i : ,**>' ■- IkUni slovenski dnevnik t Zjedinjenih državah. 8 I jfaaja vsak dan Izvzemfi nedelj In praznikov. m .M.......... GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. UJOO iztisov ^ KOLEDARJA za letošnje leto imamo v zalogi- Kdor rojakov ga že ni. ma, naj liitro poseže po njem in nam dopošlje 30 et., kar se tudi lahko v postnih znamkah zgodi. Upravntftvo "fflan Vmla", < 82 Cortlandt St., New York. *_ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Cla« Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congreaa of March S, 187«. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANI)? NO. 63. — ŠTEV. 63. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 17, 1910. — ČETRTEK, 17. SUŠCA, 1910. ;j VOLUME XVIIL — LETNIK XVHL 3 !z delavskih krogov, j Gibanje železničarjev. . VSLUŽBENCI ZAPADNIH ŽELEZ- ■ NIC SO SKLENILI ŠTRAJ-KATI, TODA NAJBRŽE PRIDE DO POSREDOVANJA. Tndi vslužbenei New York, New Ha-, ven & Hartford železnice 1 so nezadovoljni. KONEC DELA V TOVARNI ZA j URE F -o- , Chicago, 111., 16. marca. Medtem, ko .so vslužbenei, oziroma strojevodje: in kurilci 49 zapadnih železnic skle- : nili pričeti s Štrajkom, se je poslovod- j jem omenjenih železnic posrečilo odbor delavcev pridobiti za to, da se bodo podvrgli'posredovanju med obema strankama in sicer po Erdmano-vem zakonu. Glede posredovanja po imenovanem . j zakonu so prišli prvi zastopniki železni« in končno so se delavci s tem zadovoljili, tako, da je nevarnost pretečega štrajka. vsled kterega bi bil ves promet na zapadu ustavljen, saj začasno odstranjena. 11 Chicago, 111., 16. marca. Veliki . 51 raj k železničarjev 49 zapadnih že- , lcznic se prične dne 22. marca. , a ko se vladi Zjedinjenili držav do te- , daj ne bode posrečilo poravnati ne- ; soglasje med železnicami in njihovimi , vslužbenei. j 3sew Haven. Conn., 16. marca. — i Vslužbenei New York, New Haven & | Hartford železnice, kteri zahtevajo j < povečanje place, kakor tudi skrajša- s nje dnevnega dela od 11 na 10 ur, so ; svoje zahteve predložili železničnemu 1 vodstvu, ktero se pa na te zahteve ni • oziralo. Vsled tega so poslali poseb- j no delegacijo k glavnemu poslovodju i < železnice, kteri pa delesracije ni hotel sprejeti. Vsled tega je organizacija t železničarjev takoj odredila, da se U glasuje, naj se li takoj prične s štraj- 1 kom, ali ne. Ko bode glasovanje kou- I' čano, se bode o njega Izidu nazna- j nilo železničnemu vodstvu. Kakor-j Šen je položaj sedaj, se bode večina vslužbencev brexdvom.no odločila za; S t raj k, ako družba kaj druzega ne • ( ukrene. I * Washington, 16. marca. Člana de- ( lavske komisije Knapp in Neill sta r danes odpotovala v South Bethlehem.;; Pa., da posredujeta v prid končanja j, štrajka delavcev tukajšnje Bethlehem ! Steel Company. Tozadevno poročilo j ^ je poslal v Bethlehem predsednik % imenovane družbe, Charles ScLwab. j j Kakor znano, štrajka v imenovanem mestu 5000 delavcev imenovane dru-'s žbe. Vlada bode vsled tega posre- I dovala v prid končanja imenovanega S štrajka, ker ima sama velika naročila 1 pri imenovani družbi, in sicer za voj- i no mornarico. Kakor znano, mora j imenovana družba izvršiti za 40 mili- i jonov dolarjev vladinih naročil. Walt ham, Mass., 16. marca. Walt-ji ham Watch Company je svojim de- 1 lav eem naznanila, da bode njena tu-! i kajšnja tovarna od 22. marca do 4. ji aprila zaprta, da se na ta način omeji 1 produkcija. V imenovani tovarni dela 4000 delavcev. -o- Za $975 krvi. i St. Paul, Min., 16. marca. Miss 1' Evelyn Whitney je vložila pri tukajš- j1 njem sodišču tožbo ra plačanje $975 ! in sicer proti zapuščini pokojne Mrs. ' Hattie Muli igan, k t ere j je odstopila I po nasvetu zdravnikov nekoliko svoje krvi, da so na ta način pokoj niči po- ' daljšali življenje. Mrs. Mulligan, ki je nmrla minolej. jeseni, je osiavila premoženje vredno i $40.000 in je umrla brez poslednje I, volje. Miss Whitney trii, da je bila i pokojnica že na smrtni postelji, ko so i, zdravniki sklenili dovesti v njene žile mlado kri, da jej tako podaljšajo življenje. Potrebno kri je žrtvovala Miss Whitney, seveda proti obljubi, da *e jej da primerna odškodnina za prestane bolečine. Življenje pokojne Mulligan ov« so na ta način podaljšali za nekoliko dni, tako, tja je Miss W-hiiaey opravičena zahtevati pri- Posredovanje v Pilila. Položaj je boljši. OBRAVNAVE V PHILADELPHIA SE NADALJUJE IN OD NJIH JE PRIČAKOVATI VSPEHA. I —o— Do sporazuma bode prišlo najbrže šele potem, ko se vrne senator Wm. H. Penrose. ARBITRACIA. - - —o- Philadelphia, Pa., 17. marca. Zve-zini senator za državo Pennsvlvanijo, Pen n rose pride najbrže že tekom današnjega dneva semkaj in potem se bode pričelo vsestransko posredovanje v prid končanja tukajšnjega velikanskega Štrajka. Tukaj so vsi prepričani, da hode prišlo že par ur po njegovem prihodu v mesto, do sklenitve miru med Rapid Transit Co. in njenimi štraj kuj očimi sprevodniki in motor-men*. Zajedno se pa tudi zatr- j .7uje, da zasluge za sklenitev miru ne bode prišteli senatorju Penrose, vendar pa bode v njegovo politično korist izgledalo vse tako. kakor da se je je-dino le njemu zahvaliti za sklenitev miru. Tudi včeraj so se nadaljevale razprave m: J štrajkarji in družbo ulične železnice. Pri tem je prišlo skoraj do medsebojnega sporazuma, in le radi vprašanja, naj li dtražba vzame zopet vse ljudi na delo. kteri so pričeli s štrajkom, ni prišlo do sporazuma, i Delavca pa zahtevajo, da mora družba brezpogojno tudi ta predlog sprejeti-, j ako hoče. da bode v Philadelphiji zo- : pet vladal mir. Delavci ne zahtevajo, j da bi morala družba pripoznati unijo : sprevodnikov in motormenov, pač pa t zahtevajo, da nastavi vse one vsluž-b?ncc. ktere je pred pričetkom j štrajka 44v korist službe" odslovila.; Tozadevni predlog bodo štrajkarji danes poslali družbi pismeno. Aiko bode družba sprejela tozadevne predloge, potem bode morala od- J sloviti vse skabe, ktere je tekom štrajka najela. Skafcov je sedaj pri dru- : ž v službi nekaj nad 2000. -o- Samomor pred vratmi ljubice. Camden. X. J.. 166. marca. Chas. j Sudders je bil nepopisno zaljubljen v : Miss Anno May Barclow iz West I Collingswooda, ne da bi se ona zanj ! mnogo zmenila. Včeraj zvečer je pri- : šel pred njeno hišo in trkal ter prosil, naj mu pusite v stanovanje svoje iz- ! voljenke, toda ona mu ni hotela od- : preti. Vsled tega je malo postal pred vratmi in se potem ustrelil, tako, da je na pragu obležal mrtev. Imenovana deklica, njena mati in starejša sestra 1er neki Thomas McLaughlin iz West Virgin i je, ki so bili v hiši, so se tal o bali. da se niso upali odpreti vrat; in tako je pokojnikovo truplo ležalo pred vratmi do jutra, nakar so pokojnika odnesli v mrtvašnico. Tekom minolecra meseca je Sudders večkrat prišel k svoji izvoljenki, toda vedno so mu dejali, da je ne more videti. Včeraj po noči je večkrat trkal na vrata in tudi zvonil, ne da bi mu kedo odgovoril. Mali požigalci. Central Village, Conn., 166. marca. Sodnik Lucius Brown je poslal dva mala in nepoboljšljiva dečka, imenom Jos. Dombrowsky in Benjamin Pe-trowski v poboljševalnico. Dečka sta stara šele sedem let, itoda kljub temu sta največja požigalca, kar jih je ke-■daj bilo v državi Connecticut. Minclo nedeljo sta zažgala barvarsko shrambo New Haven železnice v Xorwichu in naprarvila za .$15.000 škode. Tekom zadnjih mesecev sta neprestano nadlegovala pasante na ulicah za denar, kterega sta potem zapravila s tem, da sta obiskovala razne kinematografe. Kadar si namenjen £££ sorodnike ali prijatelje vzeti ▼ Ameriko, obrni se za vožnje cene in pojasnila na tvrdko Frank Sakser Co., 82 Cortlandt Bt., New York. N. Y., ktera zastopa vseparobrodne dražbe in daje tozadevna nolaaaii * , Patrickova parada. Irski praznik. i V PROSLAVO SV. PATRICKA i PRIREDIJO DANES NEW-YORSKI IRCI VELIKANSKO PARADO. ! 40.000 jih bode korakalo po 5. Ave.; i nadškof Parley prisostvuje. , -—o— i SLABO VREME. -o- Danes praznujejo naši Irci svoj narodni praznik sv. Patricka in kamorkoli se človek ozre. vidi kaj zelenega Mnogo hiš je okrašenih z irskimi zastavami in skoraj vsakdo nosi na suknji kak mali "shamrock." V proslavo narodnega praznika priredijo newvorški Irci danes popolu-dne ob 2. uri veliko parado, kterej bode prisostovalo najmanj 40.000 Ircev, ki bodo korakali po Avenue. Letošnja parada bode večja, kakor so bile dosedanje take vsakoletne prireditve. Irci se zbero v velikih četah na 42. ulici in o. Ave., in potem korakajo dalje proti severu memo katedrale sv. Patricka. Parado bode vodil danes James Doris, ki bode jezdil na čelu 60. pešpolka, zajedno z polkovni- I kom Con levem. Zatem polkom kora- ' kajo irski prostovoljci, kterim slede j razne vojaške in dobrodelne ir^ke or- I ganizacije. Pri katedrali bodo parado pozdra- j vili nadškof Ferley in razni drugi dostojanstveniki in potem koraka para- j da dalje proti severu do 120. ulice, j nakar se razide pri Harlem Casino. Tekom večera priredijo Irci še mnogo drugih slavnosii, med kterimi naj omenimo velik banket v Harlem Casino. kakor tudi velik ples 60. polka v polkovej orožarni. Tudi v Or and Cen-1 tral Palace se vrši sijajen ples, ktere- ! mu prisostvuje tudi mayor G ay nor. D as i ravno so Irci priredili vse po- i trebno, da bole njihova današnja j slavnost kar najsijajnejsa, se jim to ; najbrže ne bode posrečilo, kajti vreme j je skrajno slabo. Zjutraj je prič-elo : nekoliko deževati in tekom dopolu-dneva se je dež spremenil v sneg. -o- Caruso pri sodišču. Včeraj je prišel slavni italijanski tenorist Enrico Caruso k sodišču na ! Adams St. v Brooklyn Borough v New Yorku, kjer je nastopil kot tožnik proti Italijanoma Antonio Missi-ani in Antonio Cincotta, ktera sta mu pisarila grozilna pisma in od njega zahtevala $15.000. Tu se Carusu predložili ona grozilna pisma, ktera je spoznal kot prava, in poleg tega se je tudi dognalo, da je pisava obeh jetnikov identična z ono v pismih, vsled česar je sodišče stavilo oba lopova vsakega pod $5000 jamčevine. Zagovarjati se bodeta morala pr?d veliko poroto. Caruso je prišel k sodišču v spremstvu' množili detektivov. Nezgoda na železnici. Rochester, X. Y., 16. marca. Xa West Shore železnici j? ek s pre* ni vlak New York Central železnice, ki je bil namenjen v Bušfalo, N. V., za-vozil v nek drugi vlak in tem povodom je bila jedna osoba ubita, dočim jih je šest resno ranjenih. Nekoliko vagonov se je razbilo in razvaline so potem pričele »oreti. Ubiti možki in ranjenci so železniški vslužbenei, dočim se potnikom ni nič zalega zgodilo. Nesreča se je pripetila na mostu pri ■ulici Hudson. Zdravniška pomoč je bila takoj na licu- mesta, kajti ambulance iz raznih bolnic so prihitele ranjencem na pomoč. Slednje so jih odpeljale v bližnje bolnice. William J. Bryan v Brazilu. Petropolis, Brazil, 16. marca. Brazilski predsednik, dr. Nilo Pecanlia je priredil sijajen banket v počast semkaj došlemu večnemu demokratičnemu predse d niškmu kandidatu Zjedi-njenih držav, William Jennings Bryan u. Banketu je prisostoval tudi poslanik Zjedinjenih držav zajedno z uradniki imenovanega poslaništva. Včeraj zvečer se je vršil v ameriškem poslaništvu sprejem v počast Bryana. Danes imajo v Chicagu praznik. ■Chicago, 111., 16. marca. Mestno zastopstvo je sklenilo proglasiti ju-trajšnji dan praznikom, in sicer v polj 1 0bM^ PW?*ea!Uka ;/. / • Washingtonske novosti. Inozemske carine. —o— V BELI HIŠI SO SE POSVETOVALI O INOZEMSKIH CARINAH IN NJIH _ VPLIVU. 1 . Mornarji, ki so v Panami od leta 1908 nadalje, se vrnejo. j i RAZNOTEROSTI. -°- Washington, 16. marca. Pri da-j našnjih konferencah, ki so se vršile v Beli hiši, so se pred vsem bavili s icanadskim in francoskim tarifom. V . to svrlio je obiskal predsednika Taf-j ta tudi francoski poslanik Jusserand. ki je s predsednikom dalj časa »ovo-ril o tarifnem razmerju med Zjedi-, njenimi državami in Francijo. V tem oziru se ne bode nič deflnitivnega ukrenilo, dokler se predsednik ne vrne iz svojega potovanja v Chicago, dne 2,*>. marca. Mornarični urad je izdal povelja, vsled kterih se mora 350 mornarjev naše vojne mornarice, kteri so že od leta 1008 nadalje vslužbeni na preko-povem ozemlju v Panami, vrniti v do-. movino. Ti mornarji se bodo vrnili ; domov s parnikom Prairie, dočim za-| vzamejo njihova mesta oni mornarji, ki so bili dosedaj v Corinto, Nica-; ragua. Mornarični urad je iz svojega ime-! nika vojnih in drugih ladij črtal vlač-| ni parnik Nina, kteri je dne 6. februarja ostavil Norfolk, Ya., z namenom. da pluje v Boston, kamor pa ni nikdar prišel. Imenovani parnik se je najbrže potopil zajedno z vsem možtvom. Nacijonalna družba rudečega križa ! je brzojavnim potom poslala v Pariz $2000 denarja, ki je namenjen za pod- j poro onim. ki so bili povodom zadnje velike povodnji oškodovani. Vsega , denarja skupaj je dosedaj poslala | imenovana družba v Francijo 45.000 j dolarjev. Semkaj je dospela posebna delegacija iz New Orleansa. La.. ktera želi, 1 da bi se v letu 1D15 priredile v ime- i novanem mestu velikanske slavnosti : v proslavo otvoritve Panamskega kanala. Vse južne republike so tozadev- j nemn odboru v New Orleansu obljubile, da se udeleže omenjenih slavnosti. -o— Prevare v Franciji. Zaupnica vladi.1 RAZPRAVE O DTJEZOVEM ŠKANDALU PRED FRANCOSKIM PARLAMENTOM. Sijajna zaupnica ministerskemu predsedniku Briandu. Vložitev tožb. GLASOVANJE. -o- Pariz, 16. marca. Medtem, ko so nekteri rojalisti in tudi katoličani mislili, da bode vsled znane Dnezove afere, ki je nastala vsled tatvine nekdanjega mrtvega eerkvenega premoženja, prišlo do ministerske krize, se to ni zgodilo, kajti vlada je od strani parlamenta dobila tako sijajno zaupnico, kakor še nikdar popreje. Zbornica je namreč skoraj jednoglasno sprejela resolucijo, s ktero se imenovani škandal kar najstrožje obsoja in zahteva, da se vse one, ki so škandal zakrivili, strogo kaznuje. Zajedno so pa poslanei s 345 proti 79 glasovom podali vladi, oziroma ministrom zaupnico. Tak izid glasovanja pomenja sijajno opravieenje ministerskega predsednika Brianda. Vlada bode storila sedaj vse, kar je potrebno, da reši oni denar, kterega ima še od prodanih samostanov dobiti. Državno pravdništvo je sklenilo, vložili tožbo protti goljufivemu likvidatorju mrtvega cerkvenega premoženja, Duezu, in sicer radi ponarejanja in zlorabe zaupnosti. Pričakovati j« še nadaljnih! aretacij. j -i,,,,'. . iAa.'WS? frmifaM. i'..- .. I*. Peary in dr. Gook -povsem jednaka. GOVERNER DRŽAVE OEORaiJE PEARYJU PRAV NIČ VEČ NE VERJAME, KAKOR . DR. FR. COOKU. Javno je governer izjavil, da smatra Pearyja navadnim goljufom. — o— JEDNAKA PRIPOVEDOVANJA. -o- Atlanta, Ga., 16. marc-a. Governer Joseph M. Brown je odločno odklonil povabilo, vsled kterega naj bi sprejel commander Pearyja. kteri bode da-i-es zvečer predaval o svojem ''odkritju'' severnega tečaja. Governer je izjavil, da Pearyja neče sprejeti in tudi ne poslušalcem predstaviti, kakor se je to zgodilo svoječasno v New Yorku. Governer je tem povodom tudi javno izjavil, da smatra Pearyja za navadnega goljufa, ktcrenm je ravno tako malo verjeti, kakor dr. Cooku, kajti pripovedovanja Pearyja in dr. Cooka so povsem jednaka, dočim neče niti jeden niti drugi predložiti potrebne dokaze, da je bil v resnici na severnem tečaju. Ako je bilo Cooko-vo pripovedovanje napačno, potem po governerjevem mnenju ne more niLiče trditi, da je ono Pearyja pravilno, kajti ameriško ljudstvo nikakor ne more smatrati Pearvjevo smehljanje dokazom o odkritju severnega tečaja. Ako bi kongres Pearyja nagradil in počastil, jKitem bi zamogli trditi, da odobrava javno prevaro, kajti nagrado hi bilo smatrati kut javno pohvalo za "delo", ktero je dr. Cook že pred Pearvjem izvršil. -o- SRAMOTA NEMČIJE. Pruski deželni zbor se ni zmenil za zahteve ljudstva. —o— Berolin, 17. marca. Pruska volilna "reforma"' je bila včeraj v deželnem zboru sprejeta in sicer z 23S proti 168 glasovom. — Vsled tega predloga je prišlo, kakor znano ne le na Pruskem, temveč po vsej Nemčiji do velikanskih demonstracij in vsestranskega prolivanja krvi. Na Pruskem se .bode še v nadalje volilo po treh razredih. Reforma ne pomenja ničesar, nego, da bodo imeli delavci v nadalje se manj pravic, kakor so jih imeli dosedaj. dočim se volilne pri-vice uradnikom, o isloženim podčastnikom in takim ljudem, ki niso za ni-kako rabo. izdatno razširijo. Le na ta način je namreč vladi še v nadalje mogoče na reakcijonaren način vladati in zatirati večino prebivalstva, kakor tuli Poljake. Predlog je bil kakor rečeno kliub vsem protestom sprejet in vsled tega je v kratkem pričakovati nadaljnih izgredov in nemirov. Kakor se danes zatrjuje, so delavci sklenili jeden 'dan štrajkati. Policiji so oblasti razdelile 4000 revolverjev in iz dežele pride v mesta mnogo orožnikov. V Magdeburgu je prišlo že včeraj do velikih detmonstra« cij, ktere pa polieija ni nadlegovala. Tudi v Halle so se vršile demonstracije, pri kterih je policija rabila o-rožje. i Denarje v staro domovini potiljam* sa $ 10.35 ........................50 kron, za 20.50 ........................100 kron, za 41.00 ........................200 kron, za 102.50 ........................500 kron, za 204.50 ........................1000 kron, za 1020.00 ........................5000 kron. Poitarina ]• vfteta pri tak notah Doma m nakawna svoto popolnoma izplačajo brea vinarja odbitka. Vaš« denarna poiiljatv* bpbhj« c. kr. poitni hranilni trU t 11 li 12. dneh. Denarje nam pealatl ]• majprftt*-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem piani, večja ineeke po Domootle Pootal Money Order ali pa Kav York Bask Draft . FRANK BAICBKE 00, tS Cortlandt 9L, Vow Tori; V. T. glM BL GEtftr Am, V. M* i Mesto Carbondale v veliki nevarnosti. V PREMOGOVEM ROVU, KI SE NAHAJA POD MESTOM, JE PRIČEL DIVJATI VELIK POŽAR. —o— Ogenj se je približal že površini in iz rova prihajajo plini. DRŽAVNA POMOČ. Carbondale, Pa.. 16. marca. Velik del tukajšnjega mesta stoji sedaj v pravem pomenu besede nad peklom. V premogovem rovu Fenn Colliery divja požar že več let. ne da bi se ga kedaj posrečilo pogasiti. Družba je izdala dosedaj že toliko denarja za gašenje, da je morala napovedati han-kerot in od tedaj naprej se je požar neovirano razširjal. Sedaj je premog prigorel skoraj do površja in iz razpoklin prihaja obilo plina. Požar se je razširil pod velikim delom tukajšnjega mesta. tako. da ne bode dol«o. ko bodo tudi vse podpore v gorečem rovu zgorele. Ako se to zgodi, se bode v mestu podrlo veliko število hiš. ako se že preje ne ukrene vse potrebno, da se katastrofa prepreči. Meščanom vsled tesa ni preostalo nič druzega. nego naprositi governer-ja. da jim kakor hitro mogoče dopošlje pomoč, oziroma, da vlaua ukrene i vse potrebno, da se požar kakor hitro mogoče pogasi. Za to bode potrebno najmanj $80,000. in ker te svote mesto nima. bode morala država poseči v svojo blagajno. Ako država ne bo hotela žrtvovati imenovane svote denarja. potem je nesreča neizogibna. - -o- Napad v cerkvi. Cleveland. O.. 10. marca. Rev. A. S. Morze. župnik tukajšnje poljske cerkve je naznanil polieiji. da so ga predvčerajšnjim med ,prepovedjo v cerkvi štirje možki napa Hi in z kolmi tako pretepli, da je nezavesten obležal. Župnik trdi. da so on^ štiri napadalce najeli drnsri katoliški duhovni, kteri ga sovražijo, ker njemu ljudje dajo veČ denarja. ka,kor njim. Napadalcev naravno policija ni našla. Roosevelt se ne vrne preko San Francisca. Kartnm, Egipt. IG. marca. Bivši predsednik Zjedinjenih držav. Theodore Roosevelt je odklonil povabilo nekterih zapadnih državljanov Zjedinjenih držav, kteri so želeli, da bi se vrnil v Ameriko preko Pacifika. Povabilo je moral vsled te£a odkloniti, ker mora priti pravočasno domov, da prisostvuje poroki svojega sina Theodora Roosevelta jr., ki se poroči z Miss Eleanor B. Alexander. Električen stol v Kentucky] u. Frankfort, Kv.. 16. marca. Posta-vodaja države Kentucky je sprejela zakonski predlog, ki določa, da se v Kentucky ju odpravijo vošala in da se nadomestijo z električnim stolom. Tozadevni zakonski predlog so danes poslali govemerju v potrdilo. Prvi električni stol bodo postavili v državnih zaporih v Eddvvile, kamor bodo v nadalje pošiljali vse v smrt obsojene zločince. Mesto obeda, ječa. Brazil, Ind., 10. marca. Henrv J. Kendall, alias dr. Craig, ki ima tudi razna druga imena in ki živi običajno v Bostonu, Mass., kjer je bil radi raznih zločinov že večkrat zaprt, je prišel danes na tukajšnjo glavno policijsko postajo, kjer je naprosil za večerjo. Mesto, da bi mu dali večerjo, so ga pa prijeli in zaprli, kajti policaj Gabbert ga je spoznal kot starega roparja, kterega je že pred šestimi leti prijel in zvezal na rokah in nogah, ker je zajedno z dvem« drugima lopo-v<»ma vlomil v Cloverlandu, Ind., v neko prodajalnico. v kteri so razstrelili blagajno z dinamitom. Končno sta pa ostala dva roparja napadla imenovanega policaja in oprostila svojega tovariša, nakar so policaja zvezali. Kendiall je danes pripoznal imenovani napad ter je tudi povedal, da je izvršil razne droge zločine, meni kterimi je itajveč tatvin. j Južne republike, j Zmaga Nicarape. NAŠ DRŽAVNI TAJNIK KNOX JE | PROPADEL S SVOJO POLITIKO NAPRAM NI-CARAGUI. f —o— Zelayev naslednik, Madriz, je nstajo vdušil in postal skrajno po-p n 1 a r e n . —o— ! AMERIČANI ODPOTOVALI. Washington. D. C., Ki. marca. Po-• lit.ika našega držav, tajnika Knox a | napram republiki Xicaragui ni vspela tako. kakor je on želel, pač pa t:.ko. ;kakor >o želeli bivši predsednik ime-: novane republike. San to- Zelavn ter njegov nask lnik predsednik Madriz .in njuni prisiaši. Kakor se je včeraj poročalo, je vla-jda Zjedinjenih držav odpozvala svoj-mornarje, oziroma momarične peš^e. ki so bili nekaj časa v Corinto. Nicaragua, da so tam skrbeli za varstvo lastnine državljanov Zjedinjenih držav. Kljub vsemu temn je pa naša vlada dosegla toliko, da je moral predsednik Zelava bežata iz svoje domovine, nakar je šel najpreje v Mexico in potem v Evropo, kjer sedaj piše svoja spomine. Zelava je ostavil v svoji domovini skoraj ravno tako vlado, kakoršnja jo ,bila njegova, kajti sedanji pred-sednik Madriz je pristaš bivšega predsednika kakor tudi član lib ralne stranke, kteri bi brez Zelaveve ?x>moči nikdar ne j postal predsednik. Xaša vlada je n:i-: slila. da Madriz " bode med ljudstvom Niearagite priljubljen in da se bodo vsled t<-i»a zamoirl - vse protini-j ca raguajske intrige nadaljevati. V ; rem so se pa svetovalci našega dr/av-|nega tajnika Knoxa zelo motili. Ko je Madriz. prevzel vlado, jr- v'i z-jinoli. Prc tscflnik Madriz je naprosil Zjc-; dinjene države naj t:a pripc»znajo kot predsednika republike Xicanurue. toda državno tajništvo teira še večino ni j storilo. Povodom zadnje revolucije v IXicaragni se je prijateljst.vo južnih j republik napram Zjedinjenih držav dokaj obla lilo. in vsled tega bod^j | naši vladi sedaj treba nekaj ukreniti, ; da bode svoje napake poravnala, i —»— Roparski umor in požig. Boise, Idaho. 16. marca. Sest milj zapadno od Twin Falls je zgorela včeraj hiša farmerja Theophil Thoni-ja in tem povodom so zgoreli tudi [imenovani farmer, njegova žena, in ! dve odrasli hčeri. Splošno se trdi, da I so bili Thoni in njecrovi umorjeni, nakar so roparji hišo oropali in jo poltem zažgali, da tako prikrijejo svoj j zločin. Malo predno je pričelo goreti, , sta se pojavila v bližini hiše dva sumljiva jezdeca. Thoni je prišel nedav-|no iz Xebraske v Idaho in si je kupil I farmo pri Twin Falls. Bil je dokaj j premožen. Človek, ki ima jedno nogo, ne mor« biti pijan. Wilkes-Barre. Pa.. IG. marca. Alderman John F. Donahue je danes razsodil, da človek, ki ima le jedno nogo, ne more biti nikdar popolnoma ; pijan, temveč k večjem le dve tretjini, j kajti noga tvori pri človeku jedno I tretjino. Vsled tega je Johu Buckso-ina, ki ima le jedno nogo. kaznoval z plačilom v znesku 67 centov, dočim določa mestna odredba za tak zločin običajno $1. Jednonogi Buckson je kazen takoj plačal in dejal, da sedaj dva dni ne bode pil. BTf''iii ""ni ~ li' "i£i" f ii f ^' r : -: ' _ . "GLAS NAR09A" (Slovenlc Dally.) * Owned and published by the Movwilo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER. President. VICTOR VAXJAVEC, SecwUry. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Bqaineee of the corporation and kddremm of above officers : 82 Cortlandt Street,^Boruugh of Manhattan, New York Sa celo leto velja list za Ameriko in C&nado. . . . •.....$3.00 pol leta.........1.60 , >* lato za mesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.00 i * Evropo za vae leto . . . . 4.50 " M polleU.....8.50 * M " četrt leta .... 1.76, «QLAS NARODA" izhaja vwik dan izr vzenibi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") tanned every day, except Sundays and Holidays. Sulncription yearly $3.00. Adv«rtUt*m»nta on agi »aniant« i ~~~——————————-—————————. , Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne MZtisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — tfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov jroeimo, da se nam tndi prejšnje blvalldče naznani, da hitreje najda-ao naslovnika. Dopisom in poSiljatvam naredite ta na-*ov : "GLAS NARODA" M Cortland t St, New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Štrajk in hranilnice. , Q ; i Star ameriški pregovor pravi, da so ljubezni in vojni vsa sredstva dovoljena. Strajk pa tudi ni druzega, kakor prava vojna, kajti tudi delavske boje je primerjati pravim vojnam. Tudi povodom štrajkov se štraj-knjoč-e delavstvo poslužuje raznih gredstev. Nektera teb sredstev so sicer dobra, toda zopet druga so pa skrajno nevarna, ktera zainorejo tudi delavstvu škodovati. K tem sredstvom spada brezdvomno najnovejša odredba philadelpliijskega Strankarskega odbora, kteri je odredil iu pozval vse delavstvo, naj dvigne svoje prihranke iz hranilnic in druzih denarnih zavodov in sicer vsled tega, ker so nekteri lastniki tamošnjih bank javno dokazali, da so v zvezi z raznimi t rust i in monopoli, proti kterim se mora delavstvo boriti. TTo odredbo lahko prispodobimo z ono, nko bi kak vojskovodju v vojui razdejal sovražniku vsa pota in mostove, po kterih bi zamogla tudi njegova vojska korakati. V hranilnice in banke namreč nihče ne nosi svoj denar, da bi se tako prikupil bančnim ravnateljem in da bi jim na ta način napravil uslugw, temveč izključno v svoj lastni prid. oziroma v varstvo svoje lastne posesti. Jemati svoj prihranjeni denar brez vsake potrebe iz hraniluic pomenja le lastno škodo, kajti, a ko bi se vse delavstvo odzvalo pozivu, bi se zamoglo pripetiti, da bi nastalo v Philadelphi-ji začasno pomanjkanje denarja in ]M»sledica temu bi bila kriza, koja vedno in vselej naj preje vpliva na takozvane tnale ljudi, kajti ti so prvi, ki v krizi pridejo ob delo in često-krat tudi ob denar. — Vsled tega je navedeno orožje skrajno nevarno in delavci se ga v svojo lastno korist ne bodo poslužili. Trust dobrodelnosti. V zvezinem kongresu je nastala izdatna opozicija proti takozvanemu Roekefellerjevemu trustu dobrodelnosti in tako želi opozicija, da bi zvezin kongres temu najnovejšemu trustu ne podelil svobodno roko: kajti ta izvanredni trust bi si zamogel potem s svojimi nepreglednimi sred-' stvi pridobiti kontrolo nad vsemi železnicami v deželi. "In ako izvajajo to kontrolo posamezniki, mesto zveza držav, je vsekako boljše, da že sedaj izjavimo ameriško revolucijo za fia-sko in se pripravimo na to, da kronamo prvega ameriškega cesarja." — Tako se je v kapitolu doslovno izjavilo! Navedena izjava se sicer lepo glasi in tudi njena vsebina je velikega pomena za sedanji položaj v naši republiki. Vendar je pa govorica o zasebni kontroli naših železnic nesmiselna, kajti ta nevarnost obstoji tudi, ako bi Roekefellerja z njegovo velikansko ustanovo ne bilo. Ta nevar^ nost je pred vrataii, tudi ako bi Rockefeller svoje milijone vtaknil v kak drugi trust, mesto da jih posveti takozvanemu dobrodelnemu trustu. Že pokojni Harriman, kteri je s svojimi bornimi 140 milijoni dolarjev napram Rockefellerju pravi revež, je skušal pridobiti si kontrolo nad vsemi železn. v deželi. In tudi J. Pierpont Morgan kontrolira dandanašnji premoženje, ki je vredno deset milijard dolarjev. In poleg tega kwehujemo že danes BockefeUerja ffll^HBHBIHHfiDBja «,' .i/aiL * s svojimi 1000 milijoni dolarjev "gospodarja sveta". ' Napram tako velikanskim premoženjem naše prebivalstvo ne more ničesar storiti, in vsled tega je vsekako boljše, da pride saj "dobrodelni Ilockefellerjev" trust pod kontrolo našega ljudstva saj za toliko časa, dokler' je to kontrolo mogoče izvrševati. — Razvoj prometnih sredstev: CESTE, PLOVBA, POŽTE, ŽELEZNICE, TELEGRAF IN TELEFON. XV. Prvi železniški stroji. Jurij Stephenson. Prva železnica na svetu. Raketa.« Prve železnice na kontinentu. Avstrija. Njih današnja neizmerna vrednost. Podobno, kakor ima železni tir svojo zgodovino, jo vidimo tudi pri parnem stroju. Že angleški rudarski uradnik Saverv, ki je leta 1C98 izumil sesalni aparat, imenovan aspira- j cijska mašina. je mislil uporabiti parno silo ne samo za sesanje vode, ampak tudi za premikanje vozov. Leta 1759 je imel podobno idejo neki študent Robinson v škotskem mestu Glasgow. Povedal je svojo misel James Watt-u, toda do praktičnega poskusa te iznajdbe ni prišlo, dasi je Watt opisal in podal načrt za tak slroj v nekem svojem patentu iz leta 1709. Prvi Človek, ki je napravil praktični poskus parnega stroja, ki je imel nadomestiti konjsko ali človeško silo, je bil francoski inženir Cugnot v Parizu leta 17G9, toda poskus se je I ponesrečil. Ravno tako brez prak-j tičnega uspeLa so bili poskusi Ame-rikanca Evansa (L 1772), Škota Sy-mingtona (1784—1786) ter obeh An-1 »ležev Murdoek (1786) in Tomaž Al-lena (1789). Vendar vsem tem ni prišlo na misel, da bi uporabili nameravani stroj kakor gonilca na železnem tiru, ktero tombinaeijo Žele! imenujemo pravo železnico. Na to idejo je prišel prvi Richard ' Trevitliick v Cornwallu, jugozapad-nem delu Anglije. Leta 1802 je dobil svoj patent in leta 1803 je sestavil tak stroj, toda stvar se zopet ni ob-; nesla. Ravno tako neuspešni so bili i nadaljni eksperimenti Biuekinsopa' (1812) in obeh bratov Chapman, ■Mož, ki je novo idejo popolnoma obvladal in jo prvi uspešno završil, je bil Jurij Stephenson, rojen leta 1781 kakor sin ubogega rudniškega delavca in umrl 1. 1848 kakor lastnik mnogih železnih in rudniških podjetij. Stephenson je bil izprva sam navaden mašinist. toda zaradi svojega velikega iznajdljivega duha in dru-sih obilih zmožnost i j je postal kmalu ravnateljem v rudniku nekega angleškega lorda. Leta 1814 se mu je posrečil prvi parni stroj, ki je prevajal vozove. Leta 1824 je ustanovil v Newcastle tovarno za železne stroje, ki se je iz skromne kmalu razvila v eno prvih podjetij Anglije. Na omenjeni železniški progi v sad njem poglavju, med Stockton in Darlington, prav na severu Anglije, je spravil prvi parni stroj v promet. Stvar je uspela tako, da je postal naenkrat slovit izumitelj, ali njegova prava slava datira šele od dne, ko je lobil na neki konkurenci prvo darilo izmed raznih tekmujočih si strojev. 'Med obema severoangleškima mestoma Manchester in Liverpool, eno revazala tovore in pasažirje, in štirfrJ eta potem, na zgodovinski dan 17. eptembra 1830, je bila ta proga o-vorjena. Neopisno je bilo veselje; ;alila je je samo tragična železniška lesreča, ki se je prigodila, komaj da e je začel pomikati stroj: Huskison, i nož največjih) zaslug za to progo, je »onudil roko svojemu prijatelju, ki je edel že v vlaku, padel pri tem in rišel pod kolo, tako, da je nekaj ur ato izdihnil. Pred otvoritvijo je bila razpisana onkurenea na delu te proge za naj- 1 oljši stroj. Zahtevali so od stroja, a vozi saj 16 kilometrov na uro in < a vleče pri tem toliko tovora, koli- 1 or znaša trikratna teža stroja sa- < tega. , Stephenson se je pripravil za to ekmo s svojim strojem Rocket, t. j. aketa, ki ga je še danes videti v lon-onskem Kensington muzeja. Ni ga- \ h> izpolnil zahtevanih predpfsbr,]' - ampak je vlekel za seboj celo petkratno težo svojega stroja in prevozil • pri tem na uro do 60 kilometrov. Ta • uspeh je veljal kakor epohalen in » Stephenson, ki so ga nato poklicale i tako Belgija, Holandija, Francija, > ; Španija, Nemčija Jkakbr Italija fea , svetovalca pri svojih. prvih železni- • j cah, ga ima zahvaliti pred vsem svojemu kotlu, skozi kterega je napeljal sedaj povsodi znane cevi in pa pihal- iniku, ki mu je temperaturo povišal in razvijal tako mnogo pare. Po vsem svetu, tako v Evropi ka-1 kor Ameriki, je zavladal velikanski j entuzijazem za to novo prometno sredstvo. "Seveda pa tudi ni manjkale? nasprotnikov. Vozniki so to-jžili, da so ob zaslužek; gostilničarji, j da morajo zapreti svoje točilnice in prenočišča ob cestah; lordi in graj- E-, a bode nova pošast motila 3kQr$^*eti mir pokrajine. Ni se i, č6 so se puntali priprosti voz-' nikx, f ali anamenito je, da se je celo najsl&TtVjše angleško vseučilišče v i Oxfordu izreklo, da ne mara nobene t . železnice, . j Na Nemškem je prva železnica s 'parno gonilno*silo potekla po Bavar-. j skern in sicer med Fiirthom in No-rimbergom na dan 7. decembra 1835. , Istega leta je potekla tudi prva francoska železnica med Parizom in pred-| mest jem St. Germain. Na Ruskem leta 1836 med Petrogradom in Pav-lovskim preko Carskega Sela in sicer jo je zgradil avstrijski profesor iGerstner; druga proga je bila ona, ki veže Petrograd z Moskvo, pričeta 1. j 1842 in koučana 1. 1853 kakor Nikolajeva železnica: car Nikolaj se je ! ujezil zaradi obotavljanja v zgradbi novih železnic, vzel zemljevid v roke , in ravnilo ter potegnil črto med obema mestoma in po tem ukazu je bila j res proga zgrajena. Na Srbskem so pričeli s prvo železnico leta 1382. V Avstriji je bila prva železnica otvorjena v letn 1837 med Florids-. j dorfom in Wagramom pri Dunaju, kakor del kasnejše cesar Ferdinandove železnice; na Ogrskem datira prva lokomotivna železnica iz 1. 1846, , ki je vezala Budimpešto z Vacovom (Waitzen). - Iz teh prvih početkov srečavamo I vse polno komičnih prizorov. — V angleškem parlamentu je vprašal je-den izmed poslancev, ki je bil proti • koncesiji, kaj potem, če se postavi 'krava na tir? — Na Bavarskem je i nekdo resno predlagal, da bode tre-j ba vso pot, kjer bode tekla železnica, obbiti z obehi stranij z deskami, kajti ni drugega sredstva, s kterim bi mogli varovati oko pri tako nagli vožnjL — Ko je inženir Ghega predlagal načrt za železnico Trst—Dunaj preko Se-meringa, je predložilo dunajsko društvo inženirjev in arhitektov vladi obširno spomenico, naj nikar ne dovoli speljati proge celih tisoč metrov nad morjem, kajti to mora ugonobiti pljuča vseh potnikov in ravno tako naj ne dovoli predlaganih blaznih tunelov, kajti čez nekaj časa ne bode več druzega, nego same razvaline. — Iz teh primitevnih početkov toraj se je razvilo to moderno prometno sredstvo do neizmernega pomena, ki ga ima danes v vsem civiliziranem svetu. "Njih denarno vrednost si moremo predočiti iz sledečih podatkov: kolikor je vloženega kapitala v železnice, pomenja okolu desetine vsega bogastva civiliziranih narodov. Angleški profesor Hadley jih ceni celo na tretji del vsega bogastva. Ves kapital, kar je danes angažovan v vseh svetovnih bankah, je prava lapalija v razmerju z vrednostjo železnic. Ko bi zbrali ves denar, kar ga premore svet, v papirju, zlatu in srebru, bi mogli pokupiti komaj tretjino železnic. Napitnine. Glasoviti tenorist Famagno se je odlikoval po veliki štedljivosti in zelo nera# je dajal "napitnino". Ko je gostoval v Moskvi, se je namestil — samo ob sebi ttmevno — v najboljšem hotelu, kjer je ves čas svojega bivanja branil sveče in jih deval v omaro, in ko je odšel, jib je poklonil jUsT^žkop^am namesto napitnine. Nič ma^je znameniti violinist Pa-ganini je bil ravno tako na glasu kakor stisk^lec. Koncertujoč v Londonu, je bil kupil v neki tobakarui nekoliko praznih škatelj od boljših smodk, jih_ napolnil z recenzijami o svojih uspehih in jih čvrsto zabil z žeblji. Ostavljajoč svoje stanovanje, zahvaljeval se- je najljubezniveje slu-žinčadi za izkazano mu pažnjo in poklonil je vsakemu po eno škatljo. Kako so bili začudeni in razočarani, ko so dobili namesto smodk same stare časopise, si pač lahko misli vsak. Angleški slikar Uistler, splošno ekscetntričen človek, je tudi dajal ori- | ginalne "napitnine". Ko je nekoč ' obedoval s svojimi prijatelji, je zapazil, da se lakaj, ki jih je posluževal, vedno sklanja blizu gospode, oči-vidno prisluškujoč vsako besedo^, slikar ga je vrlo ljubeznjivo povabil, naj stopi bližje, da mu ne bi ušla ni etaa be&Blii.1"**"'" 1 » * iKo je bil -slednjič obed res prikra-ju, med kterim seje umetnik izkazal zabavnega humorista, in ko je natakar prinesel račun, je plačal Uistler, kakor je bilo aapisano, zaprl denar-nieo in jo spustil v žep, razloživši natakarju, da sme šale in smešnice smatrati kakor svojo lastnino. Ako jih bode umel rabiti pravilno, da mu lahko donesejo lepo svotico. Drugič, ko je umetnik zopet obedoval v ravno isti gostilni, ga je stre-gel isti natakar; a zapomnil si je bil prejšnjo lekcijo in ostal je v pristojni oddaljenosti od gospode; zato j dobil tudi pošteno napitnino. Znameniti francoski umetnik Gustav Dore je poklanjal uslužbencem kakor napitnino svoje skice, ki jih je izvrševal z veliko brzino navadno kar v gostilni, medtem ko je pil ali jedel. Angleški apostol treznosti Jurij Krjujsenk, računajoč, da bode vplival na nekega opitega slugo, ga je poučil o škodljivosti alkohola in mu medtem poklonil večjo, krasno izdelano sliko, ki je predstavljala smrt pijamea. Vseeno ni imela slika za-željenega rezultata, ker je pijanec sliko še isti dan prodal in dobljene novce pošteno zapil. Angleški prirodoslovec Fran Bjok-lend se je vračal z nekega daljšega sprehoda s svojim prijateljem in je zavil v gostilno, da bi obedoval. K. je hotel plačati, je zapazil da ima komaj toliko, da plača obed za-se in za prijatelja, a za natakarja, ki jih je postregel, ne ostane ničesar. Bjok-lendu, ki je bil navajen dajati dobre napitnine, je bilo to zelo sitno; a kar mahoma mu je padla v glavo misel: hitro je segnil z roko v žep in izvlekel iz njega živega močerada. Natakar je ves iz sebe pobegnil. Bjok-lend je porinil žival zopet v žep in se je spomnil, da je to prvikrat doživel, ko mi dobil sluga od njega "napitnine". Številka 78. •v Kaznilniški zvonec je zapel svojo jutranjo pesem in klical na noge prebivalce temnih in vlažnih celic.... Sveta tišina, ki je vladala pred par trenutki v sivem, mogočnem poslopju, se je izpremenila ob njegovem zamolklem glasu v življenje — žalostno življenje... Kaznjenci so počasi vstajali in se leno odpravljali na delo. Njihova bleda lica so pričala, da so nocojšnjo noč zopet prestali del kazni, ki jim jo je naložil svet. Mnogi izmed njih je v tej kratki noči preživel v sanjah lep del življenja, svoboden med svetom, med svobodnimi ljudmi. Bil je srečen, neizmerno srečen, ko se je videl svobodnega, ko je lahko bival med svojci in mu ni bilo dihati mrzlega, vlažnega izdulia kaz-nilniške sobe. Srečen nasmeh mu je igral okoli usten... In prišel je zjutraj zvonec s svojim mrtvaško-žalostnim glasom, ga prebudil in ga postavil nazaj v celico, samotno kaznilniško celiko! Vse so bile toraj le sanje,.vse je bilo nič... In tedaj je stegnil roko do oči, ki si jih je dobro otrl, da bi videl, ali je res med štirimi mrzlimi stenami za železnimi vratmi iu omreženimi okni! Mrtvo je prihajala jutranja svetloba skozi debelo mrežo na oknu in ga spomnila na včerajšnji, predvčerajšnji dan, na minoli mesec, — leto v zaporu. Res v zaporu je! In kako lepo je bilo nocoj tam zunaj med ljudmi; na svobodi, pri ženi, otroku... ■Čemu ga je pravzaprav zvonec zbudil iz lepega sna. ki ga je napravljal tako srečnega? Pustil bi ga bil, da bi sanjal naprej, da bi bil še srečen! Ali nima morda pravice do te sreče ? Ali je res zaslužil te muke, to trpljenje v tem zemeljskem peklu? Ali mora res dan na dan hirati, umirati, ter gledati vse to z lastnimi očmi? Čudno, da ne zahtevajo ljudje še od njega, da bi sam sebi zapel mrtvaško pesem in da bi sam prisostvoval svoji smrti in pogrebu... Da, še to naj zahtevajo, ker druzega več ne morejo! Post, trdo ležišče, železni okovi, težke verige, okužen zrak; vse to že ima! Kaj preostaja še druzega?... * * * . Ključ je zarožljal v vratih sobice štev. 78 in na prag je stopil čuvaj. Njegovo mračno oko je pogledalo mrko po celici in ko se je prepričal, da je štev. 78 že vstal, je velel: "Odpravite se hitro! Čas je za zajutrko-panje!" Kaznjenec se je žalostno nasmehni in menil: "Saj je čas, da spra-j rim v želodec kaj gorkega. Štiriin-Ivajset ur posta in kruh, suhi kruh : vodo! Ha, ha!" Hripavo se je zasmejal, a hitro je imolknil, ko je opazil resni stražarjev obraz. "To so jnalenkosti, ki jih lahko i fsakdo pretrpi", je odvrnil mož za-W talopaim!^težka vratfe. Rs- JXPEJXE^l Pri znnjenju, odrti- nah, sploh prenapor- njenju mišic, pri rev- xnatirmu, nevraigiji in * ; enakih tetkočak po-^gfrr^B ; maga enkratno vdig-' I EXPELLER ^ 4 Dobi me v vseh / \1)L & i/2 , A inSOc1*11 90 25 sjlf I Jt-^ ' 1 pet je ključavnica zarožljala in štev.! 78 je ostal sam v celici. Stegnil se je parkrat semtertja in začel mahati z rokami po zraku. To je bila neka 1 vrsta telovadbe, ki jo je delal vsako jutro, da bi si oživel malo otrple ude. Potem je^jW>pravil postelj in skrbno osnažil sobico, da bi ne dobil ukora od stražarja. Sel je na trdo leseno klop, naslonil glavo na konec postelje : in se zamislil. ; Na njegovi sključeni postavi se je I poznalo, da je moral biti nekdaj ju- j j nak. močan hrust, zdrav na telesu. j Kakšen pa je bil sedaj? Ni ostalo' , druzega, nego šibka, sključena po- , stava, bled, suh obraz. Njegovi oče-I si, ki sta bili prej živi, sta gledali se-j daj nekam apatično po temni sobi. \ j Roki, prej močni, ste se sedaj tresle in lic krčevito držale posteljnega roba. Bil je prava senca nekdanjega 'lepega, ponosnega moža. In vse to je i postal, ker je branil, odločno branil j to, kar je bilo njegovo, edino le nje-Igovo! Še sedaj se spominja onih hudih, peklenskih! trenutkov, ki so 11111 postali osodepolni. ki so ga uničili in ( ! napravili iz njega človeka, ki je umrl 'za svet, pošteni svet. Nekdaj, ko je •živel med ljudmi, poštenimi ljudmi, se je imenoval Nande Vlah. A sedaj? Sedaj je že pozabil svoje ime! Odkar je prišel med štiri zidove, ni nikoli slišal človeških ust izgovoriti svojega imena. Ni čudno tedaj, da I ga je skoraj pozabil! Kakšna raz- 1 i lika: prej Nande Vlah, a sedaj štev. S 78! Ko mu je uradnik, ki ga je upi-sal v kazensko knjigo, povedal, da se bode odslej imenoval štev. 78, je nehote ponovil še enkrat svoje ime: Nande Vlah. .* * * Solza je pritekla po licu. solza, ki je pokrila njegovo ime s pozabnostjo. ! NiČ več ga niso klicali "Nande"; beseda, ki sta jo njegova žena in j ljubljeni sinček izgovarjala vedno z j veseljem, nekim svetim žarom na li-[cu. Štev. 78! Štev. 78!... I Zdel se je sam sebi žival, ki jo} I ljudje zaznamujejo s številko. In vse j to si zaslužil, ker je varoval sebe in j svojo rodbino nesreče in sramote, ki i mu jo je hotel napraviti njegov — najboljši prijatelj! Štefan Koder je 1 bil njegov prijatelj že izza mladih let. Vedno sta bila skupaj; v šoli do . štirinajstih let, v rokodelstvu in po- . j tem po širnem svetu sta potovala tu- j ; di skupaj; skupaj sta si služila svo-jega kruha. 1 | In ko se je Nande oženil z Rezo,! svojo ljubljeno Rezo, je vzel k sebi na stanovanje tudi prijatelja Šte- j fana. Mirno in srečno s^ živeli na svojem domit in uživali skupno dobrote, ki jim jih je dajala božja narava. On j in Štefan sta opravljala svoje kamno- ; seško rokodelstvo, a Reza jima je ku- i bala in posravljala stanovanje. Živeli so v slogi kakor rodni bratje in nikdar ni bilo prepira med njimi. Ko se mu je rodil sin Dragotin, je šel Štefan za botra in vez, ki je vezala oba prijatelja, je postala močnejša, trdnejša. A sreča jih je kmalo zapustila. Re-; za> njegova žena, se je sedaj, ko je ' povila sina, še bolj razvila. Njena lepota se je razcvela in iz lepega po-peka je navstala krasna roža. Vsaki-krat mu je zažarelo oko, ko jo je vi- j del z otrokom v naročju, njo, mater; njegovega otroka. A ne samo on,] ampak tudi njegov prijatelj Štefan' je opazil veliko izpremembo na Rezi.! In to je bilo v pogubo njihovemu lepemu življenju! Štefan je začel laziti okoli Reze in jo nadlegovati s s svojo ljubeznijo. Začetkoma je delal to skrivaj v odsotnosti njenega moža. a pozneje se ni zmenil tudi za to. Reza je nekaj časa molčala, a naposled je vse povedala svojemu možu. A on ? Molčal je in opazoval prijatelja. Ko se je prepričal o resnično- j sti ženinih tožb, ga je poklical k sebi. s mu očital nehvaležnost in ga odslovil 1 iz hiše. Štefan je molčal in mirno x odšel... (Dalje prihodnjič.) ——————1 NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK-A, 2838 Lyon St, St. Louia, Mo„ c kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglaee. .t. ■■ - & -<-■■ . ; Nemški teolog dr. A. Naegle, ki poučuje sedaj na bogoslovni fakulteti nemškega vseučilišča v Pragi, ho-1 tel bi dokazati, da nista sveta brata Ciril in Metod pokrstila češkega vojvode Borivoja in češkega naroda, ampak da so to storili nemški škofje in duhovniki. Pri tem je zanimivo, da ; dr. Naegle (čudno ime, ki je podobno onemu nam predobro znanega — pri-jjatelja. bivšega tržaškega Škofa) ne 1 pozna češkega jezika, toraj tudi ni 'mogel niti prečitati imenitnih in globokih študij o tej tvari. ki so jili na-; pisali češki narodnjaki Palaekv, To-jinek, Krystufek itd. itd. i , . DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda v LjubljanL A esela družba j>ii rojaku Antonu j Staudohar v Brooklynu. N. Y., o pri-, liki krst in je. Darovali so: Po 25č: Anton Staudohar in Marija Peškur; Lena Staudohar 20c; po 15o: Peter Ivlarič, Josip Leban. Matija Curl in Uršula Peškur; po 10č: Uršula Kla-rič. Frančiška Leban, Marija Curl. Fran Peškur, Anton Staudohar mL, Ivan Staudohar in novorojenček Jožko Staudohar. > Pri ifupauovih v Brooklynu. N. Y., preotanek pri igri na karte Mat. Tercel j, Alta, Utah, 2-V. P. Mravinec, Venetia, Pa.. 25c4. Živeli darovalci in njih nasledniki! Lredništvo "Glasa Naroda". ČETRTI IZKAZ DAROV za slovenske sirote in vdove v Prime-) . ro, Colo. P. Mravine, Venetia, Pa., 25č. Mike Pike, Jenny Lind, Ark., .fl.00. Alojzij Boltezar. Aspen, Colo.. 50o. Mat. Tercel j. Alta. Utah. 50č. Č>lov. dramatični klub v Indianapolis, Ind., $1.50. Alojzij Rudman, Anton Rener in Martin Mauser v Indianapolis, Ind.. nabrana svota $31.35. Fran Gaspari. Moorr Run, Pa., 40č. Ivan Mesec. Moon Run, Pa., 50^. Skupaj $36.00. Zadnji izkaz $114.72. Skupaj $150.72. Iskena zahvala vsem darovalcem in darovalkam! Uredništvo "Glasa Naroda". Sa vsebino tujih oglasov nI odgovorno m vpravniitvo m orednifevo . Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M iN HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom j ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI Iff UDOBNOSTI. POSEBNA SERB IN P0D- TORBA ZA SLOVENCE. HAMBURG — odpluje 20. man-t, MOLTKE — odpluje 1!». apri-a. BATA VIA — odpluje •"». maja. HAMBURG — odpluje 10. noaja. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. PRODA SE SO akrov posestva; visoka ravnina, fina zemlja, brez vsakega kamenja, lxi milje do j»ošte. IU milje do želez. switeha. V obližju so sami Slovenci in Hrvati IlLša, hlev in šest akrov čistega sveta; drugo je lep gozd, kteri plača pod pravim vodstvom cel svet. Svet je jako lahko za čistiti in z malim trudom, ko je gozd posekan. Cena proti gotovemu plačilu $14 aker. Koe mora biti prodan v 14 dneh. zato taka cena. F. Gram, (15-17—3) Navlor, Mo. Zdravilne knjige t po <-elem svetu slo-veicga Msgr. fieb. Kjietppa, in vsa ▼ i$lih opitana zdravila iz starega kraja, fcakor tavient loie, žli j bel j. krčna trava, Lapuh, lipovi in bogovi cvet, pelin, bri-njevo olje itd. imamo vedno v zalogi. Pilite po cenik nt: AUJ AUSENIK y>az££ 0DB0RHTB3: Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Box GS5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 7U7. Ci:yr Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohia Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pm, X --o™- ^ VADZOBHIKE: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box GS3. Fore>t City, Pa. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadaornik, §0 Mili Street Luzerne, Ea, — o ■ — porotni nc peizivni odbo*: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, E, O. Box 522, Forest City, Pa. Dopisi naj *m poliljaj« L tajniSai IVAN TELBAN, E. 7, Forest City, Pa. Druitveno glasilo je "GLAS NARODA." jugoslovanska Katol. Jednota. tukocporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ' VUDUO: tj ' Predsednik: FRANK MED OS, »489 Ewing Ave., So. Ckieago, DL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 67, Brad dock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomofcii tajnik: MAKS KERŽUŠNIK, L. Box SSf, Roek Springs, Wyoming. _ Blagajnik: IVAN GOVfl, tL Box 196, Ely, MUa. t UDX0KKIK3: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadxoraega odbora, 1700 E. 28th St. Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ!, n. nadsornik, P. O. Box 641, E vele t h, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, HL nadaomik, 115 — 7th Str, Calumet, MicLicaa. POEPTia ODBOBt IVAN KERŽISNIK, predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, Burdine, Pa IVAN MERHAR, dmgi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLIŠIČj tretji porotnik, Bx 261, Aurora, Minn. Vrkovni idravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 Nortk Chieago St., —— -*-o ■ .. « Druitveno glasilo je "GLAS NARODA." DrobnostL [v F KRANJSKE NOVICE. ' 11 V Ameriko se je dne 28. febr. ia|q ljubljanskega južnega kolodvora od- j c peljalo 180 Maeedoncev, 100 Brva- I n tov in 63 Slovencev. | ^ Karol Kotnik umrl. Po dolgotrajni p in trpljenja polni bolezni je 28. febr. ' „ zjutraj na svojem domu na Verdu L pri Vrhniki kcnčal svoje zeinsko mu- ! j Čeništvo mla-l mož, o katerem širši ' j( svet ni nikoli slišal in o katerem nij„ nikoli govoril, eigar ime pa bo slo- „ \fii>ki narod vse ease imenoval z naj- , ver jo hvaležnostjo. V starosti 34 let ( je moral umreti gospod Karol Kotnik, ! j tovarnar in veleposestnik. Ko mu je 1 ^ smrt pogledala v oči, ko je spoznal, i j tla se bliža ura slovesa, tedaj so nje- j B gove trepetajoče ustnice izgovorile j, njegovo poslednjo voljo, ki priča, da j - bila sreča vsega slovenskega naro- |r da njegova poKlfdnja misel. Zapustil je ta svet takorekoč z blagoslovom : ^ slovenskemu narodu na ustnicah, in vidno in trajno znamenje lega je, da ^ je družbo sv. Cirila in Metoda posta- jg vil za svojega glavnega dediča ter ji r volil približno pol milijona kron. Ko , je Ljubljana zvečer izvedela za to j ( velikansko darilo naši ljubljeni šol-1 ^ ski družbi, reševalki slovenske mladi- j v ne, je vsa zatrepetala ginjenosti nad | tako plemenitim izrazom gorečega ro- 1 { doljuba in vsa Ljubljana je .blagoslavljala dobrotnika, kakor ga bodo ^ sedaj blagoslavljali povsod, koder slo- j . ven-ko čutijo. V Ljubljanico padla je 28. febr. ■ pri pranju na Franco ve m nabrežju v j ^ Ljubljani Marija Pimatova ter si iz- j ^ pahnila v rami desno roko. Iz votle ? so jo potegnile ženske, ki so tudi tam s ^ pral?. Pimatovo so potem odpeljali j ( na njen dom. Nesreča. Dne 1. marca zjutraj je v» Nabrežini padel iz vlaka sprfvodnik Ivan Salomon in so tako močno po-ško loval, tla so ga morali prepeljati I tlomov. h Umrl je v Rogaški Slatini v staro- | ^ sti 4') let Andrej Dni-konr, bivši tr- ■ govee z železnino v Ljubljani. ' S sabljo je udaril dne 28. febr. pri ' aretaciji stražnik št. 28 nekega de- ! lavca, ki se je aretaciji nekoliko tipi- ' ral. Stražnik je potegnil sabljo in udaril s sabljo po obrazu delavčevem i tc,r rr.ii zadal veliko rano od čeljusti proti tn-esom. Da ga je zadel nekoll- j ko višje, bi bil delavec lahko ubit. j' Občinstvo se je zgražalo. Izpred ljubljanskega porotnega so- j dišča. — O ta nesrečni nož. Na za- j tožni klopi sedi danes 221etni Pavel Makovec, sedaj peŠoc 17. pehotnega ! polka, zaradi hudodelstva uboja. Bilo je dne <>. oktobra m. 1. ko »e je zbralo v Dolinarjevi gostilni več vo- 1 jaških novincev, ki jim je bilo treba drugi dan odriniti k vojakom. Proti i večeru so se začeli precej vinjeni fant-j je baliati vsak s svojo močjo. Mako- ' vec, ki je hotel svoje tovariše pre- i kositi, j? zložil skupaj nekaj stolov i ter jih je jel prizdigovat i. Pri sosed-, ni mizi sedečemu in trudi vinjenemu čevljarju so se te vaje zdele smešne in j jih jo jel spremljati s porogljivimi o-, pazkami. To je Makovca razjezilo in i je jel Vrhovea obkladati z raznoteri- j mi psovkami. Ker le ni obdolženec hotel prenehati, stopil je Vrhove« k Makovčevi mizi, pograbil stol ter ga hotel z njim udariti. V t«m hipu so priskočili fantje. Rud'. Velkovrh je prijel Vrhovea in ga držal čez prsa, da sa ni mogel ganiti, drugi so držali obdolženca; ta jsr pa sejsel po nož, ga odprl in ž njim Vrhovea trikrat * v trebuh sunil. Z enim sunkom mu je i predrl jetra, z drugim pa, ki je predrl trebušno votlino, je prerezal vai- ] no žilo odvodnico, s tretjini sunkom i pa ga je na sredi trebuha lahko ra- 1 nil. Po izreku zdravniških izveden-cev so bile prve dve okvare smrto- ' nosne. Navzoči so na to Mahovea in ] Vrhovea iz sobe spehali. Slednji se je pa vrnil v sobo in je svoje rane kazal • navzočim. Ker mu je postalo slabo, I >o ga odvedli v bolnico, kjer j: drugi dan umrl. Obdolženec je priznal svo- 1 je dejanje, zagovarjal se je s tem, da .' ga je pri.jttl Vrhovec od zadaj in dal sra ni hotel izpustiti, na ^ar je rabili nož, da bi se ga otrrsel. Vse zaslišane prit'-e temu oporekale in naglaša-le, da je to storil Makovec brez potrebe in le iz gole jeze. Porotniki so pritrdili vprašanju na uboj. na kar je sodišče Makovca obsodilo na dva in i polletno težko ječo. Nesrečna brata. Mlinar 53 let sta-1: ri Jožef Sire in njegov brat Janez j sta skupaj stanovala v Tratniku.; Oba sta pa rada pila, zlasti žganje. Ko sta se pa tako opila, sta se vedno prepirala. Due 28. novembra 1909 sta se oba na pila žganja. Med prepirom v hiši je Jožef udaril brata Janeza z neko copato. Ta prepir se je nadaljeval zunaj hiše; tu se je pa raz je- ; zil Jože Sire, je pograbil motiko in udaril Janeza s tako silo po glavi nad levim očesom, kar je povzročilo bratovo smrt. Jože je skesano priznal svoje nesrečno dejanje in trdil, da ni ime] namene brata umoriti, marveč je to nesrečo povzrot-dla edino hipna jeza. Zdravnika izvedenca sta konsta-; tovala, da je bil obdolženec že od ! mrtvouda zadet, enkrat pa je na gla- ' vo padel, in da je mogoče, da se vsled zavžitega žganja v usodnem trenotku ni zavedal svojega dejanja, ga je sodišče. zlasti, ker so bili tudi porotni- i ki tudi istega mnenja — oprostilo, j PRIMORSKE NOVICE. Poizkušen samoumor v Gorici. Dne i 28. febr. se je ustrelil v restavraciji i Ililmteich v Gorici laški visokošolec j Mareuzzi, znan laški izzivat*. Krog- t la mu je šla v usta, razmesarila je- j zik in izbila dva zoba. Ranil je tudi ' gospo trgovca Mazzolija. Zločinec je i i lahko ranjen in se nahaja v zaporu. Kako piše slovenski vojak svojim starišem. Neki Jože L. pri 47. peš-; 1 jxdku v Gorici misli, da je bol "no- j bel", ako se piše od vojakov tovari- j !šem nenvšfki, kot slovenski. Sedel je j torej in napisal sledeče pismo: Libe! Frernde! Ih prise eih und schrei j I inen das mir sergut get und das! iaseheni zeit ist ibei uns aber wer noh j ! lis t iger wen keine Intaljener were Slo-vener sein redit fil uz is schonbeser bi in t urnost ih schreib seic nih borb af i mili das niht freier grise eih ale mir ; temat visns fier habi niht schreibsm ■ kenen meine atrese ist J. L. itd. Pis-! mo je bilo poslano v Ruše v Podravju. Sedem tednov poostrene ječe je do-I bila Ana Fischer v Trstu, lastnica o-nega gledališkega hotela, v katerem je razno gledališčno in eirkusno osob-je slavilo svoje orgije v Adamovih ko-j stimih. - HRVATSKE NOVICE. Don Bulic, ki je bil 1. 1907 izvoljen v Splitu v državni zbor proti napred-j njaku dr. Smodlaki in sicer s pomočjo , nečuvenih sleparij, a mandata ni hotel izvrševati, dokler bi verifikacij s ki odsek, oziroma državni zbor ne odo-, bril njegove izvolitve, je sedaj, ker odsek po preteku kot dveh let še , zadeve ni preisk&l, odložil mandat. Dijete v znesku 15.000 K je podaril za štipendije za dijake splitske ob-čine. < Rodoljuben čin znamenitega elektri- -čarja Tesle. Sarajevo, 1. marca. Po- 1 kojni tukajšnji srbski* metropolis • •« Mandič je postavil za svojega glav- j nega dediča svojega nečaka — zna- i menitega električarja Nikola Tesla, ki živi sedaj v Ameriki. Tesla je poslal sedaj sodišču pismo, v katerem odsto- ' pa vse svoje dedne pravice srbski šoli . v Gospiču na Hrvatskem. Prijet vlomilec v Zagrebu. Dne 27. j febr. okoli polnoči je dobila zagrebška i policija ovadbo, da so neznaci vlo- j mili v stanovanje poslovodje Antona ' Žužulje v Gundulieevi ulici. Policija j je takoj prihitela na lie^ mesta tec j jela izs-ledovati storilce. Na Vseuči- 'j liškem 'trgu je zalotila dva možakar- | ja, ki sta se med sabo prepirala in ; tepla. Posrečilo se je enega izmed , njih aretirati, dočitn je drugi utekel. Na bejju se je okrenil ter dvakrat j ustrelil z revolverjem na zasledujoče- I ga redarja. Neznancu se je posrečilo i uteči. Približno eno uro kasneje je j prišel h klobašičarju na Jelačieevem ; tjgu mlad človek, ki si je kupil klo- j basieo in jo tam. jedel. Mimoidoči j ljudje so prijavili na trgu stoječemu i redarju, da je isti človek približno pred eno uro na Vseučiliškem trgu j streljal na redarje in na to pobegnil. | Na to ovadbo je redar neznanca are- j toval. Na stražnici je aretiranec po- } vedal, da se piše Jos. OespeSk in da je doma v Blagovici v kamniškem okra- ! ju i>a Kranjskem. Ko so ga preiskali j so našli pri njem revolver, dve sre- j brni uri in zlat prstan. Vse te pred- j mete je ukradel pri vlomu v Gundulieevi ulici. Ko so Ocepka aretirali, se je ustavljal na vse načine. Kakor besen je bil okrog sebe, tol'kel in gri-zel redarje, da so ga jedva z naporom' vseh svojih sil uklenili. Preden so mu dali okove na roke, je s pestjo j udaril s tako silo nekega redarja po j licu, da se mu je takoj ulila kri. Oce^ pek je star še-le 22 let, a ima, 'kakor ! se zdi. že eelo vrsto zločinov na svo- j ji vesti. BALKANSKE NOVICE. Khuen-Hedervary priporoča Maža-rom, naj osvajajo Bosno. V "Buda-j pešti Hirlapu" se poroča o nekem raz- I govoru ministersfeega predsednika i KHiuo-n-Heder\-aryja z ozirom na na-1 napade na njegwo osobo, glede na j proglašen je bosanske ustave. V tem , razgovoru je dejal, da se morajo Ma- i žari naseljevali v Bosni. Čudi se ma- ' žarski nepodjetnosti. Ljudje, ki se j pečajo z reažarskim narodnim gospo- ! darstvom, mažarska trgovina in industrija >naj iščejo pota, po katerih naj si osvoje Bosno, a vlada jih hoče podpirati. Poset kralja Petra v Petrogradu Belgrad, 1. marca. Listi potrjuje-! j jo vest, da poseti kralj Peter ruski i ; carski dvor koncem meseca marca. V , Petrogradu ostane osem dni. Kralja : bodo spremljali ministerski predsed-inik Pasič, minister zunanjih del dr. j Milovanovic, vojni minister in veliko ! vojaško spremstvo. Bosanski izšel j on ci. Skoplje, 1. marca. Preko Srbijo je došlo setakaj 13 i mohamedanskih rodbin iz Bosne, da | se nasele tu v Makedoniji. Izseljenci I se nahajajo v skrajno bednem stanju. Turki proti latinici. Solun, 1. mar-I ea. Naučno ministerstvo je poslalo j val i ju kosovskemu (namestniku) okl-; lok, s katerim ukazuje, da se mora o(U | slej v vseh amavtskih šolah albanski (jezik pisati z arabskimi pismenkami, '■ češ, da se je rtsa albanska javnost iz-I rekla za arabsko pismo, da si je prav i nasprotno res. Obenem/ je vlad'a od-j stavila učitelja na turški šoli v Skop-lju Bcdri efendija, ker je znan kot navdušen pristaš latinice. RAZNOTEROSTI. Novodobni Križar j L V Monselice na Italijanskem je bila nedavno napovedana spominska slavmost za Gi-j ordana Bnuna in neki socijaldemokra-' j tičrtf poslanec bi imel govoriti slav-' ; nosiljajo. Uradniki za leto 1910 so sledeči:. Predsednik: Vincenc Volk, 28 Teli St., Allegheny. Podpredsednik: Fran Hrovat (Klančar), 40V2 St. No. 123, Pitts.-burg. I. tajnik Josip MuSka, 1120 Spring Garden Ave., Allegheny. H. tajnik: Nik. Povle, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny. Blagajnik: Fran Straus, 27 High St.. Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. Zastavonoša: Fran Golob. Odbor: ivau Simoucič, 710 Madison Ave.. Allegheny-. Alojzij Butkovič, 5414 Berlin Alley, Pittsburg. Fran Kresse, 510G Natrona Alley. Pittsburg. Dominik Strniša, 4 Riiekenbaeh St., Allegheny. Jakob Laurie, 5106 Natrona Alley. Pittsburg. Fran Hrovat H., 5118 Natrona Al-lev, Pittsburg. 10.548 ! to je biia številka bolnika, l i.; i: Lil z:inj v letu i£oo še I sprejet v zdravljenje &ia\ijtt;a in znanier.itt;.:. Dr. J. E. S THOMPSON - A, glavnega zdravil, na :n ravnat' i.abioi . eske^a Zdravisča v New Yorku. Ta ogromni 1 roj v zdra\ i;en e sprejetih in tudi po kratkem časa popolnoma ozdravi t-r.ib bolnike^'. ' nam zopet spricuje da je Dr. j. H. THOMPSON A i^kušenoit i in znf.ožnost v zdravljenju vseh bo.ezni; W Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebujenspesro in l.-iro zui i.omoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdir.vj-- -ti. ROJAKI IN ROJAKINJE: N> z_u- : nate, i ; . , drugi zdravniki ni?o mogli ali Vas ne morf o ozJraviti : — zzr.o u rc čt-se počutite slabi in nen:ocni t^r 1 olehate na h rako teiki in nevarni bolezni, kakor : reumatizmu. ' na želodcu. pre^Iaj^enju. ^^^^^^^^^^^ "e- na vodenici. ^^^^^^^^ j na mažulii:. UK. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih boleznih: triperju, tankerju, sifilisu, izcurer.ju »oškega soka. nezmožnosti v spolnem občenju ; nadalje na belem toku. rseredn^m mesečnem čiščenju, na vr.tlju srafernice. -u-plodovitcsti. — tedaj se z zaupanjem ol rniie ?,a : i r.a v •.• in i.j v -i svetu nieROve izkuš-r: :i " zu en u dv. ro p 3- Dr. J. E. THOMPSON A kor ni j. ni AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi neliila niemti dobro in nr.nr,! o spozn:;::. ::. "..aid Li ze on ne upal v kratkem popolr.cn.a czdra - it:. - Zdravljenje vsih spc!nin bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOiMU poverite f lastna korist je da ne odlašajte t- ;m:. tak v v ... ri: ■ . f-ziku pišite za svet in zdravniško pcrr.or ra SLO\'> u • ZI KA-\*I^ČE kateremu na čelu stoji slavni r :r«ivr.ik : nn J w THAPPiftN fcrJTk* W si * i " m r . w V i - 342 W. 27th St. New York, N. Y. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Phone 246. FRANK PETKOVŠEK, javni ficlar - Netery Pobile, 718-7J0 Market St., WAUKEGAN. ILL PRODNA f na vina, najbolje žganje te izvrstne srnotke— patentovaca 2Ctt vila. PRODAJA voine listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar stari kra; zanesljivo in poSteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spida-ic ča tlela. Spominjajte se stare domovine in družbe ;-o SV. CIRILA IN METODA Zahtevajte in kupujte Ciril-Metc dove smedke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost 'Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci r.e prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način nc bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. Ciril-MetodbTe smedke raipoSilf-imo tudi posamezni kom š:*oir. Amerike in sicer 50 komadov ia $2.00, K" kom. za S3 60, r r.eh -vanske pa 50 komadov za $3.80,100 kom. za $7.G0 poitnir.e pr. s:o. . I Pojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni zalaga te T: za Amerik^: A. AUSENIK & CO. 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. V. — CENJENI ROJAKI — >1 PO MINNESOTK H JL V'A'V želite kupiti lote v mestu Dnlcth-Snperior, blizu novih tovarn, ali Ž-j a želite kopiti lepo farmo v sadjerejskem patu države Michigan, ali Jk W'/N im»te kaj posestva zavarovati proti ju, /V^V obrnite se veiino na poilpisane. Mi smo zastopniki ; - zanesljivih družb ^^ za ves rudarski okraj države Minnesote ia Vam jam'imi popolnoma I pošteno postrežbo. GEO. L. BROZICH, Agency, ELLY, MINN. 1 odiužnica: EVELETH, Minn. JOHN B. SHREKAR. Manager 1 ■ Podružnice -1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 j- Podružnice' ^ Celovec I sprejema vloge na knjižic® in na t©- A £Ol I ^pljet, Celovec V^>QveC I Icočl račun ter je otoraatuja po eiatiH^fc 3 (O I -— r - I " Trat ■ I gmpy in prodna vse vrste vrednostnih papifjev po dnevnem kuno. B "--- - Mniilpi &mmu>m - I Uai zastopnik u Z^iiuene.dbržre je tvrdka I - ^e^rvm fond . K daOOO.OOT*. • I PRANK SAKSBR COm B3 Cortlandt Street, New York. i " ^ 3caooa • f' I * S __.. ,.. . . ■ , . ' y ■ m W .....■■■ hm ^iiiii t Vstanovljeoa dne 16. avgusta 1905, 1 Inkorporlrana 22. aprila 1909 v državi Pertno. a sedežem v Conemaugh, Pa. "" " GLAVNI URAJDNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. 'Jlavni tajnik: IVAN PAJIv, L. Box 328, Conem au°rh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box G, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora. Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSH1 DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIČ', porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemangh, Pa. " [ -o- "enjena dru'tva. oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati denar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. i \ slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali Bploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nomadoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." .____ V padi^ahovej senci. Spisal Sari May; za G. N. priredil B. P. E.- , fiSESTA IN ZADNJA KNJIGA. v - ZUT. — (Nadaljevanje.) '•' Well, nisem imel nič proti temu. Če pa Kurdi pridejo in hočejo !mam ,luil nek račun z njimi poravnati. Ti -entlemani so ire spravili „1, dva prsla in zraven tega ob košček glave. Nočem postati krvni max-evah-c. a vendar se slabo ne čuje, če se reče: oko za oko, zob za zob. I ,M*U; / l p k< za te nas Pestijo v miru. jim ne bodem nit- stori.. «e se pa hočejo z menoj boksati, se jim ne bode ddbro godilo! Toraj, a!i smem iti z vami?" ••<'( že h,.-He. Ker >e z Beduinei itak ne moreto prav zabavati, bi vam postalo tukaj predolgočasno." "In k Jo uto ^e zraven?" "Halef seveda." "In njegov boy?" "Najbrže, ker hyra njegov oče vendar noče pustiti." "Well, prav ima. Dečko je brihten in se naj od vas uči. Vzemite! ga I«.raj M/bnj!" ^ i ALi; Kara ben Halef ,e jako veseli, ko izve, da nas sme z očetom | -|»r»i.dMii. Predli odidemo, naprosim Amad el Ghandurja, da ne pusti "• ni svojih ljudi na lov. Ne morem mu popolnoma zaupati, ker. odkar se' nsja.ja pv. Ulovim grobu, ga ne obdajajo samo maščevalne misli, ampak .le iimi napram meni postal uporen. ,?v'" v do,i"°t gremo v gozd. Tudi takrat sem lovil : V < n ° !!<" l! sem se za lo smer- ker morajo priti Kurdi, ko dospejo, iz sr--.. imamo. Halef je postal dober lovec; tudi lord se razume na lov. ) H:l!."r pa tako ,Iobro strelja, da ga moram večkrat pohvaliti.' f •» l-n u-ku -uril! ur se odpravimo, otovorjeni z bogatim plenom, zopet k Ko pridemo gori, vidim, da gori ogenj, nad kterim se peče sveža pe- i Tura j se je vendar k lo od vas odstranil?" vprašam el Ghandurja.) >ai m:,: i o vendar prosil, da tega ne dopustiš!" LA'i :ai sedimo tukaj in lenarimo, medhsm, ko se vi trudite?" od go-V" ■ ' l,n dovoli*. da are na lev, a odraslim vojščakom ne!" — K je bi pri meni; siguren sem bil. .da ne napravi nobene na-: pa..e. ">< nio/j ■, ktere sem odposlal, je tudi niso napravili." '•Ti' .u še vprašanje. Na vsak način bi bilo bolje, če bi tukaj Ne • Nasprotno je za nas jako dobro, da so odšli, ker so mi prinesli zelo va>_no poročilo." 'Ah ? Kakšno?" " 11;1 Kurdi letos ne pridejo. Toraj vidiš, da je bila tvoja bojaz- Jjn ne u t mu 1 jen a!" *'' 1»: me nekako porogljivo pogleda. Stvar se mi ne zdi popolnoma uohr.'i; in ii tega odgovorim;: , 1:"|a' ljivoMi ne more biti ^vora. Previden sem, a bojazljiv ne. lin.ni ^ i 'raz >m,,-ilo\ Za vsako poročilo, je pa treba dve osebi, eno, ks ga m eno, ki ga naprej nose. Od koga .so dobili tvoji ljudje to poročilo ? "Od dveh Soran Kurdov." '"Ah, kje?" - , , Spodaj pri vodi. kjer je bilo bojišče " ■Kill .Matin vsi hudiči!" se razjarim proti svoji navadi ker dru-' " n.v v-<'1' PoI"«ajih vedno miren. "Kdo jim je pa dovolil, da so ravno oni prostor poiskovali?" odgovori, ter me trdno, skoraj izzivalno pogleda. ■Tako. ti! laz pa sem bil sploh proti temu, da bi kdo obiskal oni I".-!-•(•. A t«, -te vendar storili, kar že z o žiro m iz spoštovanja napram ni" a i ne bi smeli!" "S teboj se Tie bom prepiral. Če hoeog kaj izvedeti, vprašaj tukaj' Batarja: on ti bole vse povedal." I\> teh besedah )'e sta pa bi!a?" "Tega nismo vprašali." "Kam. hočeta?" "K svojen a rodu. Šele potem, ko smo to izvedeli, smo povedali, da smo Hadedini." "Ali ste še kaj več povedali?" "Da. ker Soran Kurdi so sovražniki Bebe Kurdov. Toraj nam ni bilo treba molčati. Veselila sta se, ko sta izvedela, zakaj smo prišli semkaj, ker sta že slišali o Mbhamed Eminu. Bila sta popolnoma očarana, ko smo I povedali, da je bil takrat nek njun tovariš tukaj Amad el Ghaaidurjev vodnik it! da ga jc spremljal na njegovi maščevalni poti." "Potem ste pač vse povedali, kar se je takrat "tukaj zgodilo?" "Seveda'! Tako sta se za vse zanimala, kakor bi spadala k našemu rodu." " Ali ste tudi povedali, kdo je sedaj tukaj?" "Da. Vprašala sta nas po tem. Govorili smo o tebi. o badži Halef Omar ju in njegovemu sinu Kara ben Halef u. o Amad el G hand ur ju o Angležu. ki je tudi bil takrat zraven in ranjen. Tako sta se za vse zanimala, da sta celo po tvojem slavnem Riju povprašala, če ga zop:*t jezdiš." "In seveda ste tudi to naznanili?" "Da. Zelo sta bila vesela, ko sta izvedela, da posedujemo tako plemenite konje, kakor je tvoj Ri, mladi Kara b?n Halefov žn-ebec in Amad el Ghandurjeva kobila." » , "In potem? Govori dalje!" . T mt»] I i ill, lKm,'l jHVMirtl 14 ^ 1M LCf IMP? rK k Ustanovljen 1897. f ^^^■ll^fl^B Itil (Ki ril (■ fii iS mjSBUSMW prostovouna §p| im l^p ZAHVALAJpl DA 1 i I7f III poslušajte kaj vam slavni profesor jgniffffljM Cfit^P^ff «r vVHH Kil lAkinf THE COLLINS NEW YORK MEDICAL : J^-^j^r 1\"tf illll • • • INSTITUTA SVETUJE. M ^^tefžl PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE SVOJCEV. ' •jsvT^"- W fn ■ffWv^L;. I fc -WK&*.CfSSt^^Kft ^^f BffipF^^L ' ■ Samo ako ste zdravi in čvrsti, zamorete biti srečni in zadovoljili, svoje vsak- StfjfflM HMflnB W^^S^If S danje delo opravljati in svojce preživeti. Navečje bogastvo in sreča človeka je ffyfegm SjBHpB WflftiyMI I^^Sm - ^^ - a ZDRAVJE. Ravno sedaj je najnevarnejši čas ko človek najhitreje obolL Radi J v ^^JJrf aIkSs&M W&'ftWI y tega se pa tndi ravno v tem času, raznovrstni zdravniški mazaci po časopisi ii /p^f^J i /^Br I I ' 'Mxs'-W hvalijo in bolnikom ničrredna zdravila po nizki ceni ponujajo, katera vam pa • J f. /Lil3gf | | več škodujejo kod koristijo. Menja.va temperature je največji sovražnik zdmvja. fe- J\ i BgVv^A yl^-i"! W^lii^.gj r^Mt-N*' Iz naj manjšega prehlajenja nastanejo čestokrat jako težke bolezni in nevarne f*'- //^J mr J^gJ^I^L J^^k-. ix)sledice. iElavno tako si tndi lahko težke in nevarne ixjsledice nakopljete ako c J^TjC 'jl1-'^ Jmjfdf7§ ■KSgfe^ sc takim zdravniškim mazačem poverite, kateri vaše bolezni nemorejo spoznati. w J^tmA '/ WEa/jpUd Še manjo pa ozdraviti. Radi tega pazite komu da zaupate svoje zdr.ivje. Ne i.šC-it^ lo/j^n^ * ^ J EuZŽ&i P '^m^Kffemm^BF^^^ pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne xxizna in kateri Vas nemorejo f Mf&tz^n jPfc''^ ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in ste zboleli, ne iščite nikjer poprej po- ^ ' / I moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja T lie Collins Sew Vers HRf'^-J^^k / | AiY^ vs'r-; ■ Medical Instituta za svet vprašali, ker on vam daje osebno vse nasvete in navo- P?:"";' > J^^^^ \ i / i tk dila povsem ZASTONJ* / V^F f7;. JM i^NA^I Zdravniki, vsem Slovencem in po celem svetndobro, poznatega zdravniškega t* Jt^^ wK^/Wjl HLnj^uL zavoda The Collins New York Medical Institute so v teku zadnjih 13 let svojega b^JT ^^^^^ ^^^^ \JTijfW obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drugi zdravniki niso f/f/njl5| ^Jf^^^fl ^^SKT Dr. E. C. COLLINS fg&l^jr zamogli nič pomagati, radi tega se pa tndi v tem zavodu nahaja na tisoče zali- V wr^ I \nrJf^\ svetovno znani medicin- JB^l^a valnih pisem, od po metodi The Ccllins New York Medical Instituta in pod rod- WS^ ^l r „. . MFV I /[/F^v^J ski Prof ?sor ustanovitelj •. '^"l stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes z naj- ' . '^ospa Kis lan fv Iteg-^S slavnega "Collins N. Y. VjpL. . prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje. Jfi^' katfra Li a ze "arj Medical Instimta"in pi- ^AtiK^^X Ako ste toraj bolni, ne odlašajte niti dneva, ter si ne nakopujte le težkih posledic, jfPj^J^. sIab?rna Je 'I/ki satelj prekoristn« zdra- temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na * ? J P?P°luo™» hirava sHimuiMfl \taHMMV' vilne knjiga "Človek, I • m mati čvrstih in zdra- -.V: -.• Vr-, iniElJ €ollin$ new Vork medical Institute F^ vihotrok- I. , - 140 WEST 341h STREET — — NEW YORK CITY. |-'v.v v ______T ... I Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in«! ter smete biti sigurni, da Vam bode takoj pomagano. i Pošljite še danes za.15 centov poštnih znamk za I prazn. od 10 do 1. V torek in petek od ?-« zvečer. I Dr. S. E. Hvndman, Vrhooni ravnatelj. J H?"?* "Cl®T®k' njegovo življenje in - - - ■ J * ! -'iravje v saka slovenska družina bi 10 mo^la imeti j Kje je IVANA ŠTRITOF ? Iščem jo ' zaradi tega, ker ji nekaj dolgujem.1 | Slišal sem, da se nahaja nekje v, Clevelandu, Ohio. Za njen naslov) bi rad zvedel: John Polenšek, Box 104, Yale, Crowford Co., Kansas. (16-18—3) NAZNANILO. | Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da je v korist onemu, ki želi dobro in naravno vino, če se obrne na posestnika vinograda, ne pa na agente, kteri nimajo svojega vina. Cena dobremu belemu vinu je 33e galona in črnemu pa 28c galona. Tovorne stroške plačate sami. Manjših naročil od 50 gal. ne sprejmem. Kjer je vas več skupaj, zložite se za celo karo, to je za približno 60 sodov in dam znižano ceno, za ktero se pismeno dogovorimo. Z naročilom se pošlje polovico de-i narja v naprej in ostanek po spreje-j mu. Prosim za natančni naslov, kair naj vino pošljem. Za obilo naročil se priporočam Prank Stefanich, posestnik vinograda, R. R. 7, Box 81, Fresno, Cal. ConpgoiG Generale Tiansatlantipe. [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in LjuMjaae. Poštni pamiki so: Savofe"6" B Vij^ka..................U'2™ ton' konjskih mofi " La Lorrafne" « « « !................. ^ !! % ^ ^ »LaTonraine;; « « ....v;;;;;;;;;;;; J;, J^ „ - JJ : ; LaUetagnc' ................................8.C"0 » 'J 000 La Gascogne ............................... «.o00 0.0o0 Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pear! Street, Chesebrouch Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno oh četrtki e'. uri dopolnilne h pristanišča alev. 42Narth River, ob M^cn St., N. Y.: ♦LA TOURAINE 24. marca 1910. M,A PROVENCE 14. aprila 1910. *LA SAVO IE 31. m area 1910. * LA TOl'RAINE 21. a]>ri!a. 1910. ♦LA LORRAINE 7. aprila 1910. LA BR ETA <'J NE 28. aprila, 19lo! POSEBNA PLOVITBA. V HAVRE: La Gascogne odpluje 19. marca 1910 ob 3. uri popoldne. ' Chicago odpluje due 2. aprila ob 3. uri poixddne. PiraCd z rrezdo z&z2sm..aa- Imajo po dr a vijaka. M, Kozminski, generahi s^e-nt za zapac, 71 Dearborn SL, Ch^cagr, ti. SLOVENCI EN SLOVENKE, NA ROČAJTE SE NA "GLAS KARO* DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ- ŠI SLOVENSKJ DNEVNIKI Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^ Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Rekow Cene vožnih listov iz New Torka za HL rurej M tu Vsi spodaj navedeni novi parobrc- j TESTA............................................ §35 00 di na dva vijaka imajobres- LJUBLJAOTS..................................... »fadbraojav: ^^.............................................. ^ AMOB. IiAUSAf 4 ZAGREBA........................................ .fi20 MARTHA WAJ3HTSTGTOT ,rlllTnvni R A ItiiOVUA.................*................... a;8.0c ARGENTINA. _______H. RA!TBET> do OCEANIA. TRSTA ali REKE......................Ufcl* «.« i CAM 4 CO., Geiu Agents, 2 WaM^^m^k