letnik 17, št. 1-2/06 Franc TRCEK Diskurzivna analiza aktualnih strokovnih pogledov na urbanistične probleme Ljubljane V prispevku poskušamo z uporabo diskurzivne analize umestiti aktualne strokovne poglede na urbanistične probleme Ljubljane v širše konceptualne okvire, ki so opazni, če že ne prevladujoči po posameznih urbanističnih strokah. Ugotavljamo, da domači strokovnjaki običajno izhajajo iz sistemskega diskurza, ki z naborom izrazov, kot so sistemi, strukture, ravni, celote, politike, vloge, plan ipd., navidezno zagotavlja kompleksnost pristopa. Ta se izkaže kot pretirano abstrakten ter prepletajoč se s političnim diskurzom, ki kot ključni smeri razvoja poudarja evropskost in ekološ-kost. Prehod iz te abstraktno-sistemske ravni na obravnavo konkretnih problemov je skorajda nemogoč, zato se strokovnjaki zatečejo v ožje terminološke okvire svoje konkretne stroke. Analiz konkretnih primerov se lotevajo deskriptivno in pri ponujanju rešitev ne gledajo na širše povezave in posledice. Ta ozka strokovna samozadostnost očitno še ni zmožna ne odprtosti do drugih strok ne kritične strokovne distance do mestnih politik. The article utilises discoursive analysis in an attempt at positioning present expert viewpoints on urban development issues in Ljubljana in a wider conceptual framework of present, if not prevailing, independent urbanistic professions. We can establish that domestic experts generally stem from the systematic discourse, which uses expressions, such as system, sttructure, level, entity, policy, role, plan etc., simulates a comprehensive approach. This proves to be overtly abstract and in-tretwined with the political discourse, whose main development orientations emphasise the European and Ecological contexts. The transition from the abstract-systemic level to treatment of real issues is almost impossible, thus experts retreat to the narrowly defined treminological frameworks of their own professions. Analyses of case studies are tackled descriptively and the offered solutions never provide a broader aspect of links and consequences. Such professional self-sufficiency is obviously still incapable of openness to other professions nor conditioned to have a critical professional distance from urban politics. Diskurzivna analiza Strokovni pogledi Urbanizem Ljubljana Prostorski razvoj Discoursive analsis Expert viewpoints Urbanism Ljubljana Spatial development 1. Uvod Ob medijskem spremljanju dogajanja na področju tako vsakdanjega (so)upravljanja kot tudi urbanističnega razvoja mesta Ljubljane že več kot desetletje prevladujejo kritični toni, ki opozarjajo, da mesto slabo funkcionira in da »zamujamo razvojne priložnosti« (glej Tr-ček, 2002). Razloge za to kritični publicisti običajno vidijo na eni strani v drobnem političnem obračunavanju med trenutno mestno oblastjo in opozicijo ter na drugi strani v prevladovanju pohlepa gradbenih lobijev nad interesi in potrebami mesta, meščanov in obiskovalcev Ljubljane. Namen članka je poskus analize pogledov domačih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problemi urbanega in družbeno-prostorskega razvoja, na urbane probleme Ljubljane. Ker nas raziskovalno zanimajo predvsem kontekstualni pomeni v strokovnih besedilih o urbanih vprašanjih Ljubljane, je naš metodološki pristop diskurzivna analiza. Gre za eno od različic analize besedil, ki se usmerja na kontekstualno, pomensko analizo obravnavanih besedil.Pri tem nas ob razvojnih problematikah, ki jih zaznavajo urbanistične stroke, in ob predlogih, ki jih te ponujajo za njihovo razreševanje, zanima tudi, znotraj katerih diskurzivnih praks se stroke in strokovnjaki gibljejo, ko poskušajo najti odgovore na zagate prihodnjega urbanega razvoja Ljubljane. Analiza diskurzivnih praks se nam zdi pomembna, ker izhajamo iz predpostavke, da pripadnost konkretnim diskurzivnim poljem, če že ne teoretičnim izhodiščem ali šolam urbanizma, močno določa zorni kot in tudi predlagane rešitve konkretnih problematik. letnik 17, št. 1-2/06 2. Viri podatkov in metoda dela strokovne članke, ki jih obravnavamo v naši analizi, smo izbrali iz množice člankov, ki jih objavljata vodilni domači periodiki za področje urbanizma in arhitekture -reviji Urbani izziv in AB - v zadnjih petih letih. Merilo za uvrstitev v bazo strokovnih člankov je, da avtor(ji) obravnavajo problematiko Ljubljane ali t. i. širše ljubljanske regije. Po tem kriteriju smo v bazo uvrstili 27 člankov ter obrazložitve natečajne komisije anonimnega enostopenjskega urbanističnega natečaja s povabljenimi udeleženci za območje Potniškega centra Ljubljana (PCL), ki je poskušal odgovoriti na enega od perečih urba-nistično-infrastrukturnih problemov razvoja Ljubljane. Besedila, uvrščena v bazo, segajo od znanstvenih člankov s celotno predpisano formo (povzetek, ključne besede, literatura) prek krajših sestavkov do polemik. Prvi vtis ob oblikovanju baze strokovnih člankov je, da kljub številnim nerazrešenim in razvojno perečim problemom urbanega razvoja Ljubljane in celotne regije ta tematika sicer najde prostor kot tema za obdelavo znotraj strokovnih krogov, a ne v tolikšnem obsegu, kot bi lahko hipotetično pričakovali. Po oblikovanju baze, ki obsega 252 strani, smo se lotili analize. Analizo, ki nas bo pripeljala do ugotovitev o prevladujočih diskurzivnih praksah, lahko razdelimo na dva dopolnjujoča se dela. Po branju in podrobnejšem spoznavanju s članki smo najprej izvedli kvantitativni del analize. Izhajali smo iz predpostavke, da nam že sama pogostost pojavljanja določenih besed in še zlasti strokovnih terminov kaže tako na prevladujoče izbire tem kot na pestrost pristopov. Za kvantitativno analizo besedil smo uporabili program textSTAT 2.6, ki nam omogoča tako frekvenčno kot tudi konkordančno analizo. V prvem koraku smo analizirali pogostost pojavljanja besede v celotni bazi in v povzetkih, če je šlo za znanstvene članke. Za preprostejše in razumljivejše predstavljanje pogostosti pojavljanja smo razvili indeks pogostosti termina (IPT), ki ga računamo po naslednjem postopku: IPT = (FT/ŠB)* 1000 FT = frekvenca pojavljanja konkretnega termina ŠB = število vseh besed v bazi IPT nam predvsem omogoča preprostejše podajanje pogostosti, ker se pojmi praviloma pojavljajo v deležih manjših od 0,5 %, potem ko odštejemo veznike, medmete, nekatere pridevnike in glagol biti. V nadaljevanju smo se v konkor-dančni analizi usmerili na probleme, predloge in projekte, ki jih obravnavajo prispevki. V prvem koraku smo s programom textSTAT 2.6 izhajali iz korenov besed in pogledali, kje se pojavljajo ti izrazi. V dragem koraku pa smo vsebinsko analizirali, na kaj se nanašajo in navezujejo. To pomeni, da smo analizirali, katere probleme strokovnjaki obravnavajo in kako, kakšne predloge imajo za njihovo reševanje ter katere projekte predlagajo. V tretjem delu analize smo za primerjavo opravili isto vsebinsko analizo v bazi aktualnih časopisnih člankov o Ljubljani, ki so jo oblikovali kolegi za diskurzivno analizo časopisnih člankov. Predvsem nas je zanimalo, koliko se strokovni članki razlikujejo od novinarskih pri zaznavanju perečih razvojnih problematik in pri artikulaciji rešitev. Ob navedenem smo v naši analizi namenili pozornost še dvema za umeščanje v diskurzivna polja ključnima pojavoma: komparativ-nosti in seznamom literature. Pri prvem smo analizirali, koliko strokovnjaki poskušajo iskati vzpored- nice s sorodnimi problemi v dragih mestih in (ne)uspešnostjo njihovega reševanja. Seznami literature pri znanstvenih člankih pa najbolj neposredno kažejo tako pripadnost miselnim krogom kot tudi strokovna omrežja, v katera se vključujejo posamezni strokovnjaki. 3. Analiza povzetkov in ključnih besed Predstavitev ugotovitev začenjamo z analizo povzetkov in ključnih besed. Od vseh zajetih besedil je bilo 18 člankov opremljenih kot standardni znanstveni tekst. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da so povzetki in ključne besede, ki jih običajno napišejo in prispevajo sami avtorji, prva informacija, po kateri naj bi prepoznavali njihovo delo. Pri obojem gre predvsem za temat-sko-konceptualno samouvrstitev avtorjev. Že iz analize ključnih besed lahko vidimo osnovne tematske in konceptualne usmeritve strokovnjakov pri obravnavi perečih urbanih problematik Ljubljane. Kljub nizki stopnji ponavljanja ključnih besed vidimo, da se strokovnjaki usmerjajo na eni strani v celostne sistemske obravnave urbane problematike (integracija, regionalni razvoj, tipologija, urbanizacija, urbana omrežja ...), na dragi pa v konkretnejše sektorske (promet, stanovanja, zelene parkovne in rekreacijske površine, tramvaj ...) ter prostorske probleme (Barje, Sava, mestni park, obrežna krajina). Ob prevladi urbanističnih terminov je med ključnimi besedami opazen velik delež terminologije krajinske arhitekture. Ob tem sta vidna tudi koncepta varovanja narave in trajnostnega razvoja, a na tej ravni analize še ne moremo reči, koliko gre za »modno muho« in politično korektnost uporabe tega razvojnega koncepta (glej preglednico 1). letnik 17, št. 1-2/06 V nadaljevanju smo po frekvenčni analizi celotnih povzetkov izračunali IPT in ga predstavljamo v naslednji tabeli za termine, ki se v povzetkih pojavljajo vsaj trikrat. Iz preglednice 2 vidimo, da gre za relativno malo terminov Najvišje IPT tako dosegajo splošni termini: razvoj, prostor, mesto, Slovenija, promet, Ljubljana, poselitev, kar kaže na skupno metaizhodišče večine avtorjev Tako v povzetkih nakazujejo, da izhajajo iz širše prostorske problematike, in opozarjajo na svoj holi- Preglednica 1: Uporabljene ključne besede avtoceste razpoznavna struktura Barje razpršenost centralnost razvoj poselitve domišljija reciklaža prostora Domžale regionalni razvoj Evropska unija 2x regionalno mesto evropska urbana opazovalnica rekreacija 2x gospodarske cone Sava identiteta simulacija vpliva izgradnje igra Slovenija 3x integracija stanovanjska politika javni potniški promet 2x stanovanjska ponudba javni promet in poselitev stanovanjska soseska 2x kakovost bivanja strategija trajnostnega razvoja krajinska arhitektura strnjeni razvoj krajinski park tipologija Ljubljana 9x trajnostni razvoj Ljubljansko barje tramvaj logistika transport mestna krajina uravnotežen prostorski razvoj mestni park urbana mobilnost mesto urbana omrežja model decentralizirane zgostitve urbana regija obrežna krajina urbani prostor odprti prostor urbani razvoj odprti prostori mesta urbanisti~na dediš~ina otrok urbanisti~no na~rtovanje Ple~nik urbanizacija 2x podoba mesta urbano omrežje poselitev 2x varovano obmo~je poudarek varstvo narave primestni javni promet vplivi izgradnje AC na razvoj promet vrednotenje in izbira variante AC prometni terminal zasebna najemna stanovanja prometno planiranje zasebni najemni sektor prosti ~as 2x zelene površine mesta prostorske povezave zeleni prostor prostorski plan mesta zna~ilna obmo~ja ranljivost urbanega prostora Žusterna stični pristop, ki ga potem aplicirajo na konkretne problematike (npr: Krajinski park Barje, mestni park, obrežje Save, stanovanjska problematika ...), ali pa poskušajo ostati na tej sistemski ravni in analizirati Ljubljano in ljubljansko regijo kot kompleksno urbano omrežje. Analizo povzetkov in ključnih besed lahko sklenemo z ugotovitvijo, da v Preglednica 2: IPT povzetkov - za termine, ki se pojavljajo najmanj trikrat razvoj/a/u 15,9 prostor/a/u mesto/a/u Slovenije/i promet/a prostorsko/ega javni/javnega mestno/ega Ljubljana/e/i poselitve sistema pomena na~rtovanja osnovi predlog prostorov razvojnih AC delu izhodi{~a koncept lastnino možnosti novih oblikovanja okolja programi razmišljanja središ~ urbanih varstva veliko vprašanja vrednotenja 9,1 8,6 7,8 6.7 6,3 5.8 5,7 5,3 4.3 2.9 2.4 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 letnik 17, št. 1-2/06 obojih prevladujejo najbolj splošne ključne besede, ki nekako zakoličijo najširši možni prostor stroke in opozarjajo na nekatere, verjetno večne probleme mest (promet, stanovanjska problematika, zelene površine, ekološka problematika, (ne) načrtovan a urbanizacija). Ob tem je v ospredju poudarjanje ekološke problematike, ki mu sledijo konkretizacije terminov glede na konkretne probleme, ki se jih posamezni avtorji lotevajo. Povedano na kratko, se v povzetkih kaže prehod iz splošnega, sistemskega pristopa v konkretnosti, kjer se kot most običajno uporablja ekološka ali pa ur-banistično-sistemska perspektiva. 4. Frekvenčna analiza celotnih strokovnih besedil v nadaljevanju smo najprej analizirali, kolikokrat se pojavi posamezni termin glede na celotno bazo strokovnih besedil. Pri tem smo frekvenco vseh besed v bazi pomnožili z 0.9 in izločili tiste, ki se nanašajo na sezname uporabljene literature in tabelarne prikaze, ter dobili vrednost ŠB (103.795) za izračun indeksa IPT. Seštete frekvence, kjer upoštevamo različne glagolske, samostalniške in pridevniške oblike, za besede, ki se v celotni bazi pojavljajo več kot desetkrat, podajamo v prilogi 1. V obliki tabele pa navajamo termine, katerih IPT presega 0.5, kar pomeni, da se v celotni bazi strokovnih besedil pojavljajo vsaj dvainpetdesetkrat (glej preglednico 3). Najvišje vrednosti IPT dosegajo seveda najbolj splošni strokovni izrazi, ki se pojavljajo v večini, če ne celo vseh izbranih besedilih (prostor, mesto, Ljubljana, razvoj, območje, urbano, javno ...). Seveda se pojavljajo v številnih kombinacijah (urbani prostor, javni prostor, regionalni razvoj, razvojne zasnove, novi urbanizem ipd.). Preglednica 3: IPT v strokovnih besedilih (za termine z IPT vsaj 0.5) prostor 958 9,23 mesto/a/u 949 9,14 Ljubljana/e/i 756 7,28 mestna/i/o 697 6,72 razvoj 645 6,21 obmo~je, obmo~ja 599 5,77 prostorsko/a/i 425 4,09 nova/o/I 416 4,01 Urban/o 413 3,98 sistem(i) 347 3,34 javno/i/e 321 3,09 Slovenija 300 2,89 železnica 271 2,61 promet 264 2,54 naselje, naselja 260 2,50 razvojno/a/i 244 2,35 del, delov 240 2,31 prometno/a/i 228 2,20 okolje 215 2,07 delo 213 2,05 zasnova, zasnove 204 1,97 urbanisti~no/a/i 192 1,85 svoje/a/i 190 1,83 stanovanjsko/a/i 189 1,82 bolj, bolje 187 1,80 projekt, projekti 185 1,78 park 179 1,72 pomen, pomeni 179 1,72 stanovanje, stanovanja 170 1,64 program, programi 168 1,62 regionalno/a/i 167 1,61 veliko/a/i 160 1,54 ve~je/a/i 154 1,48 potreba, potrebe 152 1,46 dejavnost(i) 151 1,45 zeleno/a/i 151 1,45 arhitektura 150 1,45 celo, celote, celostno 148 1,43 slika, slike 144 1,39 problem(i) 138 1,33 raven, ravni 138 1,33 cesta, ceste 137 1,32 posamezno/a/i 137 1,32 poselitev, poselitve 137 1,32 urejanje 136 1,31 lokacija/e 133 1,28 odprti/a/o 132 1,27 naravni/a/o 131 1,26 planiranje 130 1,25 prebivalec, prebivalstvo 130 1,25 najem(ni/no) 127 1,22 letnik 17, št. 1-2/06 postaja, postaje 123 1,19 regija, regije 122 1,18 RS 122 1,18 gradnja/e/o 119 1,15 objekt, objekti 118 1,14 lokalno/e/i 116 1,12 struktura, strukture 116 1,12 politika, politike 113 1,09 kulturni/e 109 1,05 na~rtovanje 109 1,05 razli~no/a/i 107 1,03 arhitekturno 105 1,01 ~as 105 1,01 povezan/o 104 1,00 zasebno/a/i 103 0,99 trg, trgi 99 0,95 poseg, posegi 97 0,93 evropski 96 0,92 imeti 95 0,92 vpliv, vplivanje 95 0,92 kvaliteta/e 94 0,91 pogoj, pogoji 94 0,91 merilo/a 93 0,90 ob~ina 92 0,89 osnova, osnovni 91 0,88 danes 90 0,87 koncept 89 0,86 oblikovanje/a 89 0,86 ponudba, ponudbe 87 0,84 proces, procesi 87 0,84 stroka, stroke 87 0,84 krajinski/o 86 0,83 predlo(i) 85 0,82 gospodarski/o/e 84 0,81 omogo~a(jo) 84 0,81 raba, rabe 84 0,81 vloga, vloge 84 0,81 JPP 83 0,80 kakovost/i, kakovostno 83 0,80 ankete, anketirani 81 0,78 ljubljanski/o/e 81 0,78 plan 81 0,78 ustrezno/a/i 81 0,78 potencial(i), potencialno 80 0,77 soseska, soseske 80 0,77 urbanizem 80 0,77 ureditev 80 0,77 varstvo, varstveni 80 0,77 programsko/a/i 79 0,76 rast(i) 78 0,75 obdobje/a 77 0,74 funkcija/e 75 0,72 integracija/e 75 0,72 oblika, oblike 75 0,72 slovensko/a/i 75 0,72 igra, igre 74 0,71 strategija, strategije 74 0,71 strokovno/a/i 74 0,71 obstoje~e 73 0,70 transport 70 0,67 slabo 69 0,66 sociala, socialno 69 0,66 dostopnost(i) 67 0,65 dolo~en(o) 66 0,64 spremembe 66 0,64 vir(i) 66 0,64 sektor 65 0,63 avtocesta/e, avtocestni 64 0,62 na~in/i 64 0,62 verjetno 64 0,62 dobro 63 0,61 faza(e) 63 0,61 predstavljati 63 0,61 uporaba, uporabe 63 0,61 varovanje 63 0,61 avtomobil 62 0,60 center 62 0,60 podro~je 62 0,60 prednost(i) 62 0,60 ukrepi 62 0,60 glavna/e/o 61 0,59 funkcionalno/e 60 0,58 kraj, kraji 59 0,57 podobe 58 0,56 razmer(e) 58 0,56 severno/a/i 58 0,56 svet 58 0,56 vidik(i) 58 0,56 analiza, analize 57 0,55 identitete 57 0,55 infrastruktura/e 57 0,55 Ple~nik/a/ovo 57 0,55 tir(i) 57 0,55 nacionalni/e/o 55 0,53 odnos, odnosi 55 0,53 narava/e 54 0,52 neposredno/a/i 54 0,52 predvideno/a/i 54 0,52 prenova, prenove 54 0,52 sedanj(e/i) 54 0,52 {iritev, {irjenje 53 0,51 na~rt 53 0,51 otrok, otroci 53 0,51 sredstva 53 0,51 osebni/o/a 52 0,50 letnik 17, št. 1-2/06 Če pa poskušamo v prikazu vrednosti IPT poiskati problemska področja in določiti stopnjo njihovega pojavljanja, dobimo dokaj klasično sliko, ki nam je domača tako iz novinarskega kot tudi političnega diskurza. Na prvem mestu je vprašanje prometa, vključno z visokim IPT železnice, kar pa je delno posledica tako v bazo vključenega razpisa ureditve LPT kot tudi nekaj strokovnih člankov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Sledi stanovanjska problematika, tej pa ekološka ter širše področje krajinske arhitekture. Presenečajo dokaj nizki indeksi za področje kulture ter predvsem gospodarstva. Tudi ko gremo v podrobne analize izbranih besedil, ugotavljamo, da sta (regionalni) gospodarski vidik ter nasploh ekonomski zorni kot odsotna iz analize trenutnih stanj ter tudi iz razvojnih predlogov. Ob navedenem pa so največja tematska skupina strokovni izrazi takoj za tistimi z najvišjimi IPT, ki bi jih lahko označili kot sistemski diskurz (npr: sistemi, strukture, ravni, celote, zasnove, politike, procesi, stroka, vloge, plan, ureditve, programi ...). Delno lahko prevlado sistemskega diskurza razumemo po notranji logiki strok, ki se ukvarjajo z urbanizmom, ker že v temelju predvidevajo, da so urbanistični problemi običajno kompleksni in večplastni. Podrobnejša analiza besedil pa kaže, da gre pogosto tudi za ujetost strok v upravno-po-litični diskurz. Tako strokovnjaki v analizah izhajajo iz trenutnega stanja in predvsem upravne ureditve konkretnih področij, kar pogosto vodi v diskurz, ki je bližji politiki kot strokovnosti. Povedano drugače, dejansko stanje in neustrezna regulacija oziroma (so) upravljan j e konkretnih dejavnosti nastopajo kot miselni okvir, ki omejuje ne le strokovno emancipacijo, ampak tudi empatičnost. Posledica je, da tudi veliko strokovnih diskurzov, celo člankov z znanstveno pretenzijo, zvenijo si- stemsko prazno ter ne ponujajo niti ustrezne analize niti smernice prihodnjega razvoja, ampak se zadovoljijo z nizanjem modnega političnega diskurza, ki aktualno kombinira evropskost^l s trajnost-nim razvojem.W1 Sistemski diskurz, ki izhaja iz nekritične politične korektnosti, ostaja v neskladju med politično-razvojnimi načeli na eni strani ter konkretnimi problemi iz prakse, ki naj bi jih stroke poskušale analizirati, razumeti in reševati, na drugi.Tako resorsko-poli-tični razvojni pogledi, predstavljeni v številnih t. i. belih knjigah, postajajo metadiskurzi in s tem izhodišče strokovnih pogledov. Če poskušamo s frekvenčno analizo baze strokovnih besedil (glej preglednico 3) ugotavljati, kje natančno v prostoru vidijo strokovnjaki ključne urbanistične probleme in koliko poskušajo pri iskanju rešitev uporabljati komparativni pristop, hitro ugotovimo, da z izjemo člankov, ki se nanašajo na konkretne lokacije (Krajinski park Barje, urejanje obrežja Ljubljanice in Save, vprašanje Masarvkove in Vilharjeve ulice ob izgradnji LPC, Tivoli), ter člankov, ki izhajajo iz dediščine Plečnika, avtorji običajno ostajajo na splošni ravni in obravnavajo Ljubljano ali širšo regijo kot celoto. Občasno se omenja Koper in Maribor kot ostali najpomembnejši prizorišči urbanega sistema Slovenije. Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da v pogledih širše urbanistične stroke, ki smo jo zajeli v naši bazi člankov, skoraj ni komparativističnega pristopa. Tako, če izvzamemo nekajkrat omenjeno kulturno revitalizacijo Bilbao in omenjanje avstrijskega Gradca, ne srečamo analiz tujih primerov in načinov njihovega reševanja. Edini širši, mednarodni okvir gledanja - z redkimi izjemami^1 - torej ostajajo že omenjene bele knjige in priporočila Habitata. Primerjave, če so v analizah, pa se predvsem nanašajo na historične primerjave stanj na konkretnih loka- cijah in na primerjave domačih statističnih podatkov. Čeprav se zavedamo, da pogosto ni možna neposredna primerjava sorodnih urbanih problematik zaradi številnih lokalno-regionalnih zgodovinskih, kulturnih, gospodarskih in upravnih posebnosti, je vseeno skrb zbujajoča ne le podložnost modi političnega evropskega diskurza, ampak tudi samozadostnost naših urbanističnih strok. Če lahko razumemo nekritičnost do prevladujoče politične kulture kot osebno pozicijo konkretnega strokovnjaka, pa težko razumemo »strokovn j aško« samozadostnost, ki jo lahko razberemo iz analiziranih besedil. 5. Problemi, predlogi in projekti — pogledi strok na konkretne urbanistične probleme v nadaljevanju diskurzivne analize smo se usmerili v konkordančno vsebinsko analizo urbanističnih problemov, ki jih kot predmet analiz izpostavljajo strokovnjaki. S programskim paketom textSTAT smo najprej poiskali, kje v besedilih je govor o problemih in predlogih za njihovo reševanje ter morebiti tudi že o projektih kot operacionalizirani obliki predlogov. Kon-kordančne baze, ki smo jih oblikovali po korenih besed problem*, predlog*, projekt*, so nam bile v nadaljevanju izhodišče za vsebinsko analizo besedil. To smo izvedli z branjem strokovnih besedil. Po vsebinski analizi smo v nadaljevanju naredili za vse tri tematske sklope tipologije navezav, ki kažejo, o čem natančno pišejo strokovnjaki, ko govorijo o urbanističnih problemih, predlogih in projektih. Najprej smo naredili vsebinsko analizo urbanističnih problemov, ki jih v Ljubljani zaznavajo strokov- letnik 17, št. 1-2/06 njaki (glej preglednico 4). Kot stalnica v razpravah o urbanističnih zagatah Ljubljane se je na prvem mestu pojavila prometna ureditev, ki vsebinsko sega od razprav o prometu nasploh prek prometnih problemov v Ljubljani in vprašanja poglobitve železnice vse do problemov sistema javnega potniškega prometa ter osebnih avtomobilov v mestu. Prometu kot problemski stalnici sledi zelo poudarjena analiza ekološke problematike, ki se kaže na eni strani v skrbi za naravne habi-tate, ki obdajajo mesto (Barje, podtalnica, varstvo voda, neurejenost okolja), na drugi pa skozi problematiko »narave v mestu« ter ohranjanja kulturne urbane krajine (mestni parki, mestna krajina, odnos mesta do Tivolija, ambiental-nost, krajinski prostor). Besedila o ekološki problematiki praviloma izhajajo iz diskurza trajnostnega razvoja in v nadaljevanju ali opozarjajo na premalo pozornosti, ki jo v Ljubljani namenjamo tej problematiki, ali pa analizirajo konkretne lokacije^1 (Barje, obrežja Ljubljanice in Save, Tivoli ...). Čeprav nočemo zanikati pomena ekološke problematike, lahko postavimo tezo, da se skozi ekološki diskurz dogaja tudi neke vrste re-hierarhizacija med strokami, ki se ukvarjajo z urbanističnimi in prostorskimi problemi v širšem pomenu. Če je bilo v preteklosti področje krajinske arhitekture pogosto potisnjeno na obrobje, je ravno model trajnostnega razvoja tisti diskurz, ki omogoča njen izhod iz sence klasičnih urbanističnih tem ter prevlade urbanistov in arhitektov. Ob tem pa ni odveč pripomniti, da se tudi stroke, podobno kot laična javnost, na deklarativni ravni zelo zavzeto posvečajo vprašanjem narave v mestu in njegovi okolici. Pri tem je zanimivo opozoriti na rezultate anketne raziskave Pogledi na Ljubljano, kjer so zlasti tujci, ki so dlje časa bivali v Ljubljani, opozarjali na slovensko »obsedenost« z naravo, čeprav je - v nasprotju z večino večjih evropskih mest in ne le prestolnic - tu narava dejansko »pred domačim oknom«. Razloge za to lahko iščemo v desetletja prevladujočem pogledu na mesto kot nekaj, kar moramo »humanizirati«, kot se je celo glasil naslov ene od odmevnejših monografij s področja urbanizma in prostorskega razvoja (več o tem glej v Hočevar, 2000). Prometni in ekološki problematiki, ob opozarjanju na stanovanjsko, pa sledi širok vsebinski nabor, ki ga lahko uvrstimo pod sistemski urbanistični diskurz, ki se dotika večine temeljnih urbanističnih problemov (transformacija mesta, razpršene gradnje, planiranje) ter opozarja tudi na politično (medresorske neusklajenosti, neusklajenosti interesnih skupin, naložbeni problematiki) ter teritorialno-uprav-no (vloga prestolnice, regionalni razvoj) dimenzijo urbanističnih problemov. Med dragimi problemi sta še (ne)zaposlenost in vandalizem. Po analizi problemov, ki jih v prispevkih obravnavajo strokovnjaki, smo analizirali njihove predloge, ki naj bi prispevali k reševanju urbanističnih razvojnih problematik (glej preglednico 5). V nasprotju z zaznavanjem problemov v strokovnih besedilih so strokovnjaki pri predlogih konkretnejši, a velik del te konkretnosti odpade na ocene natečaja za PCL, uvrščene v bazo. Tako se ob različnih predlogih Preglednica 4: Problem/i - tematske navezave v strokovnih besedilih aktualni 2x poglobitve železnice 4x ambientalni prestolnice definicije regionalnih sredi{~ promet 5x ekološki 6x prometa v LJ 5x financiranja zdravstva propadanje tradicionalnih industrijskih in identitete mesta 2x rudarskih mest institucionalni 3x ranljivost barjanskega prostora 2x javni mestni parki razvoja/transformacije mesta 5x kakovosti (bivalnega) okolja 4x kmetijskih zemlji{~ razlikovanja arhitektura-urbanizem razpršene gradnje 4x komunalne infrastrukture razvojni 3x lakote po investicijah regionalnih funkcij in regionalnih objektov lokalni sistema JPP2x medresorske (ne)usklajenosti stanovanjski 6x mestne krajine 2x suburbanizacije mestni urbane revš~ine (brezdomstva) na~rtovanja golf igri{~a na Barju urbanih obmo~ij nadzora nad rabo prostora 3x urbanih storitev 4x narave v mestu urbanizma/urbanisti~ni 5x (ne)dostopnost stanovanj urbano-ekonomski neskladja interesnih skupin urejanja obvodnih obmo~ij neurejenost okolja vandalizma 2x nezaposlenosti varstva voda odnosa mesta do Tivolija vklju~evanja krajinskega prostora ohranjanja kulturne krajine v mesto 2x osebnih avtomobilov zapiranje vedute na grad 2x planiranja zaposlitvene mobilnosti podtalnice 2x zasebnih najemnih stanovanj letnik 17, št. 1-2/06 Preglednica 5: Predlog/i - tematske navezave v strokovnih besedilih alternativni 2x prenove obmo~ij Barje 3x Razvojne strategije RS 4x celotne preureditve prometnih povezav 2x izboljšanja kvalitete stanovanjskih obmo~ij izboljšanje kvalitete okolja 4x izgradnje nadstandardnih stanovanj prostorskega planiranja razvojni 4x Regionalne ~lenitve RS 3x Ljubljanica regulacije zasebnega najemništva 2x ljubljanskega zelenega sistema režima varovanja 2x Masarykova cesta 4x Strategije prostorskega razvoja RS 3x multisektorski pristop 2x šmartinski podhod novi mestni park 2x tematski park skulptur (med Masarykovo cesto in železnico) novi tipi mestne krajine urbanih storitev novega mestnega rekreacijskega parka ureditve obrežja Save 2x obrobne pozidave varovanja 3x ohranitve knjigarne DZS 2x omejevanje zasebnega prometa PCL7x Ple~nikov regulacijski na~rt 4x poglobitev železnice postopnega izgrajevanja mesta (Ple~nik) 3x vizualno poudarjenega linearnega izteka Masarykove zasnove poselitve v urbani regiji Ljubljane zgostitvenega decentraliziranega poselitvenega modela 3x železnica omrežje 3x železniška postaja 7x Preglednica 6: Projekt/i - tematske navezave v strokovnih besedilih AC policentri~ni razvoj BS 3 politiki državni predlogi, rešitve 2x EMO ^ Evropska mestna opazovalnica 20x prenove 2x evropska mesta projekt arhitekta Alsopa internacionalni projekt FAST javni interes projekti EU JPP4x projekti intenzivnega kmetovanja kataster stavb rast mesta konkretni raziskovalni projekt 3x Krajinski park Barje 3x razvojni 7x kritika regionalni prostorski 3x Le Corbusier središ~e LJ ljubljanska postaja (PCL)12 x staranje prebivalstva medob~inski šolski mestni zeleni sistem trajnostni razvoj LJ Navje tramvaj 3X Nove Jarše tuji primer nove soseske urbane skulpture novi na~ini projektiranja 4x utopi~ni organizacija vloga mesta prometno-logisti~ni center 5x varovanje okolja podoba mesta zelene površine ureditve PCL in železniške postaje na to vsebino vežejo še predlogi ureditve železniškega omrežja, poglobitve železnice ter prometnih povezav in bolj konkretno predvsem ureditev Masar\tove ulice, a tudi razmišljanja o ohranitvi knjigarne DZS. Urbanističnim in arhitekturnim predlogom ureditve PCL sledi sklop predlogov, vezanih na Krajinski park Barje kot nov mestni park, in konkretni predlogi ureditve novih parkov v samem mestu ter predlogi ureditve obrežja Save. S temi krajinsko-arhitekturnimi tematikami (tudi razprave o zelenem sistemu Ljubljane^1 in novih tipih mestne krajine) so večinoma povezani tudi predlogi o varovanju ter izboljšanju kakovosti okolja. Prevladujočima tematikama sledijo še predlogi o regulaciji stanovanjske problematike, kjer avtorji po analizi tujih izkušenj vidijo možne rešitve predvsem v izboljšanju politik regulacije zasebnega najemništva ter v urbanističnih politikah pestrejše ponudbe najemnih in za prodajo namenjenih stanovanj. V manjšem obsegu pa najdemo prostorsko-planske predloge družbeno-prostorskega razvoja na ravni države in regije. Ti predvsem nastopajo kot referenčne točke za konkretne probleme Ljubljane. Kot referenčni okvir pa se pogosto omenjajo Plečnik in njegov regulacijski načrt ter ideja postopne izgradnje mesta. Plečnikovi pogledi, kljub časovni oddaljenosti, se tako še vedno pojavljajo v strokovnih krogih kot temeljna referenčna točka in izhodišče za večino razmislekov o prihodnjem urbanem razvoju Ljubljane. Pri tem ni odveč pripomniti, da avtorji ne posvečajo večje pozornosti povojnemu urbanističnemu razvoju Ljubljane, razen ko gre za historične primerjave pozidave. V celoti gledano lahko predloge strokovnjakov o reševanju aktualnih urbanističnih problemov razvrstimo v dve skupini. Prevladujoči so vezani na konkretne lokacije (PCL, Bar- letnik 17, št. 1-2/06 je, obrežje Save) in sektorske politike (stanovanjska problematika, skrb za kulturno krajino). Čeprav se strokovnjaki ob obravnavi urbanističnih in prostorskih problemov Ljubljane običajno zatekajo k sistemskemu di-skurzu, ki se meša s političnim, pa na ravni predlogov ne najdemo poskusov celostnega pogleda na obravnavane problematike, ki bi izhajali iz kompleksnosti obravnavanih problematik ter, zavedajoč se te kompleksnosti, poskušali tudi iskati odgovore in rešitve. Običajno se rešitve iščejo le znotraj sektorskih in ožjih strokovnih omejitev, kar se kaže tudi v dejstvu, da v bazi strokovnih člankov resnično ne najdemo niti interdisciplinarnih pristopov niti poskusov sodelovanja avtorjev iz različnih strok. To vsekakor kaže na prevladovanje strokovne samozadostnosti in na pomanjkanje komunikacije med strokami, ki se ukvarjajo s podobnimi, če ne celo identičnimi problemi. Pomanjkanje komunikacije se kaže tudi pri analizi citiranj in uporabljene literature, kjer večina omenja le lastno (minulo) delo ter delo organizacij oziroma zavodov, ki jim pripadajo (o tem glej več v sklepu članka). V sklopu analize problemov, predlogov in projektov smo v sklepni fazi naredili še analizi projektov, ki jih strokovnjaki v besedilih ali predlagajo ali analizirajo njihovo uspešnost. Med omenjenimi projekti sta najopaznejša EMO - Evropska mestna opazovalnica, pri katerem so bili kot partnerji udeleženi domači strokovnjaki, vanj pa je bila vključena tudi Ljubljana, in PCL, na katerega se vežejo tudi razprave o projektih JPP in možni ponovni uvedbi tramvaja kot tudi ideje o (regionalnem) prometno-logistič-nem centru. Sledijo navedbe raziskovalnih in razvojnih projektov, kjer pa gre običajno le za sklicevanja na minula dela konkretnih avtorjev ali raziskovalnih in svetovalnih skupin/organizacij, ki jim pripadajo. V razpravah o konkretnih mestnih problematikah pa se avtorji pogosto sklicujejo tudi na že uresničene projekte v Ljubljani (BS 3, Nove Jarše, Navje). Sledi sklop, ki je vezan na Krajinski park Barje in večjo vlogo mestnih zelenih površin (glej preglednico 6). Na ravni splošnejših razmišljanj o prihodnjih projektih pa najdemo tako ideje o novih načinih projektiranja kot tudi vprašanja usklajevanja upravno-teritorialnih ravni ter vloge politike in raznovrstnosti (javnih) interesov. V ospredju je predvsem pogled na širšo urbano regijo kot tisto celoto, iz katere moramo izhajati pri načrtovanju prostorskega razvoja. Ob tem pa številni strokovnjaki opozarjajo na problematiko medobčinskega usklajevanja in nerazrešen odnos med Ljubljano in državo glede vloge prestolnice. Presenetljivo pa je, da se sicer ob redkem poudarjanju aktivne vloge mesta na ravni razvojnih in prostorskih razvojnih politik zelo malo govori o internacionalizaciji povezovanja in delovanja na mestni ravni (več o tem glej v Hočevar, 2000). Če gledamo na sklop problemi, predlogi, projekti, ki je predmet vsebinske analize strokovnih besedil v tem poglavju, lahko rečemo, da se domači strokovnjaki ali ukvarjajo z velikimi zgodbami, ki se pogosto nanašajo na prostorski sistem Republike Slovenije in bele knjige, in velikimi večnimi problemi mest (prometna in stanovanjska politika) ali pa se lotevajo konkretnih malih, a vsekakor pomembnih problemov ter poskušajo podati strokovne smernice za njihovo reševanje. Redko pa te smernice prevajajo v bolj operacionalizirane predloge konkretnih projektov. Diskurzivna polja, ki prevladujejo v strokovnih razpravah, običajno vključujejo že omenjeni splošni sistemski diskurz (sistemi, strukture, ravni, deli, celote ...), ki je seveda dopolnjen s konkretnimi terminološkimi slovarji posameznih strok. Ta diskurz pogosto išče svoj referenčni okvir v politično zaželenih metarazvojnih zgodbah. Te so pogosto preveč abstraktno neoprijemljive in s tem seveda tudi omejene v svojem spoznavnem dometu. Ob sistemskem diskurzu pa je pri večini strokovnjakov prisotna še sintagma trajnostnega razvoja kot prevladujoči razvojni model. Vztrajanje pri »ekološkosti« rešitev pogosto izzveni kot privesek sistemskemu pristopu in ne kot njegov enakovreden del. V strokovnih besedilih pa je presenetljiv izostanek poskusov interdisciplinarnih sinergij in primerjalnega diskurza. Avtorji večinoma ostajajo tako znotraj svojih primarnih strok kot tudi znotraj institucionalnih okvirov, ko gre za skupinske prispevke. Če pa že nastajajo primerjave, so te ali na regionalni ravni (Ljubljana, Celje, Koper, Maribor) ali meddržavni. Ni pa poskusov, ko bi strokovnjaki izhajali iz evropskih mest, primerljivih po obsegu in dinamiki, ter poskušali iz njihovih t. i. dobrih praks poiskati primerne rešitve za Ljubljano in ljubljansko regijo. 6. Novinarski pogledi na ljubljanske probleme, predloge in projekte Ker se pri celotnem raziskovalnem projektu Diskurzivna analiza pogledov na Ljubljano ob strokovnih pogledih ukvarjamo tudi z novinarskimi, smo, izhajajoč iz baze aktualnih novinarskih člankov, v nadaljevanju analizirali, kakšni so pogledi novinarjev in publicistov na prostorske, razvojne in urbanistične probleme Ljubljane. Seveda se zavedamo, da je logika novinarskega diskurza veliko bolj vezana na aktualno dogajanje. Podobno kot pri izbranih strokovnih člankih smo tudi pri novinarskih in publicističnih pogledih na Ljubljano izvedli konkordančno analizo problemov, predlogov in letnik 17, št. 1-2/06 projektov. Aktualnost novinarsko-publicističnega diskurza je lepo vidna iz nabora problemov, ki jih zaznavajo v prispevkih. Tako so -ob problemih (javnega) prometa v Ljubljani in pisanju o urbanističnih problemih Ljubljane nasploh -v ospredju tri lokacije: Kolizej, Cu-krarna in vprašanje (novega) stadiona. Pri tem so novinarji in pub- licisti bolj kritični in npr opozarjajo na samovšečno držo posameznih domačih arhitektov in neobremenjenost tujih z lokalnimi zdrahami, kar je lahko prednost pri reševanju posameznih arhitekturnih in urbanističnih problematik. Pri analizi trenutnega stanja bolj kot strokovnjaki opozarjajo na neustrezno (so)upravljanje, ki se kaže Preglednica 7: Problem/i - navezave v časopisnih člankih arhitekturnega dialoga med starim in novim arhitekturnih spomenikov 4x Cukrarna (kot bodo~i Orsay) Cukrarne 5x dvoran v LJ Grad Kodeljevo javnega prometa v LJ 3x kaoti~nost LJ kot menedžerski problem kulturnega razvoja LJ lastnine zemljiš~ MB in CE bolje rešujeta prostorske probleme kot LJ 3x povezave mestnega središ~a s Tivolijem prepoznavnosti objektov v prostoru prometa v LJ 5x razvojni 2x reševanje s pomo~jo (neobremenjenih) tujih arhitektov reševanje v dialogu z lastniki samovše~na drža posameznikov (doma~ih arhitektov) spomeniškega varstva 3x privatizirane ploš~adi GR 2x stadion (propadanje/obnova/zaš~ita/ denacionalizacija) 6x mentalitete 2x stanovanjski mest (ki bodo razvojno zaspala) strokovni 2x nesposobne oblasti, neu~inkovite uprave 3x treh umetniških akademij neusklajene zakonodaje urbanisti~ni 8x novi Kolizej 8x varovanja dediš~ine novi stadion 3x Vzhodne Evrope politike urbanizacije 2x zaš~ita/obnova Kolizeja 8x Preglednica 8: Predlog/i - navezave v časopisnih člankih alternativni za PCL Cukrarna (prenova) 3x DARS-a generalnega plana urbanisti~nega razvoja Ljubljane Holding (svet javnih podjetij) 2x odprodaji Kolezije in ob~inskega dela v Iliriji ohranjanja »silhuete« oživljanja mestnega jedra PCL3x pitna voda Kolizej (zaš~ita) 5X Ravnikarjev za Trg revolucije 2x Maximarket spomeniško varstvo 2x multikino novega zakona o varstvu kulturne dediš~ine novi Kolizej 10x sprememb dolgoro~nega plana MOL 2x stadion (kot spomenik državnega pomena) 4x umetniške akademije (lokacija) 2x novi stadion Stožice 8x urbanisti~nih sprememb obnovo stadiona 7x odloka o dolo~itvi imen ulic zakona o železniškem prometu (iz l. 1999) tako v neusklajenosti zakonodaje kot tudi »neučinkovitosti« in »kao-tičnosti Ljubljane«, ki se jim kaže predvsem kot »menedžerski problem« (glej preglednico 7). Če je za strokovne diskurze značilno spogledovanje z modelom traj-nostnega razvoja, lahko rečemo, da so novinarsko-publicistični prispevki prežeti z diskurzom urbanih kultur, ki je v anglosaški tradiciji značilen za kulturne študije in kulturno geografijo. Zlasti publicistični prispevki, ki so osvobojeni dnevnega in tedenskega poročanja, gledajo na Ljubljano kot omrežje raznovrstnih in pogosto tudi konfliktnih kultur, ki se kažejo kot različne prakse (so)bivanja in delovanja v mestu. Tako je govor o problemih mentalitet, o neustreznih kulturnih politikah, ki vodijo v razvojno zaostajanje in neprepoznavnost. Izostanek tovrstnih analiz v strokovnih prispevkih pa lahko pripišemo vztrajanju pri klasičnih urbanističnih in fizičnogeografskih deskriptivnih metodah, ki ne sledijo sodobnim tokovom analiz urbanih kompleksnosti. Pri analizah predlogov so novinarski prispevki skromnejši od strokovnih in predvsem analizirajo predloge gradbenih lobijev in mestne oblasti. Tako beseda zopet teče o Kolizeju, stadionu, Cukrarni in novi lokaciji za umetniške akademije. Pri analizah predlogov pa novinarji večkrat segajo po tujih primerjavah (Bilbao, Graz). Ob tem se lotevajo še analiz predlogov novih zakonov in opozarjajo na morebitne zakonske luknje ter težave pri izvedbi zakonodaje v praksi (glej preglednico 8). Zanimivo je, da so novinarji, zlasti pri pisanju o Kolizeju, če ga primerjamo s publicističnimi odzivi strok, strpnejši in bolj odprti za vključevanje tujih strokovnjakov v reševanje arhitekturnih in urbanističnih problemov Ljubljane. Pri poročanju o mestnih politikah pa so opazni predlogi Mihe Jazbinška letnik 17, št. 1-2/06 in Janeza Sodržnika kot najdejavnejših predstavnikov opozicije v mestnem svetu. Čeprav je za njunimi predlogi pogosto le proceduralna politična igra med mestno oblastjo in opozicijo, je dejstvo, da v časopisih ne zasledimo velikokrat predlogov mestnih svetnikov vladajoče oblasti, kar kaže, da mestni svetni ^o1 prostor poglobljene razprave o razvojnih problematikah Ljubljane. Narek aktualnosti se v novinarsko-publicističnih prispevkih najizrazi-teje pokaže pri analizah projektov. Od celotne konkordančne analize sklopa projektov v bazi izbranih novinarsko-publicističnih prispevkov se jih več kot polovica ukvarja z najbolj razvpitim in tudi v strokovnih krogih predvsem kritiziranim primerom novega Kolizeja. Ta negativni odnos arhitekturne in urbanistične stroke do predlaganega projekta in predvsem do izvedbe natečaja kljub vsej problematičnosti odnosa med mestno oblastjo in gradbenimi lobiji kaže predvsem nepripravljenost domače stroke za odprte mednarodne natečaje, kar je običajna praksa v urbanistično in arhitekturno razvitih prestolnicah (glej preglednico 9)- Tako novinarski prispevki in publicistični odzivi domačih strokovnjakov ob pisanju o Kolizeju opozarjajo na to, da sta v ozadju delniška dražba in zasebni investicijski projekt, da gre pri prvonagrajenem projektu za kopijo belgijskega muzeja istih avtorjev in da je »finski predlog boljši«. Problematizirajo tudi potrebo po mednarodnem natečaju in neposredno postavljajo vprašanje »zakaj tujci?« Namesto da bi se razmišljalo o nepripravljenosti mesta Ljubljane za sodelovanje z zasebnimi investitorji in o nujnosti odpiranja strok, se v novinarskih in predvsem publicističnih odzivih brani stari Kolizej in nujnost njegove spomeniške zaščite. Na delu sta torej patriotski diskurz, ki je namenjen za zaščito nedotakljivosti domačih strok, in spome- niškovarstveni diskurz, ki vztraja pri zaščiti stavbne dediščine - podprti tudi z opozarjanjem na »problem mestne vedute«, brez vpraševanja o smotrnosti in pomembnosti konkretnih zgodovinskih stavb in o njihovi novi namembnosti. Le izjemoma v publicističnih prispevkih najdemo manj obremenjen objektivni poskus analize fenomena Kolizej, ki poskuša odgovarjati na vprašanje, ali gre za dober projekt. Poskus tega pa je predvsem opazen pri peščici mlajše in srednje gene- racije arhitekturnih in urbanističnih kritikov, ki tudi opozarjajo na nekozmopolitizem Ljubljane. Razpravi o Kolizeju sledi po obsegu druga vroča tema, vprašanje stadiona. Če lahko rečemo, da gre pri Kolizeju predvsem za problem užaljenih domačih strok, se vprašanje obnove starega ali izgradnje novega stadiona dogaja večinoma znotraj političnega diskurza. Izhajajoč iz vprašanja denacionalizacije in spomeniške zaščite starega stadio- Preglednica 9: Projekt/i - navezave v ~asopisnih ~lankih (ne)kozmopolitizem LJ 2x megaprojekti 4x akademij na Metelkovi 2x mestni 2x arhitekturna kriza LJ 2x mladinski hotel Barcelona - kulturni projekt 3x nadstrešnice na avtobusnih postajah kot Bilbao (Guggenheim) 4x prvi projekt zasebno-javnega partnerstva 3x celotne ureditve stare LJ nate~aji 4x cerkev v Podutiku Neboti~nik 3x Cukrarna nedokon~ani 6x dežnik arhitektura novi bazen Ilirija 2x džamija (projekt iz 80. let) 4x obvozni obro~ garažna hiša Šarabon 3x operno-baletnega poletja v CD 2x goriški teater patriotski Gradec PCL/nova železniška postaja 41x izgradnje stanovanj v MOL 2x javni projekti 3x prenove fasad prenove Mercatorjevih blagovnic 10x javno-privatno partnerstvo 5x principi projektiranja 2x Kolizej 81x projektni svet 3x Kolizej - anketa 6x razvojni 9x Kolizej delniška družba 3x Spar Kolizej dober projekt 6x stadion 16x Kolizej - finski predlog kot boljši 4x stadion stari in denacionalizacija 3x Kolizej kopija belgijskega muzeja 9x stadion zaš~ita in obnova starega 7x Kolizej kot nova atrakcija 5x stadion kot nacionalni projekt 5x Kolizej mednarodni nate~aj 10x stadion novi ^ Stožice 13x Kolizej ^ zasebni investicijski projekt 15x strateški MOL 4x Kolizej spomeniško varstvo 11x Šumi multikino 11x Kolizej stari in izselitev stanovalcev 2x urbani management (ki manjka LJ) 4x Kolizej ^ zakaj tujci 12x urbanisti (kot razsodniki pri projektih) 2x Kolizej problem mestne vedute/silhuete 9x ureditve kanalizacije v Rakovi jelši ve~nivojske športne dvorane Krajinski park Barje 2x vloga arhitektov pri projektih 9x LPP/JPP 5x vloga kapitala 3x Maximarket vzpenja~a 3x letnik 17, št. 1-2/06 na gre debata predvsem v smeri (ne)primernosti starega stadiona za sodobne potrebe in ob tem se pojavi vprašanje o nacionalnem pomenu projekta novega stadiona. Politična obremenjenost razprave pa postavlja strokovno argumentacijo v stransko vlogo. Na tretjem mestu je razprava o projektu Potniškega centra Ljubljana. Gre za projekt, ki je v trenutni fazi še najmanj spolitiziran. Novinarji in arhitekturno-urbanistični kritiki pa opozarjajo, da gre za megaprojekt, pri katerem so opazni številni interesi po visokih dobičkih, kar pomeni, da lahko v prihodnosti pričakujemo politizacijo projekta PCL. V nadaljevanju sta pomembnejši temi še novi Šumi ter prenova Mercator-jevih blagovnic, kar je bilo tema v precej novinarskih prispevkih, čeprav je treba opozoriti, da gre verjetno tudi za zakrito obliko korporativ-nega komuniciranja z javnostjo. Od »manjših« projektov se večkrat omenja še: vzpenjačo. Krajinski park Barje, garažno hišo Šarabon, izgradnjo džamije, kjer opozarjajo na stari projekt iz osemdesetih, nove nadstreške na postajah LPP kot izvedbeno dokaj ponesrečeno obliko javno-zasebnega partnerstva, in novi bazen Ilirija. Od tujih projektov, ki jih predvsem arhitekturni kritiki navajajo kot uspešne primere, sta v ospredju baskovski Bilbao in katalonska prestolnica Barcelona. Na bolj splošni ravni se v novinarskih člankih razpravlja o javnih projektih ter praksah javno-zaseb-nih partnerstev, ki so običajna praksa pri operacionalizaciji in izvedbi urbanističnih projektov v tujini. Če ob koncu poglavja primerjamo strokovne in novinarsko-publicistič-ne poglede na arhitekturne in urbanistične razvojne probleme Ljubljane, lahko rečemo, da se tematsko ne razlikujejo pretirano v poglavitnih problemskih poudarkih. Dokler je pri strokovnih prispevkih prevladujoč s konkretnimi strokovnimi terminologijami prepreden sistemski diskurz, je za novinarske in še zlasti publicistične prispevke značilen pogled skozi optiko urbanih kultur, ki gleda na mestno problematiko v luči konfliktov interesov in mentalitet. Presenetljivo je tudi, da so publicistični prispevki dosti bolj komparativni in kritični kot strokovni. Pri tem je treba priznati, da gre pri publicističnih prispevkih za peščico uveljavljenih arhitekturno-urbani-stičnih kritikov, ki so se običajno šolali v istih šolah in diskurzih kot strokovna javnost, a so očitno v publicistično-kritični dejavnosti bolj odprti tako za sodobne poglede na urbane problematike kot so tudi bolje seznanjeni z uspešnim reševanjem podobnih problemov v tujini. 7. Sklep: Problem samozadostnega sistemskega diskurza Ker smo ugotovitve naše diskurzivne analize po posameznih ravneh predstavili v prejšnjih poglavjih, v sklepu povzemamo le temeljne ugotovitve. Za aktualne strokovne poglede na urbanistične probleme Ljubljane je značilno: 1. da običajno izhajajo iz sistemskega diskurza, ki z naborom izrazov, kot so sistemi, strukture, ravni, celote, politike, procesi, stroka, vloge, plan, sicer navidezno zagotavlja kompleksnost pristopa, a se ta v posameznih člankih izkaže kot pretirano abstraktna; 2. da se sistemski diskurz prepleta in dopolnjuje s političnim di-skurzom, ki kot ključni smeri razvoja poudarja evropskost in ekološkost, pri prepletanju pa strokovnjaki večinoma jemljejo priporočila politikov, podanih v t. i. belih knjigah brez pričakovane kritične distance; 3. da je prehod s te abstraktno-si-stemske ravni na obravnavo kon- kretnih problemov skorajda nemogoč in zato strokovnjaki ali ostajajo na ravni sistemsko-ab-straktnih obravnav in ne ponujajo konkretnih strokovnih predlogov za reševanje analiziranih problematik ali pa se zatečejo v ožje terminološke okvire svoje konkretne stroke ter se lotevajo analize konkretnih primerov dokaj deskriptivno in tudi pri ponujanju predlogov za njihovo reševanje ne gledajo na širše povezave in posledice; 4. da je diskurz modela trajnostne-ga razvoja, z izjemo nekaterih lokacijsko konkretnih prispevkov s področja krajinske arhitekture, le politično zaželeni privesek sistemskemu diskurzu; 5. da je za domače strokovnjake značilna izrazita nesinergičnost ob pogledih na Ljubljano, saj praviloma vztrajajo v svojih ožjih profesionalnih in institucionalnih okvirih; 6. da so publicistična besedila, ki jih zasledimo v nestrokovnih, laičnih, splošni javnosti namenjenih tiskanih medijih, bolj kritična in aplikativna ter imajo pogosto kompleksnejši primerjalni zorni kot kot pa prispevki strokovnjakov v strokovni periodiki. Rezultati diskurzivne analize aktualnih strokovnih pogledov na urbanistične probleme Ljubljane, ki smo jih raziskovali, kažejo, da je domača stroka, ki se ukvarja z urbanistično in arhitekturno problematiko, izrazito zaprta. Zaprtost se kaže tako pri sodelovanju med strokovnjaki sorodnih strok kot tudi pri sodobnejših kompleksnejših interdisciplinarnih pristopih. Predvsem pa prevladujoči abstraktno-sistem-ski diskurz onemogoča zaznavanje vse kompleksnosti sodobne urbano-sti in izključuje številne družbene in predvsem kulturološke vsebine-^i1 ki postajajo ne le vedno pomembnejši del konkretne urbane prepoznavnosti, ampak tudi eden letnik 17, št. 1-2/06 od temeljev strokovnega konceptualnega aparata. Tako se razvojni problem Ljubljane ne kaže le kot samozadostnost političnega subsistema, ampak tudi kot ozka strokovna samozadostnost, ki očitno še ni zmožna ne odprtosti do drugih strok ne kritične strokovne distance do mestnih politik. Dr. Franc Tr~ek, univ. dipl. soc., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana E-pošta: franc.trcek@fdv.uni-lj.si Opombe Ve~ o analizi besedil in diskurzivni analizi glej v: Fairclough, 2004, Splichal in Bekeš, 1990, Toolan, 2002, Wodak in Meye, 2001, Wooffitt, 2005. Izbor ~lankov in oblikovanje baze strokovnih in novinarskih besedil o aktualnih urbanisti~-nih problemih Ljubljane sta bila del raziskovalnega projekta Diskurzivna analiza besedil o (ijubijanskem) urbanizmu, ki smo ga sodelavci Centra za prostorsko sociologijo izvedli v obdobju 200^2006 za naro~nika Mestno ob~ino Ljubljana. Podrobne informacije o merilih izbora in o besedilih, uvrš~e-nih v obe bazi, so dostopne v raziskovanem poro~ilu projekta (Kos et al., 2006). Npr.: »Na evropski ravni lahko pri~akuje-mo, da bosta skupni evropski trg in razvoj omrežja hitrega transporta povzro~ila tehnološke in strukturno-ekonomske spremembe urbanega sistema. Spremembe bodo nastajale tudi pod vplivom novejših geopoliti~nih sprememb oziroma sprememb družbenopoliti~nega konteksta razvoja držav vzhodne Evrope.« Npr.: »V obdobju tesnejšega evropskega povezovanja je klju~nega pomena upoštevanje priporo~il evropske prostorske politike za trajnostni prostorski razvoj celotne evropske celine.« Lep primer sistemskega diskurza je naslednji citat, ki naj bi v sklepu ~lanka nakazal »ukrepe in instrumente«: »Planiranje in urejanje prostora, posebej podro~ja urbanizacije in urbanega razvoja, sodita med podro~ji, v katerih je nujno dose~i obsežne strukturne spremembe. Te morajo ustrezati novim razvojnim pogojem, narekovanim od tranzicijskih procesov, kot so npr. razvoj tržne ekonomije, naraš~anje prevlade zasebne pobude pri posegih v prostor ter na-raš~anje pomena urbane konkuren~nosti, torej procesov, ki so v vseh zahodnoevropskih in visoko urbaniziranih državah mo~no vpeti v sistem planiranja in predstavljajo tudi izhodiš~ne to~ke državnih razvojnih politik. Po drugi strani so spremembe in procesi prilagajanj potrebni tudi zaradi pri-~akovanega vklju~evanja Slovenije v Evropsko unijo oziroma širšega procesa povezovanja z Evropo, ki sloni na ekonomskih, politi~nih, kulturnih, znanstvenih, infrastrukturnih in informacijskih ter drugih oblikah sodelovanja s posameznimi državami in mednarodnimi institucijami.« Uporaba primerjalnega pristopa je opazna v strokovnem ~lanku o zagatah stanovanjske politike. Npr.: »Kot urejena kulturna krajina z gozdnatim zaledjem je bil privla~na to~ka sprehajalcev še pred formalno preobrazbo v maniri takratnih javnih parkov s prvinami krajinskega sloga. Čeprav je danes Tivoli zavarovan kot spomenik oblikovane narave pa tudi kot naravno obmo~je Šišenskega in Tivolskega hriba, se je njegovo varovanje zagotovilo z rabo in nespremenjenimi potrebami meš~anov do tega prostora.« Tako je ena od tujih državljank, vklju~enih v raziskavo, v eseju o Ljubljani celo napisala, da je v Ljubljani preve~ narave in da »manjka asfalta«. »Na tej to~ki gre zeleni sistem razumeti tudi kot interventni poseg, saj opozarja na neusklajeno in nekakovostno prostorsko ur-banisti~no na~rtovanje, v katerem prevladujejo interesi posameznih sektorjev in tudi investitorjev, kar pa ni samo slovenska zna-~ilnost. Povedano druga~e: samostojen ali celo kon~an projekt mestnega zelenega sistema ni potreben v tistih mestih, kjer so zelene površine že sestavni del kakovostno oblikovanih mestnih površin.« V povezavi s sestavo mestnega sveta je treba pripomniti, da ga ve~inoma sestavlja druga garnitura politikov politi~nih strank nacionalnega zna~aja ter dolo~eni politi~ni veljaki posameznih strank, ki obi~ajno niso izvoljeni v parlament. Takšna zasedba pa je, ~e jo primerjamo s praksami na zahodu (npr. na Dunaju), prepogosto le preslikava politi~nih iger iz parlamenta tudi v mestnem svetu, namesto da bi svetniki zastopali interese in probleme »svojih« mestnih ~etrti in reševali razvojna vprašanja mesta. Takšen klasi~ni pristop, kjer se na urbani-sti~ne poglede gleda brez vklju~evanja raznovrstnosti kultur, mentalitet, interesov v analizo, pa lahko po svoji notranji sistemski logiki hitro pripelje do diskurzov o nujnosti »humanizacije« urbanega ter »ve~ narave v mestu«. Literatura Fairclough, Norman (2004) Analysing Discourse: Textual Analysis for Social Research, London: Routledge. Ho~evar, Marjan (2000) Novi urbani trendi: prizoriš~a v mestih ^ omrežja med mesti, Fakulteta za družbene vede (Zbirka Znanstvena knjižnica), Ljubljana. Kos, Drago, et al. (2006) Diskurzivna analiza besedil o (ljubljanskem) urbanizmu, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za prostorsko sociologijo (raziskovalno poro~ilo). Splichal, Slavko, in Bekeš, Andrej (1990) Analiza besedil: statisti~na obravnava jezikovnih podatkov v družboslovnih raziskavah, Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, po-liti~ne vede in novinarstvo. Toolan, Michael, J. (2002) Critical Discourse Analysis: Critical Concepts in Linguistics, London: Routledge. Tr~ek, Franc (2002) Ljubljana: iz vasi kablov v info-urbani habitat. V: Drago, Kos (ur.): Sociološke podobe Ljubljane, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (Knjižna zbirka Teorija in praksa), str. 8^96. Wodak, Ruth, in Meye, Michael (2001) Methods of Critical Discourse Analysis, London: Sage. Wooffitt, Robin (2005) Conversation Analysis and Discourse Analysis: A Comparative and Critical Introduction, London: Sage.