Vloga skupščine krajevne skupnosti

S spremembo in dopolnitvijo statuta KS Nove Jarše smo naj-več pozornosti posvetili samoupravljanju v naselju. Menili smo, da je to poseben problem in z njim rešujemo cel sklop preobK-kovanja ter vsebinskega dela v naši KS. Da je tako staliiče pra-vilno, nam potrjuje tudi 55. točka resoludje VIII. kongresa ZKS in seveda praksa, ko smo od 1.1965 dalje storili, da KS le ne bi bila podaljšana roka občine. Trenutno manj ugotavljamo prostorsko oblikovanje KS, ki je sicer na tapeti že dalj časa, ker mcniino. da nam bo naslednje obdobje do leta 1982 prineslo nove izkušnje pri neposrednem vključevanju občanov in delov-nih Ijudi v krajevno življenje.
KS Nove Jarše opredeljuje uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov v dopolnjenem statutu prek zbora delovnih ljudi in občanov, zborov stanovalcev, zborov potrošnikov in uporabnikov storitev ter prek drugih interesnih zborov, z referendumom, javno razpravo in prek drugih oblik osebnega izjavljanja v skupščini KS, delegacijah in prek dela-gatov v skupščinah DPS in SIS, v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Skratka, gre za množično uresničevanje samoupravnih pravic in povsem od-pade kakršnokoli forumsko odločanje ali opredeljevanje.
Ob tem pa je treba opredeliti ustavno funkcijo KS, določbe iz zakona o združenem delu in ne nazadnje tudi 13 — letno prakso iz življenja naše KS. Zagotovitev aktivnega dela za učinkovito reševanje krajevnih nalog mora izhajati samo iz in-teresov in potreb krajanov in delovnih ljudi v kraju bivanja. To pa je po našem glavni kamen spotike, ker se še vedno premalo zavedamo, kdo smo, kje stanujemo in kakšen je naš konkretni delež pri vsakdanjem življenju v KS.
Ko smo volili delegacije KS za DPS in SIS, smo prvič upošte-vali razdelitev naselja na 10 volilnih enot, ki jih imenujemo tudi »ulični odbori«, ko bomo prek njih v naslednjih štirih letih izvajali samoupravljanje v KS. Zametek uličnih odborov sega pri nas v leto 1976, ko smo kot posebno obliko delovanja ko-munistov organizirali 10 uličnih aktivov. Zato je KS SZDL sprejela v svoj politični program, da se v posameznih ulicah, hišah — blokih obiikujejo ulični odbori, ki so bili osnova tudi za volitve v marcu 1978. Prek 10 uličnih odborov bodo imeli de-lovni ljudje in občani neposreden vpliv in s tem zagotovljeno vsaj primerno uresničevanje svojih samoupravnih pravic in ob-veznosti. Ulični odbori vključujejo poleg članov ZK tudi člane SZDL, ZB NOV, ZSMS, ZRVS, RK, DPM, DU, skratka vse organizacije samoupravne — socialistične sile, v katerih je od 350 do 650 krajanov — volivcev. Idejnopolitična in samou-pravna vloga je prepuščena uličnemu odboru SZDL, v kate-rega delu se potrjujejo vsi krajani ne glede na članstvo v DPO in društvih.
Skupščina KS je potemtakem organ samoupravljanja KS. Sestavljajo jo delegati iz uličnih odborov, DPO in društev in delovni ljudje v OZD, TOZD in drugih delovnih skupnostih na območju KS. Razdelitev mandatov — delegatskih mest je na-slednja: 25 iz OZD in drugih, 20 delegatov delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju KS, po 2 iz vsakega uličnega odbora in 20 delegatov DPO in društev v KS.
Skupščina samostojno odloča o vseh zadevah, ki so ji povmjene s statutom in posameznimi sklepi zbora delovnih ljudi in občanov. Poleg dmgih nalog zlasti: sprejema statut in njegove spremembe, predloge samoupravnih sporazumov o temeljnih planov razvoja KS in delovni program, delegira delegate v skupščino SIS s področja gospodarstva, ki je posebnega družbenega pomena, voli in razrešuje člane sveta in dru-gih organov skupščine, obravnava vprašanja, ki jih predložijo delega-cije KS v DPS in skupščinah SIS, zavzema do posameznih vprašanja stališča in daje pobude za njihovo reševanje, daje pobude SIS za usta-novitev enot in temeljnih skupnosti, obravnava delovanje organov KS ter daje smernice za njihovo delo, sklepa o razpisu referenduma in o uvedbi krajevnega samoprispevka, upravlja z družbeno lastnino v upravi KS, sklepa o nabavi tn prodaji osnovnih sredstev, katerih vred-nost presega 20.000 din in opravlja druge zadeve po sklepih zborov de-lovnih ljudi.
Nova vloga skupščine KS je torej dokaj razširjena in je s tem v zvezi potrebno opraviti več dela. Kolikokrat se bo skupščina sestala, v sta-tutu nismo določili. Iz prakse zadnjih štirih let pa lahko sklepamo, da bo zasedala najmanj štirikrat letno. Delegati skupščine bodo morali biti izjemno aktivni že v uličnih odborih, ko bodo obravnavali zadeve, važne za razvoj naselja, vsekakor papri reševanju skupnih potreb in in-teresov na ekonotnskem, komunalnem, socialno-zdravstvenem, re-kreacijskem in kultumem področju terpri večjem poudarku humano-sti, tj. pri vedno bolj človeških medsebojnih odnosih.
Praksa je dokazala, da delegati delavcev TOZD — OZD z območja KS niso aktivni, če nimajo stalnega prebivališča v KS. Zato smo dali su-gesti jo SDS in OO sindikata, da izvolijo kot delegate zaposlene in biva-joče v naselju. Le v dveh primerih sta delegata stanujoča zunaj naselja. Potrebno je namreč posebej poudajiti, da imajo delegati iz OZD — TOZD kar dvojno funkcijo. Po eni strani povezujejo delegatsko bazo OZD z življenjem celotnega naselja, po drugi pa se kot krajani potrju-jejo v aktivnem delu krajevne skupnosti in tako resnično prenašajo nazaj v delovno organizacijo utrip zivljenja in seveda upravičene za-htevke o skupnem reševanju problemov, ki so življenjsko važni za za-poslene, za tamkajšnje samoupravne organe in družbenopolitične or-ganizacije s sindikatom na čelu. Tako ne bo težav, ko bomo sprejemali in podpisovali skupne samoupravne sporazume o temeljih plana ra-zvoja KS in tudi TOZD — OZD oziroma šole, varstva itd. S tem pa bomo naredili bolj čvrst korak naprej v povezovanju združenega dela in KS. Še vedno je namreč zakoreninjeno mnenje, da se v naselju od-vija samo politično delo, da je potrebno sicer nekoliko sodelovati, da pa je glavna naloga OZD — TOZD ekonomska, torej obmjena v de-lovno organizacijo. Potem pa so tisti delavci obnašajo dvolično: za čim-višji oseoni dohodek, na terenu pa vse povprek kritizirajo in postav-ljajo zahteve, ki jih ne moremo niti ne smemo tako reševati. Zato tudi te delegate razporejamo po uličnih odborih, da bomo imeli življenjski stik z vsemi krajani in prevzemali osebno odgovornost pri izpolnjeva-nju načrta in programa razvoja KS.
Glede na povedano bomo morali opraviti veliko delo in sproti ugo-tavljati organiziranost KS, delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev. Slednje se bodo morale organizirati in množično potrjevati z delom v naselju, uličnih odborih ter v hišah, ki so v družbenem uprav-ljanju, še dodatno v hišnih svetih — zborih stanovalcev, kar tako radi zanemarjamo.
Prav je, da še zapišemo, kdo vodi skupščino KS. To je predsednik, ki hkrati predstavlja krajevno skupnost in podpisuje splošne akte, ki jih izdajajo samoupravni organi. Ta funkcija, ki izenačuje funkcijo »žu-pana občine«, je običajno v praksi zanemarjena. Še vedno se doga ja, da so uradni dopisi naslovljeni na predsednika KS, pa je mišljen predsed-nik sveta KS. Vendar sta to dve povsem različni funkciji, ki jih glede na opisane naloge vsekakor ne gre zamenjavati.
LEOPOLD KOS