Ntaiu pUč-Mi« » gotovini	J.—, w
&tKaJzxi/ v VJ&aKju*
Izhaja Tiak četrtek • Posamezna številka stane Din 1'50	^	Izdaja: Konzorcij „Stra2e v viharju" (A. Tepež) ‘Urejuje; A. Lipovšek
Celoletna naročnina Din40’— • Čekovni račun: l(Straia v viharju", Ljubljana, it. 16.790	i IJ J	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Semeniika 2/11. • Tisk Jugoalo*. tiskarne (J. Kramarič)
Ljubljana, 24. oktobra 1940
Izdaja: Konzorcij „Stra2e v viharju" (A. Tepež) ‘ Urejuje; A. Lipoviek Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Semeniika 2/11. • Tisk Jutfoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Leto VII — Številka 6
Senca in sonce
Debata, ki se plete med stanovskim tednikom za dijake »Mi mladi Borci« in našim listom, ima svoj velik, globok pomen in le zelo potrebna. Eni ali drugi mislijo, da to škoduje katoliški skupnosti, posebno v današnji dobi; zdi se jim, da gre edino le za Medsebojno tekmo med dvema katoliškima *kupmama, katera bo vodila akademike in inteligenco. PraV možno je, da nekateri od te in one strani vidijo samo tako tekmo v tem tfenju in jo morda tudi skušajo dejansko in-•nenirati.
Vse to je samo zunanji pojav, ki zakriva veliko globlji problem, ki ne *adeva samo akademike, ampak naivnost ves slovenski narod.
Gre za neke individualne nezdrave pojave, kfckor so n. pr. ti, o katerih razpravljamo v teh številkah in za katere pa organizacije in nstanove niti niso odgovorne. Taki pojavi povzročajo mnogim grenke občutke in skrbi. Pri tem je prav lahko t možno, da nezdravi Pojavi na eni strani izzovejo nezdravo r*akcijo na drugi strani. Morda se nasprotniki Veselijo, češ, to pomeni rahljanje in končni tftzsul katoliških vrst. Njihovo veselje pa je Preuranjeoo, ker ne poznajo katolicizma. Nam v s e m je skupna molitev, skupna Evharistija, skupna Cerkev, Važ-Po in potrebno je, da katoliške vrste same v sebi najdejo intelektualno in moralno moč, brez osebnih interesov in škodoželjnosti Opravijo, kar je nezdravega. Obojestranska 'talna molitev, tesna povezanost s škofi, naj-'trožja resnicoljubnost bo vse to uredila in >eQce se bodo umaknile najlepšemu soncu.
Obrnili so se na napaien naslov
Naši komunistični agitatorji, posebno po de-^vskih okrajih, pridno izrabljajo današnjo stisko b z letaki podpihujejo strasti ter hočejo ^vati borbena dejanja od strani delavstva, ^kole pišejo: »Združimo se vsi d boju proti b^di, ki podpira špekulante in ki prodaja hith živila in nas same tajim imperialistom Jer nam tako pripravlja za zimo najhujšo ak’o/o.« Mislimo, da ga ni v Sloveniji človeka, * ne bi vedel, da so se ti naši agentje obrnili *** napačen naslov. Ta apel naj pošljejo svoji ^bralni vladi v Kremelj in bodo gotovo pri dobili podpise vseh javnih organizaoij. *ko, kakor pa sedaj ravnajo, pa ostanejo stari j^Poboljšljivi agitatorji, ki bi mogli uspevati e bed ljudmi, ki so skregani z lastno pametjo.
Kristus Kralj
Odločne in jasne besede Kristusove, da je Kralj, so povzročile strah pri Pilatu in ogorčenje pri judovskih prvakih. Niso si mogli misliti kralja, ki ga niso sami izbrali in izvolili. Niso hoteli imeti kralja.
Uničevalni razkroj in zlohotni duh časa je že globoko raz jedel posamezne izobražence in cele ljudske množice, da z besedami in dejanji poudarjajo: Nočemo, da bi ta kraljeval nad nami! Mimo cerkve, mimo križa gre izobraženec, delavec, izgubljenec in vsi z nekakim Strahom in posmehom ponavljajo za Pilata m: Torej ktttlj Si ti?
Prestoli padajo, kraljestva izginjajo. Oni, ki hočejo uničiti kraljestvo Kristusovo, pod lastnimi ruševinami ječijo.
Psalmist ima krasno sliko: Vsemogočni se smeje tej otroški naivnosti in trmoglavosti zemeljskih mogočnežev, ki se zbirajo in delajo načrte zoper Kristusa, ki izjavlja: »Postavljen sem za Kralja nad Sionom, Njegovo sveto goro*«
Samo človeška zaslepljenost in zloba morejo odvračati svoj razum in svojo voljo od najbolj ljudomilega in najbolj pravičnega kralja. Morda pa bo prav stiska sedanjega časa prisilila ljudi, da bodo zahrepeneli po tem Kristusovem kraljestvu resnice in življenja, kraljestvu svetosti in milosti, kraljestvu pravice, ljubezni in miru.
A. K. Straža je prejel sledeče pismo od prevzvišenega gospoda škofa:
Vsem katoliškim društvom!
Ob začetku novega šolskega leta čutim dolžnost, da Vam povem, v čem vidim pomen in naloge katoliških akademskih društev.
Liberalizem, čigar najbolj trdoživi otrok je naše šolstvo, je človeško življenje atomiziral, celoto razklal v drobce, da človek več ne vidi življenjske vezi, ki ves materialni in duhovni svet kot stvarstvo istega Boga vežejo med se-' boj in z Bogom. Razdrobil je čudoviti mozaik, ki ga je ustvaril Umetnik umetnikov, v posamezne kamenčke. Veseli se posameznih raznobarvnih'kamenčkov, jih raziskuje b občuduje, ne ve b ne zna pa več, da so le delci, ki tvorijo čudovito sliko, celote ne vidi več, ne ve, na katero mesto vsak kamenček spada.
Ko je liberalizem materialni in duhovni svet odtrgal od Boga, je Boga, njegovo razodetje, izključil iz vsega človeškega udejstvovanja b tako naravne b nadnaravne resnice, ki vse izvirajo iz istega božjega Duha, spravil umietno v nepomirljivo nasprotje.
S tem pa je resnično sliko sveta in življenja spačil b speljal človeško moralo na kriva, pogubna pota,
'Na vseh šolah, od ljudske do univerze, vlada pri nas še liberalni duh, ki negira božjega Duha ali ga vsaj molče izključuje iz svojega področja. Inteligenca, ki izhaja iz take šole, ima izkrivljene poglede na svet in na vsa področja življenja, perspektiva je mnogokrat popolnoma napačna. Tudi tisti del inteligence, ki je b hoče biti katoliška, nehote b nevede zapade temu enostranskemu in zmotnemu pojmovanju. Posledica je, da čuti v sebi razdvojenost, it katere le bolj redki ljudje najdejo pravilen izhod; neredko pa ostane razdeljen tako rekoč v dve osebi, v katoliškega zasebnika b več ali manj svobodomiselno orientiranega strokovnjaka ali pa povsem otopi b rešitve ne išče več.
Proti temu dejanskemu stanju se katoliška Cerkev po božjem ukazu trudi sestaviti iz po-
sameznih kamenčkov zopet enotno sliko sveta b življenja, kakor si jo je Stvarnik zamislil, odpreti človeku oči zopet za vso resnico in dati mu enoten ter resničen pogled na svet b življenje in večnost, povezati v duši človekovi zopet vse to, kar je Bog povezal med seboj b s seboj.
V ta namen ima Cerkev božjepravno oblast ustanavljati vse vrste šol od osnovnih do univerz (kan. 1375 C. I. C.), da v njih posreduje izobrazbo in znanje v luči vse resnice in postavi vse življenje človeško na nespremenljivi temelj božje resnice, naravne in nadnaravne.
Kjer je Cerkev take šole ustanoviia, nalaga katoliški mladini strogo dolžnost, dsi pbseča samo te šole (kan. 1374 C. I, C.).
Pri naš katoliške univerze nimamo. Zato pa morajo biti katoliška akademska društva nadomestek katoliške univerze, t. j, v vsaki stroki naj dopolnjujejo pomanjkljivosti enostranskega gledafeja b pojmovanja, popravljajo naj zmotne teorije, rešujejo navidezna nasprotstva ’ naravne in nadnaravne resnice v vsaki Stroki, da iz katoliških akademskih društev zrastejo ne samo pravniki, zdravniki, filozofi, prirodopisci itd., ki so osebno katoliški, ampak pravniki, zdravniki, filozofi itd., ki so katoliškega mišljenja, pojmovanja in udejstvovanja tudi v svoji stroki.
Časovne razmere pri nas ne dovoljujejo več luksuza, da se katoliška akademska društva bavijo z vsemi mogočimi problemi, ki sicer niso brez pomena, a leže izven stroke, katero člani študirajo, dočim pripuščajo brez primerne korekture, da strokovni študij zatemnuje pravilna gledanje v svet in življenje.
Najvažnejša naloga katoliških akademskih društev je prav v tem, da, kolikor je v danih razmerah mogoče, nadomeste dijaku vsake stroke katoliško univerzo. Na to polaga Cerkev velikansko važnost.
Ne morem časovnih potreb drugače umevati, kakor da slišim >iz njih klic božji, ki katoličane kliče k tistemu delu, ki je za kraljestvo božje v tej dobi najnujnejše. Prepričan sem, da te časovne potrebe zahtevajo, da katoliška akademska društva spremene dosedanji, že zastarani, nečasovni sistem in se z vso mladostno vnemo posvete vzgoji katoliških strokovnjakov na vsaki fakulteti.
Iz stvari same — brez ozira na to, ali
£.. .. , . ,
se je kakšna avtoriteta za to izjavila ali ne — je jasno, da morejo to nalogo najboljše izvršiti društva, osnovana po strokah, po fakultetah.
Skupna ali mešana društva, četudi se raz-dele po strokah v odseke, te naloge oC morejo izvršiti tako popolnoma, kakor bi bilo treba/ (Konec na drugi strani.)
Z odseki istih strok v več društvih se delo pomnoži, ne pa sadovi, in se ploskve medsebojnega trenja povečajo.
Katoliški akademik se ibo poleg svoje stroke, ki je prva in najvažnejša, zanimal tudi za splošne slovenske in človeške probleme, kulturne, nacionalne, socialne itd. Razpravljanju takih skupnih problemov morejo v zadostni meri služiti meddruštveni sestanki ali skupna predavanja. Da jih priredi in organizira, je predvsem poklicana Akademska Zveza.
Društva po fakultetah urejena, AZ pa tista skupna celica, v kateri so dva društva med seboj povezana, kateri vsa posamezna društva v svojo in skupno korist odstopijo toliko oblasti, da more svoje dosedanje in nove nalge uspešn vršiti — to je brez dvoma ideal za katoliška akademska društva.
Moja iskrena želja je, da bi vsi prizadeti ta ideal z dobro voljo brez vsakršne užaljenosti in ljubosumnosti spoznali in po tem spoznanju tudi ravnali. V takih društvih se bo mogla mlada katoliška inteligenca vseh poklicev pravilno in temeljito pripraviti na uro, ko bodo morali katoličani z delom in življenjem postavljati nov, boljši itemelj življenja Evrope — mi pa svojemu narodu. Ta ura se usodno hitro
bliža. Vse kaže, da gre pred njo vihar, ki bo mnogokaj strl, zato moramo trdno stati na temelju, ki ga nam je dal Kristus v svoji Cerkvi.
Pozdrav in blagoslov!
V Ljubljani, začetek oktobra 1940.
f Gregorij Rožman,
škof ljubljanski.
*
Pismo prevzvišenega gospoda škofa prinašamo z vso spoštljivostjo, ki smo jo dolžni svojemu škofu.
Zdaj imamo prvič jasno izraženo željo cerkvene oblasti, da naj se vsa akad. društva pre-urede po fakultetah.
Debata, ki jo vodimo z listom »Mi ml. borci« in g. prof. Tomcem o »stanovstvu«, naj dožene, ali je sv. stolica doslej že kdaj izrecno naročila tako preureditev! in ali jo zahteva Pax Romana.
To mora klub Straža dognati, da se ubrani žaljivih očitkov hinavščine in strujarstva, češ da se ne uklanja papeževi želji in ni poslušal oficielnih strani.
Zato naj nihče he misli, da je v tej debati katera koli ost proti pismu gospoda škofa.
AK Straža.
Ouadragesimo anno
o „stanovstvu“
"Akademsko stanovstvo"
G. prof. E. Tomec je objavil v stanovskem tedniku »Mi mladi borci« 1. V., str. 6, sestavek »Pojasnilo«, kjer pravi med drugim tudi:
»Glede akademskega stanovstva samega pa pribijemo sledeče:
1. Nauk in zahteva Pija XI. — izražena v okrožnici Quadragesimo anno —, da naj se stanovsko preuredi osa človeška družba, in to ne samo o javnopravnih korporacijah, ampak tudi v zasebnopravnih organizacijah, velja za vse poklice — tudi za akademske.
2. Ustanovitev korporacij na krščanski način se bo izvedla samo, a ko bodo katoličani storili svojo dolžnost pravočasno, ako bodo ves svoj trud položili o to, da nobena priprava za to težko in dolgotrajno reformo ne ostane neizvršena.
3. Med neobhodne priprave za ustanovitev javnopravnih korporacij spada ustanavljanje zasebnopravnih stanovskih organizacij in preureditev obstoječih organizacij na stanovsko obliko, kjer to načelo ni bilo upoštevano. To velja tudi za akademske organizacije.
4. Če pa kaka organizacija papeževo voljo drugače umeva, j o je možno (tolmačiti ? — glagol je po pomoti v originalu izostal; op. ur.) s psihološkimi momenti, kot so konservativno ostajanje v obstoječem, razni predsodki, nepoznanje zadeve.
5. Nepoznan ju bi moglo biti vzrok tudi dejstvo, da je okrožnica Quadragesimo anno težka okrožnica, težka — kot pravi eden velikih komentatorjev te okrožnice, p. Nell-Breuning — celo za strokovnjake. Pripominjamo, da gre pri tej stvari ne samo za so-
ciološke strokovnjake, ampak tudi za orga-nizatorne.c
G. prof. E. Tomec ponavlja trditev, ki smo jo brali tudi v letaku, ki so ga izdala specializirana društva jeseni 1940, in v 4. štev. Revije KA (str. 409), da zahteva papeža Pija XI. v Quadragesimo anno po stanovski preureditvi družbe velja tudi za akademske.
Nedokazana trditev
1. Najprej moramo ugotoviti, da so doslej razlagali komentatorji ta člen le v tem smislu, da govori papež tukaj o delavskih organizacijah. Dr. A. Ušeničnik piše v komentarju k od Revije KA navedenemu delu 88. člena Ouadragesimo anno: »Papež gotovo misli na sindikate, a najbrž tudi na razna druga podporna društva.« (Naša pot XXI., str. 161.)
2. Nadalje ugotavljamo: Okrožnica Ouadragesimo anno res ne spada med najlažje okrožnice, toda tako težka pa zopet ni, da ne bi mogli razumeti celotnega 88. člena okrožnice. V članku v Reviji KA, ki ga je podpisal T. Kraner, je navedel samo zadnji del tega člena. Tudi gosp. prof. E. Tomec ne omenja ostalih misli — razen te zaključne — tega člena okrožnice. Čl. 88. okrožnice Ouadragesimo anno pa se v celoti glasi:
Papeieve besede
»Kakor pa ustanavljajo občani za najrazličnejše namene posebna društva, h katerim pristopi kdor hoče, kdor pa ne, ne, tako tudi tisti, ki izvršujejo isto obrt, lahko ustanavljajo med seboj svobodne organizacije, ki so kakor koli z njihovo obrtjo v zvezi. Ker je že naš prednik blagega spomina posebej jasno raz-
pravljal o teh organizacijah, je dosti, če naglasimo, da mora biti svobodno ne samo ustanavljati takšne organizacije, ki spadajo v zasebnopravni red, temveč tudi »jim dati tisto uredbo in tista pravila, ki bodo po sodbi ustanoviteljev najbolje služila določenemu smotru.
Enaka svoboda mora biti tudi za organizacije, ki presegajo meje posameznih strok.
Svobodne organizacije pa, ki že cveto in donašajo lepe sadove, naj skušajo v duhu krščansko-socialnega nauka pripraviti tla za tisto popolnejšo obliko organizacije, ki smo jo zgoraj omenili, namreč za korporacije, in naj jih skušajo tudi pogumno ustvariti«
Kdor prebere celotni člen, pač ne more več osporavati upravičenosti obstoja fakultetno mešanega« društva, četudi je zase mnenja — tega mnenja pa nikakor niso vsi —, da se sme ta člen analogno uporabiti tudi za akademska društva. Kajti »enaka svoboda mora biti tudi za organizacije, ki presegajo meje posameznih strok«.
Če že hoče kdo navajati papeževo okrožnico med razlogi za reorganizacijo akademskih društev, ki so omejena na posamezne fakultete, moramo mi z isto upravičenostjo navesti poleg drugih razlogov med razlogi za upravičenost obstoja fakultetno mešanega društva besede istega papeža iz istega odstavka iste okrožnice.
Aplikacija na akademike
Sicer pa, če že kdo papeževe besede obrne na akademike, potem bi se aplikacija morala glasiti tako-le:
»Tisti, ki študirajo isto stroko, lahko ustanavljajo med seboj svobodne organizacije, recimo .Danico' za juriste, ,Vir' za medicince itd.
Enaka svoboda mora biti tudi za organizacije, ki presegajo meje posameznih strok (recimo prava, medicine, kakor je to pri »Zarji«, »Savici« in AK »Straži«).
Misijonska nedelja
Preteklo nedeljo je ves katoliški svet posvetil svoje misli misijonstvu. Z vseh prižnic katoliških cerkva na svetu se je glasila beseda, namenjena našim poganskim bratom, ki čakajo v temi na razsvetljenje. Ves katoliški svet pa se je na ta dan posebej spomnil tudi misijonarjev — teh velikih herojev naše dobe.
Ves katoliški svet je na ta dan položil primeren dar na oltar misijonske ideje. Vsak je žrtvoval, kar je mogel. Zbirali so se materialni darovi, predvsem pa so se kopičile duhovne žrtve, molitev in zakramenti.
Tudi Slovenci smo na ta dan posvetili svoje misli misijonstvu in žrtvovali smo v ta namen po svojih zmožnostih.	*
Akademiki pa smo se zbrali zjutraj ob sedmi uri v Slomškovem domu pri oo. cistercijanih ter prisostvovali sv. maši in sprejeli sv. Evharistijo, ki smo jo darovali za misijone. Posvetili smo to misijonsko nedeljo našemu slovenskemu vzorniku — škofu Baragi. Družba za širjenje vere je priredila v soboto popoldne in v nedeljo veličastno Baragovo proslavo v opernem gledališču. Sobotna proslava je bila namenjena študirajoči mladini in smo jo v lepem številu obiskali. V nedeljo zvečer pa so napolnili operno gledališče »vsi vidnejši zastopniki našega
Važno pismo
Da zmanjšam težave, ki so ob vprašanju »specializacije« nastale med dvema skupinama katoliških akademikov, bi kot dopisnik »Slovenca« za kongres Pax Romane v Pragi
1.	1935 rad pojasnil sledeče:
Praški kongres je imel za glavni predmet razprav tema »iNov človek v novem času«. Vprašanje novega človeka se je takrat še p°" sebno stavljalo v zvezo z vprašanjem stanovske usmeritve katoliške dejavnosti, kar so katoliške dijaške organizacije smatrale za lep povodi da tudi one misel poklicne preusmeritve svojega dela pospešijo.
To se je v Pragi še posebej pokazalo pr' važnem referatu, ki ga je pod naslovom Acti-vite professionnelle« imel generalni tajnik PP Grčmaud. V tem referatu, o katerem imaiu ohranjene zapiske, je Gremaud poudaril, da so papeževa navodila za boljšo in bolj naravno organizacijo človeške družbe našla posebno globok odmev pri akademski mladini, da se udejstvuje strokovno in poklicno. Iz anketnih poli ki jih je v tem oziru razposlala v leta 1934. včlanjenim zvezam, je razvidno, da je misel takega načina dela ponekod (Italija in Francija) že dokaj udomačena, drugod pa manj. Ker je tak način dela za moderen apostolat kaj primeren, ga Pax Romana priporoča, vendar pusti še vedno federacijam svobodo, ali ostanejo pri dosedanjih načinih enotnih društev, ki imajo spričo velike specializacije strok n* univerzah še svoj poseben pomen, da namreč družijo vse v lepo krščansko enoto, ali p* delajo razdeljeno po strokah, ali vsaj stre" kovnih krožkih oziroma »komisijah«.
Pod vtisom, da je strokovna usmeritev želja papeža, je bil kongres ne samo zaradi besedi v Quadragesimo anno, ampak tudi zatoi ker je Pax Romana prejšnje leto zboroval* v Rimu in je tam dobila navodila za moč.n° čutenje s Cerkvijo in je prav možno, da je kdo na kongresu misel poklicne usmeritve formU' liral tako, kakor sem jo jaz potem napisal v znanem dopisu. Seveda pa niti malo takrat nisem mogel stvari kritično presojati in tudi nisem mogel imeti namena podajati kake i*' rečne papeževe besede, saj bi tega ne smeli dokler se nisem o njeni resničnosti prepričal Prav tako pa je vsakomur jasno, da se papeževa volja ne more jemati iz poročila časopisnega reporterja, ki je napisano v naglici v kongresnem hrupu, da ga bo mogel prvi vlak odpeljat* listu, ki mu je namenjeno. Za papeževo volj0 so merodajni pravi teksti, kakor jih prinašaj0 oficielna cerkvena glasila. Dr. V. Fajdiga.
javnega življenja. Spominu velikega slovenske' ga misijonskega apostola in našega vzornika' škofa Barage sta se poklonila najvišja pred' stavnika cerkvene in svetne oblasti, prevzvi' šeni nadpastir g. dr. Rožman in ban g. dr Na' tlačen.
Na delo bolj kot kdaj koli, je geslo fran.cO' skih žosistov. Letošnjo jesen so imeli več sestankov. Najvažnejši je bil v Vichyju. Na njen* so bili delegati iz 200 organizacij.
Podpirajte pokrei katoliške mladinel
24. oktobra 1940
23
»STRA2A V VIHARJU.
Isfava
Podpisani bivši predsedniki Akademske zveze moramo po svoji vesti in zaradi odgovornosti pred zgodovino izjaviti, da zgodovinski prikaz razvoja Akademske zveze, kakor ga podaja Revija Katoliške akcije št. 4, kakor tudi ponatis tega 61 sunka v brošuri »Položaj na naših univerzah«, ki jo je izdala AZ, v mno-Sočem pači resnico.
Odličnim borcem za katoliška načela se pritisne pečat nekatoliških struj, dejavnost Stražarjev in njihovih predhodnikov se zamolči ali
Ljubljana, 22. oktobra 1940.
Predsednik AZ zim. sem 1932/33 in let. sem. 1933.
Ložar Alojzij, uradnik P.A.B. v Ljubljani. Predsednik AZ zim. sem. 1933/34
Časar Franc, ban. tajnik JRZ v Ljubljani. Predsednik AZ zim. sem. 1934/35
Dr. Zebot Ciril, nameščenec iNarodne banke v Ljubljani.
Predsednik AZ let. sem. 1935
Dr. Poštuvan Matej, urednik »Slovenca«.
izprivi. Mladcem Kristusa Kralja pa se prisojajo uspehi drugih.
Podpisani, ki smo pri zgodovinskih dogodkih na odgovornem mestu sodelovali, dogodke doživljali in jih opazovali, izjavljamo, da so glavno težo začetne in nadaljnje borbe nosili Stražarji, njih predhodniki in da se pri odločilnih začetnih borbah 1, 1933. in 1934. Mladci sploh niso aktivno, še manj pa vodilno in vidno
To izjavljamo .zato, da ne bi bila katoliška javnost netočno poučena.
Predsednik AZ let. sem. 1936.
Berkopec Tone, urad. Gospodarske zveze v Ljubljani.
Predsednik AZ zim. sem. 1936/37 in let. sem. 1937 Senica Ivan, abs. iur.
Predsednik AZ zim. sem. 1937/38 Čuješ Rudolf, dipl. iur.
Predsednik AZ let. sem. 1938 in zim. sem. 1938/39 Skamlič Joško, cand. iur.
„Stanovstvo“ in ZFO
Isfava
Podpisani predsednik J.K AJD. »Danice« v zimskem semestru 1933/34 čutim dolžnost dati javnosti pojasnilo zaradi trditev o zgodovini »Danice«, ki so bile objavljene v reviji Katoliške akcije 'št. 4 in ki ne ustrezajo resnici. Na strani 406 pod naslovom »Sanacija« je v tej reviji zapisano: »Kljub vsej tej uvidevnosti in dobri volji nekaterih je le s težavo prišlo do Preobrata šele jeseni 1.1933. Tedaj je, kot smo Že omenili, politična oblast razpustila »iBorbo«. Mladci Kristusa Kralja pa so iztrgali 'Danico* iz rok krščanskih socialistov* Mladce je kot dijaško Katolšiko akcijo pravno Ustanovil ljubljanski škof julija 1932 prav zaradi Tazmer v akademskih društvih. Prvi Mladci so ' Prišli na univerzo jeseni leta 1933 in so se vsi Vpisali nalašč v ,Danico1, hoteč jo rešiti. Za °bčni zbor so se zelo dobro pripravili. S seboj »o pripeljali tudi druge katoliško misleče novince iz St. Vida in od išt. Petra. Pomoč so dobili tudi v tovariših, ki so se začeli leta 1933. zbirati okrog prof. Ehrlicha. Ta krog se je v Wtu 1934. začel imenovati Stražarji, ker je tvoril konzorcij lista .Straža v viharju*. Pristaši ^ga kroga so bili v večini včlanjeni v ,Zarji\ 5®kaj pa jih je bilo v .Danici'.
Mladci skupaj z omenjenimi novinci in Stražarji so s svojo taktiko uspeli.** Izvaljen je bil odbor, ki je zastopal spet pravo katoliško smer in tako je ibila .Danica*, najstarejše katoliško akademsko društvo, rešena.«
Da pokažem takratni notranji razvoj JK.AjD. ^Danice* v resnični luči, ugotavljam bedeče:
• J.K.AjD. ,Dainica* je z letnim občnim zbo-r&m leta 1933. po prepričanju vseh prenehala W katoliško akademsko društvo. Vendar je kila v povratnem napadu na jesenskem občnem *Wu leta >1933. rešena po zaslugi starih čla-^v, .ki so ta zbor na večih sestankih skrbno in *aUpmo organizirali. iMladci, ki so zapisali, češ
so bili takrat oni rešitelji ,Danice*, so me ^isilili, da povem, da oni kot novinci v tem Seaiestru i(prvih sedem se je vpisalo v .Danico* ^ zimskem semestru 1933/34) niso imeli niti aktivne niti pasivne volivne pravice
**) in *) Podčrtal podpisani.
in so le ploskali učinkovitemu govoru akademika Vladimirja Dolenca proti komunistom. Drugi borci v predpripravah za ta občni zbor so bili: Schart Viktor, Loh Maks, Lah Zdenko in Tepež Anton ter drugi takratni člani .Danice*. Vsi ti pač točno vedo, da Mladci, ki so dali pozneje nekaj vnetih borcev za naša društva, takrat v borbi za ,Danico* niso odločali. Pri volitvah sem bil izvoljen za predsednika z 27 glasovi, nasprotnik pa z 19 glasovi. Kot eden izmed dokazov, kdo ima prav, naj velja pismo takratnega cerkvenega zastopnika .Danice*, ki sem ga prejel in ga objavljam dobesedno:
Ljubljana, 1. jan. 1934.
Velecenjeni!
Vam, gosp. predsednik, in g. Lahu, tajniku se za novoletna voščilu iskreno zahvaljujem.
Vama pa želim, da vodita »Danico« l. 1934 tako, kakor sta storila to doslej. Verujta, da smo res Bogu hvaležni, da se je 1.1933. kriza v Danici tako srečno razvila. Ne more biti nikakega dvoma, da imata pri tem glavno zaslugo prav 'V id v a. Zdelo se je, da se odpira neizlječljiva rana in nismo vedeli kako in kaj, — Nisem se mogel nadejati, da bo iz Danice same prišel tako srečen preokret. Moje božično voščilo ne more biti drugo kot to-le:
Božič je praznik preroda, začetek nove dobe v zgodovini: Kristus postane središče svetovnega dogajanja. Na ljubljanski univerzi ima Danica zelo važno nalogo, da pre-paja akademike in vse ozračje na univerzi s Kristusovim duhom. Daleč smo od tega ideala, zato je resnična naloga Danice težka, a vredna vseh naporov. Kar bodo zamogle moje šibke moči, bom Vama pri Vaših naporih pomagal. 'Da bi po preteku leta gledali nazaj na leto polno novega poleta, preroda in podviga, to je moja novoletna želja. Morda se po 10. jan.'kmalu kaj vidimo? Vam iskreno vdani	L. Ehrlich.
Ljubljana, 23. okt. 1940.
Majcen Josip, suplent drž. trg. akad. v Ljubljani.
V nedeljo, dne 20. t. m., je imela svoj letni zbor naša mladinska organizacija, ki upravičeno trdi o sebi, da je predstavniška organizacija slovenske mladine. Zbor je potekel v močnem razpoloženju. Izvoljeno je bilo z majhnimi spremembami dosedanje vodstvo. Iz poročila predsednika dr. St. Žitka posnemamo, kako si zvezno vodstvo zamišlja vzgojni način in organizacijski ustroj slovenske mladinske organizacije.
»Svoje načelno izobraževalno delo je Zveza v zadnjem času postavila na stanovsko podlago, ker je stan ona realnost, iz katere človek raste.
Prav pa je, da se načelna izobrazba daje mladini v skupni mladinski organizaciji, da se na ta način povdari povezanost vse naše narodne skupnosti. Naša organizacija je vedno polagala veliko važnost na to, da je narodna ljudska organizacija, ki ima svoje temelje postavljene res v narodu samem kot celoti, v katero vstopajo ter se v njej razvijajo fantje iz vseh slojev slovenskega naroda. Taka skupna (torej »nestanov-ska« — op. ur.) organizacija je iz načelno vzgojnega pa tudi iz narodnega gledišča
utemeljena in pri nas Slovencih nujno potrebna.«
Tako predsednik ZFO.
Pripominjamo k temu: Izjava dr. Žitka je v pravem (naravnost verbalnem) nasprotju s tem, kar je g. prof. Tomec napisal v 6. štev. »Mladih boroev«.
»Nauk in zahteva papeža Pija XII. — izražena zlasti v okrožnici Quadragesimo anno —, da naj se stanovsko preuredi vsa človeška družba, in to ne samo v javnopravnih korporacijah, ampak tudi v zasebnopravnih organizacijah velja za vse poklice — tudi za akademske.«
»Med neobhodne priprave za ustanovitev javnopravnih korporacij spada ustanavljanje zasebnopravnih stanovskih organizacij in preureditev obstoječih organizacij na stanovsko obliko, kjer to načelo ni bilo upoštevano.«
Izjava g. dr. Žitka, s katero je soglašala ogromna večina, priča, da je razlaga papeževe okrožnice, kakor jo podaja g. prof. E. Tomec, nezdrava in enostranska.
Odslej bomo ta problem v ZFO skrbno zasledovali.
Glede stališča Pax Romane o ..stanovstvu" pri akademikih je zdaj jasnost
Hvaležni smo listu »Mi ml. borci«, da je prinesel govor Abbč Grčmauda o »activite professionnelle« akademskih društev, ali o »akademskem stanovstvu«, kakor pravi list »Mi mladi borci«.
Iz govora ipovzemamo po »Mi mladi borci« ono mesto, ki nas zanima in zadeva:
»Stanovska društva
Med deželami, v katerih je stanovski značaj akademskih društev posebno razvit, imenuje govornik Avstrijo, Francijo in Italijo.
V teh deželah imamo dve obliki (podčrtali mi) stanovskih društev: Ali najdemo čisto stanovska neodvisna društva, kakor je na primer Confčrence Laennec v Parizu in toliko drugih, tako juridična društva, društva farmacevtov itd. — ali pa so se ustanovili specializirani stanovski odseki (podčrtali mi) v okviru narodne zveze« >(bi se moralo glasiti narodnih zvez).
Torej dva obliki
V Folia Periodica Pax Romane, ki so izšla meseca avgusta tik pred kongresom v Pragi 1935, beremo na str. 67: »začenjamo s kratkim poročilom o .Fachschaftsarbeit* (kar je Francozom activitč professionnelle, tM. ml. borcem* pa stanovstvo) v Franciji... Prvo poročilo je o .Conference Laennec' kot vzorcu za društvo omejeno na eno samo fakulteto. Drugo poročilo da pregled o ,stanovstvu* v mešanem društvu; za zgled smo izbrali akademsko društvo sv. Bernarda v Dijonu.«
Govor Grčmauda in Folia Pax Romane se lepo ujemajo s stališčem kluba Straža, ki je za zdaj izbral drugi tip »stanovstva«. Prav po terminologiji »Mi mladi borci« je torej klub Stra-
ža, ki se udejstvuje v specializiranih »stanovskih« odsekih’stanovsko drultvo drugega tipa, medtem ko imajo »Danica« itd. prvi tip.
Po izvajanjih Abbč Grčmaudaustrezata oba tipa »stanovskih« društev besedi sv. Očeta, ki bi morala vse akademike dovesti do tega, da se organizirajo v »stanovskih« formacijah.«
S tem, upamo, da je debata o »stanovstvu« končana.
Sv. Oče o nalogah katoliške mladine
Pri sprejemu 14.000 članic Dekliške zveze italijanske Katoliške akcije, ki je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti, je sv. Oče v nagovoru naglasil, da je v splošAem dvajset let kratko razdobje, vendar, če se ozremo na Evijo-po in na svet, vidimo, da so se V teku dvajsetih let izvršile velike izprememibe na svetu, ki so važne za stoletja in ki bi mogle izpremeniti ne samo politično strukturo narodov in njihovih medsebojnih odnosov, temveč tudi moralne in socialne nazore.
Sv. Oče je dejal;
»Živimo v času razdejanja. Zato bo moral svet v prihodnjosti napeti vse svoje sile, da znova pozida, kar je bilo porušeno. Tedaj bo napočil čase tudi za katoliško mladino, ki bo morala prispevati svoj obulus k izgradnji človeške družbe na krščanskih osnovah.*
Na francoskem radiu sedaj večkrat slišimo govoriti o sv. Vincenciju Pavelskem in o sv. Tereiziji Deteta Jezusa. Kako se časi spreminjajo!
*V
Hinavščina
ft*
Gospod profesor Ernest Tomec pravi v »MMB« št. 6, str. 22, da »Straži« hinavščine ni očital. Veseli nas, da je prof. Tomec na stališču, da »Straža« ni hinavska. S tem je stvar zelo omiljena.
Osebe, ki so nam sporočile omenjene besede o hinavščini, bodo gotovo še imele priliko, svojo izpoved na pristojnem mestu ponoviti.
Sodba NOKA o klubu Straia
G. prof. E. Tomec je v imenu NOKA, kakor beremo v St. 6 »Mi ml. Borci«, pred akademiki, teologi in drugimi udeleženci v Kranju povedal, da je klub Straia ena najslabših pomožnih sil NOKA in potem je našteval razne »grehe« kluba.
Odbor kluba Straža je nad vse presenečen nad to sodbo in vprašuje:
1.) Je bil »Kranj« primeren forum za tako obdolžitev.
2.) Ali je cerkveni asistent NOKA bil obveščen, da se bo v Kranju taka sodba izrekla?
3.) Zakaj se ni klubu Straža to prej priobčilo ?
4.) Ali je to način ravnanja s pomožnimi silami im osvajanja okolja?
5.) Kakšno je pravo razmerje NOKA do pomožnih sil?
Nastop prof. E. Tomca proti kluba Straži in tudi nekatera droga njegova izvajanja smatramo kot nezdrav pojav v naiši katoliški skupnosti; na javno iznesene očitke bo klub odgovoril.	AK Straža.
KatoliSki zdravnik
Ne zadostuje biti samo znanstvenik in samo zdravnik. Samo po sebi se razume, da mora biti zdravnik v svoji stroki izvrstno podkovan, toda obenem mora biti tudi globoko veren, ponižen in res boguvdan. Svoj poklic mora opravljati kot od Bog« dano poslanstvo. Nekdaj se je reklo:. »Kjer so trije zdravniki, sta dva brezverca.« Žalostno dejstvo je, da so mnogi zdravniki zgolj materialistično usmerjeni in prezirajo dušo in nadnaravni red. Ne vidijo drugega kot žjvce, mišice, kosti in meso. Toda človeško telo je skrivnostni ustroj, ki dobi šele svoj pravi pomen, ako ga gledamo kot orodje duše. in krepostnega življenja, ako ga gledamo pod vidikom večnosti, da bo namreč vstalo poveličano k večnemu življenju.
Pravi zdravnik ne more biti brez metafizike in onostranskih vidikov. Zdravnik mora gledati človeka v njegovi celotnosti, v telesni in dušni bedi. Vpliv duševnega ustroja na telo je zanj silno važen. Zdravnik mora bolnika tudi notranje krepiti, da nosi svojo usodo. Pred očmi mora imeti psihofizično naravo človeka in se mora zavedati, da so mu zdravilna sredstva izročena od zdravnika vseh zdravnikov, od Boga. Živa vera v večno življenje je potrebna za zdravnika prav tako kot za bolnika. V bolezni in zdravljenja na-j zdravnik ne gleda zgolj fiziološke procese, ampak tudi dogajanje, ki vede k večnemu življenju.
Tudi pri Športu — katolifUI
Nezdrav polav
Spet papeževe besede neumestno citirane l
Smo že spet premalo papeški! Kdo? Oči-vidno ldub Straža, Abbč Grčmaud, vsa Pax Romana in vsa ona društva, ki so izbrala tip št. 2 »stanovstva«.
Komu naj bodo sicer namenjene besede Pija XII., povzete po »Straži v viharju« dne 16. februarja il939: »V verskih rečeh seje tr,eba ukloniti papežu tudi takrat, kadar ne zapoveduje...«
Te besede so debelo natiskane prav pod govorom Gr6mauda, komentar pa prinese prof. E. Tomec na prvi strani lista, ki isto papeževo besedo citira iz Straže, naj »bi dobri stvari prišla na pomoč«, češ da se naj klub Straža podredi želji, oz. jasni volji papeža ,ki hoče po razlagi prof. E. Tomca fakultetna stanovska društva.
Kako se zdaj ujema prva stran z govorom Grčmanda na 3. in 4. strani?
Še bolj nezdrav pojav pa je v tem, da prof. E. Tomec glede organizatornih oblik »stanovstva« .zahteva isto podreditev papežu kot »v verskih rečeh«. Citat se glasi:
»V verskih rečeh se je treba ukloniti papežu tudi takrat, kadar ne zapoveduje.« So razni tipi sitainovstva »verske reči«?
Univerza
V avli in po hodnikih naše univerze je zopet postalo živahno. Predavanja se pričenjajo na vseh fakultetah in po vseh oddelkih. Posebno novinci pa si skrbno prepisujejo urnike in kar videti jim je, da hočejo sedaj, ko so se rešili srednješolskih paragrafov in disciplinskih pravil, redno študirati in da se ne marajo preveč i»svobodno in akademsko« razživeti, kar je že marsikoga pripeljalo do grenkih izkušenj. Želimo jim, da bodo v tem tudi vztrajali!
Doma
III. Redni sestanek A. K. Straže
Naša izba, v kateri so se do sedaj vršili naši tedenski sestanki, nam je letos postala premajhna. Zato se je ta sestanek vršil v dvorani Cirilovega alkad. doma. člani in starešine so popolnoma napolnili prostorno dvorano. Šele v tej večji dvorani je prišla prav do izraza naša številčnost in smo se prav zavedli, koliko nas je.
Po otvoritvi je spregovoril društveni duhovnik o misijonstvu. Orisal nam je pomembnost misijonskega dela in naše dolžnosti do misijonov, ki jih kot dobri katoličani moramo izpolnti, in nas pozval, naj prejmemo na misijonsko nedeljo sv. Evharistijo, ki jo žrtvujmo za misijone.
Glavni predavatelj g. dr. Ahčin nam je govoril »O obrazu nove Evrope«, ki se v krvi oblikuje pred našimi očmi. Njegova jasna in zanimiva izvajanja nam bodo ostala neizbrisno v spominu.
Ob zaključku je predsednik oznanil, da se bodo vršile letos za praznik Vseh svetih redne in obvezne tridnevne duhbvne vaje A. K. Straže in pozval vse člane, da se prijavijo. In prijavili smo se vsi razen tistih, ki so neodložljivo zadržani, pa bodo svojo dolžnost storili pozneje.
Univerza. Vpisovanje na univerzo je končano. Koliko je bilo vpisanih pri rednem vpisu, so že zadnjič omenili. Pri naknadnem vpisu imajo še razni zapozneli »ptiči« možnost, da se lahko vpišejo. — Dela pri univerzitetnih zgradbah gredo počasi naprej. Na medicini bo vendar enkrat mogoče začeti s predavanji za peti in šesti semester, strojni institut bo kmalu dovršen, kemični institut je sicer že dolgo pod streho, ne vemo pa, kaj bo z nadaljevanjem. Akademska društva so začela z delom. Največ se bavijo sedaj z novinci, nekatera imajo že tudi redne sestanke.
Srednja Sola
Z T O
VSEM ČLANOM IN CLANICAM SDZI
Dne 27. t. m. bo nabiralna akcija za severno mejo, ki jo bo po slovenskih mestih izvedla SDZ. Pripravite vse, da bo ta narodna akcija čim lepše uspela)
Bog, narod, država!
Zvezno vodstvo SDZ.
Resen problem
Prejeli smo iz visokih uradniških vrst sledeči dopis
Znano je, da ®o jugoslovanski drž. uradniki med najslabše plačanimi v Evropi, kar posebno hudo zadene slovenske nastavljence, ker ne poznajo »zarade«. Dejstvo je, da živi danes v Sloveniji vsaj 85% vsega uradništva in skoraj vsi upokojenci zaradi skrajno narasle draginje, katero poklicani činitelji niso znali pravočasno brzdati, v nadvse hudi gmotni stiski; en del družin državnih nameščencev in upokojencev pa dejansko že gladuje.
Pri tako mizemem gmotnem položaju uradnik oziroma upokojenec naravno ne more misliti na prihranke, kar posebno občutijo hčerke tega stanu, saj na doto ni mogoče misliti. Ker dote ni, tudi ni izgledov za osnovanje družine. Posledica: neprostovoljen celibat z vsemi posledicami in zagrenjenost. Medtem ko se hčerke pridobitnih krogov lahko poroče, saj razpolagajo z zadostno doto, se na hčerke uradnikov gleda s pomilovanjem.
Državni nameščenec celih 35 let pošteno in požrtvovalno služi državi, a ne zasluži toliko, da bi mogel svojim hčerkam šteti doto. Pridobitni krogi pa danes na najrazličnejše načine zaslužijo v 'kratkem času toliko denarja, da ga iz strahu pred r ciz vrednotenjem, obvezno oddajo itd., tezavrirajo o dragocenih kaminih in podobnih dragocenosti. O načinu zaslužka teh krogov ne bomo dalje govorili. Le to naj pribijemo: Ljudski glas je božji glas in ta trpko obsoja zaslužke verižniških krogov, ki na nezaslišane načine dvigujejo cene vsega blaga.
Mnenja smo, da hčerke poštenih državnih uslužbencev po vsej pravici zahtevajo vsaj to, da se pri nameščanju v državni službi v prvi vrsti upoštevajo, ko ne morejo priti do svojega naravnega poklica: materinstva.
Škofiča v Strassburgu, ki je toliko pretrpela v vojni, je vendar v prejšnjem mesecu poslala v misijone 770.000 frankov.
Ljudske kuhinje namesto židovskih gostiln.
Na Slovaškem ne sme več imeti noben Zid gostilne. Znano je, da je bilo na Slovaškem prav židovskih gostiln največ. V mestu Pre-šovu so spremenili vsako židovsko gostilno v ljudsko kuhinjo.
Šport
ABITURIJENTJE-ŠPORTNIKI.
Ko stopate polni idealizma na našo univerzo, boste morali poleg znanstvenega dela v predavalnicah, seminarjih in laboratorijih, k1 po veliki večini ne odgovarjajo higienski® zahtevam, tudi krepiti svoje telo v raznih športnih panogah: odbojki, tenisu, plavanju, lahkoatletiki, telovadbi, izletu, alpinistiki, smučanju itd. Vse to pa vam bo nudil samo ASK (Akademski športni klub), ki vas, dragi abitu-rijentje in abiturijentke, vabi v svoj krog.
Ko se je pred leti ustanovil ASK, si je na-del za glavno nalogo, da razširi pravo športno udejstvovanje med kar najširše plasti naše akademske mladine, ki prav v dobi študija potrebuje največ zdravega športa. Najprej je organiziral smuški odsek, saj je smučanje brez dvoma najbolj zdrava telesnovzgojna panoga. Danes je dosegel ASK že zavidljive uspehe, ki mu jih ne more nihče zanikati. V njegovem okrilju deluje: smuška, lahkoatletska, telovadna, plavalna, damska in table-teniška sekcija. Ker se mnogo naših članov tudi zanima za alpinizem, bomo v tem letu ustanovili še alpinsko sekcijo, ki bo prirejala razna predavanja iz kraljestva gora ter skrbela za pravilno vrednotenje alpinizma med svojimi člani-
Smuška sekcija. ASK ima vsako zimo tekmovalne, nadaljevalne, začetniške in damske tečaje, izvedel je že državna in med'* narodna akademska smuška prvenstva, februarja vsakega leta pa prireja na Črnem vrhu nad Jesenicami klubsko prvenstvo za krasni zlati pokal g. predsednika senata in prosvet- , nega ministra dr. Korošca, ki je velik dobrot- ! nik ASK. ASK razpolaga z odličnimi tekmovalci, ki jih ^e po veliki večini sam vzgojil in katerih imena bodo ostala zapisana v zgodovini razvoja slov. zimskega športa na prve®
Letos namerava ASK izvesti državno akademsko prvenstvo v alpski in klasični kombi' naciji in, če bodo razmere ugodnejše, morda celo mednarodno. Na letošnjem drž. akade®' skem prvenstvu v Kranjski gori si je naš član priboril naslov drž. ak. prvaka v klasični ko®' binaciji, ostali tekmovalci pa so tudi na drU' gih tekmah odnesli lepo število prvih mest.
Od 23. do 30. junija je priredil ASK smuški tečaj za svoje tekmovalce v slikoviti Martulj' kovi skupini pod spretnim vodstvom favorit® Lojzeta Žvana. Kdor je bil na tem tečaju, tega ne bo nikdar pozabil. Ob jasnih mesečnih nočeh smo sedeli pred šotori; poskočne alpinske popevke veselih ASK-ovcev so odmevale od ponosnega Špika tja do navpičnih sten Široke Peči. Na predvečer Vidovega dne smo zakuril* velikanski kres ter ob ognju prepevali dolg0 v noč. Prvikrat se je najbrž razlegala orlovska pesem med temi tisočletnimi gorskimi velika' ni. Vsako jutro smo zahajali v lepo gorsko ka' pelico, kjer je maševal naš prijatelj — Lojze Sunčič, sin planin iz rane mladosti ter eden največjih ljubiteljev slovenskih gora. 30. junija smo priredili velike medklubske tekme, ki se jih je udeležilo rekordno število naših najbolj' ših tekmovalcev; vsi večji jugoslovanski Čas°' pisi so pod velikanskimi naslovi pisali o teh na' ših tekmah in poudarjali, da je bila to največja in najlepše organizirana tovrstna prireditev-ASK je priredil vsem tekmovalcem v hotelu »Ko-op« krasen banket.	Planinko.