakom in učencem pri pridobitvi štipendije; pomoč invalidnim osebam pri rehabilitaciji in zaposlitvi: pomoč delovnim organizacijam pri organiziranem pridobivanju delavcev itd. Zaposlenost prebivalstva je na Gorenjskem dosegla že zelo visoko stopnjo, saj je bilo v letu zaposlenih kar 42 odstotkov Gorenjcev. Zaposlenost v gorenjskih občinah se mi račun nadaljnjega aktiviranja delovno sposobnega prebivalstva skoraj ne more več povečati, pač pa se lahko povečuje le za jan |e bivalst va; vsakoletni naravni prilastek Vsako večje naraščanje izvira iz priliva delavcev iz drugih krajev in republik. V preteklih dveh letih je naraščanje zaposlenosti le \ manjši meri prestopalo predvideno, ki jo je skupnost za zaposlovanje predvidela v poprečju 2.5 je bil letni porast zaposlenosti 2,6 odstotka, lani ravno toliko, v prvem polletju letos pa 2.7 odstotka. Občini Škofja Loka in Tržič precej presegata predvidevanja, vendar pojav utemeljujejo s povečanjem produktivnosti in družbenega proizvoda, kar po drugi strani spet prispeva k uresničevanju začrtanih ciljev Tako je bilo v I polletju letos v petih gorenjskih občinah zaposlenih poprečno 76,-729 delavcev. Od tega ie bilo na -Jesenicah 14.677 delavcev, v Kranju .*10..'l54. v Radovljici 12.01b. v Škof ji Loki 1.1.727 in v Tržiču 5?>.r>5 delavcev. Gorenjske občine so z izjemo-Jesenic v Sloveniji in v -Jugoslaviji poznane po visoki stopnji zaposlenosti žensk. V letošnjem prvem polletju je bilo med vsemi zaposlenimi kar 17 odstotkov delavk. V občinah Radovljica in Tržič pa je tudi ta delež presežen, kjer je med zaposlenimi več kot 52 odstotkov žena. K ran i in Škofja Loka sta blizu regijskega poprečja z W.<> oziroma 47.2. občina •Jesenice pa s slabimi U7 odstotki žena med zaposlenimi znatno zaostaja. Nove potrebe po delavcih, ki so nastajale v organizacijah združenega dela in jih je bilo po prijavah med štiri in pet tisoč letno, predstavljajo polovico vseh potreb po delavcih. l)ruge so nastale zaradi fluktuacije, zaradi starostnih in invalidskih upokojitev in zaradi odhoda delavcev v drugo organizacijo. Tudi vse omenjene nove potrebe ne predstavljajo enostavno razlike med zaposlenimi v preteklem m naslednjem letu. ampak gre za vsebinsko drugačen podatek, ki vsebuje vse na novo nastale potrebe po delavcih, od katerih se jih je le del zaposlil za nedoločen čas. precej pa tudi za določen čas in čez. sezono. Za ilustracijo navajamo obseg vseh in novih pokritih potreb po delavcih v letošnjem prvem polletju: Jesenice vse 86*. nove 17!». Kranj vse 171), nove 57H. Radovljica 740 in 281. Skorj.fi Loka 728 in .515 in Tržič 226 in 74. O virih pokrivanja prikazanih potreb m novih zaposlitvah pa prihodnjič •Joži Puhar dipl. soc. treb in da se mora preiti na ekonomske stanarine. V občini bodo morali še letos oceniti uresničevanje srednjeročnih programov na področju stanovanjskega gospodarstva, potrditi program stanovanjske gradnje ter se pripravljati na naslednje srednjeročno planiranje. Da bi zagotovili enega od stalnih virov za komualno urejanje stavbnih zemljišč, bodo ; morali sprejeti aneks k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo od leta 1977 do leta 198L Prav tako naj bi sprejeli tudi srednjeročni plan urejanja stavbnih zemljišč, ocenili program izgradnje objektov otroško-var8tven|ih ustanov in posebne šole ter pripravili osnove za dolgoročni program. Stanovanjska gradnja v občini naj bi postala domena vseh delovnih ljudi in občanov. Za uresničevanje teh nalog pa bodo morali izdelati iin sprejeti zazidalne načrte za i posamezne soseske in področja. Predvidevajo sprejem programskega dela zazidalnega načrta iPodnart, izdelavo zazidalnega načrta družbeni center Lesce, sprejem programa za načrt Center Lesce, za Cankarjevo naselje Radovljica, dopolnitev zazidalnega načrta Praprotnica v Zgornjih Gorjah ter izdelavo glavnih projektov komunalnih objektov in naprav za posamezna področja. Zavzeli naj bi se tudi j za pridobitev stavbnih zemljišč, za ustanovitev stanovanjske zadruge, razpravljali pa naj bi predvsem o racionalizaciji! stanovanjske gradnje. Do leta 1982 naj bi prešli na ekonomske stanarine, v občini pa naj bi ob tem pripravili osnove za subvencioniranje stanarin in sprejeli ustrezni sporazum. Delavci, ki delajo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu naj bi pripravili v naslednjem letu tudi srednjeročni program obnavljanja in investicijskega vzdrževanja stanovanjskega fonda. V razpravi pa so delegati poudarili, da bodo v občini morali začeti razmišljati o enotni komunalni in stanovanjski strokovni službi, s katero bi nedvomno racionalizirali delo in omogočili večjo učinkovitost. D. S. V. Vzdrževalna baza v Lescah Radovljica — Cestno podjetje Kranj namerava začeti z gradnjo nove vzdrževalne baze v Lescah prihodnje leto in jo dokončati v letu 1980. Ta vzdrževalna baza. ki jo načrtujejo že nekaj časa, bo poleg nove asfaltne baze v Naklem največja predvidena naložba Cestnega podjetja. Za gradnjo imajo že izdelan idejni in glavni načrt za upravno-stanovanjski del baze. ki ga je lani izdelal Zavod za urbanizem Bled. Pričakujejo še načrte za lope avtomobilov in drugih strojev. Cestno podjetje Kranj namerava najprej investirati v novo asfaltno bazo, nato v nove lope za hrambo in vzdrževanje strojev za čiščenje snega v Kranju in nato v vzdrževalno bazo v Lescah. Poleg lastnih in bančnih sredstev bodo poskušali dobiti nekaj sredstev tudi pri republiški skupnosti za ceste. D. S. Deset let plodnega dela Tržič — Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, danes poznana doma in še v številnih drugih evropskih deželah, je bila ustanovljena pred približno desetimi leti. »Folklorna skupina Karavanke je bila ustanovljena prav takrat, ko se je Tržič pobratil s francoskim mestom Ste Maria aux Mineš,« pravi predsednik folklorne skupine France Kopač. »Strokovno vodstvo je prevzel koreograf Marjan Vodnjov. In to delo opravlja se danes. Prvotni program je zajemal komaj dva spleta plesov: gorenjskega in belokranjskega. Že prav kmalu pa so mladi in prizadevni plesalci razširili svoj plesni program tudi na plese ostalih jugoslovanskih narodov in pokrajin. Tako so se odprle možnosti za nastope širom po domovini in tudi tujini.« Nepozabni ostajajo ti nastopi za plesalce. Danes jih je nfrmreč v skupini že kar 120. In med najbolj nepozabnimi nastopi plesalcev Karavank so prav gotovo tisti v Šentvidu pri Ljubljani, Dobrovem v goriških Brdih, Kostanjevici na Krki, Bohinju, Dubrovniku in Beogradu, pa nastopi po Avstriji, Italiji. ZR Nemčiji, Švici. Liechtensteinu in Franciji. »Med največje uspehe pa vsekakor štejemo uvrstitev na prvo mesto na mednarodnem folklornem festivalu v Avianu v Italiji, kjer smo nastopili v močni konkurenci desetih folklornih skupin iz sedmih evropskih držav,« pristavlja koreograf Marjan Vod-njav. »Posebno v spominu so nam tudi gostovanja v Franciji. Kar štirikrat smo že bili v pobratenem mestu Ste Maria aux Mineš. In vedno smo bili odlično sprejeti. Nase delo pa, tako kaže, znajo ceniti tudi domačini. 2e pred leti . smo namreč dobili najvišje občinsko priznanje — K ur ni k ovo nagrado.« Posebno prisrčne in prijateljske stike pa ima folklorna skupina Karavanke iz Tržiča s kulturno umetniškim društvom železničarjev in brodarjev Branko Cvetkovič iz Beograda. »Naša skupina deluje na povsem amaterski osnovi,« pravi Franc Kopač. »Plesalci so različnih poklicev. Pa tudi djjakov in študentov je mnogo med njimi. Pripomnim pa naj še to, da imamo tudi pionirsko skupino, ki jo vodita prizadevni koreografi nji Špela Ahačič in Ljuba Nadižar. Letno imamo kar 45 do 50 nastopov. To pa ni malo. Letos smo precej gostovali tudi v zamejstvu, jeseni pa potujemo na mednarodni folklorni festival v Italijo. Seveda nakup narodnih noš in nastopi, tudi veliko stanejo. Kot zanimivost naj povem, da so nose, ki jih imamo zdaj, ter instrumenti vredni najmanj 2,5 milijona din. In, da ne bo kdo mislil, da starih. Moram pa pristaviti, da imajo za naše delo izredno veliko razu-razumevanja delovne organizacije.« J. Govekar Folkloristi Save na Poljskem Kranj — Komaj deset dni je minilo od vrnitve z Danske, ko so se folkloristi Save znova odpravili na pot. Tokrat so se odzvali povabilu starih prijateljev s Poljske, da sodelujejo na jubilejnem XV. Tednu Bes-kidske kulture. Za Kranjčane je bilo to že četrto srečanje s Poljaki in njihovo folkloro. Prvič pa so potovali z njimi tudi pevci — solisti Glasbene šole iz Kranja, ki so v kvartetu in sekstetu ubrano zapeli naše narodne pesmi. H.Štular Plastike Ericha Kebra Razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju Erich Keber, akad. kipar iz Inns brucka, čigar ded se je kmalu po prvi svetovni vojni preselil iz naših krajev na Tirolsko, je v polnem pomenu besede kipar. Občutek za plastično mu nista razvili samo šola oziroma akademija, ta je bil od vsega pričet-ka prisoten v njem, o čemer govore avtorjeva najugodnejša dela. Številni javni spomeniki, ki jih je Erich Keber po drugi svetovni vojni postavil na Tirolskem in drugod, nosijo v sebi tudi dušo arhitekta. Kipar svoje plastike gradi, jih prilagaja okolici (npr. Monolit v Innsbrucku, kamen, 1963), tako da postanejo sestavni del naravnega ali arhitekturnega ambienta. Isto velja za uporabno plastiko, ki jo zastopata npr. kamnita vodnjaka v kopališču Tivoli v Innsbrucku, da celo za živalsko plastiko, ki jo najdemo v istem okolišu (Krokodil, kamen. 1960) in ki služi obenem za most. Ta miselnost arhitekta in kiparja obenem se kaže tudi v čvrsti statičnosti, ki je značil- V počastitev jubileja Triglava so v gostišču Rožič v Ribčevem lazu uredili razstavo planinskih slik mojstra fotografije Jaka Čopa, člana Fotokluba Andrej Prešeren z Jesenic. Avtor je slike strnil v opus »Raj pod Triglavom«. na za številne avtorjeve figuralne kompozicije, kakršni sta npr. kamniti plastiki Jakoba v Innsbrucku ali Janeza Nepomuka v Langenfeldu. Povodni konj (aluminij, 1975) v Tirolskem deželnem muzeju lahko služi za gred, za sedež ali za temelj neki stavbi. Toda ne smemo misliti, da statičnost pomeni tudi negibnost. Mišice, ki jih čutimo pod navidezno mirno površino živalskega telesa, govorijo o notranji napetosti, zdi se, da se bo žival vsak čas premaknila ali stresla breme s hrbta. Krištof iz trientinskega marmorja (1967) je priklenjen na skalo in teža, ki jo nosi, je upognila njegov pas in ramena, široka, povprek postavljena stopala iščejo oporo. Tudi v kubistič-nem smislu preoblikovane Kebrove figuralne plastike prikazujejo silnice, ki delujejo v človeškem telesu in skušajo ustvariti ravnotežje med nošenimi in nosečimi deli. (Prijatelja ustvariti umetni kamen 1974; Angel 1976 itd.) Rezultat takšnega oblikovanja je plastična zgradba, ki ustvarja v gledalcu občutek trdnosti, mirovanja in urejenosti. Nekatere Kebrovih malih plastik, ki so zastopane na razstavi v Kranju, so v primerjavi z naštetimi kiparskimi izdelki bolj lahkotne, bolj gracilne, manj »arhitekturne«, toda nikoli labilne. Njihovo notranje življenje ni zavrto s silo, temveč se sprošča v pogosto težko ukrotijiveni gibanju (npr. Gracije, aluminij 1976). Osnutek za olimpijska vrata v Innsbrucku se na prvi pogled kaže kot antropomorfna plastika, ki bi v monumentalnejših merah hitro prerasla v arhitekturo. Prav to delo predstavlja ključ za razumevanje likovnih stremljenj Ericha Kebra. ki želi biti kipar in arhitekt v eni osebi, in ki z uporabo vedno novih gradiv izvablja upodobljenim predmetom /nova in znova nove možnosti izraza. Cene Avguštin POTUJOČA RAZSTAVA PANJSKIH KONČNIC Radovljica — Muzeji radovljiške občine so letos ob finančni soudeležbi kulturne skupnosti Slovenije in občine Radovljica izdelali de set zasteklenih panojev z več kot 100 izvirnimi panjskimi končnicami za potujočo razstavo. Doslej so si to izjemno zanimivo razstavo ogledali že v Škofji Loki, v K ranju, v Tržiču, ob koncu avgusta pa bo v Novem mestu. Od tod jo bodo prenesli v Portorož, kjer bo od II. do 15. septembra mednarodni čebelarski simpozij. Po dogovoru z organizatorji vrtnarske razstave, ki bo od 15. do 18. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bodo radovljiški muzeji v tem času postavili razstavo panjskih končnic na ogled obiskovalcem tudi v Ljubljani. JR RAZSTAVA V TREBANJSKI GALERIJI Trebnje — Moje slikarstvo je nadaljevanje mojega otroštva, ki sem ga preživel na vasi v Hlebinah. Danes, ko je čopič že dvajset let moj drug, se je paleta precej spremenila, vendar se to ni zgodilo namenoma, je pa dejstvo, ki se ga niti ne zavedam. To izvira i/, tega. ker so moja slikarska inspiracija postali nevihtni oblaki, dež. sončni vzhod in zahod, noč in mesečina, največkrat pa najdem navdih v zemlji, naravi in v človeku. To pravi o sebi Branko Lovak. slikar iz Zagreba, ki bo od I do 20. septembra razstavljal svoja dela v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. Razstavo bo odprl izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali. posvečena pa bo prazniku občine Trebnje. H J RADOVLJICA - V Radovljici predvidevajo, da bodo postopoma obnovili notranjost, predvsem pa pročelja več sto let starih poslopij na Linhartovem trgu, ki se nahaja v starem delu mesta. Pred kratkim so obnovili Sivčevo hišo, zdaj pa obnavljajo njeno pročelje. — R. B. Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. referenta za samoupravljanje Pogoj: višja izobrazba pravne ali organizacijske smeri 2. arhivarja Pogoj: 2-letna poklicna administrativna šola 3. administratorke Pogoj: 2-letna poklicna administrativna šola 4. dveh kurjačev Pogoj: poklicna šola kovinske stroke in opravljeni izpit kurjača visokotlačnih kotlov Kandidatom brez izpita za kurjača visokotlačnih kotlov bt omogočeno šolanje za pridobitev izpita Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo traji dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov; Zdravstveni domovi in ZSMH Gorenjske Kranj, Gospo-svetska 10 — kadrovska služba. m\ alples Industrija pohištva Železniki 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepu odbora za kadre naslednja dela in naloge V TOZD Kovinska predelava ključavničarska opravila Pogoji za zasedbo: — K V strojni ključavničar — 1 leto delovnih izkušeni kovinske stroke na KV opravilih širokega pro Za navedena opravila in naloge je predvideno poskusne, delo Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnega mesta na naslov: Alples industrija pohištva Železniki. 64228 Železniki, Kadrovske socialni oddelek. Tovarna obutve Tržič, n. sol. o. razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Orodjarna prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje TOZD Orodjarna Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasledn* pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba, strojne, organizacijsk poslovne. naravoslovne, tehnološke ali ekonomske smer ter tri oziroma sedem let delovnih izkušenj na odgovorni delih v gospoda rs t vu — moralnopolitična neoporečnost — organizacijske sposobnosti vodenja. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevani« pogojev pošljejo. Tovarni obutve Peko Tržič, v 15 dneh pr objavi razpisa. Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas, za štiriletni mandat. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 3* dneh po zaključku prijavnega roka. Kranj — P rimsko* vam nudi poleg lesa, lesnih izdelkov m gradbenega materiala tudi LEPILA za — les — parkete in — keramične ploščic iz proizvodnega programa Tovarna lepil Sežana MITO L V kranjski občini se veča število nepopolnih družin Samohranilke 5. stran Popolna družina, kjer mati in oče ^krbita za svoje otroke, sicer že od J^ekdaj ni edina osnovna oblika ^loveške skupnosti; v zadnjih letih £*a vse bolj opažamo naraščanje ^tevila nepopolnih družin, to je družin, kjer za otroke skrbi le eden <:kcJ staršev. Najpogosteje so to ma-*^re, za katere se je pri nas že *~*clomačil izraz »samohranilka«. No, ^daj ob tej besedi ne pomislimo ^mo na neporočene matere, pač pa *4di na razvezane in ovdovele. Ne bi ^^veda mogli trditi, da tradicionalna »*blika družine ponehuje. Sploh ne. y^endar pa je vse več žensk, ki ne ^Utijo potrebo, da bi zaradi otrok ***orale imeti tudi moža, če lahko /^me kot povsem ekonomsko neod-isno skrbijo za svoje otroke. Vse ^č je tudi razvez, razvezane pa se *4di manj odločajo za .ponovno po-*>ko, čeprav običajno same skrbijo otroke. Potem ko je lani stopil v veljavo ^kon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki med drugim tudi 5*oloča vsakoletno zviševanje preživnin za otroke, je Center za socialno ^•^io v Kranju anketiral vse matere. ki prejemajo za otroke preživnino. V kranjski občini je bilo lani 5:51 mater z otroki, za katere prejemajo preživnino, vendar pa se je vabilu odzvalo le 450 mater, od katerih je skoraj polovica razvezanih, tretjina je samskih, ostale pa so, teh je najmanj, poročene. Večina samohranilk torej živi sama. Leta 1970 je bilo v kranjski občini 19 odstotkov nepopolnih družin, štiri leta kasneje 22 odstotkov; za lansko leto sicer ni točnega podatka, saj v anketo niso bile zajete ovdovele in ovdoveli, vendar pa bi po naraščanju števila razvezanih in tudi samskih mater lahko sklepali, da se število nepopolnih družin približuje 25 odstotkom. In kako živijo samohranilke? V primerjavi z ekonomskim stanjem iz prejšnjih let, je sedanja slika vsekakor boljša. Drži pa, da so dohodki na družinskega člana bolj slaba slika, saj so le trenutni finančni pokazatelj, ki sicer postavlja v slabši položaj prav razvezane. Vendar pa imajo prav te več predmetov standarda kot so avtomobil, televizor, hladilnik, pralni stroj, ali tudi vikend, medtem ko samske matere tega nimajo v tolikšni meri. Razum- Dražja oskrbnina v vrtcih V radovljiški občini naj bi od L septembra dalje starši plačevali dražjo oskrbnino v vrtcih — Še vedno manj kot v nekaterih drugih slovenskih občinah RADOVLJICA - Skupnost otroškega varstva Radovljica, občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica ter svet vzgojno-varstvenega zavoda so že sprejeli predlog cene oskrbnin v vzgojno-varstvenih enotah na območju občine. Vzgojno-varstveni zavod mora zvišati cene mesečne oskrbe zaradi porasta materialnih stroškov, predvsem podražitve hrane in elektrike in zaradi na novo zgrajenih vrtcev na Bledu, v Lescah in v Srednji vasi. Poprečna ekonomska cena vzgojnovarstvenih enot se je od leta 1976, ko je bilo nazadnje izdano soglasje k ekonomični ceni za mesečno oskrbnino 1000 dinarjev, zvišala lani na 1160 dinarjev, letos pa na 1350 dinarjev ali za 16 odstotkov v primerjavi 7 lanskim letom. Lani vrtci niso vložili predloga za zvišanje cene, ker se je nekoliko zboljšal pro ^nanciranja, saj je sa- moupravna interesna skupnost otrosKega varstva krila več stroškov kot leto prej. Interesna skupnost od ekonomske cene prispeva osebni dohodek za pedagoški kader. 10 odstotkov za kritje materialnih izdatkov in tudi amortizacijo. Do leta 1976 je vzgojno-varstveni zavod prejemal le 372 dinarjev družbenih sredstev na otroka mesečno. Ta način financiranja je upoštevan tudi v predlogu za sedanje povišanje. Lestvico prispevka staršev pa so razširili do dohodka 2100 dinarjev na družinskega člana in spremenili tako, da bodo odslej plačevali starši z nizkimi osebnimi dohodki (1000 dinarjev do 1400 dinarjev na člana družine) se manj kot zdaj, pri dohodku 1400 dinarjev na člana družine pa bo prispevek staršev progresivno rastel do meje 2100 dinarjev na družinskega člana. V radovljiški občini plačujejo polne oskrbnine, če dohodek na člana družine preseže 2100 dinarjev: v vrtcu Bled 620 dinarjev, v Bohinjski Bistrici 620 dinarjev, v Gorjah 620 dinarjev, v Kamni gorici 600 dinarjev, v Kropi, v Radovljici in v Begunjah 720 dinarjev, v Lescah pa 600 dinarjev. Po predlogu naj bi s« zvišale oskrbnine na Bledu na 760 dinarjev, hinjski Bistrici in v Gorjah, v Lescah in v K bile 720 dinarjev, v Kropi, v Radovljici in v Begunjah ter v Sred nji vasi pa 860 dinarjev ljivo, da so razvezane takšno raven, sem štejemo tudi stanovanje ali hišo, »podedovale iz razbite« zakonske zveze. Osupljiv pa je podatek o višinah preživnin, ki so jih do lanskega leta samohranilke prejemale od očetov. Pred novo zakonsko določbo o vsakoletnem zviševanju preživnin se je le malo samohranilk lahko ali hotelo dogovarjati z očeti o sprotnem prilagajanju preživnin rasti življenjskih stroškov in potreb otroka. Verjetno pa tudi ni bilo veliko očetov, ki bi sami predlagali povišanje preživnine. Skoraj polovica samohranilk, mednje so štete tudi poročene, ki sicer prejemajo za svoje otroke preživnino, je prejemala od 300 do 500 din na mesec. 14 odstotkov samohranilk pa celo manj kot 300 din. Prav tako sta le 2 odstotka mater, ki prejemajo preživnine višje od ll(K) din. Skoraj 4 odstotke pa je mater, ki od očetov ne prejemajo niti dinarja. Med temi je sicer več mater, ki so se kasneje poročile, vendar pa so matere, ki same skrbe za svoje otroke tudi med samskimi in razvezanimi. Preden pa bi dobili občutek, da samohranilke povsem same skrbe za svoje otroke, je treba našteti celo vrsto oblik družbene pomoči, ki jih je deležno okoli 80 odstotkov samohranilk v kranjski občini. Večina jih sicer prejema otroški dodatek, vendar pa je cenzus za prejemanje otroškega dodatka obenem merilo tudi za dotok raznih drugih oblik pomoči. Posebno delovne organizacije imajo vrsto oblik pomoči od denarne, do pomoči pri urejanju otroškega varstva ter še posebej stanovanjskega problema. Samohranilke imajo tudi, odvisno seveda od ekonomskega položaja vsake, regresirano varstvo v vrtcih, regresirano šolsko prehrano in šolsko varstvo; nekaj ponuni je tudi s strani sindikata, možna je pravna pomoč ter seveda pomoč Centra za socialno delo, kjer pa pred materialno pomočjo prevladuje vsa druga zaščita matere samohranilke. Nobene pomoči pa doslej ni iskalo ali bilo deležno 22 odstotkov samohranilk. V primerjavi z analizami iz preteklih let se število samohranilk, ki so prejele ali prejemajo kakršno koli družbeno pomoč, nenehno zvišuje, kar seveda ne pomeni, da se socialno ekonomski položaj samohranilk slabša, ampak, da so možnosti za pridobitev raznih oblik pomoči, ki jih je razvila družba, vsaj v kranjski občini na voljo v vedno večji meri L. M. r Šolsko leto je naokoli Čeprav so trajale cela dva pretežno lepa, meseca, so poletne počitnice hitro minile. Malo doma, na morju ali kje drugje in brezskrbnega veselja je konec. Se nekaj dni pa bodo šole spet polne mladostnega vrišča. Kako so preživeli počitnice in kako se pripravljajo na novo šolsko leto. smo poprašali nekaj mladih Gorenjcev. Vsi po vrsti žalostno ugotavljajo, da je leto prehitro prišlo naokoli, sicer pa so povedali: dni preživela pri stari mami in teti v Murski Soboti, malo pa sem pomagala tudi doma. Pri nas v šoli ne dobivamo knjig, razen kar jih kupujemo ali zamenjujemo učenci sami med seboj. Imam že vse učbenike za sesti razred, le Slovensko berilo me.ida še ni izilo. Nekaj knjig sem dobila od starejših vrstnikov iz podaljšanega bivanja, druge pa sem kupila v knjigarni.« Matjaž Žag ar je doma iz Reteč pri Škof ji Loki. Lani je končal osmi razred in ker je navdušen športnik, smučarski skakalec, se je nameraval vpisati v loško smučarsko gimnazijo. Dober uspeh pa je bil premalo in tako bo Matjaž zakoračil v novo šolsko leto kot učenec Izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani. Izučil se bo za strojnega mehanika. »Počitnice sem preživel v glavnem doma. Štirinajst dni sem delal tudi v tovarni Jelovica. Ne vem še, koliko bom zaslužil, vsekakor pa mi bo denar prišel prav. Težav z nakupom šolskih knjig nimam. Vse knjige, celo zvezke in drug pribor, bomo za 500 dinarjev dobili v šoli. Mislim, da je ta način zelo praktičen in predvsem poceni.« Benjamin Polak iz Naklega bo v petek prestopil vrata osmega razreda osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Učenje mu ne dela težav, bil je odličen, zato je počitnice preživel brez misli na šolo. »S starši sem bil štirinajst dni na morju, potem pa še nekaj časa pri stari mami. Doma sva skoraj vsak dan s psom hodila na Savo. Bilo je prijetno, čeprav se sam nisem kopal. Tudi v šoli ne dobivamo knjig, pa bi to bilo pametno.« prav toliko v Bo-amni gorici naj bi V vasi pa 86U dinarjev. Na območju nekaterih drugih slovenskih občin so ekonomske eene v vrtcih višje kot v Radovljici zaradi drugačne organizacije. Izjema je le Kranj, kjer je varstvo cenejše. Ekonomska cena v Kranju znaša 690 dinarjev, vendar pa so sprejeli predlog za povišanje na 830 dinarjev, v Celju 1730 dinarjev, na Jesenicah 1520 dinarjev, v Kranjski gori 1393 dinarjev, v Mojstrani 1328 dinarjev, v Žirovnici 1103 dinarje, na Koroški Beli 1196 in v Ljubljani od 1400 dinarjev do 1930 dinarjev. Lestvico plačevanja oskrbnin na družinskega člana so drugod tudi bolj razširili in sicer do dohodka 4200 dinarjev na družinskega člana. Tako plačujejo starši polno oskrbnino v Kranju v višini 581 dinarjev pri 2100 dinarjev in več na člana družine ter 830 dinarjev nad 4200 dinarjev na člana družine, na Jesenicah 760 din pri 2100 dinarjev in več na člana družine ter 1216 dinarjev, če je dohodek nad 4200 dinarjev na člana družine. Vzgojno varstveni zavod Radovljica jo posloval v minulih letih gospodarno; najbrž na račun več otrok v posameznih oddelkih, s čimer so zniževali stroške na varovanega otroka. Vendar so zdaj stroški takšni, da je nujna višja oskrbnina, ki naj bi začela veljati s 1. septembrom letos. I) S ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ objavlja vpis v večerno šolo za strokovno izobraževanje poklicnih šoferjev. Pogoj za vpis je: zdrav-si vena sposobnost, na imati j b razredov osnovne šob*, vozniškn dovoljenj«' H ali < kalegorig' in vplačilo šol nine. Informacije in vpis do 10. septembra pri Mravlje Vinko. Kranj, Staneta Rozmana št. 5 tel. 23-623. Tatjana Košir iz Škofje Loke je šesti razred končala z odličnim uspehom. »V šoli Petra Kavčiča imamo organizirano brezplačno preskrbo z učbeniki. Prispevamo le malenkostno odškodnino za obrabljene knjige. Knjige za sedmi razred sem nabavila že ob koncu lanskega šolskega leta, delovne zvezke pa so kupili starši. Med počitnicami sem pomagala doma gospodinjiti, prebrala sem nekaj knjig, precej časa pa sem posvetila tudi klavirju. Zdaj se pripravljam na izpit v glasbeni šoli.« Hali Medved z Bistrice pri Tržiču se je lani poslovil od osnovne šole. Vpisal se je na čevljarsko poklicno šolo v Kranju. »Moje počitnice so bile dokaj raznolike. Bil sem na morju, doma pa se precej ukvarjam s športom. Igrali smo nogometne tekme, sem pa še član karate kluba v Naklem. Poleg tega sem skoraj mesec dni delal v Bombažni predilnici in tkalnici. Bilo mi je kar všeč, čeprav precej naporno. Knjige za šolo imam že zagotovljene. Dala mi jih bo prijateljica, ki je čevljarsko šolo lani dokončala, tako da bom prisiuženi denar lahko uporabil čisto zase.« Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Medvode Medvode 82 objavlja prosta dela in naloge obratnega eJektričarja Pogoji: delovodska šola, 4 leta prakse ali VK električar f> let prakse dvomesečna poskusna doba Prednost imajo kandidati z opravljenim izpitom za stikale« Stanovanja trenutno ne moremo nuditi, smo pa doslej to problematiko uspešno reševali. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejem TOZD Elektrarna Medvode 15 dni od dneva objave. Delavska univerza Radovljica v jesenskem obdobju Radovljica - Na Delavski univerzi Radovljica bodo v letošnjem izobraževalnem letu odprli več no-nih oddelkov za odrasle. Zdaj bodo začeli sprejemati prijave za vpise v osmi razred osnovne šole. za prvi in drugi razred poklicne administrativne šole. za drugi, tretji in četrti letnik ekonomske srednje šole. za drugi letnik komercialne, za drugi in tretji letnik elektrotehniške ter tretji letnik tehniške šole za strojništvo. Hkrati bodo vpisali kandidate tudi za delovodske šole. Ce bo dovolj zanimanja, bodo pri delavski univerzi odprli tudi oddelke petega, šestega in sedmega razreda osnovne šole. prvi letnik ekonomske šole. delovodske šole lesne stroke, kovinsko poklicne šole. upravno-administrativne šole ter delovodske šole tekstilne stroke. Jana Eržen je doma v Zgornjih Bitnjah. Srečala sem jo pred osnovno šolo v Stražišču. ko je ravno prihajala dopolnilnega pouka. »Nemščina in matematika mi delata nekoliko preglavic,« je dejala. »Tudi med počitnicami sem se zato morala nekoliko posvetiti šoli. Sicer pa sem mesec Tanja Jevtič stanuje v Radovljici in bo šla tokrat v četrti razred. Čeprav je bila na morju, so bile njene počitnice dokaj delovne. »Imam sestrico, staro 21 mesecev, ki sem jo morala paziti ves dan. Tako mi je ostalo le malo časa za igre. Letos bomo prvič dobili vse knjige v šoli. Ne bo me motilo, ker ne bodo nove. Glavno je, da se bo iz njih dalo učiti.« Tako šest šolarjev o počitnicah in pripravah na šolo. Pa veliko uspehov do naslednjega »dopusta«. H. Jelovčan Učbeniki v šoli Radovljica — Družbenopolitične organizacije so podpisale družbeni dogovor o organizirani preskrbi učencev /. učbeniki in o postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov in so tako zagotovile, da bodo že letos otroci dobili učbenike v šoli. S skupno akcijo staršev, učiteljev in občinske izobraževalne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij so tako dosegli, da stopajo korakoma na pot do brezplačnega učbenika. Tako kot v jeseniški občini so tudi v mdovlb'ški ' 1 : i, lan- skega šolskega leta pustili učene učbenike v šoli. Vse nove učbenik« pa bo nabavila šola in jih bodo starš tudi plačali. Občinska izobraževalni skupnost je akciji namenila 422.0CK dinarjev. Ponekod so nove učbenike učencem že razdelili, tako v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici, kjer akcija do brezplačnega učbenika poteka že nekaj let. drugod pa bodo učenci dobili šolske knjige z začetkom letošnjega šolskega leta. D. S. Tržičan v Tamarju Oskrbnik s peresom in kitaro Marjan Perko iz Tržiča je bil že včasih v hribih več kot doma, zadnjih osem let pa je oskrbnik planinske koče v Tamarju — Marjanove pesmi o gorah že skoraj po narode le — Planinci niso gluhi za nasvete Marjan Perko, oskrbnik planinskega doma v Tamarju Tamar — Prečudovita triglavska dolina pod Rateškimi Poncami, Jalovcem, Slemenovo špico. Slemenom, Mojstrovkami in Vršičem prevzame vsakega obiskovalca z nevidno močjo in vplivom. Ponudi mu neizmerno bogastvo naših gora in lepote enkratnega planinskega sveta. Ne da bi sam vedel, mu zapove, da se mora v to dolino, zarito med spoštljive vršace, še vrniti. Velika večina obiskovalcev Tamarja spoštuje to nenapisano pravilo in se vrača vanj leto za letom, saj so čari te doline enkratni. V Tamar prihajajo obiskovalci, ki v lepem vremenu napolnijo jase in iščejo sončne žarke, ki so sredi gora še prijetnejši. Za mnoge pa je Tamar izhodišče za pohode po planinskih poteh, ki so kot mreža razpredene po okoliških pobočjih in skalnih grebenih. Del Tamarjeve preprostosti, pristnosti in planinske domačnosti je ob rob doline potisnjena planinska postojanka Planinskega društva Medvode. Redno vsak dan je odprta med 1. majem in koncem oktobra, zimske mesece pa ponuja zavetje ob sobotah in nedeljah, čeprav zima nasuje v Tamarju na metre snega in je treba do doma s smučmi ali po gazi. Kljub temu Tamar ni nikdar prazen. Tamarja pa si- ne moremo predstavljati brez oskrbnika planinskega doma Marjana Perka, 52-letnega Tržičana, ki je bil od otroških let dalje več v gorah kot pa doma. Bil je sicer komercialist v- Runu in pri Astri, a ni zdržal. Oskrbnik domov pod Storžičem in na Zelenici je postal, zadnjih osem let pa je nepogrešljiv v Tamarju. Za leta in deloma tudi za težo se ne zmeni, ko je treba peš do Rateč ali na planinsko turo, le s plezanjem, ki ga je včasih navduševalo, ima več težav. Ni več štrika, da bi me držal, pristavlja hudomušno. »Medvodčani so iskali oskrbnika za dom v Tamarju. Stalno so se menjavali. Ker smo se z nekaterimi člani društva poznali, so me pregovorili, pa tudi sicer je v Tamarju za mene prijetnejše kot na primer na Zelenici, kjer je sezona večinoma pozimi, meni pa bolj godi poletje. Z društvom smo se dobro ,ujeli' in našli pristne oblike sodelovanja. Člani društva mi pomagajo in kar le morejo vložijo v modernizacijo doma. Lani smo uredili sanitarije, letos pa je prišla na vrsto streha, najverjetneje pa se bomo lotili še kuhinje in sob, ki imajo sedaj skupno 72 ležišč,« pripoveduje o svojem tamarskem domu Marjan Perko. »Čeprav so v Tamarju vedno ljudje, je letošnji obisk precej manjši od lanskega. Deloma je k temu prispevalo slabo vreme, precej pa slaba cesta, ki odvrne precej motoriziranih obiskovalcev, ki so razen planincev in alpinistov naši gostje. Cestno podjetje Kranj nam gre na roko kolikor more, prav tako pa tudi elektri carji, vendar smo vsi skupaj proti vremenu nemočni. Manjši je tudi obisk tujcev. Lani se je v knjigo vpisalo okrog 12.000 obiskovalcev, letos pa do konca julija okrog 5000, kar kaže, da bomo do konca sezone, čeprav bo vreme lepo, težko dosegli lansko številko,« pojasnjuje Marjan Perko. Tamarju pod Jalovcem, znanim tudi zaradi izvira Save Dolinke, ki privre na dan v slapu Nadiža in potem ponikne ter se spet prikaže v Zelencih, narava tudi v slabem ne prizanaša. Leta 1976 in 1977 je planinski dom v Tamarju prizadel potres, razen tega pa še plaz s P one, ki je prihrumel v dolino skupaj z 2000 kubičnimi metri lesa in je njegova glavnina za 50 metrov zgrešila dom. Kljub temu je bilo snega toliko, da se je dom komaj videl. Tamarju pa prav tako ne prizanašajo ljudje s svojo nesnago. Zal še prihajajo v Tamar in v našo naravo nasploh ljudje, ki jim ni za čisto okolje in se ne zmenijo za smetnjake. Na srečo, meni Perko. je takšnih vedno manj in vedno več ljudi, ki se zavedajo, da je varovanje okolja skrb vseh. Marjan Perko se zaveda poslanstva oskrbnika planinske postojan- ke. Njegova skrb namreč ni le zagotovitev hrane, pijače in strehe nad glavo za planince in druge obiskovalce, temveč tudi preventivna in svetovalna vloga. Oskrbnik planinskega doma v Tamarju je že marsikomu odsvetoval turo ali vzpon, za katerega ni bil pripravljen niti ni imel potrebne opreme. In razveseljivo, pristavlja Marjan, vedno več ljudi nasvete upošteva. Ture z začetkom v Tamarju so namreč večinoma zahtevnejše in terjajo veliko znanja in dobro opremo. Tržičani Marjanu Perku v Tamarju pomagajo mama Minka, žena Milka, svakinja Pepca in otroci Matevž. Marjan in Tomažek. Čeprav je dela v domu dovolj, najde Marjan trenutke za svojega konjička, za katerega se je odločil leta 1948 in je dokaj nenavaden. Perko v prostih uricah ubira po strunah kitare ali zapiše na papir pesmice, povezane s planinami. »Okrog 40 pesmi sem napisal doslej in večino od njih tudi uglasbil. Pojejo o Triglavu, Tamarju, Zelenici, Storžiču in drugih gorah. Nekatere od njih so že skoraj ponarodele in jih je pogosto slišati v planinskih druščinah ...« J. Košnjek Negodovanje zaradi ukinjenega postajališča Vaščani Cerklej, Grada in Dvorij, ki so že vrsto let vajeni, da avtobus ustavlja tudi pred postajo milice v Cerkljah in jim nekoliko skrajša pot domov, so se upravičeno razburili, ko je nenadoma padla odločitev, da postaje tu ne bo več. Tisti, kije to nelogičmt odredbi) sprejel, jo je dokaj »mlačnit« zagovarjal, češ da je bilo postajališče na črno zgrajeno. Vendar prizadetim vozačem s takimi dokazi ni mogoče priti do živega, saj vsa postajališča od Kranja do Cerkelj poznajo kot star denar in bi še marsikateremu lahko prisodili »črno poreklo«. Še bolj pa krajane teh dveh krajevnih skupnosti teži to, da kot najbolj prizadeti in najpristojnejši sploh niso bili obveščeni o sklepu. Krajani Cerkelj in Grada so z dopisom občini pristojne seznanili s težavami in izrazili pripravljenost, da žrtvujejo svoje delovne in denarne prispevke za gradnjo »legalnega« postajali šča. D. 2. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI PRIPRAVE NA JUBILEJNO TEKMOVANJE Križe - Kriški taborniki zaključujejo priprave na 10. orientacijsko tekmovanje Od spomenika do spomenika, ki bo 24. septembra v Križah. Tekmovanje bodo pripravili v počastitev 10-letnice njihovega taborniškega odreda in 17. redne skupščine Zveze tabornikov Slovenije, ki bo prav ta dan v Murski Soboti. Orientacijsko tekmovanje, ki ga pripravljajo taborniki v Križah, je eno največjih tovrstnih v Sloveniji.. Letos bodo uvedli še nekaj novih disciplin taborniškega mnogoboja, ki bodo tokrat prvič uvrščene v spored republiškega tekmovanja. Organizatorji prav zato pričakujejo okoli 10 ekip z 200 taborniki. Tekmovanje nameravajo pripravit; v okolici K rižev, progo pa speljati po delu »Titove poti .34«, ki so jo v tržiški občini odprli lani. K. ELMONT GRADI V GORJAH - Podjetje Elmont z Bleda je lani kupilo od LIP Bled poslopje nekdanje Gorjane v Spodnjih Gorjah. Ker se je LIP letos dokončno umaknil iz teh prostorov, jih je blejski Elmont začel preurejevati v upravno poslopje. Gradbena dela opravlja Gorenje iz Radovljice. — J. A mbrožič JESENICE — Komunalno podjetje Kovinar si je predvsem z izdelavo ielezobetonskih mrež pridobilo dovolj sredstev, da so nabavili potrebno modernizacijo tudi za opravljanje drugih del. Zdaj razmišljajo tudi o nabavi ustreznega stroja za pometanje. Tega zdaj na Jesenicah zelo potrebujejo. - B. B. LESCE — Marca letos je minilo pet let, odkar so v Lescah ustanovili folklorno skupino, ki uspešno deluje pod imenom foklorna skupina KVD Veriga Lesce. Plesalci te skupine nastopajo na različnih proslavah in svečanostih. Skupino zelo uspešno vodi Stane A mbrožič. — R. R. POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (41. zapis) No, bi utegnil kdo reči, vrsto pomembnih in manj pomembnih domačinov, ki so jih rodili ti kraji, je naštel in pisal o njih le Janka Kersnika z Brda nad Lukovico pa skoro omenil še ni. Nisem pozabil; le za konec pogovorov iz Črnega grabna sem si prihranil pripoved o pisatelju — poetu teh krajev ob Ra-domlji, o pisatelju, ki je dokončal Jurčičeve Rokovnjače in ki je z bistrimi očmi zrl na jaro gospodo in na kmetske ljudi. KERSNIKOVO BRDO Krajev in gradov z imenom Brdo imamo na Slovenskem celo vrsto. Bolj znane (Brdo pri Kranju, Brdo nad Lukovico idr.) in manj znane (Brdo nad Ljubnim, Brdo nad Ihanom idr.). No, v slovensko slovstveno zgodovino pa je vstopilo le Brdo nad Lukovico: zaradi plemenitega Kersnikovega rodu. zaradi domačina dr. Dragotina Lončarja, slovečega zgodovinarja in naprednega politika pa tudi zaradi številnih književnikov in drugih umetnikov, ki so na Kersnikovem Brdu krajši ali daljši čas živeli, nekateri v njem celo službovali. Kajti v graščini je bil do začetka druge svetovne vojne sedež okrajnega sodišča in davkarije. Prej pa je bil v grajskih prostorih tudi notariat in odvetniška pisarna. Pa tudi — to nerad povem — žandarmarijska postaja in zapori ... Za vse je bilo v obsežni grajski stavbi dovolj prostora. Od mož, ki jih je občasno gostilo Kersnikovo Brdo, je bil predvsem slovstveni zgodovinar Fran Leveč (domači učitelj pri Kersnikovih); kot sodnika sta na Brdu službovala komponista Oskar Dev in Anton Lajovic. leposlovec in publicist Janko Rahne (služboval na Brdu kot notar), v začetku leta 1903 je v gradu nekaj časa slikal Ivan Grohar. Brdo kot kraj pa seve ni bilo samo graščina (od 1. 1943 v razvalinah), pač pa tudi šola. Marijina cerkev, župnišče in še nekaj stavb, ki sestavljajo zaselek Brdo nad T.uko-vico. Višinske razlike je zelo malo — le 52 m. Na Brdu je vaško pokopališče tudi za Lukovico in druge bližnje kraje. STARA GRAŠČINA Najbrž spet ne bo komu prav, če tako »rad opevam« stare gradove in stare čase (za te že vem, da niso bili zlati, pač pa hudi in trpki). Sicer sem že nekajkrat ponovil misel profesorja Josipa Debev-ca. znanega pisatelja čudovitih Vzorov in bojev slovenskega dijaka: na neki ekskurziji po Dolini gradov ob Krki (bilo je to še pred prvo svetovno vojno!) je ves nejevoljen vzkliknil: vse te gradove, priče našega tlačanstva tujerodni gospodi bi bilo treba do tal porušiti — ne pa hlapčevsko občudovati. Saj so le pomniki najtemnejših časov naše zgodovine. — No. najbrž so bili teh Debevčevih misli tudi nekateri partizanski poveljniki, kadar so ukazali, naj grad zgori! Pisatelj Janko Kersnik (1852 -1897) Kako se zgodovina ponavlja! Sa v času NOB noben grad ni služi borcem za svobodo pač pa so skorc vsi (z redkimi častnimi izjemami, kot n. pr. moravski grad Tuštanj ic še nekateri) postali utrjene poste janke nemške žandarmerije ali pt varva skrivališča izdajalske bel« garde. No, tudi zato je bilo treba t« v času vojne nekaj gradov požgat. ali celo porušiti. Seveda, prav na Kersnikovo Brdc nerad gledam s tako ostrimi očmi Saj je bila grajska posest skorc poldrugo stoletje v poštenih slo venskih rokah. V začetku 19. stoletja je Brdo priženil sodnik Jožet Kersnik, oče pisatelja Janka. V gradu in z grajsko posestjo Kersnikovi upravljali do vdora nem škega okupatorja v slovenske kraje — Po naključju sem bil 4. julija 194! skupno s Kersniki izseljen v Srbijo,' Brus pri Kruševcu. Kersnikova družina (oče je bil pisateljev vnuk) jt bila tako številna, da jo je vzela 1 okrilje kar cela vas (Sljivakii Seveda so se Kersniki na mah prilju bili domačinom. Dekleta so uftjj vaške deklice ročnih del, fantje pa ■ poprijeli za delo na polju. Lahke rečem — večkrat sem jih obiskal -da so bili Kersniki tudi v daljn Srbiji Slovencem v čast. Ko pa so se v poletju 1945 vrnil na Brdo so našli le očrnele razvali ne . .. Grad je bil dne 18. maja 1% požgan. Z njim vred je tedaj pogrelo tudi šolsko poslopje in druStve" prosvetni dom. Grad Brdo je v začetku Iti stoletja dal zgraditi Ivan Lam beri graščak na Črnelem in na Jablja' pri Trzinu. Stavbo je dokonč* njegov sin Žiga. K le-/tega sin" Herbertu Lambergu se je leta 15# zatekel Trubarjev sin Felicijan. 1 so ga pregnali iz Ljubljane. Seveda pa kmečki uporniki tu* Brdu niso prizanesli. Leta 1515 « graščino kar precej poškodovali. (Si že vedeli zakaj!) - V Valvazorir vem času so bili lastniki gradu Ap-faltrerni. Ti so grajsko poslop.k popravili in predelali. Bili so dobr gospodarji, saj so prizidali vrst gospodarskih poslopij, uredili velik* sadovnjake in izkopali ribnik. — No. po teh tujcih pa je že zagospodar na Brdu slovenski rod Kersnikov. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 POMOČ PRI ORGANIZIRANJU IN VODENJU VZDRŽEVANJA - ELEKTRO NAPRAV 2 VZDRŽEVANJE ELEKTRO NAPRAV 3; VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV 4 OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH ROČNIH OPKAV1L Pogoji: pod 1.: višja tehniška šola elektro stroke ali srednja tehniška šola elektro stroke s 3-letnimi delovnimi izkušnjami pod 2. in 3.:poklicna šola elektro oziroma kovinske stroke z 2-letnimi delovnimi izkušnjami pod 4.: osemletka brez delovnih izkušenj Kandidati za objavljena prosta dela in naloge ,a^° vJoie prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. V KRATKEM PO (SDRENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Primož Pisk: kako bo pri mladincih KRANJ — Karavana najboljših jugoslovanskih pionirjev-tenisačev se je po uspešnem igranju na zveznem pionirskem turnirju v Varaždinu in Karlovcu v četrtek ustavila v Kranju. Tu je nastopilo nad sto pionirjev in pionirk v deh starostnih skupinah. Za najbolj še- 5a so se potegovali pionirji in pionirke o dvanajst in štirinajst let. Med to druščino mladih naisiščajnikov tenisa v Jugoslaviji je tud» domačin Primož Pisk. Tako kot že mnogo obetajočih kranjskih teniskih pionirjev — Arh, Pivk, Saje, AleS, Stare in drugi — je tudi Primož Pisk prišel iz Kustrove pionirske teniske iole. Kuster je namreč trener, ki skrbno bdi nad prvimi bek en d in forhend udarci mladih teniških naraščajnikov. Med temi je vadil ter se pilil tudi učenec sedmega razreda - v tem šolskem letu. ki je pred vrati — osnovne sole Simon Jenko iz Kranja Primož Pisk. Primož se je rodil leta 1966 in se tenisu zapisal pred petimi leti. Vse do lanske sezone ni imel večjih uspehov. Toda lani je že pokazal pravo vrednost in se počasi in vztrajno zače prebijati med najboljše slovenske pionirje v kategoriji do dvanajst let, čeprav tudi v dve leti starejši kategoriji ni bil brez njih. »Lansko sezono sem dokaj uspešno začel,« pravi Primož, »saj sem na slovenskem prvenstvu pionirjev do dvanajst let osvojil drugo mesto. Prvi sem bil tudi v tej starostni kategoriji na turnirju ŽTK, na prvenstvu SFRJ pa sem med dvaintrideseterico.« To sezono je mladi Kranjčan Pisk začel še bolje. In kako se je letos znašel že v vlogi favorita za visoka mesta. »Na slovenskem prvenstvu do dvanajst let sem postal prvak, do štirinajst let pa je bilo osmo mesto lep uspeh. Osvojil sem turnir Slovana, in občinsko prvenstvo.« Svoj doslej navečji uspeh pa je Primož osvojil na letošnjem državnem prvenstvu. V elitni družbi najboljših je namreč bil odličen, saj je bil kar šesti. Tudi na raznih turnirjih, ki se igrajo se sedaj ni od muh. Iz Kranja se mladi tenisači selijo v Maribor, v Zagrebu pa bodo nato končali svojo turnejo. V Varaždinu je bil Primož med prvimi štirimi, v Karlovcu pa med osmimi. V pionirski kategoriji mladi Kranjčani vedno igrajo vodilno vlogo v Jugoslaviji in posebno še v Sloveniji. In če vemo, da imajo drugod bolje poskrbljeno za bodoči teniški igralni kader kot v Kranju, potem smo na uspehe tega športnega kolektiva lahko ponosni. In ustavi se nato pri mladincih. Pionirji so med vodilnimi v državi. Ko pa pridejo v višjo kategorijo, je njihovih uspehov konec. Trudijo se vendar jim primanjkuje strokovnega kadra. Tistega, ki bi bil mladim igralcem vedno na voljo, v do* poldanskem in popoldanskem času. Teh pa v Kranju ni veliko. In če hočejo napredovati tudi v mladinski in nato v članski konkurenci, bo kaj kmalu treba trezno misliti o poklicnem trenerju. Tega pa morajo dobiti kmalu. Le tako bodo šli v korak z ostalimi. I). Humer Zvezni teniški turnir za pionirje Le Pivk in Pisk med fi KRANJ — Od četrtka do nedelje so 11 -n'*ks igrišča na stadionu Stanka Mlakarja gostila najboljše jugoslovanske pionirje in pionirke do štirinajst in do dvanajst let. V 'tirih kategorijah smo na doslej najkvalitetnejšem pionirskem tenisu zadnjih let videli na delu nad sto mladih tekmovalcev iz vse Jugoslavije. Prikazan tenis je bil na visoki ravni, saj *° *e presenečenja vrstila od zore do Nihče se že naprej ni hotel pomi-"tj»* Mm. To je dajalo tudi poseben ton Obveščamo vas, da bo VELIKA TOMBOLA Avto-moto društva Tržič, ki je zaradi dežja 13. avgusta 1978 odpadla. na šuštarsko nedeljo, 3. septembra 1978, ob 1 5 uri v Tržiču. GLAVNI DOBITKI SO 1 traktor 2 ošabni avto 125 P 3 osebni avto VVartburg karavan 4 barvni televizor 5 motorna žaga 6 pomivalni stroj 7 hladilna skrinja 8 mešalec za beton 9 žaga — cirkular 10 vrtalni stroj — vibracijski 11 kombi garnitura 12 moško kolo 13 žensko kolo in ie več sto drugih dobitkov v skupni vrednosti 320.000 dinarjev. Pridite v Tržič, sreča vas čaka! borbenosti in lepemu ter obetajočemu teni su. Kvaliteta je bila na višku, enako pa tudi organizacija turnirja. Od domačih igralcev se je v kategoriji do dvanajst let najbolje odrezal Pivk, ki je bil drugi, tretje mesto pa si deli Pisk skupaj z Vasinom. Pri pionirkah do štirinajst let se je največ pričakovalo od Alenke Tratnik. Toda Alenka je v četrfinalu morala kloniti pred finalistko Ležimirac. Med šestnajst najboljših pa so se uvrstile Pernetova, Škarabotovain Porova. V kategoriji pionirjev do štirinajst let tokrat domačini niso imeli takega uspeha kot na dveh predhodnih turnirjih v Varaždinu in Karlovcu. Arh in Pisk sta se uvrstila med šestnajst najboljših. Izidi - pionirji do 14 let - četrtfinale: Vukošič (Split) : Ratkovič (Partizan) 6:4. 4:6, 6:3, Mazič (Split) : Ravnik (Branik) 6:1, 6:3, Todorovič : M ur kovic (oba Partizan) 5:6, 4:6, Grozdanovič (Crvena zvezda) : Banjac (Partizan) 6:0, 6:2; polfinale -Grozdanovič : Markovič 6:2. 3:6. 6:5. Vu-kušič : Mazič 6:3, 6:4; finale - Grozdanovič : Vukušič 6:2,6:3: pionirji do 12 let — četrfinale - Vasin (Vojvodina) : Majhen (Branik) 6:1. 6:3, Ilic (Partizan) : Pisk (Triglav) 0:6, 1:6. Ivica (Split) : Nogič (Medveščak) 4:6. 6:5. 5:6. Marinkovič (Partizan) : Pivk (Triglav) 3:6. 4:6; polfinale - Vasin : Pisk 6:3, 6:4. Pivk : Nogič w.o; finale Vasin : Pivk 6:1, 6:3; pionirke do 14 let (četrtfinale — Tratnik (Triglav) : Ležerinac (Vojvodina) 3:6, 2:6. Djuranovič (Tuzla) : Vetrna (Split) 0:6, 5:6, Bogataj (Kamnik) : Kraguljae (Partizan) 6:1, 5:6, 6:4. Breznik (Olimpija) : Nonkovič (Vojvodina) 4:6, 6:1. 6:0, polfinale - Ix>*e-mirac : Vetrna 6:2. 1:1', Nonkovič : Bogataj 6:1, 6:0, finule se bo odigralo v Novem Sadu; pionirke do 12 let — četrtfinale — Le-žerinac (Vojvodina) : Por (Triglav) 6:0. 6:0, Borka Lukič : Branka Lukič (obe Tuzla) 6:3. 4:6. 1:6. Saler (Osijek) : Vetrna (Split) 2:6. 2:6. Ferenčak (Triglav) : Vitezica (Split) 2:6, 1:6; polfinale - Vetrna ; Lukič 6:0, w.o, Ležerinac : Vitezica 6:4. 6:2, finale — Ležerinac : Vetrna 6:2. 6:0. /). Humer Alpsko smučanje Križaj spet odličen MARILOCHK - Tu se je z drugim veleslalomom nadaljevalo odprto prvenstvo Argentine v alpskem smučanju. V drugem nastopu so ponovno glavno besedo imeli reprezentantje Italije. Zasedli so prva tri mesta. Edini, ki je bil Italijanom kos, je bil naš Bojan Križaj, ki je bil spet odličen, saj je zasedel četrto mesto. Bil je takoj za zmagovalcem Thoenijem ter za Davidom in Mallvjem, medtem ko je bil Kuralt osmi. Rezultati: 1. Thoeni, 141,39, 2. David 142,20, 3. Maliv (vsi Italija) 142.59, 4. Križaj (Jugoslavija) 142.99. 5. Bieler 144,54, 6. Trojer (oba Italija) 144,96, 7. Mike) (ZDA) 144,97, 8. Kuralt (Jugoslavija) 148,02, 9. Murdork (ZDA) 145,33. -db Vaterpolski pokal Jugoslavije Kranjski prvoligaš najbolje KOPKR - V letnem bazenu Zusterne «• je šestero slovenskih vaterpolskih moštev borilo v finalnem področnem slovenskem tekmovanju za vaterpolski pokal VS Jugoslavije. Nastopila so moštva Delfina, Kamnika, Kopra, Triglava, Vodovodnega stolpa in Renč. Največ uspeha, kot že mnogokrat doslej v tem tekmovanju, so imeli vaterpolisti kranjskega prvoligaša Triglava. V borbi za prvo mesto ho Kranjčani premagali Kamnik. Sicer pa je lepo presenečenje pripravil prav Kamnik, saj je v predtek-movanju izločil domačine. Vodovodni stolp je opravil z Renčani. Vendar je v tej tekmi prišlo do zapleta. Čeprav so igralci Vodovodnega stolpa visoko zmagali, no vendarle ostali praznih rok. Vemo, da nimajo že od vsega začetka registracijskih knjižic, in te so jih tudi pokopale. Ker jih nimajo, no srečanje izgubili s 6:0, Triglav pa je v tem delu tekmovanja premagal Delfin. Izidi — predtekmovanje - Triglav : Delfin 10:3, Kamnik : Koper 7:5. Vodovodni stolp : Renče 0:6 w.o (17:7); finale - Triglav Kamnik 9:2. Vrstni red: 1. Triglav. 2. Kamnik, 3. Koper, 4. Renče. 5. Delfin, 6. Vodovodni stolp. ._ -dh J Svetovno prvenstvo v plavanju Berlin '78 Srebrni Borutov sijaj z novim rekordom Nadaljevanje s 1. strani Srebro je njegovo. In to z odličnim časom, 15:20,77 kar je še za osem in pol sekunde boljši od njegovega prejšnega rekorda, ki ga je postavil v pred tekmovanju. Bravo Borci! Veselje srebrnega v vodi je nepopisno in duška si daje z udarjanjem s pestjo v vodo. Prvič ga vidimo zadovoljnega in nasmejanega. Kako bi ne bil, saj je premagal vse najboljše može na svetu v najdaljši moški plavalni disciplini. Pred njim je le Salnikov. Borci je še enkrat dokazal, da je v pravem trenutku borec, ki mu ni para. Zaman so bile vse trditve nekaterih, da ni sposoben narediti kaj več. Dokazal je, da je! Po lanskem uspehu na evropskem prvenstvu, ko je bil tretji, je od sobote zvečer naprej drugi na svetu. S svojim časom pa je dosegel največji uspeh v zgodovini jugoslovanskega plavanja. Za njegov podvig ni besed. Tako je velik kot naš očak Triglav, ki slavi dvestoto obletnico prvega vzpona. In prav po očaku se imenuje plavalni klub. katerega član je srebrni Borci. Hvala Borut, za trenutke, ki si nam jih dal, iskrena hvala! Tudi v imenu naših bralcev in našega uredništva iskrene čestit ke. šssasnssMsnBSMSsnsssm Deset najhitrejših Tekma na svetovnem prvenstvu na 1500 m kravi je bila zelo hitra, saj je zmagovalec Vladimir Salnikov postavil nov evropski rekord. Borut Petrič pa je z novim državnim rekordom dosegel osmi rezultat vseh časov na svetu. Deseterica najhitrejših: 1. Goodel(ZDA) 15:02,40 - 1976 2. Hackett (ZDA) 15:03,91 - 1976 3. Salnikov (SZ) 15:03,99 - 1978 4. Holland (Avstralija) 15:04,66 -1976 5. Hartgoff(ZDA) 15:13,76 - 1976 6. Converse (ZDA) 15:15-7« - 1976 7. Madruga (Brazilija) 15:19,84 -1976 8. Petrič (Jugoslavija) 15:20.77 -1978 9. Shavv (ZDA) 15:20,91 - 1975 10. Ryder(ZDA) 15:24.24 - 1977 Rezultati — 1500 m kravi - 1. Salnikov (SZ) 15:03,90 (evropski rekord), 2. Petrič (Jugoslavija) 15:20,77 (rekord SFRJ), 3. Hackett (ZDA) 15:23,38,4. Metzker (A vatra• lija) 15.25,60, 5. Wladar (Madžarska) 15:35,87, 6. Machek (ČSSR) 15:38,58, 7. Gray (Velika Britanija) 15:41,33. Madruga (Brazilija) odstopil pri 1100 m. Sinoči pa je iz Berlina prišla še ena razveseljiva novica. Naša vaterpolska reprezentanca je premagala SZ in tako osvojila tretje mesto. Osvojili so bronasto medaljo. Pravo presenečenje pa so naredili Italijani, saj bo remizi-ali z Madžari in tako postali svetovni prvaki. Izida — Jugoslavija : SZ 6:4. Italija : M adžarska 4:4. Vrstni red: 1. Italija 5, 2. Madžarska 4, 3. Jugoslavija 2, 4. SZ 1 točko. D. Humer V samo zanj značilnem slogu, hiti svetovnemu srebru naproti. Na košarkarskem maratonu v Cerkljah 4716 košev CERKLJE - V petek in soboto je športno društvo Krvavec Cerklje organiziralo ob 35-letnici rojstva socialistične Jugoslavije in 5. obletnici košarkarske sekcije naj- Atletsko prvenstvo SRS^a mlajše mladince in mladinke Kranjčanom sedem odličij KRANJ - Atletska steza in njene naprave na stadionu Stanka Mlakarja so bile dva dni prizorišče letošnjega republiškega prvenstva za mlajše mladince in mladinke. Za posamične slovenske naslove se je tokrat v Kranju borilo 210 atletov in atletinj iz šestnajstin slovenskih klubov. V dvodnevni atletski reviji v tej kategoriji smo gledali solidno pripravljene mlade slovenske tekmovalce, ki tudi v državnem merilu igrajo, tako kot njihovi starejši vrstniki, vodilno vlogo. Čeprav je kranjska steza pokrita z ugaski, smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. V vseh disciplinah so bili namreč doseženi solidni rezultati, kar je še enkrat obet, da je mladinska atletika v Sloveniji v nenehnem vzponu. Najkvalitetnejša disciplina je bila vsekakor moški skok v višino. Tu je Ljubljančan Apostolovski -s 195 cm zmagal, naskakoval pa je tudi nov državni rekord za starejše pionirje. Lestvico je le za las podrl na višini dveh metrov, tako da mu je v tolažbo še vedno ostala njegova stara znamka 199 cm. Največ uspeha je imela na tem prvenstvu mlada atletinja celjskega Kladivarja Tatjana Poteko, saj je osvojila tri zlata odličja. Bila je prva na 100, 200 in 400 metrov. Tudi domači atleti in atletinje, kolikor jih je pač nastopilo, so osvojili vse kar se trenutno v kranjski atletiki v tej kategoriji pač da osvojiti. Križaj in Sajovic sta zmagala v svojih disciplinah. Križaj je bil prvi v teku na 1000 metrov, v skoku ob palici pa je bil prvi Sajovic. Drugi mesti so osvojili Gašpirr v metu krogle, Tatjana Skubic v metu diska in Renata Kuri v teku na 100 m. Z bronasto kolajno pa sta se proslavila Kurat v skoku oh palici in skakalka v višino Pavlinova. Rezultati — moški — 100 m: I.Torkar (Olimpija) 11,0, 2. Sega (Novo mesto) 11.3. 3. Puc (Maribor) 11.4. 200 m: 1. Torkar (Olimpija) 22.8, 2. Gaber (Kladivar) 23,3, 3. Puc (Maribor) 24.0, 400 m: 1. Gaber (Kladivar) 52.1. 2. Sega 52,2, 3. Košmerelj (oba Novo mesto) 52.6. 1000 m: 1. Križaj (Triglav) 2:35.1. 2. Košmerelj (Nov«) mesto) 3:35.6. 3. Debernardi (Koper) 2:36.3. 3000 m: I. Juteršek (Kladivar) 8:53.1. 2. Irh (Velenje) 9:06.2. 3. Debernardi (Koper) 9:09.7, hoja lOkm: 1. Marovšek (Velenje) 52:33.6, 2. Svab (Maribor) »5:55.0. 3. Stra-šek (Kladivar) 55:57,5, 4 x 100 m: 1. Olimpija 44.2. 2. Novo mesto 46,5. 3. Maribor 46.6. 4 x 400 m: I. Olimpija 3:37.1. 2. Novo mesto 3:37.2, 3. Maribor 3:44.4. 110 m ovire: 1. Tavčar 15.7, 2. Jerman (oba Olimpija) 16.3. 3. Branik (Ljubljana) 16,4. 300 m ovire: 1. Tavčar 40.6, 2. Jerman (oba Olimpija) 43.3. 3. Lovren (Maribor) 43,8. daljava: L Meh (Velenje) 632. 2. Gostinčar (Gorica) 628, 3. Run (Novo mesto) 617, troskok: 1. Gostinčar (Gorica) 12,82. 2. Omerzu (Branik) 12,00, 3. Paganeli (Gorica) 11.81, višina: 1. Apostolovski 195. 2. Kravos (oba Olimpija) 185, 3. Vidali (Velenje) 180. palica: L Sajovic (Triglav) 340. 2. K ranic (Kladivar) 330. 3. Kurat (Triglav) 300. kro- gla: 1. Bandelj (Gorica) 13,44. 2. Gašpirc (Triglav) 12.73. 3. Pešič (KAK) 12.67. kopje: 1. Dubokovič (Medvode) 55,34. 2. Vrelih (Rudar) 52,46, 3. Jug (Velenje) 52,02. kladivo: 1. Turk (Olimpija) 41.54. 2. Juhart (Kladivar) 37.40. 3. Bandelj (Gorica) 30.54. disk: 1. Bandelj (Gorica) 39.90. 2. Turk (Olimpija) 38.84. 3. Aubreht (Kladivar) 35.76: ženske - 100 m: 1. Poteko (Kladivar) 13,0. 2. Kuri (Triglav) 13.0. 3. B. Torkar (Olimpija) 13.0, 200 m: 1. Pot ■*<> 59,5. 2. Logar (obe Kladivar) 1:01.4. 3. Poljanšek (Olimpija) 1:01.5. 800 m: 1. Uršič (Posočje) 2:22.8. 2. Udovič (Koper) 2:24,4. 3. Holcer (Maribor) 2:25.9. 4 x 100 m: 1. Olimpija 51.8. 2. Novo mesto 52.1. 3. Maribor 53.3. 4 x 300 m: 1. Kladivar 2:55,0. 2. Olimpija 3:01.1. 3. Maribor 3:04,0. 80 m ovire: L Ja-voršek 12,6, 2. Ritlop (obe Maribor) 12,6. 3. Jug (Velenje) 12.8. daljava: 1. Kralj (Novo mesto) 497. 2. Javoršek (Maribor) 495. 3. Grunfeld (Olimpija) 482. višina: 1. Grun-feld (Olimpija) 156. 2. Topole (Kladivar) 153. 3. Pavlin (Triglav) 153, disk: L Vrhovnik (Olimpija) 31.08, 2. Skubic (Triglav, 28.30. 3. Bertalanič (Pomurje) 26.28. krogla: 1. Ritlop (Maribor) 11.86. 2. Vrhovnik (Olimpija) 10.25. 3. Javoršek (Maribor) 9.92. kopje: L Majer (Maribor) 31.72. 2. Vrh ovnik (Olimpija) 29,52, 3. Hribar (Novo mesto) 28.94. D. Humer daljšo košarkarsko tekmo v Evropi, ki je trajala kar 35 ur. Košarkarski maraton se je pričel v petek ob 10. uri in je trajal do sobote do 21. ure. do takrat pa so košarkarji obeh ekip dosegli 4716 košev, tekmo pa si je kljub sobotnemu slabemu vremenu, posebno v popoldanskem času, ogledalo okrog 1600 gledalcev. Poprečna starost igralcev je bila 21 let, okrog 30 pa jih je bilo delavcev, ki so za nastop izkoristili en dan dopusta. Do sedaj sta ekipi odigrali že dve tekmi po 12 ur in obakrat so bili boljši Sen-čurjani, sedaj pa so ponovno slavili Sen-čuriani, tokrat za 136 košev, čeprav so že vodili z več kot 200 koši. Začetek je pripadal domačinom, ki so povedi i za 18 košev, po dveh in pol urah igre pa so vodstvo prevzeli Senčurjani. »enčurjani so vodili 18 ur, Cerkljani pa 17 ur, največ košev pa je v eni uri dosegel Šenčurja n Potočnik in sicer 63 košev. Pokrovitelja ekip sta bila turistično društvo Cerklje in Central TOZD Vino Kranj, tekmo pa so finančno podprli: Gorenjska kmetijska zadruga Kranj, GKZ TZE Cerklje, KS Cerklje, Pletenina Ljubljana, Iskra Kranj, Tekstilin-dus Kranj, Ljubljanska banka. Živila Kranj, gostilna Kern Cerklje, KO ZB Cerklje, Fructal Ajdovščina, Coca cola, Union Ljubljana, Samopostrežna restavracija Kranj, Rdeči križ iz Šenčurja in Kranja ter Pokrajinski štab za teritorialno obrambo SO Kranj. Koše so dosegli za »Krvavec« Cerklje: J. Bobnar 239, Stular 188, Mezeg 173, Pusto-slemšek 168, Bolka I. 154, Brankovič R. 147, Korošec 133, Bobnar S. 128, Jagodic 116, Kovačič 108, Lubej 103, Lampe 90. Kepic 76, Koprivnik 76, Gričar 66. Ravni-har 62, Brankovič J. 64, Bolka B. 41, Kramar 27, Bavdek 24, Stirn 22, Brezar 19, Pire 18, Burgar 14, 2argaj 12, Remic 11, Brankovič V. 7, Robas 6, Kuralt 5 in Kimo-vec 3. Koše za KK Šenčur so dosegli: Sobo-čan 245, Baligač 227, Potočnik 222, Hočevar 206, Gorenec M. 176, Poljšak 156, Kalan 131, Prestor 123, Jovanovič 108, Vidmar 99, Gorenc D. 89, VVeingerel 72. Hrajdič 66, Vidic 64, Perdan 56, Brezar 55, Bajd 51, Žerovnik 47. Crnoga 46, Potočnik M. 45. Peternel M. 37, Vidmar 25. Gašperlin 21. Potočnik Z. 17, Peternel R. 12. Oseli 11. Krivec 8, Teran 6 in Bernard 3. J. Kuhar Industrijski kombinat Kranj TOZD Trgovska mreža objavlja prosta dela in naloge: prodajalke v prodajalni III Kranj, Savska Loka 20 prodajalke v prodajalni Radovljica Zahteva se trgovska šola in eno leto delovnih izkušenj v obutveni stroki. Za navedena dela in naloge je 2-mesečno poskusno delo. Prošnje z dokazili o končani Soli, sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika, 15 dni po objavi. Na gorenjskih cestah je med vzroki prometnih nesreč na prvem mestu neprimerna hitrost, med najbolj nevarna odseka pa sodita cesti od Orehka do Zlatega polja v Kranju in od Hrušice do Rateč. Prav na tej, točneje med Belco in Gozd-Martuljkom, sta se v četrtek, 24. avgusta, proti večeru zgodili dve nesreči na razdalji vsega skupaj 50 metrov. V obeh primerih je avtomobila zaneslo z mokre ceste v drevesi. Škode je precej, medtem kp so bili potniki lažje ranjeni. (H. J.) - Foto: F. Perdan mSm Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič razpisuje proste delovne naloge in opravila delo na rezkalnem stroju 1 (eden) delavec Pogoj: KV rezkalecali ključavničar Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi sredstev /.a 01). Delovne naloge in opravila, delo na rezkalnem stroju se združujejo za nedoločen čas. Poskusni rok je tri (51 mesere. Kok prijave je 15 dni po objavi v časopisu. Prijave pošljite na naslov: Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič, Bistrica 132, Tržič, kadrovski oddelek. MERKUR n. sol. o. TOZD Prodaja na drobno n. sub. o. Kranj, Koroška 1 prodajalna DOM Naklo NUDIMO VSE ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST Prodajni program gradbeni material črna metalurgija — barvne kovine vodovodno inštalacijski material sanitarna oprema — centralna kurjava elektroinstalacijski material bela tehnika orodje in stroji za gradbeno in obrtno dejavnost PARKIRNI IN NAKLADALN ZAGOTOVLJEN PROSTOR MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE NESREČE Mopedist nič kriv Zg. Brnik — V četrtek, 24. avgusta, je ob Štirih popoldne Miro Cerar iz Radomelj vozil od Mengša proti Kranju. Pri odcepu za Zgornji Brnik ga je zaradi neprimerne hitrosti — deževalo je, poleg tega pa so bile na avtomobilu gume že zlizane — v blagem desnem ovinku začelo zanašati. Z levega voznega pasu je zdrsnil v bankino in nato po travi 30 metrov daleč, kjer je trčil v drevo. Od tod ga je odbilo nazaj na cesto v hipu, ko je po njej pripeljal motorist Pavel Vrtnik, star 41 let, s Spodnjega Brnika. Vrtnik je bil v nesreči huje ranjen. V Merkurjevo skladišče Kranj — Ob 17.40, prav tako v četrtek, je po kranjski obvoznici peljal tovorni avtomobil švedski državljan, sicer pa Egipčan. 33-letni Favvzi Sarhan. Ko je zavil na Go-renjesavsko cesto, ga je v ovinku zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste zaneslo čez dvignjeni robnik pločnika v skladišče Merkurja. Pri tem je z desno stranjo avtomobila odtrgal s stene pločevinasto oblogo, nato pa zadel ob kontejner za smeti in ga porinil v kup zloženih kopalnih kadi. Ranjen ni bil nihče, materialna škoda pa znaša okoli 100.000 dinarjev. Izsilila prednost Lesce - 32-letna Biserka Man-deljc-Martelj je v petek po 10. uri vozila po Gorenjski cesti proti Lescam. Ko je pripeljala do hiše št. 22, je zavila levo na parkirni prostor. V tem trenutku je pripeljal iz leske smeri voznik motornega kolesa Ivan Škufca. 31 let, iz Ra-i dovljice. Zaletel se je v prednja desna vrata avtomobila in obležal huje ranjen. Otrok pred avto Škofja Loka - V petek ob 11.50 je vozil po Kidričevi cesti v Škof j i Loki proti križišču Petrol Jože Strži-nar doma iz Gorenjega brda. Ko je pripeljal do prehoda za pešce blizu poslovne stavbe na Titovem trgu 3, mu je nenadoma pred avto skočil 8-letni Aleš P usta vrh iz Gorenje vasi. Zunaj prehoda'je Aleš, ne da bi se prepričal, če je varno, skočil na cesto. Stržinar je kljub zaviranju otroka zadel. Aleš je bil v nesreči lažje ranjen. Nepravilno na cesto Žirovnica — 25. avgusta, v petek, je ob enih popoldne vozil od Most proti Begunjam 24-letni Marjan Kejžar iz Begunj. V Žirovnici je pred hišo št. 114 zavil v levo na stransko pot, da bi tam vozilo obrnil. S te poti je nato vzvratno zapeljal nazaj na cesto v trenutku, ko je iz Begunj pripeljala pravilno po svoji desni strani 47-letna Cilka Langus z Brega Nesreči se ni mogla izogniti. Motorist v avto Škofja Loka — V soboto, 26. avgusta, je ob 5.50 voznik osebnega avtomobila Alojz Rihtaršič, star 36 let, iz Dolenje vasi peljal po Kidričevi cesti iz Škofje Loke proti Trati. Za križiščem pri mehanični delavnici Alpetoura je ustavil, da bi zložil sopotnika Petra Jelenca. Tedaj pa je za njim pripeljal voznik motornega kolesa. 22-letni Franc Rupar iz Loga. ki je prezrl ustavljeni avto in se s polno hitrostjo zaletel vanj. Po trčenju je Ruparja odbilo v levo in je s kolesom po petih metrih padel po testi. Bil je huje ranjen. S ceste Dovje - V nedeljo ob 11.15 je na magistralni cesti v Dovju voznik osebnega avtomobila nemške registracije, začasno zaposlen v ZRN. .sicer pa turški državljan Vilmas Sulevmanu zaradi neprimerne hitrosti in utrujenosti zapeljal s ceste. Pri tem se je lažje ranil, vozilo pa se je vnelo in delno obgorelo. Sekanje ovinka Moškrinj — Jože Košir iz Škofje Loke. star 46 let. je v nedeljo ob 13.45 vozil iz Škofje Loke proti Križni gori. Na desnem nepreglednem ovinku pri Moškrinju mu je nasproti po levi strani pripeljal motorist Pavel Kržišnik iz Škofje Loke. star 52 let. in se zaletel v levi sprednji blatnik osebnega avtomobila. Nesreča se je končala s hujšimi ranami Kržišnika. Prehitro v ovinek Bela — V nedeljo ob 18.20 je vozil od Bašlja proti Beli 20-letni Boris Pelko iz Kranja. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v dvojnem ovinku zaneslo s ceste in se je prevrnil. Lažje ranjenega so ga odpeljali v Klinični center. Trije ranjeni Podvin — Le pet minut pozneje pa je izsiljevanje prednosti povzročilo dokaj hudo nesrečo v Podvinu. Voznik osebnega avtomobila Ante Tudorič, 33 let, iz Splita je peljal od Črnivca proti Radovljici. V Podvinu je pri zavijanju v levo oziroma vključevanju na prednostno cesto izsilil prednost in zapeljal pred vozilo, ki ga je upravljal 26-letni Zane Benedičič iz Prezren j. Benedičič, ki je bil namenjen s Črnivca proti Radovljici, je hitro- in močno zavil v levo, da bi preprečil trčenje. Pri tem pa se je vozilo prevrnilo in drselo po levem voznem pasu. Da bi nesreča bila še hujša, je tedaj nasproti pripeljal Bojan Bečan, 22 let, iz Stanežič, ki se je silovito zaletel v bočno stran drsečega avtomobila. Bil je hudo ranjen, lažje njegova sopotnica, 18-letna Ana Cajhen iz Dola pri Ljubljani, in voznik Zane Benedičič. H. J. Zaprti cesti Čepulje pri Kranju - Z današnjim dnem bosta zaradi del zaprti cesti Čepulje —Planica in Čepulje —Strmica. Zapora velja za vse udeležence v prometu do 24. septembra. dežurni veterinari OD 1. DO 8. SEPTEMBRA 1978: TERAN Janez, dipl. Vet-Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21 -798 in BEDINA Tone, dipl. vet. Kranj, Betonova 58, telefoi 23-518 za občino Kranj-HABJAN Janko, dipl/ , Žiri 130, telefon 69-280 OBLAK Marko, dipl. Vet_ Škofja Loka, Novi svet li, telefon 60-577 in 44-518 za občino Škofja Loka; GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Radovljica, Cankarjeva 23, telefon 75-148 občini Radovljica in J« niče. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. vet. lefoB vet« Ml in Kraja čolna Šobec — Čeprav se poletna turistična sezona že izteka, kaže, da bo nekomu gumijast čoln znamke »tra-de adam mark« v rdeči in rumeni barvi še prišel prav. Čoln. ki je bil privezan ob toboganu v kampu Sobec, je izginil v noči 24. avgusta. Vreden je 68.000 lir, njegov lastnik pa je italijanski državljan Marino Luvizutti iz Gorice. H. J. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenisk Nesreča v gora V nedeljo dopoldne se je glavskem pogorju ponesrečil pla nec Mirko Pogačar. star 19 let. Lesc, ki je skupaj z Janezom Dok nom plezal po Zajedi spomine* Stenarju. Padel je približno 15 s trov globoko. Ker so bili tega dm vseh kočah in postojankah rac rejeni gorski reševalci, saj je Tii^ praznoval 200 let pivega vzpon* > reševalna akcija takoj stekla. V" Pogačarja, ki ima zlomljeno rok odrgnine po nogah, so takoj prc** v dolino Vrat, od tam pa s. odpeljali v jeseniško bolnišnico H • Se užitna paprika je našla oni dan svoje zadnje mesto kar pei zemljo . . . Kje si, inšpekcija? Rupa pri Kranju - Ze priložnostni popotnik se ob Partizans* na Rupi lahko zgrozi: ob stanovanjski hiši je na visoko naložena en* laža. gajbice. ki v spodnjih plasteh že hudo gnijejo. Na n)ih ^ na-> debela plast prahu, vse t rohni, skratka, imenitni pogoji za domou" miši in podgan. Da pa ne hi bil plot le ob stanovanjski hiš,. Je ,as!J>, ki kdove zakaj tako skrbno hrani ničvredno embalažo, naprav.! plot iz gajbic tudi na nasprotni strani ceste, tako da te nevene:" shrambe resnično ni mor zgrešiti. Oni dan pa je bilo |*>leg tega. neverjetno nehigienskega p* opaziti tudi gore paprik, še dobrih in še užitnih, okoli katerih p* > začelo nevarno smrdeti. Na opozorilo in pritožbe jih je lastnik s odstranil, a kaj. ko je bilo naslednji Han opazit, sveže prekopano ni* pod zemljo pa vse te kilograme paprik. Prav res. njegova stvar, k zakaj pokopu je še dobre paprike, a bilo bi resnično bolj sprejem!'' ko bi te paprike podjetje, ki lih je dalo. ali on sam poklonil - koB» koli že. (V jih ne namerava uporabiti za lastne potreoe. Ze zaradi gajbic. iz katerih in okoli njih že leta in letaj«udar« okol, katerih se podijo podgane, pa b, bil nadvse dobrodošel o* kranjske sanitarne inšpekcije, kajti takšno okolje ne le da nudo n* povsem nevzdržno že postaja ... ■ ^^oe1 Okoli gajb smrdi, v njih se redijo podgane \ Prodam 500 kom. STREŠNE OPEKE Trajanka - Dravograd. *^ranj, Ulica 31. divizije 36, telefon 21-661 6403 Prodam 10 ton CEMENTA in **0kv. m hrastovega PARKETA, ^man Pavel, Benedikova 16, Kranj, 60-631 int. 15 vsak dan do 12. ure 6519 _ Prodam 2 otroški POSTELJICI in glBKO. Rogelj Ciril, Begunjska 8, K ranj 6520 ^ Prodam zelo lepega K OKER ^PANJELA, starega 16 mesecev, z Rodovnikom, zlato rumene barve. je 4, K omend a 6521 j Cmobel TELEVIZOR Panorama. *^tnik 76, prodam. Informacije na **1.064 23-446 popoldne 6522 K Poceni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO »špičak«. Jež, U tik 29, *>. Vodice nad Ljubljano 6523 ^ Podam 3 kw termoakumulacijsko *^EC, rabljeno 1 leto. Informacije na **>1. 26-825, Gril Marko. Planina 21, *\ ranj 6524 Poceni prodam PSA novofundlan-brez rodovnika. Ogled popoldne, imič. Gubče va 1, K ranj 6525 Ugodno prodam nekaj kvadratnih Metrov NAPUŠČA. Naslov v oglasim oddelku 6526 , Prodam težko KRAVO simental-^o, dobro mlekarico, v 8. mesecu bre-Jt^eti. Mesec Albin, Lenart 14, Selca ^dŠk.Loko 6527 Prodam PSA volčjaka, starega 4 Prodam balkonsko OGRAJO iz brušenega kamna, PORAVNALNIK z vrtalno glavo, KROŽNO ZAGO in naslednje DELE za NSU 1200 C: pedala s cilindri, menjalnik, zadnja in stranska stekla, zadnji odbijač in sedeže. Flander, Hafnerjevo naselje 94, Škofja Loka, tel. 61-691 6531 Prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK. KOŠ in STAJICO. Luz-narjeva 22, Primskovo - Kranj 6532 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Justin, Sp. Dobrava 6 A, Kropa 6533 Prodam otroški varnostni avtose-dež, FILMSKO KAMERO Yashica super electric zoom, FOTOAPARAT Kodak Retinette, el. ročno re-zilko (krožno žago). Tel 25-514 6534 Prodam mlado pašno KRAVO 9 mesecev brejo. Bašelj 20, Preddvor 6535 Prodam 2 vezani OKNI Glin Nazarje z zabojem za roleto, dimenzije 170 X 85 cm, že zasteklena. Informacije na tel. 24-508 6536 LAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA JESEN Model EMILIJA Barve: črna, rjava, gaucho Cena: 538,15 din iKUPIM Kupim mrežasto OTROŠKO STAJICO. Ponudbe oddajte pod Dobro ohranjena. 6537 VOZILA t^ta, in strešno cementno OPEKO **lc po zelo nizki ceni. Ogled vsak ^^n. Naslov v oglasnem oddelku 6528 Zminec 6529 3. teletu. Do-Loka 6530 B Prodam mlado KRAVO. Škofja Loka , Prodam KRAVO po ^nc.Gabrovo 2, Škofja Prodam SIMCO GLS, letnik 1973. Eržen Andrej, Jezerska 10, Kranj '6442 Prodam RENAULT 10 R. Britof 44 6474 Prodam 126 p. letnik 1976. Informacije popoldne na telefon 25-597 6538 AMI super, letnik 1974, prodam. Ogled vsako popoldne. Zmavc, Kropa 3/b 6539 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do avgusta 1979. Mulej Anton, Rodine 4. Žirovnica 6540 Prodam karamboliran AMI 6 z dobrim motorjem za 1000 din. Prin-čič, M rakova 6, K ran j 6541 Preminil je naš dolgoletni sodelavec Ciril Čufer učitelj praktičnega pouka ^pokoju K poslednjemu počitku ga bomo spremili v torek. 29. 8. 1978. ob 16*. uri na kranjskem pokopališču. Dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA KRANJ MOPED APN - 4, star 2 leti. )rodam. Mramor Bojan. Forme 5 fcbmca 6542 i POSESTI PARCELO ca. 1800 kv. m zazidlji-v Medulmu pri Puli. prodam. 6,543 vo. Šifra 18 M STANOVANJA ZAHVALA Ob boleči izgubi naši' drage Marije Stanonik roj. Klobovs se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste darovali pospremili na njeni zadnji poti. »vetje in jo Posebna zahvala Centru slepih v Skofji Loki za njene dolgotrajne bolezni. Hvala g duhovniku > pogrebni obred. nego v času '.a opravljen Žalujoči mož Matevž, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo Škofja Loka. 24. avgust;. lf>7H Dekle išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod Nujno 6544 Mlad par išče SOBO ali maniše STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Redni plačnik 6545 Zakonski par brez otrok išče eno-sobno STANOVANJE ali SOBO s souporabo kuhinje v Kranju ali okolici. Šifra Nuino 6546 Prodam dvosobno STANOVANJE — polovica hiše z vrtom na Kokrici — Nedeljska vas. Vseljivo takoj. Vprašati Lužar. Golniška 16 vsak dan do 1. septembra dek 5000 din. Aljančič Janez, Križe 16 6498 Sprejmem kakršnokoli delo na domu. Ponudbe pod Natančno delo 6548 V uk sprejmem 2 VAJENCA. Avtokleparstvo Peljhan Jože, Brez-nica 37, Žirovnica 6549 Mlajšo delavko za priučitev v pripravi dela športne galanterije takoj zaposlimo. OD po sindikalni listi, nadaljnje izobraževanje in zaželena osemletka. Usnjena galanterija Kranj.Kebetova 11 6550 IZGUBLJENU .ZAPOSLITVE Redno zaposlim kmečko delavko ali delavca, lahko starejšo. Nudim hrano, stanovanje in mesečni doho- Izdaja (I' (»las, Kranj, Ulica Mosc Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, ti»k: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava listu: Kranj, MoAe Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka «1500-603-.119»9 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-HtiO. malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din. cena /a I številko v kol porta* i 4 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. 20. avgusta sem izgubila na poti Crni vrh —Blegoš—koča debelejšo zlato VERIŽICO z obeskom v sredini z zelenim kamenčkom. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti NAGRADI vrne na naslov Zontar Mar-janca. Podlubnik 162, Škofja Loka, telefon 61-328 6551 OBVESTILA Obveščamo cenjene odjemalce, da bo PEKARIJA v Šenčurju začela z rednim delom v sredo, 30. 8. 1978 6552 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja obvešča, da začne z vpisom v začetni in nadaljevalni TEČAJ 5. 9. ob 15. uri ali 6.9. 1978 ob 7. uri. Delavski dom vhod 4. Vse informacije dobite na tečaju. Pavlinova 6553 GRADITELJI: Ljubljanske opekarne vam nudijo vse. za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schi-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom z 35 letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije. L ZAHVALA 01) smrti našega dragega očeta Antona Rozmana se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste mu poslednjič izkazali spoštovanje, ga pospremili na niegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli so Žal je. Hvala dobrim sosedom, nosebno Kocjanovim, Poldetovim in Trčejevim, Snedic Silvi, duhovnikoma Fric Francu in ^dr Francu Rozmanu za ganljive besede, pevcem, zvonarjem, kolektivu VVZ Kranj. sodelavcem orodjarne Iskra. Vsem lepa hvala! Za njim žalujejo: žena Nada, sinova Tonček in Simon Duplje, 22. avgusti. 1978 SOZD Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v TOZD GOSTINSTVO KRANJ VODJE RECEPCIJE KUHINJSKEGA BLAGAJNIKA KUHARJA I. NATAKARJA I. - 2 DELAVCA VRATARJA DANCINGA 6. ČUVAJA PARK ING A Pogoji pod L: pod 2.: pod 3.: pod 4.: pod 5.: pod 6.: za sprejem: I. stopnja ekonomske fakultete — turistična smer in 2 leti delovnih izkušenj ali hotelska šola in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece, hotelska šola in 2 leti delovnih izkušenj ali gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca, gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca NK delavec in ti mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec NK delavec in o" mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec Za vsa dela 1» naloge se delo združuje za nedoločen čas. ^StttJ^JSSTkadrov9ki odde,ek Iz trobent članov pihalnega orkestra z Jesenic je zadonela meioaija Aljaževe pesmi o Triglavu Bohinjski folkloristi so skupaj z združenimi pevskimi zbori jeseniške, radovljiške in tolminske občine, pihalnim orkestrom jeseniških železarjev, igralcem J ožetom Zupanom in povezovalko programa Alenko Boletovo pripravili izjemno bogat in učinkovit kulturni program Nadaljevenje s 1. strani vija. Triglav je postal v očeh in srcih Jugoslovanov še bolj naš in veličast-nejši. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, je na vrhu Triglava dejal, da je osvojitev Triglava del narodnega prebujenja Slovencev in da je naš znameniti očak »sidro, katerega se je oprijel slovenski narod in ostal na svoji zemlji 1400 let.« Triglav zmaguje in obvladuje svet pod seboj in se vedno tesneje vplete v zgodovino! Mar ni enkratni dokaz, kako cenimo Triglav, da se je na slavnostno soboto na vrh Triglava povzpelo nad 1000 ljudi, na sami proslavi pa jih je bilo 500. Večina teh ljudi se je v nedeljo zbrala V Bohinju na osrednji proslavi. Pridružili so se jim še tisoči iz vseh koncev in krajev Slovenije in Jugoslavije ter zamejstva. Nad 10.000 ljudi se je v Ribčevem lazu v nedeljo strnilo v misli, da je Triglav vedno bolj naš in veličasten, na katerega so romali in bodo romali tisoči. Bohinjska proslava je bila ena najlepših pri nas doslej. Ni bila dolga in razvlečena, bila je jedrnata in vsebinsko bogata. Povedala je tisto, kar moramo v teh trenutkih povedati. Edvard Kardelj, predsednik častnega odbora prireditve je v pismu, ki ga je prebral Marjan Brecelj, zapisal, da je vsem v ponos, da je na Triglav prvi stopil Slovenec. Naše gore s Triglavom so gore prijateljstva in zbliževanja med narodi. Takšne morajo ostati, čeprav nekaterim to ni všeč. Predvsem pa je skrajni čas, je zapisal Edvard Kardelj, da družba resneje spregovori o neodgovornih posegih v naravo in gorski svet, za kar je odgovornost skupna. Dr. Miha Potočnik je v slavnostnem govoru pravilno dejal, da ob misli na Triglav duša prepeva, počiva in se veseli. Zaželel je, da bi se Bohinj, od koder so krenili srčni možje, razvijal in ostal biser našega sveta. Danes poravnavamo dolg do zgodovine in dejanja srčnih mož, ki so mu sledili lovci, gorski vodniki, rudarji in v kasnejših časih vedno številnejši obiskovalci naših gora. Triglav naj ostane gora prijateljstva in nam mora dajati novih vzpodbud. Triglav je bil in je simbol slovenstva. Povezuje ga povsod, kjer živijo S\o-"enci, hkrati pa nas povezuje v bratsko skupnost jugoslovanskih narodov. Spomenik, ki bo večno pričal o junaštvu, je odkril Miha Potočnik in ga predal v varstvo bohinjskim planincem. Kulturni program in pozdravni pismi tovarišu Titu in Edvardu Kardelju so sklenili dopoldansko vseslovensko slavje, čeprav se je Bohinj veselil še dolgo v noč . . . J. Košnjek Slike: F. Perdan Filip Šubelj in Janko Lapajne, predsednika planinskih društev, katerih člani bodo varovali enkratni spomenik našim gornikom Trinajst mesecev po potresu v kranjski občini Nova pomoč za prizadete v potres Izvršni svet kranjske občinske skupščine in občinski svet zveze sindikatov Kranj pozivata organizacije združenega dela, ki še niso prispevale v sklad za odpravo posledic potresa, naj to čim prej store! KRANJ — Izvršni svet kranjske občinske skupščine na zasedanjih redno spremlja uresničevanje sanacijskih del pri odpravljanju posledic lanskega potresa, ki je s precejšnjo rušilno močjo poškodoval številne objekte v kranjski občini. Za popravilo osnovne šole v Goricah, bolnice na Golniku, vzgojnega zavoda v Preddvoru, zadružnega doma v Goricah in na Trsteniku ter kulturnih domov v Predosljah in v Preddvoru je štab za odpravo posledic potresa namenil 5 milijonov 1U1.078 din na osnovi predračunov Domplana iz Kranja. Čeprav še ni potrebne dokumenta- cije, je štab namenil za obnovo zgodovinskega arhiva v Predosljah, mrliških vežic na Kokrici in stare preddvorske osnovne šole 850.000 dinarjev, za obnovo mostu v Zadragi in dovoda vode do rezervoarja pa je rezerviranih na osnovi predračunskih stroškov 417.191 dinarjev. Omeniti velja, da je komisija na gasilskem domu v Preddvoru ocenila za 100.000 dinarjev škode, vendar za obnovo še ni potrebne dokumentacije. Na zadnji seji izvršnega sveta kranjske občinske skupščine so ugotovili, da se je v skladu za Štirikrat srebro za Gorenjce Največ uspeha mladi zadružniki — Peter in Marta Grašič na državno prvenstvo v Beogradu Tekmovanje traktoristov in mladih zadružnikov v Radljah je pokazalo, da lahko hitrejši razvoj kmetijstva pričakujemo le ob tesnejšem povezovanju prakse in strokovnega usposabljanja. C. Zaplotnik Delegacije bohinjskih planincev so odnesle k hišam, kjer so stanovali prvi osvajalci Triglava, vence, v triglavsko pogorje pa je poletelo letalo in odvrglo venec v čast vsem umrlim, padlim in ponesrečenim v naših gorah Radlje ob Dravi — Tu je v petek in soboto potekalo že 22. republiško prvenstvo traktoristov in 6. republiško prvenstvo mladih zadružnikov, ki so ju pod pokroviteljstom Hmeza-da iz Žalca in tamkajšnje občinske skupščine pripravili Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko tehniška komisija pri Zvezni organizaciji za tehnično kulturo v Sloveniji in republiška konferenca ZSMS. Poklicni traktoristi, zasebni kmetje ter mladi zadružniki so se preskusili v teoretičnem znanju, oranju in spret-nostni vožnji s traktorjem in dvo-osno prikolico. Največ uspeha so tako kot na dosedanjih prvenstvih imeli traktoristi iz Pomurja in mladi zadružniki iz Posavja. Pri traktoristih (poklicni in kmetje) Gorenjci tokrat niso dosegli vidnejših uspehov, saj so ekipno pristali na 8. mestu, med 27 tekmovalci pa je bil iz gorenjske ekipe najboljši Ivan Jugovic na solidnem 11. mestu. Sicer so pa v tej kategoriji zmagali traktoristi prve ekipe ABC Pomurka, med posamezniki pa star znanec republiških tekmovanj in član zmagovite ekipe Jože Markoja. Povsem nasprotno so se odrezali mladi zadružniki, ki so se uvrstili tik pod republiški vrh. Med mladimi zadružniki je zmagala ekipa Posavja, z desetimi točkami zaostanka pa so se na drugo mesto uvrstili Gorenjci. V tej kategoriji je nastopilo kar deset ekip, kar še dviguje uspeh gorenjskih zadružnikov. Najboljši posameznik je bil Ivan Curhalek iz Posavja, srebro pa je pripadlo zmagovalcu gorenjskega prvenstva Petru Grašiču. Janez Jenko je bil peti in Janez Kosem dvanajsti. Podobno je bilo tudi med dekleti, kjer je največ znanja in spretnosti pokazala Slavka Struna iz ekipe Dolenjske, srebro pa je zopet pripadlo Gorenj-ki —Petrovi sestri Marti Grašič iz Strahinja, ki sta se tako kot edina predstavnika Gorenjske in kot člana slovenske ekipe uvrstila na državno prvenstvo v Beogradu konec septembra. Marta je bila daleč najboljša v oranju, pomanjkljivo teoretično znanje pa jo je stalo republiškega naslova. Tudi ekipno so Go-renjke pristale na drugem mestu. DEŽURNI NOVINAR 3? 21 860 Kitajski voditelj bo odpotoval - Danes, v ponedeljek. 28. avgusta, sla predsednik Tito in voditelj Kitajske Hua-K uo-feng sklenila pogovore na Brionih, kajti kitajska delegacija ho jutri odpotovala iz Jugosla vije. Pred sklepnim dogovorom si je Hua-Kuo-feng ogledal še ladjedelnici! Uljanik v Pulju in poljsko areno. Čestitka novemu dudv/u - Predsednik Tito je poslal kardinalu Liieianu. ki je i><> stal novi papež /. imenom Janez Pavel I.. čestitko oh izvolitvi in poudaril, da pričakuje, da se ho cerkev tudi v prihodnje zavzemala za mir v svetu in popuščanje napetosti. Odprli bodo letališče - V četrtek. :{|. avgusta, bedo ob II. uri slovesno odprli brniško letališče, ki bo po obnovi postalo letališče II. kategorije brez omejitev, kar pomeni, da ie pripravljeno /a medcelinski promet in da bodo na njem pristajala letala ah polovici) manjši vidljivosti varno in zanesljivo. Slavnostni govornik bo dr. Anton Vratuša. predsednik izvršnega sveta skupščine Sl< Slovenije, na letališču pa ho fv V četrtek pristalo več letal, med njimi ludi letala iz štirinajstih slovenskih športnih letalskih klubov. Vreme — Vremenoslovci obetajo lepo. sončno vreme, s temperaturami do '2<> stopinj Celzija v notranjosti in do '24 stopinj Celzija na Primorskem. Norćie tretji — Na mednarodni tekmi v skokih na skakalnici iz plastične snovi v Berchtesgadnu je naš skakalec Bogdan Norčič v članski konkurenci zasedel odlično tretje mesto V mladinski konkurenti pa |e bil Tepeš tretji. Kranjčan (ilobočnik pa četrti. D. S odpravo posledic potresa do 17. avgusta nabralo 12,036.794 dinarjev, izdatki do tega dne p« m znašali 6,045.160 dinarjev. To jr po dolgem času pozitivni salde sklada za odpravo posledic po-tresa, ki dosega predvsem na račun sproščenih sredstev republiške solidarnosti (s tem so soglašale vse slovenske občinski skupščine) 5,991.633 dinarje* Del tega denarja naj bi namenil za sanacijo nekaterih objektov v golniškem inštitutu, ža popra vik stare preddvorske osnovne sok in gasilskega doma ter zgodovinskega arhiva v Predosljah, adaptacijo mrliških vežic i Kokrici in za nekatere zaostale obveznosti. Nerazporejenih ostaja 2 milijona 520.730 ki bodo oročena banki in namenjene za posojila občanom, na katerih objektih j« nad 150.000 dinarjev škode, deloma pa za ureditev Križna rje ve hiše v Preddvoru in za ureditev mostu v Zadragi ter dovoda do rezervoarja. Za zadraški problem bi po prvih ocenah potrebovali 417.191 dinarjev, za ureditev Križnarjevp hiše v Preddvoru pa 500.000 dinarjev. Člani izvršnega sveta so grajali nekatere krajevne skupnosti, ki so pozabile na obveznosti in do 15. avgusta niso posredovale štabu podatkov o škodi na objektih. Poziv je veljal tudi občinskemu svetu Zvezje sindikatov, ki mora ponovno opozoriti vse delovne kolektive, ki še ni« prispevali za ponioč pri odpravi posledic potresa. J. Košnjek Gozdarji in kmetje so tekmovali Begunje — Tudi letos sta konferenca osnovnih organizacij sindikata GG Bled in društvo inženirjev in tehnikov Bled organizirala tekmovanje gozdnih delavcev in kme-tov-kooperantov v gozdnih veščinah. V Krpinu v Begunjah so se v soboto, 26. avgusta, zbrali gozdarji in kmetje kooperanti ter tekmovali v obračanju meča, v prežagovanju, v zaseku debla z motorno žago. v pod-žagovanju debla z motorno žago, v podiranju debla na balon, v klešče-nju vej z motorno žago ter v natančnem prežagovanju debla na podlogi. Po uradnem delu tekmovanja so bile na vrsti še zabavne gozdarske veščine v prerezu hloda z lokarico ter v valjanju hloda. Večina tekmovalcev je prikazala dobro znanje in izkušnje, ki si jih delavci v gozdu pridobivajo ob vsakdanjem delu. Nekateri tekmovalci so bili zelo spretni, hitri in natančni pri ravnanju z delovnim orodjem, pokazali so vso svojo moč, ki jo zahteva težaško gozdarsko delo. Vsekakor je bila odločilna tudi sreča, ki je bila ob letošnjem tekmovanju gozdarjev in kmetov-kooperantov blejskega gozdarskega območja najbolj naklonjena kmetu-kooperantu Jožetu Lipovcu s Prihodov nad Jesenicami, ki je dejal: »Odločilna je bila seveda sreča, kajti vsi tekmovalci so bili izkušeni, dobro pripravljeni, vsi so imeli za seboj dosti več znanja, ki so si ga pridobili v gozdu. Sam imam na kmetiji 30 hektarov gozda in se prav gotovo po številu posekanih metrov lesa ne morem niti malo primerjati s tistimi, ki posekajo na sto in sto metrov lesa. Neprimerno več izkušenj imajo, zato je jasno, da me je do prvega mesta pripeljala le sreča.« Skromnemu Jožetu Lipovcu, kooperantu temeljne organizacije združenega dela GG Bled - Jeseni- ce, je na drugem mestu med p osa mezniki sledil Ilija Babic z Jesene za njim pa je bil na tretjem mest. Alojz Zalokar iz temeljne organu* cije združenega dela Pokljuka. Ekipno je zmagala temeljna organizacii* Pokljuka pred ekipo kmetov-kooperantov ter temeljno organizacij združenega dela Jesenice. TOZt Bohinj in TOZD Radovljica. Vsi s. prejeli lepe nagrade in diplome, ki M jih prispevale gorenjske delov« organizacije. Letos je tekmovalo 35 gozdar^ in kmetov z vsega območja Gozdne ga gospodarstva Bled. Tekmovat je bilo vzorno organizirano. dot,r; obiskano, saj je prikaz v gozdnih veščinah zanimiv in privlačen tudi u tiste, ki sicer niso zaposleni v gcc darstvu. D. S Lovro Beznik se je izkazal spretnosti pri obrezovanju »qj Mladi gozdar Cedo Aleksič je pokazal, kako najhitreje in najbolj natančno zna žagati hlod... — Foto: F. Perdan Obvestilo Kranj — Vsi učenci A in B izmen osnovnih šol France Prešeren, Simon Jenko, Stane Žagar, Lucijan Seljak — Kranj in osnovne šole Josip Broz Tito — Predoslje ter učenci podružničnih šol Ore-hek, Primskovo in Ko-krica naj se zberejo na svojih šolah v sredo, 30. avgusta 1978, ob 9.30.