POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 
INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO 
R dp 
ZGODOVINSKI č a s . 
1972 
941/949 mil un II Mili 
119720084,1/2 COB i ss • 
ZGODOVINSKI 
ČASOPIS 
ИСТОРИЧЕСКИИ JKYPHAA 
HISTORICAL REVIEW 
L E T N I K XXVI 
Z V E Z E K 1-2 
L E T O 1 9 7 2 
L J U B L J A N A 
I Z D A J A 
Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O 
L J U B L J A N A 
Zgodovinski časopis je glasilo 
Zgodovinskega društva za Slovenijo 
S e d e ž u r e d n i š t v a 
Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani 
61000 Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 
St. žiro računa SDK 501-8-490/1 
Zamenjave (обменм, Exchanges): 
Zgodovinsko društvo za Slovenijo 
Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete 
61000 Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 
Z a l o ž b a i n u p r a v a : 
Državna založba Slovenije 
61000 Ljubljana, Mestni trg 26 
Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. decembra 1971 
Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji 
Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem 
uredništva in navedbo vira 
Ta zvezek so uredili: 
Dr. Stane Gabrovec, dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Vasilij Melik, 
Bogo Stapan, dr. France Škerl, dr. Jože Šorn, dr. Fran Zwitter 
Odgovorni urednik: 
dr. Ferdo Gestrin 
Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani 
Tisk AERO kemična in grafična industrija Celje 1972 
MILKO KOS 
(1892—1972) 
IN MEMORIAM 
AKADEMIKU IN PROFESORJU 
DR. MILKU KOSU 
V začetku naglo se prebujajoče pomladi je zgodovinarje in vso kul­
turno javnost presenetila sicer po naravni zakonitosti življenja priča­
kovana, a vendar za vse, ki smo ga osebno poznali, visoko cenili njegova 
dela in čutili vse dolžno spoštovanje do njegove osebnosti, žalostna vest 
o smrti profesorja dr. Milka Kosa. V osemdesetem letu življenja je pre­
nehalo biti srce človeka, ki je globoko pognal korenine v rodni zemlji 
in slovenski skupnosti; človeka, ki se je z vso odgovornostjo posvetil 
težkemu poklicu akademskega učitelja, človeka, ki je bil do zadnjih 
trenutkov svojega nadvse plodnega življenja ves zavzet za zgodovinsko 
znanost in njen razvoj, za katero.se je z vso zrelostjo odločil že ob koncu 
mladeniških let in s -katero je živel do svoje, kljub visoki starosti, pre­
rane smrti. 
Nismo daleč od resnice, če trdimo, da so osnove za življenjsko pot 
in delo pokojnega akademika Milka Kosa vznikle in se rojevale pod ne­
posrednim vplivom okolja in vzgoje, v katerih je rasel in dozoreval iz 
mladeniča v moža. Rojen je bil 12. decembra 1892. leta v Gorici, v rod­
bini iz kmečkega okolja zraslega slovenskega intelektualca, gimnazij­
skega profesorja in zgodovinarja Franca Kosa. Gorica, ki je bila tedaj 
eno izmed žarišč slovenskega narodnega gibanja in kjer je obiskoval 
osnovno šolo in gimnazijo, ter narodno zavedni in zelo kulturni rodbinski 
krog sta mlademu Milku vsadila brez primesi nacionalizma in šovinizma 
zavest pripadnosti slovenskemu ljudstvu, ki mu je nato kot mož na svoj 
način služil tudi v njegovih najtežjih zgodovinskih trenutkih. Iz nagi­
bov, ki so ga vodili k spoznavanju in odkrivanju zgodovinske preteklosti 
rodne zemlje in zgodovinske usode svojega ljudstva, ter pod vplivom 
očeta, ki je, ne misleč na znanstveno kariero, katero bi mogel napraviti, 
proučeval slovensko zgodovino, ji dajal poudarek z vidikov slovenske 
koncepcije.in pisal svoja znanstvena dela tudi v cesarsko kraljevi dobi 
predvsem v materinem jeziku, a nikdar V nemščini, je spoštovani po­
kojnik že v Gorici še pred zaključkom šolanja na gimnaziji stopil na 
pot znanstvenega raziskovalca, zgodovinarja. V zadnjem gimnazijskem 
razredu je namreč napisal svojo prvo znanstveno razpravo, s katero je 
posegel v zgodovino rojstnega področja svojega očeta, ki ga je neizmerno 
spoštoval in ljubil. Poslej je polnih šestdeset let, vnet za odkrivanje 
znanstvenih resnic, vztrajal na ne vedno gladki poti znanstvenika, ki 
ga je med drugim pripeljala tudi na mesto akademskega učitelja in do 
mnogih priznanj ter širokega spoštovanja v znanstvenih krogih doma 
in na tujem. ' ' 
Prve, a mogli bi reči zelo pomembne metodološke in koncepcijske 
osnove za svoje poznejše znanstveno delo- je profesor Milko Kos dobil . 
ob svojem očetu in njegovem delu, s katerim je Franc Kos kot prvi v 
veliki mèri polagal trdna izhodišča slovenski zgodovinski znanosti. V 
času univerzitetnega študija in podiplomskega izpopolnjevanja, da tako 
rečem, si je poleg široke razgledanosti v zgodovinski snovi, v poznavanju 
virov in literature, pridobil temeljito znanje poglavitnih pomožnih ved 
(paleografije, diplomatike in kronologije), saj se je šolal na svetovno 
znanih centrih za to zgodovinsko področje: na Inštitut für österreichische 
Geschichtsforschung na Dunaju in na École de chartes v Parizu. Samo 
iz tako temeljitega in v globino ter širino zastavljenega šolanja ter v 
povezavi z dobrim znanjem klasičnih in več modernih svetovnih jezi­
kov, s pronicljivost jo duha, z velikim smislom za kritično vrednotenje 
virov, z uporabljanjem najrazličnejših metodoloških prijemov, ki si jih 
je pridobil; in z občudovanje vredno sistematičnostjo ter načrtnostjo pri 
svojem delu je mogla iziti tako široka znanstvena dejavnost profesorja 
Milka Kosa, da že sama po sebi vzbuja vse občudovanje in nedeljeno 
spoštovanje. Njegov znanstveni opus zajema namreč vse stopnje razno­
vrstnega zgodovinskega dela od izdaje virov do sintez, ki so višek znan­
stvenega dela. Znotraj tega pa je bilo znanstveno delo profesorja Milka 
Kosa posvečeno mnogim področjem slovenske politične, gospodarske, 
v njej zlasti agrarne, in kulturne zgodovine pretežno iz srednjeveškega 
obdobja, čeprav je posegel tudi daleč izven njega, dalje tudi mnogim 
problemom zgodovinskih pomožnih ved in slovenske historiografije na­
sploh. Poglavitno področje slovenske zgodovine, ki se mu je desetletja 
z vso prizadevnostjo posvečal, je bila zgodovina naselitve slovenskega 
ozemlja in njegova kolonizacija skozi srednji vek, s tem v zvezi pa tudi 
proučevanje procesa germanizacije slovenskega severnega poselitvenega 
teritorija in nastanek etnične meje slovenskega ozemlja ob koncu sred­
njega veka. Tudi zadnje ;večje objavljeno delo profesorja Milka Kosa 
je besedilo o kolonizaciji in populaciji v srednjem veku, ki je izšlo v 
prvi knjigi- Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev — Agrarne 
panoge — leta 1971. 
Pri izdajanju virov je razširil temelje, ki jih je polagal Franc Kos 
in od izdaj listinskega gradiva — uredil je in pripravil peti zvezek Gra­
diva za zgodovino Slovencev — prešel na izdaje pripovednih, urbarialnih 
in drugih virov. Z izredno temeljitimi komentarji, s tekstno in drugo 
analizo je javnosti približal dvoje izmed najvažnejših zgodnjesrednje-
veških virov za slovensko zgodovino, spis o spreobrnjenju Bavarcev in 
Karantancev ter besedilo brižinskih spomenikov. Z. edicijo zbirke Viri 
za zgodovino Slovencev, v kateri je sam izdal tri knjige srednjeveških 
urbarjev za Slovenijo in zanje napisal uvode, ki znatno presegajo nji­
hovo običajno vsebino, pa je med drugim dal osnove za znanstveno iz­
dajo virov, po kateri se bodo še dolgo vzgledovali njegovi nadaljevalci. 
V vseh svojih izdajah virov je uveljavljal strogo znanstvene principe, 
kakor jih zahteva moderna zgodovinska veda. v 
Za delo enega človeka, ki je akumuliralo obsežno poznavanje zgo­
dovinskih dejstev na podlagi zbiranja in proučevanja še neznanih ne­
uporabljenih virov — ne glede na povezavo dejavnosti dveh generacij, 
očeta in sina — v skoraj neverjetni množini znanstvenih razprav, saj je 
bibliografija del profesorja Milka Kosa presegla številko 350, je dal 
celo vrsto novih pogledov na slovensko zgodovino, zlasti za njena sta­
rejša obdobja, posredoval premnoge nove ugotovitve, s katerimi je obo­
gatil slovensko zgodovinopisje in razrešil mnoga sporna vprašanja v njej. 
Na podlagi svojih, predvsem na osnovi virov pisanih razprav je namreč 
mogel povsem meritorno posegati tudi v probleme slovenske historio­
grafije, ocenjevati njene dosežke in "jo usmerjati v bodoče naloge. 
Eno njegovih najpomembnejših del pa je nedvomno prva znanstve­
na sinteza slovenske srednjeveške zgodovine do reformacije (1933),"ki je 
v svoji drugi, izpopolnjeni izdaji z naslovom Zgodovina Slovencev od 
naselitve do petnajstega stoletja (1955) s srbskim prevodom (1961) dobila 
ne samo slovensko marveč tudi širšo jugoslovansko publiciteto. Ta knjiga 
je postala temeljni kamen za nadaljnje proučevanje slovenske zgodo­
vine tega obdobja. 
Toda bolezen, ki ga je mučila zadnji leti življenja, je preprečila, da 
bi profesor Milko Kos dokončal in napisal tista velika dela, na katerih je 
delal dolga desetletja. Gre tu zlasti za dokončno izdelavo rokopisa o zgo­
dovini slovenske srednjeveške kolonizacije, za topografski slovar slo­
venskega ozemlja v srednjem veku, ki je v veliki meri že izdelan za 
zahodni del slovenskega ozemlja s Primorjem, in za novo knjigo srednje­
veških urbarjev na Slovenskem, za urbarje briksenške posesti. Menim, 
da bi se slovenski zgodovinarji najdostojneje poklonili in se oddolžili 
spominu pokojnega profesorja Milka Kosa s pripravo teh del. 
S kariero akademskega učitelja je profesor Milko Kos začel dobrih 
trideset let star v Beogradu kot docent (1924) in jo nadaljeval v Zagrebu 
kot izredni profesor (1925) za historične pomožne vede. Na mlado slo­
vensko univerzo v Ljubljani je prišel že leta 1926 kot izredni profesor 
za občo zgodovino srednjega veka in za zgodovinske pomožne vede, kjer 
je nato po osmih letih postal redni profesor za iste predmete. Toda 
v času, ko ljubljanska univerza ni imela posebne stolice za slovensko 
zgodovino, je vse do leta 1937 po svoji volji predaval tudi vso in nato 
do leta 1946 srednjeveško zgodovino Slovencev. Predaval in učil ter uva­
jal je v znanstveno delo mlade rodove slovenskih zgodovinarjev polnih 
42 let. Mnoge svoje študente iz cele vrste generacij je navdušil in pri­
pravil za znanstveno delo. Ni mogoče pozabiti predavanj in seminar­
jev, v katerih je razdajal iz svoje bogate zakladnice znanja. Prav tako 
ne bo zbledel spomin na toplo človečnost, ki jo je čutil do svojih štu­
dentov in s katero se jim je skušal približati, jim skušal pomagati v času. 
študija in tudi še potem, ko so kot diplomanti stopali v poklice ali se 
podajali na pot znanstvenega • raziskovanja. Za vsakega, ki je prišel 
k njemu s takšno ali drugačno željo ali prošnjo, je našel čas kljub svoji 
veliki zaposlenosti. 
S poklicem akademskega učitelja so bile povezane tudi mnoge dru­
ge dolžnosti na fakulteti in univerzi. Bil je več kakor poldrugo desetletje 
predstojnik historičnega seminarja oziroma oddelka za zgodovino in mu 
dal s svojim delom fiziognomijo, ki po njegovem odhodu s fakultete v 
zasluženi pokoj še ni zbledela. Kmalu po redni profesuri je bil dekan 
in prodekan filozofske fakultete (v letih 1935/6 in 1936/7). V letih velike 
preizkušnje in revolucionarnega boja slovenskega ljudstva je postal rek­
tor univerze in nedvomno je bila tudi njegova zasluga, da ni ta najvišja 
znanstvena ustanova doživela uničenje pod fašistično okupacijo. Še tri 
leta po osvoboditvi je ostal prorektor, s čemer mu je bilo dano priznanje 
za delo, ki ga je opravil kot rektor. Univerza pa mu je dala priznanje 
za znanstveno in pedagoško delo na fakulteti s podelitvijo častnega 
doktorata ob proslavi petdesetletnice obstoja. 
S svojo znanstveno reputacijo si je še relativno mlad odpiral vrata 
v številne znanstvene institucije in združbe. V znak priznanja za nje­
govo znanstveno delo so profesorja Milka Kosa mnoge imenovale za svo­
jega člana. Že leta 1928 je postal redni član Znanstvenega društva za 
humanistične vede v Ljubljani, ki bi ga morda mogli označiti kot ne­
kakega predhodnika akademije. Ko je bila po dolgoletnih naporih leta 
1938 končno le ustanovljena SAZU, je bil med prvimi rednimi člani, 
akademiki, imenovan tudi profesor Milko Kos. Pred tem in tudi pozneje 
je postal dopisni član JAZU (1937) in SANU (1961) ter mnogih drugih 
akademij in znanstvenih združb: Poljske akademije znanosti v Krakovu 
(1948), Krälovske češke společnosti nauk v Pragi (1937), član Slovan­
skega instituta v Pragi (1936) in član Instituta für österreichische Ge­
schichtsforschung na Dunaju (1953). 
Toda vsa ta priznanja so mu prinesla še nove obremenitve. Na SAZU 
je bil od ustanovitve instituta za zgodovino leta 1948 dalje njegov uprav­
nik, prav tako pa tudi načelnik sekcije za občo in narodno zgodovino. 
Največji plod njegovih prizadevanj na tem mestu je veliki načrt o leksi­
konu slovenske gospodarske in družbene zgodovine in izdelava njenih 
prvih dveh knjiga Agrarne panoge, od katerih je ena že tudi tiskana. 
Ko je bil leta 1950 imenovan za glavnega tajnika akademije, kar je ostal 
do nekaj dni pred smrtjo, si je naložil s to funkcijo še celo vrsto novih 
obveznosti. V času povezovanja jugoslovanskih akademij je postal član 
sveta akademij znanosti FLR J in je nato kot zastopnik SAZU sodeloval 
v medakademijskih odborih sveta akademij FLR J in njihovih široko za­
snovanih znanstvenih akcijah za repertorij srednjeveških virov, za be­
sednjaka srednjeveške latinščine, za- izdelavo historično-topografskega 
leksikona in historičnega atlasa Jugoslavije in še posebej za kolonizacijo 
jugoslovanskih dežel. Odlično poznavanje srednjeveških virov ga je pri­
peljalo v mednarodni odbor za izdelavo repertori ja srednjeveških virov 
pri Istituto storico italiano per il medio evo v Rimu, to je pri tako ime­
novanem novem Potthastu, ki je že izšel v dveh zvezkih. 
Delo na univerzi in na akademiji pa je bilo povezano tudi z ude­
ležbo na številnih znanstvenik kongresih, zborovanjih, simpozijih in 
posvetovanjih doma in na tujem, kjer si je tudi s svojimi referati in 
diskusijskimi prispevki pridobil sloves pomembnega znanstvenika in je 
tudi tu prišlo do veljave njegovo poznavanje srednjeveške zgodovine. 
Bil je na mnogih mednarodnih bizantoloških kongresih (Beograd 1927 
z referatom, Atenah 1930, Sofiji 1934 z referatom, Ohrid 1961), medna­
rodnih kongresih za historične vede (Zürich 1938, Rim 1955 z referatom, 
Stockholm 1960, Dunaj 1965), sodeloval je kot zastopnik Jugoslavije na 
mednarodnih zborovanjih odbora za študij historičnih virov evropskega 
srednjega veka in za izdelavo njihovega reportorija' (Rim 1953, 1957, 
1958, 1959, 1961, 1962, 1963) in še na drugih kongresih in posvetovanjih. 
Z veliko vnemo in veseljem je profesor in akademik Milko Kos 
delal v organizacijah slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev ter 
pri njihovih akcijah in jim kot vodilna osebnost ali s svojo besedo in so­
delovanjem dajal še večjo veljavo. V času pred osvoboditvijo je bil več 
kot desetletje (1934—1945) predsednik Muzejskega društva za Slove­
nijo, a nato dolgoletni podpredsednik Zgodovinskega društva za Slove­
nijo in član Nacionalnega komiteja za zgodovinske vede. Pomembna je 
bila njegova vloga pri izdajanju in urejanju glasil slovenskih zgodovi­
narjev, zlasti Zgodovinskega časopisa (od 1950 dalje). Kot slovenski član 
uredništva je sourejal tudi vse predvojne letnike JIČ (1935—1939), gla­
sila jugoslovanskih zgodovinarjev. Profesor Milko Kos je bil osrednja 
osebnost vseh dosedanjih zborovanj slovenskih zgodovinarjev, kjer je 
imel vrsto referatov in je tudi drugače pripomogel, da je ta oblika de­
javnosti slovenskih zgodovinarjev postala značilnost in tradicija v aktiv­
nosti Zgodovinskega društva za Slovenijo. Sodeloval pa je tudi na kon­
gresih zgodovinarjev Jugoslavije. Čeprav ga je vsa ta dejavnost deloma 
trgala od znanstvenega dela, za katerega je prvenstveno živel, ni odrekel, 
svojega sodelovanja, kjer je menil, da je njegova prisotnost potrebna. 
Tako je sodeloval tudi pri jugoslovansko-italijanski komisiji, ki je ob­
ravnavala skupne jugoslovansko italijanske probleme v zgodovinopisju 
19. stoletja. Vnet za široko zasnovana znanstvena dela, v katerih naj bi 
prišla do veljave tudi slovenska zgodovina in rezultati slovenskega zgo­
dovinopisja, je sodeloval pri akcijah za študij povezav med deželami na 
obeh straneh Jadrana in izdajanju virov zanj. Za njegovo požrtvovalno 
delo, v znak zahvale in spoštovanja ga je Zgodovinsko društvo Slovenije 
imenovalo za svojega častnega člana." 
Vendar tudi s tem delom profesorja Milka Kosa še ni zajeta vsa 
vsebina njegove dejavnosti. Velika je bila njegova skrb za kulturne 
ustanove in posebej za arhive, za njihovo delo, za vzgojo strokovnjakov 
arhivskega področja, za organizacijo arhivov in za usodo arhivskega 
gradiva doma in v tujini ter njegovo restitucijo. O tem je pisal, predaval, 
sodeloval v raznih akcijah in v ustanovah v okviru organov družbenega 
samoupravljanja, delal kot član komisije zunanjega ministrstva FLR J za 
restitucijo arhivov iz Avstrije v letih 1958/59 iri je bil ekspert pri dele­
gaciji FLR J za restitucijo kulturnih dobrin iz Italije leta 1961. Poleg 
že omenjenega redakci j skega dela je bilo zelo obsežno in ak t ivno tudi 
njegovo redakci j sko delo p r i r a z n i h knj ižnih pub l ikac i j ah v okviru SAZU 
m p r i enciklopedi j i Jugoslavije, kjer so bi la v njegovi skrbi vsa gesla 
o Slovencih in Sloveniji. 
Šele bolezen V zadnj ih dveh let ih je profesorja Milka Kosa t rga la 
vse bolj od njegove široko r a z p e t e dejavnost i in tudi , k a r je na jhuje 
p r e n a š a l , od njegovega znanstvenega dela. V razgovorih z vsemi, k i so 
mu bili p o s troki in delu blizu, se je v tem času n e p r e s t a n o v r a č a l n a 
svoja še n e d o k o n č a n a vel ika dela in izražal željo, da bi j ih r a d končal . 
Zaradi nj ih se je odrekel p o s a m e z n i m obveznostim in dolžnostim, a veli­
ka, želja, d a bi končal , k a r je desetlet ja ustvar jal , se m u n i izpolnila. 
Usoda, k i m u je darova la dolgo delovno življenje, mu- je ob koncu obrni la 
hrbet . I z m u č e n od bolezni je o m a h n i l v n e p o v r a t 24. m a r c a 1972. 
Ko se poslavl jamo od profesorja in a k a d e m i k a Milka Kosa, se 
čustvom globokega spoštovanja do njegove osebnosti p r i d r u ž u j e p r i s r č n a 
hvaležnost za vse, k a r je v svojem pokl icnem delu in poleg njega storil 
za ras t slovenske k u l t u r e in znanost i . Še posebej p a smo m u dolžni za­
hvalo v i m e n u slovenske zgodovinske znanost i , k i jo je p o očetu F r a n c u 
Kosu s svojim delom t a k o odločno dvignil iz n jenih temeljev. Za njim 
je n a področ ju znanstvenega dela v slovenski historiografi j i ostala vel ika 
p r a z n i n a , k i je še v n e k a j generaci jah ne bomo zapolnil i . Med n a m i p a 
bodo ostali znanstveni rezu l ta t i njegovega dolgega življenjskega dela, 
ob k a t e r i h bodo slovenski zgodovinarj i še dolgo duhovno bogateli . Os ta l 
bo y srcih sedaj živečih generaci j s lovenskih zgodovinarjev spomin n a 
pri l jubl jenega a k a d e m s k e g a učitel ja, vel ikega zgodovinarja, znanstve­
n i k a in človeka. 
Slava m u ! F e r d o Gest r in 
Bibliografski pregled dela Milka Kosa 1963—1972 
vr-ii' T ^ b i b l i o & r a . f i J a Je nadaljevanje obeh, v katerih' sem podal pregled dela 
Milka Kosa do njegove sedemdesetletnice v Zgodovinskem časopisu; do nrera-
vega šestdesetega leta v »Kosovem zborniku« (ZČ 6—7, 1952—1953) str 19—29 
za naslednje desetletje pa v ZČ 16, 1962, str. 172—174. Tudi v tej bibliografiji 
na isti način kot v obeh prejšnjih razporejam dela po posameznih letih, te­
koče številke pa se nadaljujejo. Bibliografija ne zajema poročil, ki iih fe 
objavljal prof. Kos kot glavni tajnik SAZU v Letopisih SAZU, niti kakih 
takih kratkih zapiskov, kakršni so izšli včasih v dnevnem tisku (npr. ob 
izidu prve knjige Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev marca 1971). 
Danes še ni mogoče povedati vsega pomena Kosovega dela, ne toliko 
zaradi tega, ker je še kaka stvar v tisku, kolikor zaradi njegove nenavadno 
pomembne rokopisne zapuščine. Vsekakor bo treba — tako zaradi nadalje­
vanja Kosovega lastnega dela, kot zlasti zaradi potreb slovenskega zgodovi­
nopisja samega — čim prej preučiti in prikazati Kosovo delo, njegov obseg 
in rezultate v objavljenem in rokopisnem delu (zlasti v obsežnih rokopisih 
o zgodovini kolonizacije ter njihovih topografskih, kartografskih in drugih 
podlagah) bolj temeljito in podrobne|e, kot je. bilo to storjeno ob njegovih 
življenjskih jubilejih." Tu naj se omejim le na nekaj opozoril ob objavljenih 
. delih iz zadnjega desetletja Kosovega življenja. 
10 
To desetletje je bilo hkrati prvo, v katerem so starost, težave življenja 
in zlasti bolezen zadnjih let začeli zavirati njegovo delavnost. Vendar pa je 
treba upoštevati, da kažejo prav v tem desetletju objavljena dela manj po­
polno ves obseg Kosove delavnosti kot v poprejšnjem času. Po letu 1965 je 
namreč posvečal prav do februarja 1971 vse večji in večji del delovnega 
časa dvema deloma, ki sta ostali v rokopisu — objavi briksenških urbarjev 
(tekstni del je že dokončan) in zlasti historičnemu topografskemu leksikonu 
osrednjega in zahodnega slovenskega ozemlja do konca srednjega veka. 
V objavljenem delu se kažejo še vedno različne smeri Kosovega dela, 
značilne v prejšnjem razdobju. Vendar v nobenem prejšnjem desetletju ni 
tako močno prevladovala problematika srednjeveške kolonizacijske zgodovine: 
če- ne upoštevamo ocen in leksikonskih gesel (SBL in EJ), sta ji posvečeni 
skoraj dve tretjini objavljenih razprav (11 od 17). Gibljejo se od široke 
sinteze (351, gl. tudi 344) preko splošnega vprašanja pomena toponimičnega 
para »selo« in »vas« za kolonizacijo nâ vsem slovenskem ozemlju (332) do 
vrste za Kosovo delo značilnih ožje omejenih razprav s tega področja (o 
Primorju 324, 326; o Kranjski 333; o Gorenjskem 350 in predavanje v Kranju 
maja 1969, ki je še v tisku v AV; o okolici Ljubljane 323, o Novem mestu in 
okolici 330 in 347; o štajerskem Podravju 340, 349), povezanih delno s Koso-
vimi starejšimi objavami urbarjev, delno pa s pripravljanjem historičnega 
topografskega leksikona. Poglavitno delo s tega področja — obsežni rokopisi 
o zgodovini- kolonizacije, dokončani v osnutku že pred tridesetimi leti — bo 
moralo biti objavljeno pač kot »gradivo« brez zadnje avtorjeve predelave, 
drugi načrt (historični komentar h karti agrarne naseljenosti slovenskega 
ozemlja, v slogu komentarjev k »historičnemu atlasu avstrijskih alpskih 
dežel«), za katerega se je takoj vnel, ko smo mu ga predložili, pa bo žal ostal 
neuresničen. 
S kolonizacijsko zgodovino je ozko povezanih nekaj razprav o agrarni 
gospodarski zgodovini (324, 326, 348). Dve razpravi se nanašata na problema­
tiko virov (321, 348), podobno pa tudi tri značilne Kosove ocene izdaj virov 
(322, 329, 338), ki s svojimi popravki kažejo bolje od vsega drugega Kosovo 
poznanje neobjavljenega listinskega gradiva za slovensko srednjeveško zgo­
dovino. Politično zgodovino je podrobneje obravnaval le v zvezi s »sloven­
sko državo v Karantaniji« (334, gl. tudi 339), kjer je deset lét po drugi izdaji 
svoje Zgodovine (257) povedal svojo sodbo o obravnavah tega vprašanja 
v vmesnem času. Drugi pris'pevki te vrste so pretežno informativnega zna­
čaja (327, 328, 335—336, 341—346, 352—358). Končno j e ob stoletnici Slovenske 
matice obravnaval pomembno poglavje iz zgodovine našega zgodovinopisja 
(325), ki se ga je dotaknil še z dvema nekrologoma (331, 327). 
1963 
321. Gradivo za starejšo zgodovino Slovencev v arhivih izven naših meja. 
JIČ II, 1963, št. 1., str. 37—42 (Furlanski arhivi.), št. 2., str. 59—67 (Arhivi v 
Avstriji in Nemčiji). •' ' 
332. O c : H. Wiessner, Gurker Urbare; H. Pirchegger, Die Herrschaften­
des Bistums Gurk in der ehemaligen Südsteiermark. ZČ 17, 1963, str. 269—275. 
1964 
323. Srednjeveška naselitev v območju Ljubljane. Kronika 12, 1964, str. 
• 94—105. 
324. S kmečkih domačij v Hrastovljah iz dobe okoli 1300. SE 16/17. 1964, 
str. 103—107. 
525. Splošna zgodovina. V zborniku »Slovenska matica 1864—1964«, Ljub­
ljana 1964, str. 167—177. 
1965 
326. Gospodarska problematika Bovškega v preteklosti. Geografski zbor­
nik 9, 1965, str. 245—255. 
327. Enciklopedija Jugoslavije 6, 1965, str. 612: Pribina. 
11 ' .' ' 
328. Por.: Z a č e t k i e v r o p s k i h d r ž a v . K o l o k v i j o n a s t a n k u e v r o p s k i h d r ž a v 
v 10. m 11. s to let ju . NRazg l . 1965, 9. okt . (str. 386—387). 
t ^ .
 3 , ^ i ? c - : M " G i l l e ' Michel B e h e i m s G e d i c h t »Von d e r S t a d t T r i e s t e ZC 18, 
1964 (1965), str . 267—268. 
330. Začetki N o v e g a mesta. (Nekol iko s k r a j š a n p o n a t i s št. 256.) D o l e n j s k i 
list 1965, št. 5 do 9. - / J 
-331. Ivan Grafenauer. In memoriam. J I Č IV, 1965, št. 2, str . 158—159 
1966 . - ' ' 
332. »Vas« in »selo« v zgodovini s lovenske kolonizacije. SAZU, r a z r e d 
za zgodov. m d r u ž b , vede, R a z p r a v e 5, 1966 ( H a u p t m a n n o v z b o r n i k ) , str . 77—98. 
333. Donesk i k historični topografiji Kranjske v srednjem veku. ZČ 
19—20, 1965—1966 (Zwit ter jev z b o r n i k ) , str. 139—147. 
334. L'Etat s lovène en Carantaniè. L ' E u r o p e a u x IX>—Xle siècles Var -
šava 1966, str . 123—132. 
1967 
л<п
 5 ? ^ - 3 3 6 - S B L 1 0 - z v - ' 1 9 6 7 : 3 3 3 - Semika, str . 285.-336. S p a n h e i m , str. 419—420. 
337. Ivan Grafenauer. In memoriam. ZČ 21, 1967, str . 233—235. 
338. O c : H. W i e s s n e r ; M o n u m e n t a h i s t o r i c a d u c a t u s C a r i n t h i a e VII do 
IX, 1961—1965. ZC 21, 1967, str . 282—286. 
1968 
339. D i s k u s i j s k i p r i s p e v e k k t e m i L a genèse des p e u p l e s et des E t a t s en ' 
E u r o p e c e n t r a l e a u x Moyen Age . Xl le Congrès I n t e r n a t i o n a l des Sciences 
His to r iques , Vienne , 29 Aoû t — 5 Sept. 1965, V. Actes , W i e n 1968, str . 627—628. 
340. Kolonizacija med Dravo in Rabo pa krajevna imena na -ci. Svet m e d 
Muro m D r a v o , M a r i b o r 1968, str . 256—264. 
341—346. E n c i k l o p e d i j a Jugos lav i j e 7, 1968: 341. S a l z b u r š k a nadškof i ja , 
s tr . 127.—342. Samo, s t r . 127—128.—343. S a v i n j s k a k r a j i n a , s tr . 171—344 
Slovenci : Ime, e t n i č k e g ran ice , str. 229.—345. S l o v e n s k a m a r k a , s t r 405—346 
b p a n h e i m i , str . 498. 
1969 
347. Ustanovitev N o v e g a mesta. N o v o m e s t o 1365—1965. P r i s p e v k i k zgo­
dovin i mes ta . M a r i b o r 1969, str . 78—87. 
348. Red za Brežice in Sevnico iz leta 1381. Č Z N n. v. 5 (XL), 1969 (Bašev 
z b o r n i k ) , str . 181—187. 
349. Meja proti Ogrski in Hrvatski v štajerskem Podravju. P o e t o v i o -
r t u j 69-1969. Z b o r n i k r a z p r a v ob t i sočletnic i . M a r i b o r 1969, str . 83—91. 
350. Nekatera krajevna imena na Gorenjskem. O n o m a s t i c a Jugos lav ica I 
1969, str . 5—9. -
1971 
351 G o s p o d a r s k a in ^družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina a g r a r n i h 
. panog . I. .zvezek. A g r a r n o g o s p o d a r s t v o : L j u b l j a n a 1970 (1971). 2. Kolonizacija 
m populacija. Viri za srednji vek, s tr . 31—33, 58—59. Literatura, s t r 62 64—65 
Kolonizacija m populacija v srednjem veku, s tr . 67—88. Zeml jev ida » K r a j e v n a 
i m e n a z »vas« in »selo« n a S lovenskem« in » A g r a r n a k o l o n i z a c i j a s lovenske 
zemlje«, v pr i log i . 
1972 
352. SBL, 11. zv., 1971 (1972), str . 492: S to jmir . 
353—358. E n c i k l o p e d i j a Jugos lav i je 8, 1971 (1972): 353. St ična. - 354. 
l o l m i n s k o , str . 346.—355. U n r e s t J a k o b , str : 419.—356. Vipava, str . 500—357 
Višnja gora, str . 505.—358. Vitovec Jan, s tr . 509. 
Bogo G r a f e n a u e r 
12 
P a o l a K o r o š e c 
ZGODNJESREDNJEVEŠKA NEKROPOLA NA PTUJSKEM GRADU 
V vrsti katalogov, ki objavljajo starejše in novo raziskano in odkrito 
gradivo od prazgodovine do srednjega veka, je izražena želja, da se 
poleg obstoječe monografije na ta način objavi tudi materialna kul­
tura zgodnjesrednjeveške nekropole na Ptujskem gradu.1 Čeprav je 
nekropola bila obdelana, je z naglim razvojem zgodnjesrednjeveške 
arheologije pri nas in _drugod v povojnih časih po dvajsetih letih 
prišlo do vrste novih momentov in dognanj, ki dovoljujejo posamezne 
dopolnitve in bolj natančne kulturne in časovne determinacije gradiva 
ene najbolj zanimivih nekropol v Sloveniji. Tej možnosti so še pripomo­
gle ne samo številne objave in-obdelave slovanskega gradiva pri nas in 
drugod, temveč tudi posamezni novo odkriti elementi pri čiščenju in 
konserviranju predmetov. Vsi ti momenti so že bili objavljeni;2 ker pa 
niso bili zajeti v splošen okvir kulturne slike celotne nekropole, se je 
čutila potreba, da se pred objavo kataloga poda v kratkih potezah splo­
šen oris, v katerem bi se istočasno objavile posamezne dopolnitve in po­
samezni popravki. Ker bo gradivo zaradi obširnosti razdeljeno na dva 
dela, od katerih bo prvi podal opis samo drobnega gradiva te nekropole, 
se bo tudi to pomožno delo temu katalogu omejilo samo na omenjeni del 
materialne kulture. Ostale najdbe tega obdobja se bodo upoštevale samo 
toliko, kolikor bodo pomagale pri kulturni in časovni problematiki .v 
zvezi z grobnimi najdbami, kot inventar posameznih grobov. 
Pri tej ponovni obdelavi gradiva bomo opustili nekdanji sistem sploš­
nega datiranja celotne nekropole in načeli analizo posameznih grobov, 
oziroma grobnih celot in skupin, ker to zahteva kulturna in časovna ne­
enotnost posameznih najdb. 
Nekropola je imela vsega skupaj 377 raziskanih grobov. Od teh je 
309 imelo skelete popolnoma in situ, -ali pa skelete; od katerih so bile 
samo posamezne kosti ali lobanje dislocirane, uničene ali zdrobljene. 
/ J o s i p Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Dela SAZU 1. 
Ljubljana 1950 (dalje J. Korošec 1950). 
2 Paola Korošec, Emajl na nakitnih predmetih v Ptuju, v: J. Korošec 1950 
str. 315 si. (dalje P. Korošec 1950). — Paola Korošec, Problem der grossmähri­
schen Elemente- auf dem Gräberfeld auf der Burg, von Ptuj, Sbornik Narodniho 
muzea v Praze XX, 1/2 1966, str. 179 si. (dalje P. Korošec 1966). — Paola Koro­
šec Tehnika »damasciranja« na slovanskem nožu z nekropole na Ptujskem 
g"radu, Zgod. čas. XIX—XX, Ljubljana 1965—1966, str. 95 si. (dalje P. Korošec 
1965/66). — Paola Korošec, Elementi obdobja preseljevanja narodov na nekro­
poli na Ptujskem gradu, Arh. Vest. XIX 1968, str. 28? si. (dalje P. Korošec 
1968). 
13 
V 19 p r i m e r i h so se odklir i le samo lobanje ali nj ihove kosti, m e d t e m ko 
so ostali grobovi imeli samo posamezne dele skeleta n e p r e m a k n j e n e al i 
p a so vse kosti bile z b r a n e n a enem mestu v grobni, j a m i in podobno. 3 
Grobovi so bili raztreseni p o vsej p l a n o t i več al i m a n j enakomerno, 
razen n a mestih, kjer je s ta la a n t i č n a t rdn jav ica in zgodnjesrednjeveški 
objekt, prog lašen za k u l t n o mesto. Največ ja gostota grobov je bi la n a juž­
nem in z a h o d n e m delu p lanote . N a jugovzhodnem odseku grobišča je bi­
lo ugotovljeno, d a je bil z mlajš imi g r a d b e n i m i dejavnostmi uničen dober 
del nekropole, k i je vseboval precejšnje število grobov. 4 N a tem delu 
je bilo t u d i večje število slučajno, n a j d e n i h predmetov . 5 Grobišče se je 
n a tem delu širilo t u d i p o pobočju h r i b a z u n a j današn jega ograjenega 
prostora . O d k r i t i - g r o b o v i p o d omenjenim zidom jugozahodnega dela 
govore,6 da so se širili p o pobočju vse južne s t ran i hr iba . D a je nekro­
pola uničena t u d i n a z a h o d n i s t rani , p r i č a t a grobova št. 346 in 364, k i 
sta delno uničena z z a h o d n i m stolpom. 7 Verjetno je, d a se je š ir i la t u d i 
tu vsaj delno p o tem delu pobočja, ker je nedvomno, d a je n a t e m mestu 
h r i b pozneje odsekan. N a podlag i vseh teh momentov je J. Korošec p r i 
obdelavi domneval , d a je n e k r o p o l a l a h k o vsebovala 450—500 pokopov. 8 
T o d a s preobl ikovanjem vsega h r i b a v poznejš ih časih p r a v z južne 
strani, kjer se je razvi lo v mla jš ih p e r i o d a h mesto, je bil dober del odse­
k a n m s tem je za vedno uniči l možnost, d a se reš i v p r a š a n j e razsež­
nosti grajske nekropole ne samo po številu, temveč t u d i p o prostoru. 
Glede njene razsežnosti v smeri severa je za danes ostalo še o d p r t o v p r a ­
šanje; k i ga bo r a v n o t a k o težko ' rešiti:» G l e d e n a zgodnjesrednjeveški 
razvoj s posebnim ozirom n a slovenska obdobja n a območju jugozahod­
nih A l p in p r e d a l p s k e g a ozemlja 1 0 je gradivo razdel jeno časovno v dve 
skupim, za k a t e r i je osnova slovenska naselitev, in to n a 1) preds lovansko 
obdobje in 2) na-s lovansko obdobje. * 
i ) Predslovansko obdobje 
G r a d i v o zgodnjesrednjeveškega znača ja n a te j nekropol i je v te j 
dobi nedvomno i n v e n t a r t r e h grobov, n a j d e n i h n a situ. Mednje m o r a m o 
pr i š te t i poleg že obdelanega groba št. 5 1 1 še grobova št. 86 in 87.1 2 
3 J. Korošec 1950. Tabela grobov na str. 130 si " 
4 Ibid. str. 11 si. 
5 Ibid. str. 212 si. • 
6 Pri grobu št. 284 so se ohranile samo noge. Tudi lobanje št. 85, 89 in 95 
nedvomno pripadajo grobovom, uničenim z gradnjo tega zidu. T. Korošec 1950 
glej plan grobišča. . ... , 
7 Ibid. str. 206 in 209. 
8 Ibid. str. 15. 
9 Ibid. str. 12 si. 
„. 10 Paola Korošec, Poskus delitve slovenske materialne kulture na pod­
a j u K a r a n t a m je, Zgod. čas. XV, Ljubljana 1961, str. 157 si. (dalje P. Koro-
^?, 1™ 1)-' — F a T
o l a Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantan-
skih Slovanov, Ljubljana 1967, v rokopisu (dalje P. Korošec Zgodnjesrednje-
v 6S.K3 Silicei). 
11 P. Korošec 1967. ' ' ̂  ' 
12 J. Korošec 1950, str. 146 si., T. si. 13; 14. 
14 
Za prv i-grob n i m a m o p o d a t k o v , k a t e r e m u spolu je skelet p r i p a d a l , 
d r u g a dva p a p r i p a d a t a m o š k i m a osebama. O b a sta bi la v pr ib l ižno 
e n a k i globini, p r a v i l n o usmer jena Z—V n a j u ž n e m delu p lanote , n a ka­
ter i se raz teza t u d i največje število grobov te nekropole . G r o b št. 5 je 
bil nekol iko globlji, p r i usmer i tv i Z—V je imel določen odklon p r o t i 
jugu in je ležal v v z h o d n e m delu grobišča. O b a m o š k a groba sta vsebo­
va la poleg f ragmentov bojnega noža t u d i ovalno železno p a š n o spono z -
doka j zvit im vrhom. N a eni je bi l t u d i del okovja za pasico. 1 3 O v a l n e 
p a š n e spone so v splošnem znači lne za germanske k u l t u r n e s k u p i n e in 
se od k a r p a t s k e g a venca daleč n a zahod t u d i njeni pojavi razl ično da­
tirajo. 1 4 Glede n a k u l t u r n i razvoj, k i ga je doseglo ožje območje P t u j a , 
se t a k e spone l a h k o pojavljajo po.okrogl ih s p o n a h z dolgim p r a v o k o t n i m 
ali t r a p e z o i d n i m okovjem za pr i t r jevanje, k i so znači lne za p r v o polo­
vico in sredino V. stoletja. 1 5 Večinoma predstavl ja jo p r i d a t k e mošk ih 
grobov. 1 6 Sodeč p o s p r e m n e m gradivu v grobovih n a ozemlju vzhodnih 
Alp se l a h k o dat i ra jo že v sredino druge polovice V. in so do p r v i h dece-
nijev druge polovice VI. stoletja v splošni rabi . 1 7 
Za najs tare jše d a t i r a n j e te s k u p i n e grobov b i delno govoril t u d i 
i n v e n t a r groba št. 5, s k a t e r i m oba m o š k a groba l a h k o sestavl jata k u l t u r ­
no celoto. Kl jub temu, d a se torkves groba št. 5 l a h k o p r i p i š e elementom, 
k i se pojavljajo v srednjem Podonav ju celo v p r v i polovici IV. stoletja, 1 8 
v srednji in zahodni E v r o p i t u d i v sredini V. stoletja, 1 9 t j . , ko pr iha ja jo 
zahodno od k a r p a t s k e g a p l a n i n s k e g a venca t u d i u h a n i s pol iedrom n a 
koncu ter zapestnice s konci rombičnega preseka, 2 0 tega groba ne mo­
remo p r i p i s a t i t a k o zgodnjemu času. S a m a n a j d b a preds tav l ja delno 
z a p r t o k u l t u r n o celoto; t o d a dejstvo, d a je n a torkvesu b i lä poleg omenje-
1 3 V rji so odtisi tkanine (ibid. str. 147). 
14 D Csallany, Archäologische Denkmäler der Gepiden in Mitteldonaube­
cken (454—568-u. Z>), Budapest 1961, str. 275 si. (dalje Csallany D. 1961). — 
J; Werner je našel na nekropoli Bülach take. pašne spone zelo pogosto tudi 
v ženskih grobovih v spremstvu noža. Taki grobovi se pojavljajo skozi ves 
čas trajanja te nekropole (Werner J., Das alamannische Gräberfeld von 
Bullaen, Basel 1953, str. 22 in str. 67). . 
1 5 I. Mikl-Curk, Poznoantično grobišče na Zgornjem bregu pri Ptuju, 
ČZN 2, 1966. ' • • o, , , , • 
и A. Bolta, Rifnik, Arh. Vest. XVII, Ljubljana 1967, grob st. 21, T. 7 (dalje 
A Bolta Rifnik). — St. Pahič, Staroslovanski grobovi v Brezju pri Zrecah 
Arh. Vest. XVIII, Ljubljana 1967, grob št. 38, pri katerem avtor ni prinesel 
glavnika. Grob ne pripada slovanskemu kulturnemu krogu. 
1 7 Na področju Istre, kjer se slovenska naselitev začenja nekaj kasneje, 
take pašne spone trajajo še dalje časa. Vzrok, da so se obdržale, je tudi me­
šanje domorodnega prebivalstva z novo doseljenimi Slovani, kar se kaze 
tudi v drugi materialni kulturi (B. Marušič, Nekropole VII i VIII^ stoljeća 
u Istri) Arh. Vest. XVIII, Ljubljana 1967, str. 333 si. (dalje B. Marusic 1967). 
1 8 Intercisa II, str. 419, si. 92. 
1 9 J. Werner, Beiträge zur Archäologie der Attila-Reiches, München 
1956/A, str. 84 (dalje J. Werner 1956). ' 
20 j Werner 1956/B, T. 6 A, sl. 1, 2, T. 9, sl. 4, 5. 
15 
nih predmetov zapestnica iz konca IV. in začetka V. stoletja,21 dovoljuje 
domnevo, da je del teh predmetov tudi v sekundarni rabi, oziroma da 
jih je lastnik lahko še za življenja imel za svoje premoženje. Zato tudi 
to grobno celoto s torkvesom vred lahko pripisujemo nekoliko mlajši 
dobi, kljub temu da v kulturnem pogledu ni bil več v splošni rabi. Poleg 
tega za datiranje groba št. 5 lahko upoštevamo čas, ko se začenjajo na 
vzhodnoalpskem ozemlju uveljaviti uhani s poliedrom na enem koncu 
ter v moških grobovih v večjem številu železne v manjšem pa bronaste 
ovalne pašne spone, kar se na koncu IV. in v začetku V. stoletja ni zgo­
dilo. 
Glede na relativno kronologijo, ki jo dajejo gradbene dejavnosti na 
zahodni planoti grajskega hriba,22 smo grob št. 5 postavili v čas pred 
zgraditvijo antične trdnjavice, oziroma v desetletja po hunskih vdorih 
v Poetovio in zadnje desetletje V. stoletja, tj. ko je tu po mnenju J. Kle-
menca IV. gradbena faza bila v ruševinah.23 
V primeri s takim datiranjem elementov groba št. 5 pa ne moremo 
izključiti možnosti, da sta oba moška groba'mogla nastati tudi za časa 
trajanja trdnjavice. Taka domneva bi bila mogoča že zaradi otroškega 
groba na njenem jugozahodnem oglu, za katerega je gotovo, da je nastal, 
ko je ta objekt še opravljal svojo .funkcijo.24 Po tem" elementu bi bilo 
mogoče mejo njihovega nastanka potegniti celo v prva desetletja druge 
polovice VI. stoletja, tj. celo do začetka slovanskega obdobja.25 
Spričo teh dejstev in ne glede na to, kateri časovni fazi pripadata 
oba moška groba, je nedvomno, da je zahodna planota grajskega hriba 
poleg vseh drugih funkcij služila tudi kot pokopališče že v predslo-
vanskem obdobju. 
Ali je tej skupini pripadalo določeno število grobov brez pridatkov 
ali pridatkov v obliki noža, je težko soditi.26 Tak moment se ne da do­
gnati niti z določeno grupacijo grobov, ker so nekdanji red nedvomno 
porušila pokopavanja, ki so se vrstila v slovanskem obdobju in pri tem 
celo uničila določeno število grobov. Ali sta dva moška groba pripadala 
kaki drugi, neslovanski kulturni skupim kot grob št. 5, je težko soditi, 
ker drugih ženskih grobov niso odkrili. Da so obstajali, lahko samo 
domnevamo, ker ne smemo pozabiti, da je bilo v navadi ropanje grobov. 
21 I. Miki 1964/65, T„ si. 5. — Intercisa II, str. 421. 
28 J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki, Dela SÀZU 4, Ljubljana 1950, 
str. 80 (dalje J. Klemene, 1950). 
23 Ibid. str. 70 si. ' 
24 Ibid. T. XII, Risba 27. 
35 Do tega' časa lahko datiramo nekropole s podobnim inventarjem gro­
bov, kot so tiste ha Rifniku, Bled-Pristava I, in podobne. 
26 Posebna usmeritev grobov Z—V ne daje oprijemljivih elementov za 
datacijo, ker se taka usmeritev poleg drugih javlja zelo pogosto. Ni izklju­
čeno, da je določeno število grobov, ki je pripadalo predslovanskemu obdobju, 
bilo uničeno tudi pri izgradnji antičnega kaštela, psebno na zahodni strani, 
kot npr. št. 315, 316, 337, 348 in dr. 
16 -
2) Slovansko obdobje 
P o novi delitvi n e k d a n j e »kottlaške« k u l t u r n e s k u p i n e se t u d i n a te j 
nekropol i izločajo grobovi z z a p r t i m i grobnimi in k u l t u r n i m i celotami. 2 7 
N a podlag i tega lahko m e d grobovi te nekropole ločimo določeno število 
k a r a n t a n s k i h grobov ter grobov s k u p i n e s k e r a m i č n i m i p r i d a t k i . 2 8 Poleg 
tega, d a se s svojimi e lementi izloča s k u p i n a t. im. ve l ikomoravskih gro­
bov, l a h k o med ostal imi grobovi zasledujemo še grobove s čisto köt ta-
lašk im in čisto be lobrdsk im inventar jem poleg-takih, k i imajo e lemente 
ene in druge skupine . 
Z anal izo posameznih elementov v z a p r t i h grobnih celotah je bilo 
mogoče k a r a n t a n s k i s k u p i m p r i p i s a t i š t ir i grobove (št. 212, 219, 263, 
267). Ker so p r i d a t k i teh grobov v večini p r i m e r o v delno uničeni in delno 
z u n a j mesta, kjer bi p o p r a v i l u mora l i b i t i (št. 219),29 dajo vtis p red­
metov, k i so dospeli v grob z zas ipno zemljo. V posameznih pr ime­
rih, kjer je celo t a k e lement ostal nedotakn jen n a mestu, dajo n a pod­
lagi drugih elementov vtis, d a niso p r a v i p r i d a t e k tistega groba, v kate­
rem so j ih naš l i (št. 19).3 0 T o d a ne glede n a te in podobne m o m e n t e je 
razv idno spričo ohranjenih predmetov, da je n a te j nekropol i nedvomno 
bila z a s t o p a n a k a r a n t a n s k a s k u p i n a . 
^ Vsi grobovi s k a r a n t a n s k i m i p r i d a t k i , k a t e r i h skelete so več ali m a n j 
našl i in situ, imajo določen odklon od usmeri tve Z—V. Isto usmeri tev 
je imel grob št. 19, čigar skelet je, po vsem sodeč,- pr i še l v to j a m o se­
k u n d a r n o ter je z a d r ž a l usmeri tev p r v o t n e g a groba. 3 1 T u sta se poleg 
elementov drug ih k u l t u r n i h s k u p i n naš la dva obročka iz tenke žice. 
N j u n a deformaci ja in f r a g m e n t i r a n a konca bi govorila za domnevo, 
da sta v grob p r i š l a mogoče slučajno. T o d a mesto, kjer so ju našl i , go­
vori, d a sta ostala p r i posprav l jan ju nj ihovega skeleta in situ v jami. 3 2 
T a moment k a k o r t u d i ista usmeri tev groba govorita, d a je bi la ista 
j a m a uporab l j ena še e n k r a t za pokop drugega mrl iča. Poleg omenjenih 
elementov so n a te j nekropol i odkri l i še določeno število slučajno na j­
denih predmetov, k i sodijo k te j s k u p i n i in k i so nedvomno n e k d a j pr i­
p a d a l i t u d i g robnemu inventar ju. 3 3 D a je bilo določeno število k a r a n t a n ­
skih grobov uničeno, govori med drug im ohran jena glava z u h a n i skeleta 
št. 212.34 ' 
2 7 P. Korošec 1961, str. 160. 
• M Ibid. 
Ф Tako je uhan ležal nekoliko oddaljen od mesta, kjer je morala biti 
glava, verižica obeska pa na kolku (J. Korošec 1950, str. 178). 
- 3? V tem grobu sta bila oba uhana pod glavo skeleta dn sta bila pri 
ponovnem odpiranju groba deformirana (V. Skrabar, Das frühmittelalterliche 
Gräberfeld auf Schloss- Oberpettau, Zeitschr. d. hist. Ver. f. Steiermark 
VIII/3, Graz 1910, str. 119 si. (dalje V. Skrabar 1910). 
3 1 Usmeritev grobov, odkritih leta 1909, sodimo po planu (ibid. Plan 
nekropole). 
3 2 J. Korošec, Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji, Celje 1946, 
str. 13, si. 6. Od vseh drugih pridatkov sta samo ta dva uhana deformirana 
(dalje J. Korošec, 1946). 
3 3 Ibid. si. 26 prvi in četrti. 
34 J. Korošec 1950, str. 177. 
2 Zgodovinski časopis \ 7 
Grobovi te skupine so ležali vzhodno in severno od trdnjavice. Na 
tem prostoru so našli tudi njihove sledove. Kljub temu, da so bili gro­
bovi precej,daleč drug od drugega, lahko domnevamo, da je težišče ne­
kropole za trajanje karantanske skupine bilo verjetno omejeno v glav­
nem na ta del planote. 
Glede materialne kulture je ta skupina zastopana razen z dvema 
primeroma navadnega obročka iz tenke žice s kvačicama na konceh tudi 
še z uhanom na več zank na dnu loka. Res je, da so v enem grobu našli 
samo ostanke verižastega obeska (št. 263), toda glede na to, da so v grobu 
naleteli še na navaden obroček, lahko domnevamo, da je inventar bil 
bogatejši, oziroma da je verjetno vseboval tudi uhan z več zankami na 
"dnu loka, razen če niso bile verižice vdetè na najdenem obročku. 
Zanimivo, je, da na tej nekropoli niso našli nobenega drugega ele­
menta te kulturne skupine razen prstana iz groba št. 109. Dasi tudi 
usmeritev tega groba odstopa od smeri Z—V, ne moremo za sedaj tega 
groba pripisati naši kulturni skupini zaradi drugega prstana, ki so ga 
našli v njegovem spremstvu.35 
Po splošni dataciji materialne kulture karantanskega kulturnega 
kroga bi lahko spadali ptujski grobovi v čas trajanja karantanske sku­
pine, oziroma bi jih lahko postavili v čas VIL do sredine ali konca 
VIII. stoletja.38 
V oblikovnem pogledu posameznih elementov je ta skupina tesno 
povezana s t. im. skupino s keramiko. Tip uhanov, ki jé v teh grobovih 
zelo pogost, je v bistvu varianta uhana z več zankami na dnu loka. 
Sorodnost izdelave poleg oblikovne sorodnosti s tipom uhana, pri kate­
rem je spodnji del oblikovan v lunulo, dovoljuje domnevo, da sta nasta­
la istočasno po vzoru omenjenega karantanskega uhana ter pod vplivom 
sorodnih lunulastih uhanov iz plemenite kovine, ki pa niso izdelki tega 
kulturnega kroga.37 Glede na to, da so take priloge uhanov, narejenih v 
dovršeni tehniki filigrana in granulacije, tuj element, ter da import, kate­
remu bi jih lahko pripisali, ne prodira v karantanski kulturni krog, so 
uhani s keramičnimi pridatki kljub svoji oblikovni sorodnosti s karan-
tanskimi verjetno nastali zunaj njega. Za ta moment nam prepričljivo 
govori tudi keramika, ki je zelo pogostna v njihovem spremstvu, katere 
pa karantanski krog ne uporablja.3 8 
Na ptujski nekropoli so našli samo dva groba in situ s celimi kera­
mičnimi posodami. V grobu št. 255 je bila posoda ob levi strani glave 
skeleta.39 Drugi grob s keramično posodo pa je grob št. 294. Ta grob je 
bil uničen s pokopom mlajšega groba št. 295 in kosti z lobanjo so zbrane 
dokaj proti sredini jame, medtem ko je lonček ostal in situ.40 Iz tega 
35 Ibid. str. 151 si. . 
36 P. Korošec 1961, str. 193. — P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška slika, III. 
Kronologija. 
37 P. Korošec 1961, str. 163 in 180. 
38 Ibid. str. 160 si. . ' 
39 J. Korošec 1950, str. 189. 
40 Ibid. str. 195 si. - . • 
18 
m*^ Л ^ i 1 ^ * ' ^ " ' 
vzroka so tudi pripisali tu najdeni lonček skeletu 295. groba.41 Ker pa je 
ta bil izkopan v nadaljevanju groba 294 in je bil lonček pomaknjen 
»kakih 30 cm proti vzhodu«, tj. proti uničenemu grobu 294, je razvidno, 
da je v resnici pripadal slednjemu.42 S tem je ugotovljeno, da je lonček 
v tem grobu bil ob levi strani glave skeleta, kakor v grobu št. 255. Ver­
jetno je, da je ta skelet imel še eno posodo, ki pa je bila ob tej priliki 
uničena in katere dno je z zasipno zemljo slučajno prišlo v grob št. 295. 
Kolikor pa ta fragment ni pripadal temu grobu, je verjetno bil iz nekega 
uničenega groba v bližini. Z uničenjem groba št. 294 sta bila deformirana 
tudi uhana, ki sta poleg lončka sestavljala inventar tega groba. Kažeta 
varianto, pri kateri je spodnji del obvit s tenko prepleteno žico.43 
Glede na vse te okoliščine lahko domnevamo, da je grobovom sku­
pine s keramiko verjetno pripadal tudi grob 299, pri katerem je bil 
lonček nekoliko višji od samega groba. Tudi v tem primeru je lonček 
cel, kakor pri obeh prej omenjenih grobnih primerih. Glede te-kulturne 
skupine moramo omeniti še grob št. 305,44 ki je vseboval bojni nož. Tu 
so našli tudi manjši fragment keramike-. Glede na to, da je zelo pogo­
sto v grobovih z orožjem tudi keramika, lahko domnevamo, da je tudi ta 
grob vseboval kako posodo. Ker pa je grob nepoškodovan, se vsiljuje 
domneva, da je fragment prišel v grob z zasipno zemljo in da je v bistvu 
pripadal uničenemu lončku iz groba št. 294, ki leži v njegovi neposredni 
bližini. Zadnja domneva je videti najbolj verjetna. 
Po naštetih grobovih je videti, da je ta kulturna skupina pokopavala 
svoje mrtve po vsej planoti okoli trdnjavice. Splošna odlika te skupine, 
ki se je lahko dognala rna drugih nekropolah, je ta, da ne postavlja gro­
bov v vrste in da razdalja med njimi znaša najmanj 1—1,5 m celo na 
nekropolah, kjer je zastopana samo ta kulturna skupina. Tako razdaljo 
med posameznimi grobovi, kjer ni bilo vzroka za to, lahko tolmačimo 
s tem, da je nad vsakim grobom bila gomila.45 V naši nekropoli so tudi 
ti grobovi lahko imeli gomilo na površini zemlje, ker je bilo dosti razva-
linskega gradiva. Te so verjetno odstranili pr i pospravljanju določenega 
števila grobov kot posledico intenzivnejše uporabe planote zâ pokopa­
lišče. Po vsej verjetnosti je ob tej priliki prišlo tudi do nivelacije domne-
vanih gomil. . , 
Če preidemo na splošno datacijo te kulturne skupine, sta nam za 
danes na naši nekropoli edini oprijemljivi element za to vprašanje uhana 
iz groba 294. Glede na to, da predstavljata mlajšo varianto v vrsti raz­
vojnega oblikovanja karantanskih-uhanov z več peti jami na dnu loka,48 
je skupina s keramiko v tem grobu na tej nekropoli časovno zastopana 
s koncem karantanske skupine v splošnem. S tem bi lahko dalje skle-
41 Ibid.- si. 23. 
4 3 Ibid. str. 196. 
4 3 Ibid. T. si. 93. 
44 V poročilu ta fragment ni omenjen, ker je bil odkrit pozneje, ko so 
odprli ohranjeno grudo zemlje iz tega groba. 
43 P. Korošec. Zgodnjesrednjeveška slika, poglav. o skupini s keramiko. 
46 P. Korošec 1961, str. 163. 
2* . 1 9 
pal i , da grobovi s k e r a m i k o v bistvu t u d i sledijo za grobovi k a r a n t a n s k e 
skupine. Spr ičo tega, d a niso zas topani e lementi te skupine ter da so 
obstajali t u d i grobovi samo z lončkom, je m o r a l a s k u p i n a s k e r a m i k o 
slediti zelo h i t ro za k a r a n t e n s k o . Celo glede n a veliko število na jdene 
k e r a m i k e k u l t n e g a znača ja lahko sodimo, d a je število grobov te kul­
t u r n e s k u p i n e bilo veliko večje od tistega, k i je bilo v bistvu odkri to. 
Posamezni elementi, ohranjeni n a keramik i , k i so jo našl i z u n a j grobov 
in k i je nedvomno grobnega značaja, kot so vrezani kr iž i n a s tenah po­
sode, 4 7 govore, d a je t ra ja la n a v a d a o dajanju k e r a m i k e v grobove zelo 
dolgo n a te j nekropol i . P r i tem m o r a m o u p o š t e v a t i t u d i to, d a je bek> 
b r d s k a s k u p i n a , k i je v določenem, t o d a dolgem času, imela svoje gro­
bove n a grajski p l a n o t i in da je v sp lošnem ves čas svojega t ra jan ja 
glede grobnega inventar ja imela isto navado. 4 8 T o d a glede n a odkr i te 
grobne celote je videti, d a se tu n i uporab l ja la t a k o ne v spremstvu belo-
b r d s k i h kot ne z e lementi k o t t l a š k e skupine, temveč samo z elementi, k i 
se vežejo v k a r a n t a n s k e m k u l t u r n e m krogu n a p r e h o d n i čas med k a r a n -
tansko in kot t la ško skupino. Zanimivo je, d a so t a k i h grobnih celot v 
splošnem do danes naš l i zelo malo in to n a Gorenjskem, 4 9 v Slavonij i 5 0 in 
Spodnj i Avstriji. 5 1 
Med d r u g i m je s tem m o m e n t o m d o k a z a n a t u d i istočasnost obeh kul­
t u r n i h s k u p i n n a te j nekropol i . U p o r a b a k e r a m i k e kot grobni p r i d a t e k 
je zelo pogosta, toda omejena delno samo n a določena območja. Zahodno 
od k a r p a t s k e g a p l a n i n s k e g a venca zajema v precejšnjem številu območ­
je srednjega Podonav ja in severno od tod 5 2 ter področje Dalmaci je . 5 3 
Glede našega ozemlja D a l m a c i j a ne p r i d e v poštev, ker gredo povezave 
v m a t e r i a l n i k u l t u r i s t em ozemljem v n a s p r o t n i smeri. 5 4 T o d a če p r i 
tem u p o š t e v a m o širjenje grobov z u p o r a b o k e r a m i k e ter smer n a j d b 
u h a n o v z obvit im spodnj im delom loka, je povezava s severom najbol j 
verjetna. T u d i v srednjem Podonav ju imajo v b is tvu starejše predloge za 
4 7 L Korošec 1950, si. 4 na str. 231, si. 12 na str. 243. 
4 8 Tako se keramika na nekropoli Halimba razen z drugimi elementi po­
javlja z denarji kral ja Salamona (Török Gy., Die Bewohner von Halimba im 
10. und 11. Jahrhundert, Arh. Hung. XXXIX, Budapest 1962) kot v grobu 274 
(ibid. str. 102) itd. (dalje Török Gy. 1962). 
4 9 Verjetno sta oba uhana tega tipa na nekropoli Bled »Brdo« najdena 
s keramičnimi posodami, odkritimi na tej nekropoli, W. Šmid, Altslovenische 
Gräber Krains, Carniola 1908, str. 28 (dalje W. Šmid 1908). — Tak uhan so 
našli v grobu št. 4 na nekropoli Bled »Suvobor«, odkritem med vojno. 
5 0 V.inski K. Gasparini — SI. Ercegović, Ranosrednjevjekovno groblje u 
Brodskom Drenovcu, Vj. Arh. M. u Zagrebu I, 1958, str. 138, T. XVII, si. 7.8 
(dalje Vinski — Ercegović 1958). 
5 1 H. Mitscha-Märheim. Das karolingische Gräberfeld von Sigharts-
kirchen, N.-Ö., und seine Bedeutung für die mittelalterliche Siedlungs­
geschichte, Arch. Austriaca 13, 1953, sl. 14, 
5 2 R. Pittioni, Das frühmittelalterliche Gräberfeld von Köttlach, Sonder­
schriften d. Zweigstelle d. deutsch, arch. Institut, Wien 1943. 
5 S D. Jelovina, Ranosrednjevjekovna nekropola na »Razbojinama« u selu 
Kašicu kod Zadra, Magistersko delo, Split 1965. 
5 4 Paola Korošec, Problem »karantanskoketlaških« elementov, odkritih na 
zgodnjesredjeveških nekropolah zahodne Dalmacije, v rokopisu. 
20 
lunulasto oblikovanje spodnjega dela uhana 5 5 pa tudi za verižičaste pri­
veske ria njih.56 Za povezavo med tema področjema bi govoril delno enak 
keramični razvoj t. im. »gradiščanskega«' tipa ter nekatere keramične ob­
like med ptujskograjskim gradivom, ki se veže s področji severno od 
srednje Donave.57 
Po številu elementov in grobov pripada največji del gradiva köttla-
ški in belobrdski kulturni skupini, vendar glede čistih zaprtih kulturnih 
celot prištevamo kottlaški skupini le relativno majhno število (št. 19, 
115, 236, 295, 325). V teh grobovih so v glavnem zastopani obročki s ko­
nusi na konceh, v manjši meri pa gravirani in emajlirani uhani. Poleg 
teh grobov obstoji še določeno število zaprtih grobnih celot, ki vsebujejo 
poleg kottlaških tudi posamezne belobrdske elemente, kot so S obročki. 
Za obročke tega tipa tako za zahodno kot za vzhodno varianto je danes 
ugotovljena splošna kronologija, ki datira njihove pojave na posameznih 
področjih v krogu posameznih skupin.5 8 Glede na to kronologijo bi bi­
lo zanimivo za naše ozemlje dognati;59 kdaj in v kateri kulturni skupini 
je prišlo do sprejetja S obročka zunaj karantenskega kroga in kdaj je 
nastal' vzhodni tip tega obročka. Glede na to, da je kottlaška skupina 
v svoji starejši razvojni oblikovni fazi poleg drugih karantanskih ele­
mentov obdržala na uhanih petljo in kvačico, katere pa pod vplivom 
ali s prevzemanjem kulturnih elementov vzhodnega kroga opušča, se 
odpira vprašanje, ali predstavljajo S" obročki brez kvačice, ki so v pre­
hodni fazi karantanskega kulturnega kroga imeli ta element v zaprtih 
kottlaških najdbah, belobrdski ali kottlaški element; Domnevati mo­
ramo že glede na preoblikovanje luničastega uhana v zvezi s temi ele­
menti, da je te istočasno tudi navaden obroček izgubil ter da nekateri 
primeri tega tipa obročka ne pomenijo vedno belobrdskega elementa, 
temveč čisto kottlaškega. Na naši nekropoli se S obroček pojavlja v ne­
kaj variantah. Poleg tiste s petljo, pri kateri je žica obroča zvita v S 
obliko, obstoji še varianta, v kateri je žica s kovanjem samo delno splo-
ščena in je petlja zvita iz široko skovanega konca. Razlike med posa­
meznimi obročki ni samo v načinu oblikovanja petlje, temveč tudi v njeni 
55 Par uhanov iz groba št. 83, ki nedvomno poleg drugih elementov sodita 
v periodo VIL. stoletja in predstavljata delo »bizantinskih« obrtnikov (Laden-
bauer — H. Orel, Das baierische Gräberfeld an der Traumündung, Wien — 
München 1960, str. 46, T. 7, grob 83/9, T. 22, 44. -
56 Ti se na tem območju pojavljajo že v prvi polovici V. stoletja in tudi 
v slovanskem obdobju. 
57 Posebno majhna skodelica (J. Korošec 195Ö, si. 16 na str. 251, T. si. 14, 
str. 256) se lahko veže na zahodnoslovansko keramično skupino. 
58 Izčrpno o tem vprašanju prinaša vso literaturo N. Miletić, Slovenska 
nekropola v Gomjenici kot Prijedora. GZM XXI/XXII, Sarajevo 1967, str. 118 
si. (dalje Miletić N. 1967). — Poleg tega moramo omeniti, da se tudi v Halimbi 
z S obročki pojavljajo v III. fazi naselitve, ki je datirana z novci, kot so gro­
bovi št. 412 iz tretje četrtine XI. stoletja (Török Gy. 1962, str. 108). 
59 Zanimiv je pojav takih obročkov v grobu št. 4 na nekropoli na Blej­
skem'gradu, ki — po vsem sodeč — gre v starejšo fazo te nekropole. A. Valič, 
Staroslovansko grobišče na Blejskem' gradu, Situla 7, 1964. 
21 
velikosti in obroča samega. Glede datiranja teh elementov obstaja ve­
liko mnenj, ravno tako kot za določanje lokalnih variant.6 0 
Naše grobišče ima v tem pogledu nekaj zelo zanimivih momentov 
ne glede na to, da na vse te variacije razen široko kovane petlje naletimo 
pri analognih obročih zahodnega tipa, oziroma pri tistih, ki imajo po­
leg S petlje še kvačico. Tako so v posameznih grobovih, kjer so v za­
prtih najdbah elementi obeh skupin, npr. v spremstvu luničastih emajli­
ranih uhanov, poleg S obroča z navadno petljo še obročki s spiralno 
petljo in kvačico (grob št. 143, 338)61 ali pa S obroček in samo obročki 
s konusi na konceh (grob št. 122)62 ali obroček z nekoliko širšo S petljo 
s prstanom, ki kaže na starejšo tradicijo (grob št. 323) °3 in podobno. 
Spričo takih momentov kaže, da skupini, ki naj bi pripadala čisti 
kottlaški kulturi, lahko pripišemo še nekaj grobov s takimi elementi, 
ki so značilni ne samo za belobrdski, temveč tudi za širok krog raznih 
slovanskih kultur, med njimi tudi v kottlaškega. 
Poleg skupine grobov, ki jo prištevamo kottlaški skupini, je določeno 
število grobov, katerih inventar nasprotno kaže čiste elemente belobrd-
ske skupine. Taki grobovi vsebujejo poleg S obročkov še grozdaste uha­
ne, torkvese in velike ogrlice biserov in dvodelnih bronastih priveskov. 
Uhani z grozdastim priveskom so vsi liti v bolj ali manj dobri zli­
tini bakra z drugimi kovinami. Samo litje je bolj ali manj precizno 
narejeno ter na podlagi tega z bolj ali manj jasno ohranjenimi primar­
nimi oblikami svojih predlog.04 Na mnogih primerih je videti, da je 
litje sekundarno, tj. da so narejeni po kalupu, odtisnjenem že po odlitku. 
Po dveh različno oblikovanih predlogah razlikujemo tudi dve varianti 
in to z enim in z dvema okrasnima venčkoma na spodnjem loku uhana. 
Posebni varianti sestavljata pri tem uhanu tip s spodnjim delom v ob­
liki' perforirane lunule ter tip z razčlenjenim zgornjim delom- vertikal­
nega priveska z dvema krakoma.6 5 
Na grajski nekropoli se v zaprtih grobnih celotah pojavljajo ti ele­
menti v spremstvu bronastega torkvesa, pri katerem po številu žic, iz 
katerih je narejen, razlikujemo več variant, od kottlaških elementov pa v 
spremstvu obročkov s konusi na konceh, luničastih graviranih in emajli­
ranih uhanov ter emajliranih fibul. Vse naštete variante posameznih 
elementov, ki so bistvene za belobrdski kulturni krog, so v splošnem 
časovno zajete v razdobje X. in XI. stoletja,69 kottlaški pa v IX. in prvi 
polovici X. stoletja.67 Če tako kronološko delitev uporabimo za zgoraj 
naštete najdbe obeh kulturnih skupin, je jasno, da sodijo v drugo po­
lovico IX. stoletja čisti kottlaški grobovi.68 Sem bi lahko prišteli še tiste 
60 J. Korošec 1950, str. 56. 
61 Ibid. T. si. 28, 102. ' 
6 3 Ibid. T. si. 24. 
6 3 Ibid. T. si. 100. 
64 Ibid. str. 65 si. 
65 Ibid. T. si. 19. 
66 J. Korošec 1946, str. 110 si. — J. Korošec 1950, str. 119 si. 
67 L, Niederle, Rukovet slovanske archeologie, V Praze 1931, str. 166. 
68 P. Korošec 1961, str. 192 si. 
22 
\ 
grobne celote, ki vsebujejo poleg kottlaških elementov še obročke z S 
petljo, čemur ne bi nasprotovali, tudi če bi bili ti sprejeti iz vzhodnega 
območja.69 V nadaljnjem razdobju pa z oblikovanjem elementov belo-
brdskega kroga ti počasi prodirajo s svojimi vodilnimi elementi v krog 
kottlaške skupine, kot so uhan z grozdastim priveskom, torkves in po­
dobno. Dognano je, da v mnogih'lokalnih kulturnih podskupinah belo-
brdskega kroga nisò vedno zastopani vsi njeni elementi.70 Tako tudi med 
ptujskograjskim gradivom ni zapestnic, celo niti ne v grobovih s čistim 
belobrdskim inventarjem. Za te grobne celote imajo nedvomno kronološki 
pomen pojavi velikih, bogatih ogrlic z dvodelnimi priveski. V zaprtih 
kulturnih celotah tè vrste pa ni več sledu kottlaških elementov (grob 
št. 181, 208). Spričo dejstva, da se taki priveski postavljajo v konec 
X. stoletja kot element, ki ga je belobrdska skupina sprejela iz sklada 
materialne kulture, ki so ga na zahodu od karpatskega planinskega 
venca prinesli Madžari,7.1 je razvidno, da s pojavom teh elementov nehajo 
biti v rabi kottlaški pridatki. 
Poleg omenjenih kulturnih skupin, ki so zastopane na, nekropoli 
Ptujskega gradu, zbuja posebno pozornost s svojo fakturo, z bogatimi 
oblikami in dragocenimi kovinami, iz katerih so ti predmeti izdelani, ne­
dvomno skupina, ki jo po njenem značaju imenujemo velikomoravsko.72 
Grobovi te skupine sestavljajo zaprte kulturne celote in ves čas svojega 
trajanja nimajo v svojem inventarju drugih elementov. Ta mala skupina 
grobov (št. 341, 350, 355 in 367) v glavnem zavzema del grobišča na za­
hodu od trdnjavice, z izjemo nekaterih izmed njih (gsob št. 32) jo na­
hajamo tudi na vzhodnem delu. Vsi ti grobovi se odlikujejo z določenim 
številom predmetov, ki so kulturno med seboj povezani. Med njimi so 
poleg znanih nakitnih elementov tudi majhni noži; ti istočasno kažejo 
na povezavo z drugimi elementi, ki pa ne sodijo samo v to kulturno 
skupino, oziroma imajo lastnosti belobrdske kulturne skupine.7 3 To so 
v glavnem elementi, ki se lahko stavijo, kot smo videli, v čas pred X. 
stoletjem. Tipi uhanov, ki so značilni za to moravsko skupino grobov, 
so analogni tistim z ozemlja severno od srednje Donave. Tu so oprede­
ljeni kot bizantinski in se po grobovih sodeč na tem območju obdržijo 
dosti dolgo.74 Glede na datacijo posameznih grobnih celot tega ozemlja 
pa se vežejo z inventarjem, datiranim s časom med zadnjo tretjino IX. in 
začetkom X. stoletja.75 V teh grobovih so tudi bakreni pozlačeni gumbi 
«-' Pri tem moramo upoštevati obroč z večkrat zvitimi petljami v S obliki, 
ki v bistvu predstavljajo eno varianto obroča z navadno S petljo. Glede na 
te momente ter glede na datiranje tega obroča na velik omoravskih nekro-
polah od sredine IX. stoletja dalje (V. Hruby Stare Mesto — veldkomoravské 
pohrebište »na Valàh«, Praha 1955, str. 229). (dalje V. Hruby 1955). 
70 N. Miletić 1967,- str. 141. 
71 Z. Liptâkovâ, Dve pohrabiska z X storočia na juhozâpadnom Sloven­
sku, Studijné Zvesti AUSAV 14, Nitra 1964, str. 237 si. 
72 P. Koročec 1966, str. 179 si. 
• 73 Ibid. tu omenjeni grob 239. 
74 V. Hruby 1955, Tabela za oblike uhanov na str. 229. 
75 Ibid. str. 238. 
23 
/ 
/ 
z rastlinskimi in drugimi stiliziranimi motivi, ki ne glede na datacijo 
. madžarskih najdb spadajo v isti čas.76 
Če na koncu vzporedimo kronologijo drugih kulturnih skupin, za­
stopanih na naši nekropoli, se pojavi ta skupina v istem času kot kött-
laška oziroma se je kottlaška lahko pojavila celo pred moravsko sku­
pino. S tem bi lahko prekinila obstoj kottlaške. Sodeč po kottlaških 
elementih v mlajših fazah pa je nedvomno živela vzporedno z njo. 
Vsi doslej obravnavani kulturni in kronološki momenti v zvezi z 
materialno kulturo ptujskograjske nekropole, razen skupine s kerami­
ko, so vezani izključno na pridatke v ženskih grobovih. V moških gro­
bovih, kolikor ne vsebujejo kakega prstana ali podobnega predmeta, se 
glavni inventar omejuje samo na pridatek v obliki noža. Ne glede na 
njegovo delitev na navaden in bojni nož, ki pri najdbah v naših gro­
bovih ni tako izrazita, v splošnem ti grobovi ne dajejo dovolj elementov, 
na podlagi katerih bi se lahko na tej nekropoli kulturno in s tem tudi 
kronološko opredelili. Edini primer te vrste na naši nekropoli, ki odstopa 
od drugih, je damasciran nož iz groba št. 155. Glede na rabo te tehnike, 
ki se običajno uporablja samo za meče, ter glede na možnost daljše tra­
dicije nož kronološko lahko postavimo v starejšo časovno fazo karan-
tanskega kulturnega kroga, s tem da ne izključujemo možnosti, da* je 
lahko bil v rabi še v prehodnem času, tj. do prve polovice IX. stoletja.77 
Večje število damasciranih nožev in stiletov je znano iz poljskih in 
ruskih najdb. Na teh področjih se pojavljajo v naselbinskih plasteh, ve­
činoma v mestih, in so datirani z X. doXII. stoletjem.78 Moravska sku­
pina se v splošnem s svojimi elementi veže na krog sekanega srebra, ki 
zajema tudi poljska in ruska področja. Po tem bi lahko sklepali, da tudi 
ta grob pripada skupini, ki je na naši nekropoli v ženskih grobovih 
povezana z moravskimi elementi. Temu pa nasprotuje dejstvo, da da­
masciranih nožev niso odkrili v velikomoravskem kulturnem krogu, pa 
tudi njegova oblika. Tako npr. pri analizi vseh oblikovnih elementov 
opazimo, da se razlikuje od poljskih in da se razen vzdolžnih kanelur 
na obeh straneh rezila tesno veže z drugimi noži naše nekropole. Od 
vzhodnih primerkov ga posebno loči veliko krajši trn za ročaj ter ozek 
trn in rezilo. Ne glede na pojav takih nožev na omenjenih območjih je 
naš damascirani nož lahko nastal drugod, mogoče celo na območju Ptuja, 
kar pa je danes še odprto vprašanje.7 8 3 
76 Ibid. str. 208 si. 
77 P. Korošec 1965/66, str. 96 si. 
78 Wl. Holuhowiez, Opole w wekach X—XII, Katowice 1956, str. 151 
si., si. 58. 
7 8 a Glede oblike je naš primer identičen nožu, odkrtem v grobu št. 1 na 
nekropoli Wien XIII, Unter St. Veit v spremstvu kresila, dveh spon, jajčasto 
ovalnega lončka, ornamentiranega z valovnico ter manjšega bodala — noža, 
ki je označen kot britev. Čeprav avtor poročila ne omenja nekih posebnosti 
na nožu, je na fotografiji videti, kot da bi bil damasciran (Neumann A., Zu 
dem frühgeschichtlichen Gräberfeld in Wien XIII, Unter St. Weit, Öster­
reichische Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege XVII/4, Wien 1963, str. 
145 si., si. 181 e)-. 
24 
Med moškimi grobovi so odkri l i t u d i št ir i grobove (št. 123, 149, 163 
in 297), k a t e r i h p r i d a t k i so bile ostroge. 7 9 • 
N e k a j ostrog je bilo t u d i med s lučajnimi n a j d b a m i , p o čemer lahko 
sodimo, d a je te vrs te grobov moralo bi t i več. Po bojnih nožih ter p o 
posameznih m o m e n t i h n a osteološkem grad ivu l a h k o sodimo, da so ti 
grobovi p r i p a d a l i bojevnikom in d a se l a h k o povežejo z grobovi, k i so 
vsebovali samo bojne nože. 8 0 Glede prostora, n a k a t e r e m so j ih odkri l i , 
se ta več ali m a n j u jema s t ist im, n a k a t e r e m so grobovi z bojnimi noži, 
t j . zavzemajo prostor, k i je večinoma južno, m a n j p a severovzhodno od 
trdnjavice. 
Naš i p r i m e r i ostrog sodijo med var iante , k i so bile verjetno pr i t r ­
jene n a obuvalo in ne posebej z j e rmenčki , ker v nj ihovem spremstvu 
niso naš l i nobene spone ali" podobnega p r e d m e t a . Pripisuje jo se glede 
n a pr i t r jeva lno deščico dvema t ipoma. 
Bogato o r n a m e n t i r a n e ostroge v n a š i h kra j ih so naš l i n a ozemlju 
Dalmaci je in n a področj ih, k i so bolj ali m a n j k u l t u r n o povezana z njo 
z u n a j tega ozemlja. 8 1 Posebno veliko število ostrog je znano iz veliko-
moravsk ih grobov, k i so glede n a posamezne elemente naš im najbol j 
podobne. 8 2 Časovno spadajo naš i t ip i ostrog v IX. stoletje. 8 3 
Posebno p o m e m b n o za k u l t u r n o opredel i tev n a š i h grobov te vrste 
je dejstvo, d a se n a grobiščih k a r a n t e n s k e g a k u l t u r n e g a kroga niso do­
slej pojavile na jdbe te vrste. R a v n o tako j ih t u d i ne p o z n a be lobrdska 
E. Salin, zahvaljujoč analizam, ki so naredili CNRS, La Chambre syn­
dicale de la Sidérurgie, Univerza Nancya,. ter Arh. društvo Lorrainea idr., 
je prišel do sklepa, da je damasciranje značilno že za latensko obdobje na 
področju Porenja in,Podonavja posebno pa v Noriku, kjer so bogata najdišča 
železnega minerala z velikim odstotkom mangana. Ve se, da so se v teh kra­
jih okoli leta 200. posamezni kovači — romanizirani Kelti — podpisovali na 
damasciranih mečih, ki so bili exportirani v skandinavske dežele. Rimljani 
so v pokrajinah noričkih Alp imeli svoje kovačnice v IV. stoletju. Izdelovale 
so za konjenico damascirane meče in sekiro tipa fraciska (ena je najdena tudi 
na Magdalenski gori v Koroški), za pehoto pa damascirane bojne nože 
(Archeologia — Jan./Feb. 1967, No. 14). Čeprav za danes samo domnevamo, 
da alpski Sloveni niso uporabljali tako predelavo železa, ne moremo popol­
noma izključiti domnevo, da niso v Karantaniji taki kovači obstajali, posebno 
ker ne vemo ali naš bojni nož predstavlja osamljen primer. Končno, če je 
res unikat, ni izključeno, da predstavlja bojni plen ali da je na drug način 
pridobljen predmet. 
7 9 J. Korošec 1950, str. 100 si. 
8 0 Posebno zanimiva sta grob št, 162, ki je imel skelet z začeljeno veliko 
rano na lobanji, in grob št. 125, čigar skelet je imel zaceljene frakture na 
dolgih kosteh udov (ibid. str. 160, 154). 
8 1 V zadnjem času je S. Pahič objavil par ostog iz Starega grada pri 
Slovenjem Gradcu( Naši kraji v zgodnjem srednjem veku, v 720 let Ravne 
na Koroškem. Mestna konferenca SZDL Ravne na Koroškem 1968, str. 39) iz 
groba št. 43, ki ga pripisuje fevdalni dobi. Tu moramo omeniti, da je • grob 
usmerjen, sodeč po planu, z glavo na sever, po čemer bi spadal v skupino 
grobov, ki po avtorju sodijo v pozno antiko. 
8 2 D. Bialekovâ, Vel'komorovsky hrob z Hornych Motešic, Studijné Zve­
sti AUSAV 6, Nitra 1961, str. 284, si. 1 in tam vsa omenjena najdišča za kom­
paracijo. — J. Korošec 1950, str. 102. 
8 3 V. Hruby 1955, str. 182 si. 
25 
/ 
skupina. Glede tipološke povezave in posebno glede kronološkega mo­
menta bi prisodili te grobove grobovom z nakitom, ki vsebujejo že ome­
njene velikomoravske elemente.833 
Analize posameznih elementov so pokazale, da tu raziskani grobovi 
pripadajo ne samo večjemu številu kulturnih temveč tudi raznim ča­
sovnim horizontom, ki istočasno dovoljujejo tudi bolj precizno krono­
logijo o uporabi zahodne planote grajskega hriba v pokopališčne^ na­
mene. Upoštevajoč determinacijo posameznih grobnih celot so prvič za­
čeli na planoti pokopavati že sredi druge polovice V. stoletja. Po vsej 
verjetnosti niso pokopi na tem prostoru v tej fazi mogli biti številni in 
tudi glede dejavnosti, ki so jih tu dognali, planota v tem času ni bila 
določena v izrazito pokopališčne namene. Tudi pokopi, ki jih pripisu­
jemo času obstoja in uporabe trdnjavice, so verjetno bili čisto slučajni, 
tj. nastali so po potrebi. Moramo pa domnevati, da so lahko nastali tudi 
s tem namenom, tj. da je bilo mesto na tej planoti že tedaj določeno za 
pokopališče, kar bi bilo odvisno od časa, ki naj bi pretekel med uni­
čenjem trdnjavice in začetkom slovanske naselitve. 
Po materialni kulturi grobov, ki smo jih pripisali predslovanski na­
selitvi, je mogoče soditi, da so njihovi nosilci lahko pripadali germanskim 
plemenom, ki so prodirala s Huni preko Panonije tudi v druge pokra­
jine. Tako npr. starejši elementi groba št. 5 kažejo na elemente ger­
manskih ljudstev, ki so v tem času lahko bila celo romanizirana. Ravno 
tako lahko tudi skirske elemente tega groba, ki jih zasledujemo že v 
IV. stoletju na srednji Donavi8 4 ali v prvi- polovici V. v južnih ruskih 
stepah, od koder jih končno od sredine istega stoletja85 spremljamo daleč 
na zahod, štejemo med starejše elemente poleg tistih, za katere se sodi, 
da so gotski. Že ta različnost elementov enega samega groba najbolj na­
zorno priča o sestavu ljudstev, ki so s hunskimi prodori izzvali premike 
različnih plemen tudi na vzhodnoalpsko ozemlje, vključno Ptuj in nje­
govo najbližjo okolica- Da je tudi mnoge elemente, ki so jih prinesla 
razna ljudstva z vzhoda v času prve polovice in okoli sredine V. sto­
letja,86 v drugi polovici istega in v prvi polovici naslednjega stoletja pre-. 
vzelo celo prebivalstvo, ki je bilo ali se je že štelo za domorôdno, nam 
najbolj priča, dokaj enotna materialna kultura drugih riekròpol tega 
časa. Da je tako prebivalstvo naseljevalo kot vsa druga antična mesta 
tudi Ptuj, je nedvomno. 
Slovanska naselitev je prinesla v materialno kulturo nove elemente, 
ki so grobnim inventarjem dali popolnoma drugačen ' videz. Toda ta 
asa y grobu št. 357 so najdeni ob desnem kolku fragmenti železne zaponke 
(Inv. št. 559), ki je popolnoma razjedena od rje, ob levem pa fragmenti ne- . 
znanega »železnega predmeta« (J. Korošec 1950, str. 209, si. 111). Pri na­
tančnem pregledu železnih fragmentov, najdenih z leve strani skeleta, se 
lahko sluti, da je predmet imel majhno cevčico. Ni izključeno, da je fragment 
pripadal majhnemu enkolpionu, podobnemu primerom iz velikomoravskih 
grobov. 
84 M. Alföldi Intercisa II, XI. Scmucksachen str. 
85 P. Korošec 1968 str. 290 si. -
86 I. Mikl-Curk, 1966. 
26 
sprememba se na grajski planoti ne odraža v enotni materialni kulturi. 
Pri tem je najbolj zanimivo, da niti en grob ne kaže elementov neke 
prehodne faze ali prehodnih oblik, ki bi vezale čas pr.ed slovansko na­
selitvijo in po njej. 
Najstarejša slovanska naselitev se kaže z materialno kulturo dveh 
istočasnih skupin, ki po svojih elementih nedvomno govorita o'obstoju 
dveh plemenskih skupin. Ali so se nosilci karantanske skupine hitreje 
umakniti s tega področja in ali so se stopili z nosilci skupine s keramiko, 
danes lahko samo ugibamo. Verjetno, da je prišlo do zlitja, za kar bi 
sicer samo delno govorili elementi skupine s keramiko, delno pa to, da 
so na tem ozemlju bili močnejši od karantanskih nosilcev. Za to bi go­
vorilo veliko število kultne keramike neglede na to, ali je vsa predstav­
ljala grobni inventar, ali pa je služila^v druge kultne namene. Tudi to, 
da ni pridatkov razvitejših oblik karantanske skupine, nam govori,87 da 
v tem času ptujsko ozemlje ni bilo zajeto ves čas njenega trajanja v nje­
no kulturno območje. Zato tudi ponovni pojav elementov tega istega 
kroga v obliki kottlaških pridatkov sili k domnevi o ponovni zasedbi 
te naselbine z nosilci karantanskega kulturnega kroga. Veliko večje šte­
vilo zaprtih grobnih najdb te kulturne skupine, posebno pa nadaljnji 
dotok njegovih elementov v materialno kulturo novih nosilcev na tem 
področju ne samo da potrjujejo, da se ti pojavi morajo povezati z dose-
litvijo, temveč tudi, da so zveze z ozemljem karantanskega kulturnega 
kroga ostale še kasneje zelo močne in žive, kljub že delno medsebojnemu 
zlitju nosilcev obeh kulturnih krogov. V nasprotju s tem pojavom pa 
kottlaška ne sprejema od skupine s keramiko nobenih elementov. Ravno 
tako ostane zaprta za elemente velikomoravske skupine, s katero je ži­
vela istočasno'. Toda videti je, da je tudi velikomoravska skupina ostala 
zaprta za sprejemanje elementov kottlaške kulturne skupine. Po številu 
grobov in datacije elementov grobnih pridatkov so pripadali njeni no­
silci samo eni generaciji. Ker ni bila še naprej povezana s svojim kul-
. turnim krogom, ni bilo priliva niti te vrste kulturnih elementov. 
Čeprav se elementi velikomoravskega kroga vežejo, kot smo že ome­
nili, na kulturni krog, ki se je širil severno od srednje Donave, moramo 
domnevati, da na ozemlje Ptuja prihajajo z območja Panonije ne glede 
na to, da so tam take najdbe odkrili, v relativno majhnem številu. Te 
najdbe datirajo v IX. stoletje. Da so na ptujsko ozemlje te grobne najdbe 
prišle s panonskim posredovanjem, nam govore zaprte grobne celote,, ki 
vsebujejo elemente moravskega značaja, in tiste, ki so vezani za belo-
brdski kulturni krog. Tako npr. v grobu št. 225 v spremstvu prstana, 
ornamentiranega s prepletom in s tremi granulami ob vsaki strani ro­
zete, je grozdast uhan značilen za panonsko ozemlje. V grobu št. 239 
poleg okovja i n nožka, ki nedvomno sodi med elemente z moravskega 
ozemlja, vsebuje še S obročke ter zvončast privesek.88 Ta zadnji ele-
87 Med te lahko štejemo uhane z vertikalno vdeto jagodo, okrogle, plo­
ščate fibule in podobno. 
88 P. Korošec 1966, str. 182, si. 11. 
27 
ment, ki je datiran z 8. stoletjem, je posebno značilen za nekropole 
Panonije.89 
Že sama ta dva groba zbujata domnevo, da so moravski elementi 
bili v stiku s kulturno skupino Panonije preden so dosegli območje Ptuja. 
Poleg dejstva, da večji del grobov te nekropole pripada določeni varianti 
belobrdskega kroga, ki vsebuje vrsto elementov, katerih izvor je moč 
povezati samo s sodelovanjem elementov moravskega kroga, ter odsot­
nost zapestnice v nakitnem inventarju izpričuje, da je to ozemlje, ki je 
posredovalo te elemente v 10. stoletju, bilo zunaj ožjega območja mo­
ravske skupine. Tako ozemlje je lahko bilo samo tisto, na katerem so se 
posamezni moravski elementi dalje razvijali in oblikovali poseben kul­
turni habitus. 
Če sprejmemo domnevo nekaterih arheologov glede nastanka posa­
meznih elementov, ki so značilni za vzhodne predele, je nedvomno, da 
so belobrdski elementi dela grobov naše nekropole v tesni povezavi 
' s kulturno skupino, ki je na začetku X. stoletja oblikovala svoje ele­
mente na zahodnem delu Panonije. Ker pa se specifični velikomöravski 
elementi niso dalje razvijali na ptujskem ozemlju, menimo, da so v bistvu 
nadaljevanje te skupine prav ti »belobrdski« grobovi, ne glede na to, 
da so s posredovanjem panonskega ozemlja tu sekundarnega izvora.90 
Čeprav se ti elementi na naši nekropoli vlečejo vse do konca obstoja 
tega kulturnega habitusa, pojav elementov v njegovi mlajši fazi, ki ima 
madžarski izvor, nakazuje stalen in nepretrgan kulturni dotok z ozemlja 
Panonije na naše območje. Da so nosilci te kulturne skupine kljub pri­
sotnosti omenjenih elementov in kljub domnevi o integracijskem pro­
cesu znotraj tega panonskega.kroga, je pa pomembna odsotnost drugih 
elementov madžarskega kroga, ki so značilni za njegove najdbe v kar-
j, patskem bazenu v X. stoletju. 
ji Iz vsega, kar se je lahko doslej ugotovilo v zvezi z nekropolo na 
; grajskem hribu v Ptuju; je bilo razvidno, da se je zahodna planota upo­
rabljala za pokope že v predslovanskem obdobju. Glede na število ohra-
' njenih grobov bi lahko sklepali, kot smo že omenili, da so ti bili samo 
slučajni. Toda glede na dejstvo, da danes ne vemo, do kam je segala 
I j ' antična nekropola tega dela Poetovia v smeri hriba, zlasti pa po nje-
•( govern pobočju, ostane to vprašanje odprto. Za problem nastanka ne­
kropole na zahodni' grajski planoti mogoče vnaša nekaj več jasnosti 
j izmed antičnih nekropol z območja Poetovia tista, ki se je širila vzdolž 
II Prešernove ceste. Njene najbolj zahodne najdbe so ugotovili že na za-
\ četku te ceste pod grajskim hribom. Tako je po vsej verjetnosti temu 
j delu nekropole pripadal nagrobnik nekega vojaka aH veterana XIII. 
11 Gemine legije, ki so ga izkopali iz Drave pod današnjim zaporom.91 
8 9 Agnes Sós, Üjabb avarkori Metek Csepel-Szigetröl, Különlenyomat 
az Arch. Ért. 1961, str. 51, si. 19/11, 20/7. 
9 0 B. Dostâl, Das Vordrängen der grossmährichen materialen Kultur in 
die Nachbarländer, Magna Moravia, Sbornik k 1100. vyrpci prichodu byzant-
ske mise na Morave, Praha 1955. str. 382 si. 
9 1 Blatt Ptuj, str. 31. 
28 , 
Posamezne najdbe, odkrite pod hribom na tem mestu9 2 dajejo slutiti, 
da se je z nekaterimi grobovi ta nekropola širila v višini omenjene ceste 
tudi po južnem pobočju navzgor.93 Glede na najdbe grobov iz mlajše' 
antične faze v neposredni bližini hriba lahko domnevamo, da omenjeni 
grobovi na zahodni planoti niso posamezni pojavi v splošnem na tem 
kraju, temveč da so samo del antične nekropole, ki se je raztezala in je 
bila ugotovljena na tem delu Poetovia. 
Glede na indicije, ki govorijo, kot smo že na začetku omenili, da 
se je nekropola nedvomno širila tudi zunaj danes omejenega prostora 
na planoti in po južnem pobočju navzdol, je nedvomno, da pokopi na 
tej grajski terasi prostorno predstavljajo v bistvu samo mlajši odsek 
omenjene antične nekropole. Načeto pokopavanje pod hribom se je kon­
tinuirano nadaljevalo po hribu navzgor in na njegovi planoti skozi vse 
naslednje periode in faze do XI. stoletja. 
Taka kontinuirana prostorna uporaba istega pokopališčnega mesta 
je nedvomno povezana več ali manj tudi s kontinuiranim naselbinskim 
prostorom. Na vprašanje, kje so ležale naselbine,' katerih prebivalci so 
pokopavali svoje mrtve na tem delu grobišča, bi lahko brez tveganja 
odgovorili, čeprav ni v tej smeri še nič raziskanega, da je lahko bila če 
ne na mestu, kjer je bila antična, vsaj v njeni-neposredni bližini. Glede 
na mnenje prof. Klemenca, da je grajski hrib bil po vsej verjetnosti 
v nemirnih časih preseljevanja narodov refugij,94 in je del naselbine 
če že ne prej zanesljivo v slovanski fazi bil tudi na njegovem vrhu. 
Omenili smo že, da predslovanskim grobovom ne moremo določiti 
etnične pripadnosti, zato se moramo zadovoljiti s trditvijo, da so tu bili 
pokopani tudi pripadniki tistih ljudstev, ki so v času selitve narodov 
ali že živeli ali se od drugod pojavili na ozemlju Poetovia.95 
Nasprotno temu obdobju je najstarejša slovanska naselitev na tem 
območju povezana s karantanskimi Slovani. Čeprav v svoji začetni fazi 
ni bila tako močna, je poleg pojava drugih slovanskih nosilcev prisotna 
do konca grajanja njenega kulturnega kroga. Ta dejstva govorijo o po­
vezavi Poetovia s Karantanijo v zgodnjem srednjem veku. Istočasno ne 
moremo zanikati tudi njegove povezave v tem času, ki jo kaže gradivo 
z vzhodom. Pot prodiranja teh vzhodnih elementov, ki jo je pripravila 
v najstarejši slovanski fazi skupina s keramiko, je bila tako ukoreninje­
na in tako izrazito močna, da tudi v naslednjem obdobju ni bilo ovire 
za impulze s te strani, ki niso bili samo kratkotrajni pojavi, temveč so, 
kot smo videli, dali osnovo za nadaljnje kulturno oblikovanje Ptuja. 
V primerjavi z njimi moramo pojav velikomoravske države na tem 
92 Ibid. str. 40. ' 
9 3 Ibid. str. 32 si. 
94 J. Klemene 1950, str. 78 si. 
95 Nedvomno so zelo ozko povezani s prebivalstvom, ki nam je zapustilo 
svoje grobove na Rifniku, posamezni grobovi tudi na nekropoli pri farni 
cerkvi -v Kranju, na nekropoli Bled-Pristavi I itd. 
29 
ozemlju, 9 6 od koder se je del preb iva l s tva p r e d v s e m iz krogov višjih 
d r u ž b e n i h p l a s t i razseli l in med d r u g i m prisel i l t u d i v P t u j . Nadal jn j i 
dotok s te s t ran i je nedvomno povezan z n e v a r n i m i časi, k i so nasta l i 
z v d i r a n j e m m a d ž a r s k i h čet v k a r p a t s k o kotl ino. D a je t e d a j veliko 
slovanskega preb iva l s tva zbežalo v r a z n e dežele celo n a vzhodnem delu 
b a l k a n s k e g a polotoka, govore pojavi posameznih elementov k u l t u r n i h 
skupin, k i so se oblikovali po r a z p a d u avaros lovanske državne tvorbe 
n a ozemlju k a r p a t s k e g a bazena. 
R é s u m é e 
LA NÉCROPOLE DU MOYEN AGE DE PTUJSKI GRAD 
Ce matériel trouvé à Ptujski Grad dans la vaste nécropole du Haut Moyen 
Age fait partie de celui, destiné à paraître prochainement sous forme de cata-
logue. L'ensemble des travaux effectués dans notre pays et,à l'étranger et por-
tant sur certaines trouvailles qui révèlent de nouveaux aspects culturels et 
chronologiques du Haut Moyen Age autorise une nouvelle analyse du matériel 
de Ptujski Grad. Cette dernière mis à jour quelques divergences par rapport à 
la première monographie consacrée à ce sujet. Il semble "donc utile avant 
la parution du catalogue d'examiner quelques points particulies qui ne 
pouvaient apparaître lors de la première publication. Un certain nombre de 
sépultures (No. 5, 86, 87) semblent appartenir, si l'on en juge d'après 
leur inventaire, à la période pré-slave. Elles sont équipées d'offrandes, dataient 
de là fin de l'intrusion des Huns, et durent jusqu'è la fin du la deuxième 
moitié du Vlème siècle. Certaines d'entreselles ont été découvertes sur la 
pente sud de la colline, ce qui justifie l'idée de l 'auteur d'une nécropole re-
présentant en fait la prolongation le cimetière antique qui se situe le long 
de l'actuelle rue Prešernova. La période slave se divise en plusieurs groupes 
culturels. L'auteur en différencie d'abord une qui appartient à la Grande 
Moravie et qui, apparemment, n'est pas tochtone. Le reste du matériel provient 
du cercle culturel de Carinthie — c'est-à-dire du groupe carinthien et du 
groupe köttlach — du groupe avec céramique et de la culture Belobrdo. La 
plate-forme qui coupe la pente de la colline et la pente elle-même ont été 
soumises à certaines modifications et applanissements au cours desquels les 
ensevelissements anciens ont été partiellement détruits. Il est par exemple 
certain que le squelette trouvé dans la tombe No. 19 a été enterré. immédia-
tement au-dessus d'une tombe plus ancienne. Parmi le matériel de cette dernière 
on trouve également deux boucles d'oreilles déformées. On peut recourir à une 
explicaton de cette nature pour la tombe 294 qui appartient au groupe avec 
céramique. Elle aussi a été détruite par un enterrement plus récent qui 
correspond à la tombe No. 295 du groupe köttlach. Un petit vase trouvé dans"" 
cet ensemble de tombes semblait appartenir à la sépulture No. 295. L'auteur 
attribue aussi la tombe No. 299 au groupe avec céramique et pense que le vase 
trouvé à cet endroit n'a été que déplacé, ce qui explique sa présence dans 
la couche supérieure. La distancé entre les tombes et leur disposition dans 
les différentes nécropoles permet à l'auteur de conclure que les sépultures 
96 Âgn. Sós, Die Ausgrabungen Géza Fehérs in Zalavâr, Arch. Hung. XLI, 
Budapest 1963, str. 59, T. XL VIL Âg. Cs. Sós, Wykopaliska w Zalavâr, Slavia 
Antiqua VII, 1960, str. 235, si. 17. 
30 
de ce groupe étaient surmontées d'un petit tertre. Du point de vue chrono-
logique, ce groupe a probablement duré relativement longtemps sous l'influ-
enee du groupe slave oriental — comme c'est le cas en Panonie, e t c . . . — et 
ceci en dépit du fait qu'il suit immédiatement le groupe carinthien et qu i i 
n'apparaît pas avec les éléments Belobrdo. Le groupe köttlach apparaît en 
même temps que le groupe avec la céramique après le groupe carinthien. 11 
se mêle assez vite à celui de Belobrdo. C'est la raison pour laquelle la question 
reste ouverte de savoir auquel des deux groupes appartient la boucle en b. 
Chronologiquement, le groupe köttlach englobe la période de la deuxième 
moitié du IXème siècle juqu'au moment où, dans le groupe Belobrdo appa-
raissent les colliers à double pendentif. En ce qui concerne la datation des 
éléments de la Grande Moravie, l 'auteur conclut qu'ils sont contemporains 
du groupe köttlach. C'est à ce groupe de Grande Moravie qu'appartiennent 
. en principe les tombes qui ont parmi leur matériel les éperons. Toutefois il 
est difficile de déterminer auquel des groupes culturels cités jusqu'à pre-
sent appartiennent les sépultures d'hommes caractérisées par la présence d'un 
couteau. Enfin l'auteur résume l'ensemble de ces données compte tenu des 
analyses de différentes éléments ainsi que des entités formées par les tombes 
et arrive à la conclusion que la plate forme du Château de Ptuj était utilisée 
à partir de la deuxième moitié du Vème siècle comme nécropole pour la po-
pulation romanisée. D'après les sépultures, l'installation slave peut être attri-
buée aux porteurs de deux cercles culturels — carinthien et oriental. — 
L'auteur traite alors de problèmes concernant les autres cultures découvertes 
sur ce site car le développment ' culturel et l'origine du cercle carinthien 
même ont déjà été traités par ailleurs. Selon lui, les trouvailles de la culture 
de Grande Moravie arrivent dans la région de Ptuj par la Panonie sous la 
forme d'un habitus particulier avec des éléments originaux appartenant spé-
cifiquement à la Grande Moravie. Les éléments de ce groupe culturel n'ayant 
pas évolué dans la région de Ptuj, l 'auteur est d'avis que les tombes de la 
variante de Belobrdo sont la continuation de ce groupe.. Les éléments hongrois 
nous montrent que les contacts culturels avec la Panonie ont été ininterrom-
pus. La région de Ptuj étant périphérique par rapport au cercle carinthien, 
elle n'avait pas les moyens de résister à cette forte poussée venant de l'est. 
L'apparition des éléments de la Grande Moravie est liée selon l'auteur à la 
disparition de l'état dans la Panonie, et les éléments Belobrdo à l'incertitude 
des temps correspondant à la venue des Hongrois dans la vallée des Car-
pathes. 
31 
•FREISINSKI TRG OTOK (GUTENWERTH) 
F e r d o G e s t r i n 
OTOK (GUTENWERTH) 
' Zgodovinski oris 
Ozemlje jugovzhodno od spodnje Krke, torej n a vzhodu t a k r a t n e g a 
slovenskega posel i tvenega prostora, j e v o d d r u g e polovice 11. stoletja, ko 
so n a Dolenjskem prv ič omenjene t u d i freisinške posesti, 1 postajalo 
vedno bolj pomembno.? P r a v z a r a d i tega so se tod utr jevale ali p a so se 
skušale uvel javit i najmočnejše fevdalne rodbine n a Slovenskem. T a k i 
so bili n p r . S p a n h e i m i in Višnjegorci, k i so okoli srede 12. stoletja in dal je 
širili meje slovenskega ozemlja ons t ran spodnje K r k e in Gorjancev na 
škodo sosednje H r v a t s k e , in še drugi fevdalci vse do Habsburžanov, k i so 
se n a z a d n j e kot deželni knez i tod za stoletja utrdi l i . 3 Vsem tem fevdal­
nim r o d b i n a m je bilo s k u p n o zlasti hotenje: čim bolj se n a tem p o m e m b ­
nem področju poli t ično, vojaško, posestno in gospodarsko okrepi t i . V 
zvezi s tem so nasta ja le t u d i mestne in t r ž n e naselbine. T a k o so S p a n ­
heimi ustanovi l i Kostanjevico, pozneje H a b s b u r ž a n i Novo mesto, n a 
freisinški posesti p a je n a s t a l t rg O t o k (Gutenwerd, G u e t e n w e r d , Gu-
tenwerth) . 4 Vse t r i meščanske naselbine so se izoblikovale v vsakem iz­
med t r e h vel ikih okl jukih spodnje K r k e , s čemer, je bi la p r o m e t n a in 
s t ra teška pomembnost teh naselbin še posebej poudar jena . 
<• cA^TTBT la?.nik' Z e m l J i T
š k a gospostva v območju freisinške dolenjske pose­
sti. SAZU I, Razprave IV/6, 1958, str. 5 si. • 
,.. TTF-- Schumi, Die Herren von Krain und der Windischen Mark, Archiv 
tur Heimatkunde 1 (1882/3). A. Meli, Die historische und territoriale Ent­
wicklung Krams vom X. ins XIII. Jahrhundert, 1888. M. Kos, Postanek in raz­
voj Kranjske, GMS 10 (1929), str. 21 sl. L. Hauptmann, Entstehung und Ent-
™ л Ј ч ^ K r a m s > 1 9 2 9 ; i s t i > Grofovi Višnjegorski, Rad 250 (1935), str. 215 sl. 
M. Miklavcic, Premik Kranjske meje ob spodnji Krki v 12. stoletju, SAZU, I. 
razred, Razprave V, Hauptmannov zbornik, 1966, str. 131—141. 
-, Z- P - B l a z n i k > Zemljiška gospostva, o. c , str. 5 sl.; isti, Urbarji "freisinške 
škofije, 1963, str. 50 sl. 
i- ArP rÌm ' M ' ? o š ' S k m e t s k i h domačij okoli Kostanjevice pred šest sto 
leti. V zborniku Kostanjevica na Krki. Ob sedemstoletnici mestnega obstoja. 
Kostanjevica 1953, str. 53 sl. J. LikarT O nastanku mesta in mestnega prava 
Kostanjevice, prav tam, str. 25 sl. M. Kos, Ustanovitev Novega mesta. V zbor­
niku Novo mesto 1364—1965. Prispevki za zgodovino mesta. Maribor—Novo 
mesto 1969, str. 78 sl. F. Gestrin, Trgovsko prometni položaj Novega mesta, 
prav tam, str. 130 sl. Za Otok prim. ,P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o. c. in 
Urbarji, o. c. . 
3 Zgodovinski časopis 33 ; . 
Nastanek Otoka je seveda posredno in na svoj način povezan tudi 
s predhodnim zgodovinskim razvojem. Dolenjska (in torej tudi okolje 
Otoka) sodi že v predslovenski dobi med najbolj naseljena področja slo­
venskega ozemlja in je bilo tudi neposredna okolica Otoka staro kultur­
no ozemlje. Že v prazgodovini je bila tod gosta mreža selišč in potov, 
v rimskem času pa vrsta važnih naselbin (Drnovo, Grobljë) in tudi na 
samem Otoku je obstajala rimska naselbina oziroma postojanka. Ozem­
lje pa je tedaj poleg plovne Krke sekala rimska .»magistrala« prek Treb­
njega in Drnovega na Sisak. V pobočjih Gorjancev so iz starih časov 
številni ostanki razvitega železarstva, ki se je po vsej verjetnosti na­
daljevalo tudi še v slovansko obdobje. Vsekakor je bila poselitev slovan­
skega življa tod dovolj intenzivna.5 Po končanih madžarskih navalih so 
z nastankom utrjene obrambne mejne črte od druge polovice 10. stoletja 
-dalje, s potiskanjem politične in etnične meje prek Gorjancev do Kolpe 
ter s kolonizacijo tega ozemlja in utrditvijo fevdalnih rodbin na tem 
prostoru zrasli pogoji za nastanek trga na Otoku.6 
Prvič se Otok v listinskem gradivu kot trg (forum Gutenwerde) 
omenja šele 1251. leta, torej skoraj 200 let pozneje, ko je na Dolenjskem 
začela nastajati freisinška posest. Ker so škof je to svojo dolenjsko po­
sest zaporedoma podeljevali raznim fevdalnim gospodom ali pa so si jo 
ti nasilno prilaščali (od Višnjegorcev prek Andeških in Babenberžanov 
do Spanheimov),8 je bilo nemogoče ugotoviti, kdo je bil ustanovitelj 
trga.9 Tudi začetek Otoka in prav tako njegova lokacija sta bila do 
arheoloških izkopavanj nejasna oziroma neznana.1 0 Danes pa bi že mogli 
trditi, da je začetek Otoka postavljati vsaj v 12. stoletje in ga je kot 
tržno naselbino mogoče vezati tudi na same lastnike, freisinške škofe. 
Otok je bil eden izmed upravnih središč freisinške posesti,11 tu je 
obstajal freisinški grad (1261) in v njem je yerjetno sedel kaštelan in 
je bila vojaška posadka.1 2 Prav tako je na Otoku že od okoli srede 
13. stoletja sedež sodne oblasti, krvnega sodstva.13 Tu je bila že za Ando-
5 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Ljubljana 1970: M. Kos, 
Kolonizacija in populacija v srednjem veku, str. 69, glej tudi karto Agrarna 
kolonizacija slovenske zemlje, v prilogi. -
6 Prim. P. Blaznik, Urbarji, str. 54. 
7 Schumi, UB II, 142; Jaksch, MC IV, 398; FRA II 31, 154; P. Blaznik, Zem­
ljiška gospostva, str. 5 si. 
8 MHK 17, str. 67; F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, 
Ljubljana 1929, str. 12; P. Blaznik, Urbarji, str. 50 si. 
9 Prim. F. Zwitter, Mesta, o. c, str. 12. 
10 Večinoma so ga istovetili s Hrvatskim brodom, prim. F. Zwitter, Mesta 
o. c, str. 12; S. Jug, Turški napadi na Kranjskem in Primorskem do prve 
tretjine 16. stoletja, GMS 24 (1943), str. 16. P. Blaznik, Zemljiška gospostva, 
str. 23, ga je že postavljal na Otok, a jasno je pokazal, da je Otok locirati 
na Otok I. Pirkovič, K topologiji freisinških j>osesti na Dolenjskem, Kronika 9 
(1961), str. 176 si., prim, še I. Pirkovič, Freisinški urbarji, Problemi 2 (1964), 
str. 253 si. 
11 P. Blaznik, Zemljiška gospostva, str. 11. 
12 Schumi, UB II, 220; P. Blaznik, Urbarji, str. 50. 
13 P. Blaznik, Urbarji, str. 51, 262 (v letu 1395/6 je bil dohodek sodišča 
na Otoku 14 mark denarjev). 
34 
ških kovnica d e n a r j a in njeni novci, kovani po b r e š k i h in verjetno t u d i 
oglejskih vzorcih, so v 13. stoletju krožil i kot p lač i lno sredstvo t u d i n a 
H r v a t s k e m in j u ž n e m Ogrskem. 1 4 N ä O t o k u je obsta jala že v času 
babenberškega u r b a r j a (torej p r e d prvo omembo O t o k a kot trga) mit­
nica, k i se n a š t e v a h k r a t i z m i t n i c a m i v Višji gori, Mehovem in K r š k e m . 
V p r v i h dveh desetlet j ih 14. stoletja je mitnica, k i jo je. u p r a v l j a l t u d i 
k a š t e l a n s Prežeka, p r i n a š a l a las tn iku precejšnje d o h o d k e ; ti se niso 
bistveno razl ikoval i od dohodkov drug ih zgoraj omenjenih mi tn ic . 1 5 
N a O t o k u je bi la župni ja z župni j sko cerkvijo sv. K a t a r i n e v sre­
dišču trga. 1 6 Poleg nje p a sta bili v t rgu vsaj še dve d r u g i cerkvi, cerkev 
sv. Nikola ja ob t r š k e m p r i s t a n i š č u n a severu naselbine, 1 7 ver jetno do 
konca 13. stoletja p a je bi la v t rgu še t re t ja cerkev neznanega p a t r o n a 
(morda sv. Mihaela) ob j u ž n e m v h o d u v t rg t ik ob t a k r a t n i s trugi K r k e , 
k i jo p o z n a m o šele p o izkopavanj ih . 1 8 
T r ž n a naselbina je imela lastno u p r a v o s sodnikom, ki ga je vse­
k a k o r postavl ja l t r š k i gospod; sodniki se omenjajo že od okoli srede, 
13. stoletja dalje. V zadnjem obdobju obstoja je t rg zelo ver jetno imel 
avtonomijo s t r š k i m sodnikom n a čelu. 1 9 Velikost t rga je z a e n k r a t še 
nemogoče ugotoviti, č e p r a v njegov širši teritori j , n i bi l manjš i od okoli 
10 hektar jev. T u d i pr ib l ižnega števila prebiva ls tva; k i je bilo sprva p r e ­
cej tuje — nemško, bavar sko — a pozneje vsekakor povsem slovensko,2" 
k a r kažejo posamezni ohranjeni p r i i m k i t ržanov, ne p o z n a m o . V e n d a r 
l a h k o t rd imo, d a sodi nase lb ina med na jpomembnej še t r ške , naselbine 
na Slovenskem v srednjem veku. 2 1 
Višek je t rg O t o k doživljal konec 13. in večji del 14. stoletja, ko je 
t e d a j v n e k e m smislu bil p rot iu tež t e d a j ed inemu mestu n a Dolenjskem. 
G o s p o d a r s k a dejavnost t r ž a n o v n i bi la toliko vezana n a kmeti jstvo, če­
p r a v so imeli posamezne kose zemljiške posesti in cele kmeti je ter j emal i 
1 4 V. Travner-E. Baumgartner, Naši srednjeveški novci, ČZN 25 (1930), 
str. 146 si.; J. Klemene, B reški denarji na Hrvatskem, GMS 20 (1939), 
str. 271, 
1 5 Schumi, Archiv II, 253; FRA II 35, 443 in 36, 53 in 151. F. Zwitter, Mesta, 
o.e., str. 12; P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., str. 11, P. Blaznik, Ur­
barji, str. 73, 117. 
. 1 6 Prim.. I. Pirkovič, K topografiji, o.e., str. 177; P. Blaznik, Urbarji, o.e., 
str. 245: 1318 — »...gelegen in Gutenwerder pfarr.« AS, listine — 1467 april 
20 (»...alles in Gutenwerdter pharr gelegen.«). Faro so po propadu Otoka 
prenesli v Škocjan. 
1 7 Prim. AS, RDA — Bekantnuss Tabellen, 57. 
1 8 Izkopavanja v letih 1969 in 1970, prim. V. Šlibar, Odkrili smo srednje­
veški freisinški trg Gutenwerth, .Dolenjski razgledi n° 3, 1968 dec. 3, str. 23 
do 30; isti, Arheološki projekt Mihovo v letu 1969, prav tam n° 7, 1969 dec. 4, 
str. 86—88. 
1 9 Prim. P. Blaznik, Urbarji, o.e., str. 51; AS, listine — 1321 avg. 24,-
1322 sept. 29. -
2 0 Prim. AS, listine — 1322 sept. 29; 1320 marec 20; ca 1400 s. d. (meščan 
Peter Pečnik). ' 
2 1 Prim. I. Pirkovič, Rojstvo in" smrt Gutenwertha, Dolenjski razgledi 
n°3, 1968 dec. 5, str. 17—22; isti, Nova zgodovinska obzorja na Otoku, .prav 
tam n° 8, 1969 dec. 18, str. 89—92. 
3- 35 
in obrtno proizvodnjo. Trg je namreč ležal ne samo sredi rodovitne ni­
žine, marveč tudi na pomembni prometni smeri, kopni in deloma vodni 
po Krki, ki je povezovala Panonsko nižino z zgornjim Jadranom oziroma 
Italijo. Skozi trg pa je šla tudi pot v smeri jug—sever preko Kronovega, 
ki je bil verjetno neko dobo tudi trg, proti Savi. Sodeč po splošnem raz­
voju trgovine na Slovenskem in po arheoloških preostankih na Otoku 
se je tudi Otok močno vključeval v trgovino proti primorskim mestom 
in Italiji ter v obratni smeri proti Panonski nižini. Saj je tudi kovnica 
denarja že zgodaj v 13. stoletju nastala zaradi takrat že zelo cvetoče 
trgovine s Hrvatsko in Ogrsko. V prvi smeri je ta trgovina posredovala 
zlasti živino, kože, usnje, kožuhovino, vsekakor tudi žito in verjetno ko­
vinske proizvode, v drugo pa mediteranske proizvode in lavantinsko bla­
go. Čeprav je bila to predvsem posredovalna trgovina med dvema raz­
ličnima področjema — o čemer priča tudi dovolj veliko trško pristanišče 
ob Krki, je vendar trgovina deloma slonela tudi na trški obrtni proiz-
v fevd zemljo in desetino v posameznih vaseh,22 kakor pa na trgovino 
vodnji. Ta se je po oblikah in kakovosti v času trškega viška povsem 
vezala na srednjeevropske rokodelske izdelke. Izkopavanja so ugotovila 
zlasti tri obrti širše dejavnosti: usnjarstvo,»ki je imelo tod svoje kore­
nine že od prvih faz nastajanja trga, kolikor morda tudi ne že prej, lon­
čarsko obrt s širokim izborom izdelkov in ornamentov in kovinske, zlasti 
železarske proizvodnje z izredno bogato serijo potrošnih in vojaških iz­
delkov. Sodeč po množinah najdb izdelki teh obrti vsekakor niso služili 
samo za lokalne potrebe, temveč tudi za širšo trgovino. Delu trškega 
prebivalstva sta dajala življenjske osnove ali pa vsaj dodatni zaslužek 
tudi tovorništvo in brodarstvo ter ribištvo. 
Moremo torej reči, da je bil trg ob svojem višku pomembno trgovsko 
in obrtno središče ne samo lokalnega, ampak celo širšega pomena.2 3 
V drugi polovici 14. stoletja je začel trg iz različnih vzrokov upa­
dati. Pri tem niso bili toliko pomembni niti agrarna kriza freisinške po­
sesti, ki se kaže v prvi polovici stoletja, kajti ob koncu istega stoletja je 
ne opazimo več, niti ne vedno večji razkroj freisinške posesti na desnem 
bregu Krke, zaradi česar je Otok izgubljal pomen ene osnovnih posto­
jank te posesti, niti vedno novo prilaščanje oziroma podeljevanje frei­
sinške dolenjske posesti drugim fevdalcem (Habsburžani so si jo lastili 
v letih 1335—1365, Celjani so jih dobili v zastavo v začetku 15. stoletja).24 
Poglavitni vzrok, za upad Otoka je vsekakor gledati zlasti v politični, 
vojaški in gospodarski utrditvi Habsburžanov v. tem prostoru in ustano­
vitvi njihove mestne naselbine, Novega mesta, ki so ga vseskozi podpi­
rali in obdarili s pomembnimi trgovsko prometnimi pravicami. Zaradi 
naglo rastoče vloge Novega mesta ni upadal samo freisinški Otok, mar-
22 Prim. AS, listine — 1321 avg. 24, 1367 dec. 29, 1373 jan. 23, ca 1400 
s. d., 1459 dec. 21. 
23 Prim. op. 18 in 21. 
34 Prim. P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., str. i l ; isti, Urbarji, o.e.. 
str. 50, 54. 
36 
več tudi tedaj že deželnoknežja Kostanjevica.25 Svoje so k upadanju 
Otoka prispevali tudi turški vpadi in druge vojne. Turški vpad leta 1473 
pa je pomenil konec trga.26 Tedaj so Turki Otok, v katerega se je za­
teklo okolno prebivalstvo, obkolili in ga v tretjem naskoku osvojili, po­
vsem požgali, prebivalstvo pa deloma pobili, deloma odpeljali s seboj. 
Po tem udarcu se trg ni več obnovil, usahnili so sokovi življenja, ki so 
ga prej napajali. Njegove ostanke pa je prekrila trava. 
V i n k o Š r i b a r 
POROČILO O ARHEOLOŠKEM ODKRIVANJU 
FREISINŠKEGA TRGA OTOK PRI DOBRAVI (GUTENWERTH) 
Na pobudo stolice za občo zgodovino srednjega veka pri Filozofski 
fakulteti Univerze v Ljubljani je Center za zgodnjesrednjeveške in sta-
roslovanske študije pri Narodnem muzeju v Ljubljani vključil v svoj 
terensko raziskovalni projekt odkrivanje freisinškega trga Otok (Gu-
tenwerth). ' 
Potem, ko smo leta 1967 opravili topografska in prva sondažna de­
la, s katerimi smo locirali Otok (Gutenwerth) in določili njegovo veli­
kost, smo v letih 1968, 1969, 1970 in 1971 sistematsko izkopavali na dveh 
večjih arealih znotraj naselitvenega kompleksa. Gradivo, ki je v času 
sistematičnega izkopavanja prišlo na dan, je bilo v večini visoko- in 
poznosrednjeveško in le deloma zgodnjesrednjeveško in antično. Značaj 
naselja je v celoti visoko in poznosrednjeveški. Tako se je zgodilo, da 
smo z arheološko metodo izkopali in sedaj izkopavamo gradivo, ki je 
po normativih arheološkega društva Slovenije iz nearheološkega delov­
nega območja. Kljub temu, da zanima zgodovinarje le končni izsledek 
arheološkega vrednotenja, nas v tem primeru metoda izkopavanja sili 
tudi k sistematični arheološki obravnavi oziroma poročanju ne samo 
o končnih izsledkih, ampak se mora ukvarjati tudi s posredovanjem do­
kumentacije in šele nato preiti k vrednotenju. V pričujočem tekstu bomo 
posredovali dokumentacijo in izsledke vsakoletne terenske akcije za leti 
1967 in 1968, na koncu delnega poročila iz leta 196'8 pa bomo poskušali 
strniti izkopavanja do leta 1971 v enotno podobo. Pri izkopavanju na 
Otoku je prišlo na dan veliko število železnih predmetov, fragmentov 
keramičnih posod pa je več tisoč. Sistematske obdelave tega gradiva 
25 Prim. F. Gestrin, Trgovsko prometni položaj Novega mesta, o. c, str 
150 si. • 
26 Glej K. Kovač, Beiträge zur Geschichte Krains, Carniola 1911, str. 166 
si.; S. Jug, Turški vpadi, o.e., str. 16; P. Blaznik, Zemljiška gospostva, o.e., 
str. 13. Prej so mislili, da se je Otok že v prvi polovici 14. stoletja izgubil iz 
zgodovine (Prim. F. Zwitter, Mesta, o. c., str. 12). 
37 
v okviru pričujočega poročila ne moremo opraviti. Zadovoljili se bomo 
samo s sumaričnim pregledom. Keramiko in železne predmete pa bomo 
obravnavali v dveh ločenih poročilih. 
ZAGREB 5 5 KM 
PROJEKT M I H O V O M 1-75000 
38 
39 
Začasno poročilo o sondiranjih v letu 196? 
• Namen raziskovanja: 
1. S sondiranjem ugotoviti lokacijo in razprostranjenost poznosred-
njeveškega trga Otok (Gutenwerth). 
2. Opraviti mikrotopografijo desnega brega Krke nasproti vasi Do­
brava v pasu, ki meri okoli 800 X 700 m. To je prostor južno od vasi 
Drama med sotočjem Šentjernejskega potoka in Mihovice. 
M i k r o t o p o g r a f i j a 
Na obdelovalnih površinah pravkar omenjenega prostora so prišle 
do sedaj na dan najdbe le vzhodno od ceste Dobrava—Šentjernej. To 
je prostor, ki je splošno znan pod krajevnim imenom »Otok«. Proti, 
vzhodu ga omejuje potok Mihovica. Je ravan, ki visi od zahoda proti 
vzhodu in ima dve rahlo poudarjeni manjši površini: obzidano poko­
pališče s cerkvijo sv. Miklavža v sredi in nizko gomilo z grebenom v 
smeri sever-jug, okoli 250 m južno od Miklavževe cerkve. To je na njivi 
parcelne št. 2670, zadnji v smeri proti vasi Drama. 
Severno od cerkve, v smeri vzhod-zahod, teče širok in plitev jarek, 
ki zahodno od cerkve v blagem loku zavije proti severu oziroma da­
našnji strugi Krke. S tem je ta površina razdeljena na dva neenaka 
dela: manjši je med Krko in cerkvijo oziroma omenjenim jarkom, večji 
pa med cerkvijo in Dramo. Prvemu oziroma manjšemu pravijo doma­
čini »Irgel«. Tu so travniki in njive. Od cerkve oziroma od pokopališča 
teče premočrtno proti Drami poljska pot, ki drugo, večjo površino, deli 
na vzhodni in zahodni del. Na zahodnem delu so večinoma njive, na 
vzhodnem pa travniki in nekaj njiv, ki so tesno ob poti. Cerkev je z 
utrjenim kolovozom povezana s šentjernejsko cesto. Levo in desno od 
njega je sadovnjak. Pokopališče ima nepravilno peterokotno obliko ter 
ga omejuje dokaj dobro grajen zid iz kamna. Na sredi pokopališča stoji 
cerkev sv. Miklavža. V severozahodnem vogalu pokopališča je mežna-
rija ki še danes nosi hišno številko »Otok 1«. Za parcele jugoza­
hodno od cerkve, kat. št. 2689 in 2690, je vezano krajevno ime »Ostat«. 
Po izjavi lastnikov in drugih domačinov, so na »Otoku« prišle na 
dan različne najdbe na naslednjih parcelah: 
1. V sadovnjaku, na levi in desni strani šentjernejske ceste, v ne­
posredni bližini pokopališkega zidu, na parcelah kat. št. 2690 in 2730 so 
ostanki temeljev stavb. Ivan Selak iz Dobrave trdi, da je v sadovnjaku 
na parceli kat. št. 2730 v času ko je živel njegov stari oče, še stala sta­
novanjska hiša. 
2. Na »Oštatu«, zlasti na srednjem in vzhodnem delu že prej ome­
njenih parcel prihajata na dan pri oranju gradbeni material in kera­
mika. Po pričevanju lastnika Ivana Selaka je njegov oče tu izkopal že­
lezen meč in neke druge kovinske predmete. 
3. Na meji med parcelama 2688 in 2689 je lastnik parcele 2688 Ivan 
Selak iz Dobrave odkril zid iz kamna, vezan z malto. Lastnik trdi, da 
40 
na tem območju orjejo plitveje zaradi trde podlage, ki ni naravna. Na 
parceli 2676 pa naj bi v globini brazde naleteli na tlak iz »betona« — 
estrih. 
4. V globini brazde so na vzhodnem koncu njiv kat. št. 2672 in 2673 
zadeli na zidove iz velikih obdelanih blokov — kamna. 
5. Pri obhodu omenjenega prostora smo dobili na njivah številne 
fragmente keramike in drobce gradbenega materiala-malte, kamnov 
z ostanki malte ter kosov opeke. Fragmenti keramike so poznosrednje-
veški. Najdbe so omejene na parcele 2690, 2689, 2688, 2687, 2686 in 2676. 
To so njive zahodno od poti, ki vodi od Miklavževe cerkve proti Drami. 
Najdbe na parcelah št. 2673 in 2672 so na zahodni polovici njiv. 
Ugotovitve pod točkami 1 do 5 so dale neposreden povod, da smo 
začeli s sondiranjem prav na tem prostoru. Za kriterij, kam naj bi po­
stavili sonde, smo morali upoštevati ne samo topografske elemente (pro­
stor, poudarjene višine, bližina vode itd.) temveč tudi poplavljanje. Po 
izkušnjah domačinov, še posebej lastnikov parcel na Otoku, je ves ta 
prostor, razen pokopališča, poplavljen skoraj pri vsakem zvišanju vo­
dostaja Krke. To se dogaja enkrat ali dvakrat vsako leto. Ko smo iskali 
prostor za sonde, še nismo poznali prejšnjih odnosov višin med Krko 
m tem prostorom, zato smo sondirali nepoplavljena ali malo poplavljena 
mesta. 
Ob upoštevanju teze, da je bil ta prostor nekoč otok in da je bila 
v poznem srednjem veku in deloma v novi dobi Krka plovna, sledi, 
da je za rekonstrukcijo srednjeveške situacije, območja potrebno ugo­
toviti tudi tedanji potek Krke. Elementi rekonstrukcije so naslednja 
dejstva: popolnoma jasno, v obliki nižje terase je ohranjen desni 
breg nekdanje struge Krke ob desnem bregu potoka Mihovica (ob 
vasi Drama) do njegovega izliva v Krko. Od Drame proti zahodu je 
ozek pas travnikov vse do izliva Šentjernejskega potoka v Krko. Me­
nimo, da je to naravno nadaljevanje izrazitega dela stare struge ob po­
toku Mihovica. Dno in najbrž cela širina stare struge sta dovolj izrazita 
tudi pri Drami ter ob Šentjernejskem potoku do njegovega izliva v Kr­
ko. Na ta način smo prišli do starega korita Krke, ki je potekalo od 
izliva Šentjernejskega potoka proti Drami ter v mogočnem loku ob 
potoku Mihovica do prostora vzhodno od Miklavževe cerkve. Tu je 
razširjeno vozlišče, ki kaže ostanke najmanj treh tokov: prvi je nada­
ljevanje glavnega toka, ki smo mu sledili do Miklavževe cerkve. Tu 
spremeni smer ter zavije skoraj pod pravim kotom proti zahodu. Od 
tega dela struge so ohranjeni ostanki obeh bregov severno od pokopa­
lišča. Po približno 200 m zavije zopet v ostrem loku proti severu. Ustje 
tega korita je zelo izrazito, ima deltoidno obliko ter pada v dveh terasah 
proti današnjemu toku Krke. Oblika ustja in terase ne govorijo o pre­
kinjeni stari strugi, temveč o pravem ustju v neki drugi tok. Imejmo 
za sedaj to za najstarejši tok Krke v tem delu doline in ga imenujmo 
»struga 1«. Ustje nasprotuje takemu tolmačenju, toda kot bomo videli 
pri nadaljnji obravnavi, je nastalo kasneje. 
41 
SITUACIJA OTOKA 
-SPREMINJANJE REČNIH TOKOV 
Za strugo 2 opredeljujemo kasnejši tok, ki se iz vozlišča vzhodno 
od cerkve odcepi naravnost proti severu oziroma proti današnji strugi 
Krke. -
Struga 3: v času struge 2 predpostavljamo delno oživljanje struge 
1 (na prostoru severno od cerkve). K strugi 3 sodi tudi deltoidu podobno 
42 
ustje z dvema terasama. Tako tolmačenje tokov tudi terja, da predposta­
vimo umetno ali naravno korito, ki se popolnoma ujema z današnjim 
tokom Krke med izlivoma Šentjernejskega potoka in Mihovice. Ime­
nujmo ga poslej struga 4. 
Če postavimo v čas Otoka (Gutenwertha) strugo 4, smo s tem ome­
jili velikost, obliko in način formiranja otoka, na katerem naj bi trg 
stal. Tu so potem tudi elementi za datacijo ostalih starejših tokov. 
Situacija v času- »otoka« naj bi torej bila: iz struge 2, tj. iz vozlišča 
vzhodno od cerkve, je izkopan »kanal«, ki vodi po levem delu zapu­
ščenega meandra iz struge i. V tem času pa je že moral obstajati tok 
med današnjim ustjem Šentjernejskega potoka in Mihovice. Ker je iz­
ključen vsak dvom o obstoju struge 1, gre za umeten prekop ali za na­
raven rokav Krke ali kakega potoka, ki je danes izginil ali spremenil 
smer. Terase ob izlivu »kanala« pričajo, da je bila struga 4, kakor smo 
jo imenovali uvodoma, globlja od »kanala«. Na ta način smo dobili otok, 
ki obsega ves prostor med Krko in sotočjem Šentjernejskega potoka in 
Mihovice do vasi Drama, tj. med strugama 1 in 4. Ker je »kanal« za 
formiranje otoka nepomemben, k e r , omejuje samo »irgel«, je treba 
odgovor za nastanek iskati v njegovi uporabnosti; ta je v rečnem 
pristanišču, ki naj bi stalo na levem bregu kanala v podaljšku 
poljske poti pod mežnarijo. Sledi logičen sklep, da je struga 1 nastala 
pred' poznim srednjim vekom, današnji potok pa je nastal, ko ta kraj 
ni bil več naseljen. 
Navedena spoznanja in hipoteze smo oblikovali v kriterije za na­
slednjih 6 sond: 
Sonda 1 je na poti med cerkvijo sv. Miklavža in vasjo Drama. Sonda 
leži v smeri SV-JZ ter prečka že omenjeni kolovoz. Poteka'iz SZ roba 
Selakove njive, kat. št. 2681, ter se izteče na /Z vogalu travnika, kat. 
št. 2691. Sonda je dolga 14,65 in široka 1 m. Površina sonde na prostoru 
Selakove njive je danes obdelana in zasejana z ajdo. Površina kolovoza 
je trdo steptana, s sledovi koles, poraščena s srednje visoko travo. Med 
izkopavanjem je bila površina sonde na travniku obrasla z nizko travo. 
Sonda pada proti zahodu" in vzhodu. Ker je pot v uporabi, smo 
izkopavali ločeno zahodni in vzhodni del sonde. Zahodni je bil dolg 
6,5, vzhodni pa 5,8 m. 
Sonda 1, severni profil od 0,00 do 5,8 m - ' 
Gornja črta profila se dviga od Z proti V. Pri 5,8 m je za okoli 20 cm višja 
kot pri izhodiščnici na Z robu sonde. Humus sega do 50 cm pod površino, sledi 
subhumus, ki je1 pomešan z lomljenci, fragmenti poznosrednjeveške keramike in 
kosi živalskih kosti. V globini okoli 90 cm pod današnjo površino začenja svet-
lorjava ilovica, ki jo štejemo že za sterilno plast. 
Sonda 1, severni profil od 10,85 do 14,7 m 
Gornja črta profila pada od 10,85 do 13,2 m za 20 cm, nakar se do 14,7 m 
'dvigne za 10 cm. Obdelovalni humus, ki je redko pomešan z drobnimi lom­
ljenci, je debel do 0 cm. Plast subhumus a je debela okoli 70 do 80 cm in^ je 
močno pomešana z lomljenci; med 11. in 12. m so fragmenti poznosrednjeveške 
43 
keramike, okoli 14. m pa večji kosi moljenca. V globini 90 cm do 1 m pod da­
našnjo površino začenja sterilna plast svetlorjave ilovice. 
Ob severnem profilu med 12 in 13 m smo vrtali z ročnim geološkim sve­
drom. Vrtma je bila globoka 1,5 m (pod dnom sonde). Tudi v tej globini je bila 
se plast ilovice. J O J 
Sonda la, zahodni profil 
Gornja črta profila pada neenakomerno od / proti S. Na dolžini 5.8 m meri 
nagib okoli 20 cm. Obdelovalnega humusa ni mogoče ločiti od subhumusa. Enot­
na plast sega v globino do 60 cm pod" današnjo površino. Od 0,00 do 1,00 ter od 
2,8 doi 3,2 m je mešana z lomljenci velikosti do 10 X 10 cm, fragmenti poznosred­
njeveške keramike m kosi oglja. V globini 50 do 60 cm, z nagibom od S proti J, 
je 10 cm debela plast srednje rjavega subhumusa, ki je gosto pomešan z lom­
ljenci velikosti do 2 X cm. 
Od 2 do 5 m pokriva planum svetlo rjava ilovica, pomešana s svetlo rja­
vim subhumusom, lomljenci velikosti do 5 X 5 cm in drobnimi koščki oglja. 
Г н poglabljanju te površine, med planumoma 3 in 4, so bile živalske kosti 
in tragmenti poznosrednjeveške keramike. 
T I °4- ^ 0 ' 7 d 4 Ufim J"e n a planumu 3 humus, ki je pomešan z lomljenci 
velikosti do 10 X 15 cm m številnimi keramičnimi fragmenti, ki ležijo v glav­
nem sredi tega dela sonde. Na površini planuma od 10,7 do 11,7 m leži nekar 
večjih kamenitih blokov velikosti od 20 X 30 do 40 X 50 cm. Od 13,4 do 14,6 m so 
v vrsto položene plošče, na katerih so ležali fragmenti poznosrednjeveške ke­
ramike. Plošče merijo od 20 X 30 do 25 X 60 cm. Na opisani površini razliku­
jemo tri območja m sicer: od 10,8 do 11,9 m ležijo trije veliki lomljenci veli­
kosti 50 X 20, 36 X 18 in 25 X 15 cm. Prva dva sta tesno drug ob drugem. Sti­
kata se ob daljših oseh. Ležita v temno rjavem humusu. Od 11,9 do 13,6 m je 
srednje rjav humus, v katerem je bilo veliko fragmentov poznosrednjeveške 
keramike. Od 13,6 do konca sonde je tlak iz lepo zloženih plošč, ki ležijo na 
temno rjavem humusu. 
T o l m a č e n j e s t r a t i g r a f s k i h i z s l e d k o v v s o n d i 1 i n i a 
N a d r u g e m p l a n u m u sonde i , med 5 in 6,75 m, p o k r i v a površ ino 
droben lomljenec, k i bi bi l l a h k o h o d n a p o v r š i n a oziroma pot . Tó je 
47 cm p o d - d a n a š n j o površ ino. Ist i položaj je v vzhodnem podal j šku 
sonde. V globini 50 cm p o d današn jo površ ino, med 11- in 11,6 m, 
je zopet droben lomljenec, ki t u d i daje videz h o d n e površ ine. Č e p r a v 
nismo raziskal i pros tora p o d potjo m e d obema k r a k o m a sonde 1, domne­
vamo, da se oba os tanka h o d n i h površ in vezeta v eno h o d n o površ ino. 
Okol i 80 cm p o d današn jo površ ino, na severnem podal j šku sonde 1 
med.10,8 in l l , 7 0 m ter med 13,5 in 14,7 m sta dve skupin i plošč, k i ju 
l a h k o i m a m o za h o d n i površ in i znotra j aH z u n a j enega ali dveK s tavbnih 
objektov. T a k o tolmačeno situacijo p o p l a n u m i h dopolnjujejo t u d i pro­
l i l i : izrazi ta h o d n a p o v r š i n a v z a h o d n e m prof i lu sonde 1 a, k i smo jo 
označil i kot p las t 2 je okoli 50 cm p o d današn jo površ ino. T a horizont 
zasledujemo t u d i m e d 10,85 in 12 m in sicer v sklenjeni čr t i lomljenca, 
debeli do 10 cm, k i se navzdol nag loma redči. V globini 80 cm, med 11,4 
m 12,20 m ter med 13,5 in 14,7 m sta p o u d a r j e n i r a v n i vrsti srednje veli­
kih k a m n i t i h blokov. To sta dve novi hodni površ ini , ver jetno nepove­
zani. Najs tare j ša h o d n a p o v r š i n a iz p las t i s u b h u m u s a v ilovico v globini 
1,10 m p o d današn jo površ ino, med 12 in i 3 m, kjer so bili f ragmenti 
k e r a m i k e razl ični od t ist ih na z a h o d n e m ali v z h o d n e m delu sonde 1. 
44 
Vzhodni del severnega prof i la v sondi 1 kaže naslednje h o d n e površ ine : 
1. današnjo, 2. p o t oziroma cesto v globini 50 cm pod današn jo površ ino, 
3. hodno površ ino oziroma t l a k v globini okoli 80 cm p o d današn jo po­
vršino, 4. hodno površ ino v globini okoli 1,10 m p o d današn jo površ ino. 
V vzhodnem delu sonde 1, smo ugotovili izrazito h o d n o površ ino al i 
»cesto« v globini 50 cm in jo l a h k o povezujemo s h o d n o površ ino v isti 
globini v vzhodnem delu sonde 1. 
Sonda 2 je na parceli kat. št. 2670, last posestnika Mencina Jožeta iz Drame. 
Danes je to njiva, ki je bila med izkopavanjem zasajena z repo-in korenjem. 
Njiva ima obliko ozkega in dolgega pravokotnika, ki teče tesno ob vzhodni 
strani kolovoza. Južna polovica njive je napeta v nizek kopast »hribček« z zelo 
položnim pobočjem. Izročilo, tako pripoveduje lastnik Mencin, trdi, da je na 
tem mestu nekoč stala cerkev. Pri detajlnem ogledu površine njive smo našli 
številne fragmente poznosrednjeveške keramike. Meritev pa je pokazala, da 
prej omenjeni »hribček« izrašča iz skoraj ravnega okolja ter že na prvi 
pogled deluje kot umetna tvorba. Sonda seka vrh »hribčka«, prečno njivo od 
njenega zahodnega do vzhodnega roba, dolga je 10 in široka 1 m. Površina 
sonde je svetlo rjav in fino zrnat humus. 
Sonda 2, severni profil 
Severni profil sonde 2 kaže naslednje zaporedje plastenja: objektu, čigar 
zid smo odkopali med 5,2 in 5,8 m, imenujemo ga poslej objekt 1 (sem spada 
še tlak, ki smo ga ugotovili v globini 95 cm), sledi zasip iz temno rjavega 
humusa, ki je v profilu označen z zaporedno številko 11. V tega je izkopana 
gradbena jama za zid med 2,7 in 3,7 m. Poslej ga bomo označevali kot objekt 
2. Objekta 1 in 2 zasuje plast 10, t j . srednje rjav humus, pomešan s peskom 
itd. Na tej osnovi se nadaljuje kopasto plastenje. Izmenoma si sledijo plast 
9 (lomljenec itd.), plast 8 (humus, pomešan z lomljencem) in končno plasti 6 
in 7 (pesek, pomešan s humusom). V vznožju tako nastale tvorbe je bila 
vkopana gradbena jama za zid (med 0,5 in 0,9 m). Poslej zid 3. Ko je bil 
porušen tudi ta objekt, se je nadaljeval proces kopastega zasipanja. Sledijo: 
plast 5 (gradbeni material), plast 4 (droben lomljenec), plast 2 (srednje rjav 
humus, pomešan s peskom). Zasipne plasti od 1 do 9 so bile praviloma skupne 
za drugi in tretji objekt in šele nato je celo kopo pokril humus, ki so ga 
začeli obdelovati.1 
T o l m a č e n j e z n a č a j a o b j e k t o v v s o n d i 2 
Notran j i oz. z a h o d n i rob z idu 1 kaže zavijanje v lok, 0,5 m p o d da­
našnjo krono tega zidu. Okol i 10 cm n a d t l a k o m iz mač j ih glav je p las t 
žgane ilovice, k i smo jo obravnava l i p r i opisu p l a n u m a 4. T a je brez 
nadal jn jega os tanek površ ine, n a k a t e r i je bilo v e č k r a t kur jeno. N a d 
tem »kuriščem«, tesno ob not ran j i steni z idu 1, so v viš ini 10 do 20 cm 
ohranjeni sledovi žganega h u m u s a in ilovice. O d t l a k u navzgor, skozi 
vse plast i , so bili poleg k e r a m i č n i h f ragmentov še kosi ž l indre. Tesno 
ob zunanj i oziroma vzhodni s t ran i z idu je t e n k a p las t h u m u s a , k i je 
p o m e š a n s svetlo r u m e n o ilovico. To gradivo p o k r i v a temelje z idu od 
njegovega n a s t a n k a , k a r dokazuje š t i r i k r a t n o plastenje svetlo r u m e n e 
ilovice, p o m e š a n e s k v a r c i t n i m peskom. Te j mešanic i domačini pravi jo 
1 Situacijo sond in podrobno dokumentacijo poteka raziskovanja (planumi in profili) 
vseh sondah bomo objavili v posebnem zvezku. 
45 
vareš ter jo kovači uporabl ja jo p r i var jenju železa. Kjer je bil vareš 
gosto m e š a n z vel ikimi kosi oglja, so p las t i do 5 cm debele. To so časov­
ne cezure med ponovnimi na lagan j i gradiva . V »varešu«, en meter od 
zidu, je bilo več kosov železne ž l indre. Med odkr ivan jem je bil k u p »va-
reša« visok do 70 cm in v osnovi dolg 2,5 m. O p i s a n i os tanki in situacija 
n a m vsiljujejo domnevo, da ostanki z idu 1 predstavl ja jo sestavni del 
nekega objekta-peči, v k a t e r e m so tal i l i železo in zelo ver jetno t u d i 
druge kovine, recimo srebro. P o p r e n e h a n j u obratovan ja »peči« so zgra­
dili objekt, od k a t e r e g a smo v sondi odkri l i del zidu, k i smo ga označil i 
s številko 2. Z a r a d i s tat igrafskega odnosa, t j . , d a je zid 2 mlajši od z idu 1, 
m o r a m o sklepat i , da nis ta v n e p o s r e d n i povezavi. Isto l a h k o t r d i m o za ' 
objekt 3 v odnosu n a objekta 2 in 1. P r i deta j lnejšem čiščenju in po-
glabl janju smo ugotovili, d a je monol i tni peščenec, vgra jen v zid 3, 
- obdelan in s e k u n d a r n o vgra jen kot g radbeni mater ia l . 
Sonda 3 je za okoli 60 m severno od sonde 2 in še vedno na isti njivi. Teče 
med njenim vzhodnim in zahodnim robom, usmerjena SSV— J JZ, dolga 12 in 
široka 1 m. Izkopali smo jo v treh planumih. 
j Sonda 3, severni profil 
i ... Gornja linija profila je usločena, tako da doseže višinska razlika med sre­
dino in obema koncema profila 20 cm. 
1. Sledi plast obdelovalnega srednje rjavega humusa, ki je ob konceh pro­
fila debel do 50 in v sredi 25 cm. 
2. Na zahodnem koncu profila je pod obdelovalnim plast temno rjavega 
humusa, ki je močno pomešan-z lomljencem velikosti do 10X5cm, s fragmenti 
visoko in poznosrednjeveške keramike in velikimi kosi oglja. V tej plasti je 
suhi zid na 1. in 4. m, ki smo ga obravnavali pri opisu planuma 2. 
5. Vzhodno od suhega zidu, od 4,2. m do 9. m, od konca obdelovalnega 
humusa do sterilne plasti, tj. do 1,5 pod današnjo površino, je do 1,2 m debela 
plast »vareša« — ilovica močno pomešana s srednje rjavim humusom, fragmenti 
poznosrednjeveške keramike in ogljem. 
4. Na vzhodnem podaljšku profila, pod obdelovalnim humusom in koncem 
sonde, je temno rjav humus, močno pomešan z lomljenci 5 X10 cm, fragmenti 
poznosrednjeveške keramike, ogljem, ilovico in srednje sivim peskom. 
T o l m a č e n j e s e v e r n e g a p r o f i l a v s o n d i 3 
N a z a h o d n e m delu sonde, v globini 2. p l a n u m a vidimo ostanke 
ene ali dveh stavb, k i p a sta bi l i istočasni. T l a k do p r v e g a suhega 
zidu bi utegni l b i t i h o d n a p o v r š i n a z u n a j objekta oziroma del pot i , 
k i smo jo bili opazoval i že p r i sondi 1. »Vareš« vzhodno od suhega zidu 
n a 4. m je bil vsekakor z u n a j s tavbe in sega do h o d n e površ ine 
O s t a n k e v idimo v p l a n u m u 2 kot ploskvi 4 in 10. O d 10 m n a p r e j v id imo 
v sežganih t r a m i h os tanke pogorele stavbe, k i je mla jša od objekta, k i 
je n a z a h o d n e m koncu sonde. To dokazuje t l ak iz oblic, k i smo ga 
odkri l i 20 cm globlje n a tem mestu in ga postavl jamo v isti čas k a k o r 
t l ak n a z a h o d n e m koncu sonde. G m o t a »vareša«, k i je v prof i lu označena 
z z a p o r e d n o številko 3, je na jbrž istočasno s požganim objektom in ju 
deloma p o k r i v a p las t srednje r jave gline. Slednja je v prof i lu označena 
s številko 4. 
46 
I z s l e d e k v s o n d i 3 
P l a n u m 2 odkr iva n a j m a n j 2 neistočasni h o d n i površ in i : starejšo, k i 
je v globini n a d 1 m izde lana iz oblic in lomljenca ter mlajšo okoli 80 do 
90 cm p o d današn jo površ ino. Je iz ilovice oziroma h u m u s a , k i je žgan. 
Mlajši površ in i l a h k o pr ip i su jemo objekt, k i ga je uniči l ogenj, in »va-
reš«; starejši p a a r h i t e k t u r o , k i je š ta la n a z a h o d n e m delu sonde. »Vareš«, 
oglje in žgana t la pr iča jo o kovaško-tal i lniški dejavnosti . 
Sonda 4 je na podaljšku Selakove njive, na kateri smo ' izkopali sondo 
št. 1 oziroma na parceli št. 2698, last Kralja Franca iz Dobrave. Sonda teče 
v smeri V—Z, dolga 9 in široka 1 m. Površina sonde je skoraj na idealno ravnem 
terenu, toda s komaj zaznavnim nagibom v obeh smereh širjenja sonde. Sonda 
leži na robu njive, ki je poraščena s srednje visoko travo. Izkopali smo jo 
v treh planumih. 
Sonda 4, opis južnega profila 
V profilu razlikujemo v glavnem dve površini in sicer nad in pod plastjo 
kamnov, ki so bili v globini okoji 90 cm pod današnjo površino. Nad kamni je 
srednje rjav subhumus, pomešan z drobnim lomljencem velikosti do 2X2 cm in 
številnimi fragmenti poznosrednjeveške keramike. Pod kamni je srednje siva 
glina, p'omešana s subhumusom. V spodnjem zahodnem vogalu južnega pro­
fila je srednje rjava ilovica, ki se zdi sterilna. 
I z s l e d e k v s o n d i 4 
P o v r š i n a p l a n u m a 2 odgovarja pr ib l ižno viš ini h o d n e površ ine v ča­
su, ko je n a tem .mestu stal objekt, čigar os tanke domnevamo v k a m n i h v 
globini 90 cm p o d današn jo površ ino. Visoka i n poznosrednjeveška kera­
mika, k i smo jo naš l i neposredno n a k a m n i h in med njimi, jasno kaže, 
d a gre za visoko in poznosrednjeveške ostaline. F r a g m e n t i r imske kera­
mike so bili. na' z a h o d n e m koncu sonde in sicer p o d horizontom plas t i 
s k a m n i in med gradivom, v k a t e r e m sicer n i bilo nobenih visoko in poz-
no-srednjeveških ostalin. V "srednjem in v z h o d n e m delu sonde n i bilo 
r imskih na jdb. To n a m dovoljuje domnevo, d a smo z z a h o d n i m koncem 
sonde, p o d hor izontom poznosrednjeveške h o d n e površ ine, zadeli n à r im-
sko plast . * 
Sonda 5 je na parceli kat. M. 2690. To je del sadovnjaka južno od poti, 
ki vodi od cerkve sv. Miklavža proti cesti za Št. Jernej, last gostilničarja in 
posestnika Ivana Selaka iz Dobrave, št. 20. Izkopali smo jo v dveh planumih. 
T o l m a č e n j e s i t u a c i j e v s o n d i 5 
Površ in i 1 in 3, k i j u p o k r i v a lomljenec, i m a m o za t l a k oziroma za 
h o d n i površ ini . N i p a t r e b a izkl jučit i možnosti, d a sta oba t l a k a isto-, 
časna. Odgovor bo da la deta j lna anal iza k e r a m i č n e g a gradiva. P o s truk­
t u r i in splošnem videzu se zdi, d a i m a m o v obeh p r i m e r i h o p r a v i t i 
s t lakom, k i je bil z u n a j s tavb. Znotra j je l a h k o bilo le »kurišče«, k i smo 
ga ugotovili ob severnem prof i lu sonde m e d 9. in 10. m, ter 50 cm p o d 
današn jo površ ino. Č e p r a v pr iču jočih n a j d b nismo mogli zanesljivo 
opredel i t i , i z k o p a n o gradivo jasno govori o zaz ida lno posel i tvenem ob-
47 
mocju. V severnem prof i lu sonde 5 je s t r a t i g r a f i a revna oziroma neraz-
g ibana: do globine enega metra , kjer se pojavl ja s ter i lna glina, je p las t 
srednje r javega h u m u s a , k i je p o m e š a n z lomljenci. N a tem opazovanju 
slom t u d ! domneva o istočasnosti zas ipanja t lakov, k i ne ležijo v isti 
globini. • . 
v ^ r T * * 6 *•% n a c
s e v e r l i e m delu parcele kat. 2697, okoli 20 m vzhodno od po­
kopališkega zidu. Sondo smo postavili prečno čez kanalu podobno poglobitev 
ki teče vzporedno z robom parcele; dolga je 13,1 in široka 1 m 
Zaradi prevelike vlažnosti nismo mogli poravnati plainumov in še mani 
razlikovali barvne posebnosti. Zato smo tu izkopavali po pravilu I z k o p a po 
plasteh Za planum 2 imamo situacijo, ki je nastala po zaključenem izkopu P 
Zahodni, profil sonde 6. (Plast 1) Do globine enega metra sega srednfe 
rjava ilovica pomešana z drobnim lomljencem velikosti do 5X10 cm. (Plast 2) 
kost ! S * x ? h S l e ^ t e m n ? S Ì V a Sima, pomešana z drobnim lomljencem vell-
riin 20XW™? 4£ Г m e s , t o r ? - Z m f n J s i m i svetlimi površinami gline, ki me-
2 , w %Cm- S k o Z 1 J s o dfe}™° P asti je bilo veliko fragmentov poznosred-
njeveske keramike. S spodnjim robom zadeva ta plast (4) na čisto temno 
irJhTri k l P a d a Р Г е ^ d v e h m a ^ Š i l i t e r a s P r o t i osrednjemu delu sonde. Ta prehod je na severni strani profila kratek in bolj strm. Pri 5,9. ter 9 2 m sta 
w T 3 , ' A , 5 ^ Z a ^ n e p l a s t ' ! o v i ò e s t r m o P a d a t i - N a severni strani smo 
temu padcu sledili z izkopom v globino še za 1,7 m ter s svedrom za geološka 
m\an,3*sep
naslednnhl,8m. To je vdor v ilovico, širok 3,5 in globok 3,3 m. 
(Plast 3). Prva v tem vdoru je plast zelo vlažne srednje sive gline, ki je močno 
pomešana z rastlinskimi ostanki - karboniziranim! vejicfmi, koščki oglja 
™d *J™^raShmi P O z k l - D e b e l i * a Plasti je 80 cm in sega v globino dO Ћт 
pod današnjo površino v osrednjem delu sonde. Ta plast leži na 40 cm debeli 
Ppfn=+ ^ %
l 0
+ ,
S 1 V e - m i V ^ V k a , t e r i J e v e l i k o karboniziranih ostankov trav. 
(Flast 5) bvetlo siva mivka prehaja v temno sivo, v kateri je še več rastlin­
skih ostankov svedrast ipolzki in tudi 'ce l i kosi vej. Vkop v to plast je 
bil globok le 20 cm; zaradi vode, ki je vdrla, smo morali prekiniti z izkopom 
L geološkim svedrom smo iz dna tega vkopa vrtali še 1,8m: do konca vrtine 
je gradivo popolnoma enako, t j . temno siva mivka, pomešana z rastlinskimi 
ostanki. Komaj^ na koncu se je pojavila čista mivka. Skozi vrtino je bruhala 
voda ter. prinašala s seboj material iz dna vrtine. V 10 minutah je bil izkop 
poln vode m sicer 2 m pod današnjo površino. To je bil stalen vodostaj, ki 
smo ga lahko preverjali tudi po večdnevni odprtosti sonde. 
T o l m a č e n j e s t r a t i g r a f i j e v s o n d i 6 
Spodnj i rob p las t i 2 je h o d n a površ ina, k i i m a za osnovo zelo 
temno rdečo p las t ilovice, v ka tero je bil v k o p a n k a n a l , globok okoli 
3,5 m. Her je m i v k a zanesljivo znamenje za tekočo vodo, l a h k o t u d i v 
tem p r i m e r u t rd imo, d a je bi la p las t mivke (4 in 5) p r i m e š a n a tekoči 
vodi. P las t i (4 m 5) sta debeli okoli 2,2 do 2,5 m ; to je t ip ično gradivo iz 
д% lì j g e ' k l p r i Č a ° P ° s t ° P n e m zas ipanju oziroma višanju d n a struge 
i *'?• 1 ° A " ? J r 0 b h o d n e P ° v r š i n e > k i Je- menimo ob spodnjem robu 
p las t i st 2. Med zas ipanjem p las t i 3 in t u d i neposredno p o tem p a je 
bilo to območje le še zamočvir jeno. Z zas ipavanjem p las t i 1 in 2 pos tane 
to najbrž obdelovalna površ ina. N a današn j i površ ini , n a d n e k d a n j i m 
»kanalom«, je o h r a n j e n a oblika bregov n e k d a n j e obale, k i je p a širša 
okoli 3 m in s t em nakazuje , d a je proces zas ipanja tekel e n a k o m e r n o in 
postopno ž obeh s t rani p r o t i sredini. T a k o kot danes, je bil t u d i v času 
»kanala« severni breg kra j š i in bolj s trm. 
48 
Časovni okvir. Pri opisu plasti št. 2 smo omenjali najdbo številnih 
fragmentov poznosrednjeveške keramike, ki jih je bilo največ v spod­
njih delih omenjene plasti. Najnižje, že na prehodu iz plasti 2 v plast 3, 
v sredi »kanala«, je bil popolnoma ohranjen lonček, ki ga imamo po 
dosedanjem poznavanju tipologije lončarstva za eno od najstarejših oblik 
našega visoko in poznosrednjeveškega lončarstva oziroma za obliko, ki je 
nastala neposredno po vzoru naše zgodnjesrednjeveške staroslovanske 
keramike. V tem višinskem horizontu in neposredno nad njim so številni 
fragmenti keramike, ki jo lahko delimo v dve skupini: pokončna navzven 
zavihana in neprofilirana, debela, prstanasto oblikovana ustja, ter sku­
pina ustij, ki so tanjša, zavihana navzven ter močno profilirana. Na 
nekaterih je tudi pet kanelur. Prva skupina je številčno močnejša. Ke­
ramični profili si sledijo s sledečim stratigrafskim zaporedjem: lonec in 
nekaj fragmentov z neprofiliranim ustjem, višje neprofilirana ter profi­
lirana ustja, skupaj in najvišje samo profilirana ustja. Najvažnejši pri­
spevek k relativni kronologiji je vsekakor najdba lonca. Ko je lonec 
prišel v vodo, »kanala« ni bilo več, bila je le še luža. Po že datiranih 
analogijah sodeč, je lonček lahko kvečjemu iz 1.2. stoletja. V nobenem 
primeru ne bi mogel biti starejši, kvečjemu nekaj mlajši. 
K funkciji in značaju kanala. »Kanal«, je podaljšek že tako razšir­
jene Krkine struge, ki je v nekem, še ne popolnoma definiranem času, 
tekla na tem mestu v smeri današnjega potoka Mihovice. Ako smo pri 
opisu sonde 6 sprejeli tezo, da je tudi na današnji površini videti korito 
»kanala«, moramo zaključiti, da kanal ni dosegel vzhodnega zidu na po­
kopališču. V primeru, da bi peljal še naprej proti zahodu, bi našli nje­
gove sledove na prostoru zahodno od cerkve oziroma pokopališča. To 
spoznanje nas sili v sklep, da imamo opraviti z mrtvim rokavom Krke, 
ki je bil po obliki struge sodeč zanesljivo umetno izkopan. Torej gre za 
neko vrsto rečnega pristana, ki ga v času Otoka (Guteiiwertha) ni bilo 
več. Razen visoko in poznosrednjeveških so bile edine doslej že ugotov­
ljene najdbe, kot smo to videli v sondah 4 in 5, zgodnje rimske. Zato bi 
se v tej fazi raziskav lahko zadovoljili z začasnim odgovorom, da je bil 
»pristan.« rimski. Pričujoča rekonstrukcija situacije rimskega pristana 
oziroma pristanišča ima le deskriptivni značaj, kajti v tem trenutku 
manjkajo še topografske meritve in odgovarjajoči načrti ter dokončna4 
arheološka raziskava. Toda kljub manjkajoči dokumentaciji je treba 
pritrditi verjetnosti podane rekonstrukcije. 
Z a č a s n i p r e g l e d i z s l e d k o v p r i s o n d i r a n j u n a O t o k u 
p r i D o b r a v i 
Najdbe v sondah na Otoku (Gutenwerthu) delimo v dve skupini: rim­
ske in visoko ter poznosrednjeveške. Med rimskimi najdbami je treba 
omeniti fragment keramične posode z antropomorfno masko, ki je bil naj­
den v sondi 4; fragment zgodnje antične samositrelne fibule iz sonde 5, 
najbrž rimski fragment keramike iz dna sonde .1, obdelani blok kamna iz 
sonde 2 in končno, domneven rimski pristan. Te najdbe in okoliščine, 
4 Zgodovinski časopis 49 
Ла^ 
v katerih smo jih našli, nam dovoljujejo naslednji sklep: prostor med 
sondami 4, 1 in 5 ter deloma tudi predel v smeri proti sondi 6 sta bila 
v zgodnji antiki poseljena. Obdelani blok iz sonde 2 in pristanišče pa 
nam kažeta značaj naselbine. Rimska hodna površina je bila najmanj 
en meter pod današnjo, dno struge Krke oziroma kanala pa je bilo okoli 
5 m nad hodno površino v sondi, kar je najbrž izključevalo stalne po­
plave, kakršne so danes na tem kraju. 
Razen rimskih so v sondah visoko in poznosrednjeveške najdbe pra­
viloma naselbinskega značaja: keramika za dnevno uporabo v gospo­
dinjstvu ter ostanki arhitekture. V sondi 1 so ostanki najmanj dveh hod­
nih površin ob objektih ter cestišče. V sondi 2 je osno zaporedje treh 
objektov: dve stavbi s tlakom-ter topilniška peč. V sondi 3 sta najmanj 
dve stavbi s pripadajočim tlakom in ostanki topilniške in najbrž še 
predelovalne dejavnosti. Zadnjo oziroma mlajšo stavbno fazo je uničil 
'ogenj. V sondi 4 smo rezali objekt, ki smo ga označili kot omejitev na­
selbine proti zahodu. V sondi 5 sta bili dve neistočasni hodni površini 
in najbrž notranjščina nekega stavbnega objekta. Y sondi 6 vidimo 
najnižji in zamočvirjen del, že zunaj naselbine, ki je služil za odpadno 
jamo.2 ' 
Ge povzetke izsledkov v-sondah strnemo, bomo dobili naslednjo po- ' 
dobo: na prostoru med Miklavževo cerkvico in Dramo, od današnje poti 
Dobrava—Šentjernej do zamočvirjenega dela ob levem bregu nekdanjega 
toka Krke, oziroma današnjega potoka Mihovica, je bila v visokem in 
poznem srednjem veku strnjena naselbina, ki je imela mestni značaj. Za 
gradnjo so uporabljali lomljenec in oblice, ki so jih vezali z malto. Pri 
objektu v sondi 2 pa so uporabili tudi rimski obdelani blòk. Časovni 
razpon naselbine je izpričan s trojnim zaporedjem stavb in dvema tla­
koma v sondi 2 ter najmanj dvojnim zaporedjem stavb in hodnih 
površin v drugih sondah. Vse to govori o daljšem časovnem obdobju. 
T i p o l o š k i p r e g l e d k e r a m i k e 
Število keramičnih fragmentov, ki smo jih našli v sondah na Otoku, 
doseže skoraj tisoč, od tega je skoraj 500 kosov z izdiferenciranim znača­
jem. Do tega trenutka smo opravili le sortiranje tipov ustij in dna kot 
najbolj karakterističnih delov posod. Zdi se, da- smo v sondi 1 našli od­
padno jamo, napolnjeno s keramičnimi fregmenti, ki segajo med obe 
neistočasni hodni površini. Kljub številnosti in neenakosti oblik gre za 
dosledno ponavljanje iste oblike: lonček z manj ali bolj navzven1 zavi­
hanim ustjem z visokim robom, ki je od dva do štirikrat profiliran. Iz­
vedba in oblika profilacije sta zelo bogati in različni. Izvedbe so zelo 
različne in bodo terjale detajlno analizo. Malo je ustij, ki kažejo na 
neposreden prehod iz prvotne zgodnje srednjeveške oblike domače sta-
roslovanske keramike. Oblike dna so v glavnem tri: z naglim, bolj po­
časnim ali zelo postopnim prehodom v obod. Prehod iz dna v obod je 
* O keramiki, ki smo jo odkopali v sondah 1—6/67, je v pripravi posebna študija. Objavil 
- jo bo Zgodovinski časopis. Zatem sledi študija kovinskih najdb na Otoku. 
50 
zelo oster. Obod je skoraj praviloma usločen. To so torej manjša ali 
večja izvedba lonca z bikoiiičnim obodom in skledi podobne izvedbe. 
Število keramičnih fragmentov je zelo majhno, oblike pa se gibljejo 
v okviru, ki smo ga že zarisali pri sondi I. V osnovi velja isto za sondi 
4 in 5. Ce bi brez nadaljnjega detajlnejšega razčlenjevanja primerjali 
forme z Otoka s tipologijo profilov, ki jo je za staroslovansko in sred­
njeveško lončarstvo dognal R. Ložar, je naša prva skupina odgovarjala 
njegovemu tipu I in II ter naši skupini 2 in 3 Ložarjevemu tipu III in IV. 
Čas Ložarjevih tipov se giblje v 1 2 . ^ 14. stoletju. Lonček tipa I pa 
postavlja še v 14. stoletje. Pri iskanju pobud in primerjalnega gradiva 
za vse štiri tipe se Ložar ozira proti slovanskemu in germanskemu severu. 
Takšna primerjava je preveč sumarična, služi nam mogoče le za orien­
tacijo in sicer v času, ko še nismo opravili detajlne analize otoške kera­
mike Ob primerjanju ž Ložarjevimi tipi ugotavljamo, da imamo na 
Otoku večje število do sedaj še neindentificiranih tipov in variacij, da 
lonček tipa I leži stratigrafško najnižje, da so oblike z zelo razčlenjenim 
ustjem skoraj izključna oblika. Če se pri sklepu oslonimo na Ložar-
jeve ugotovitve, prevladuje na Otoku keramično gradivo v glavnem 
tujega izvora, ki ga časovno ne bi mogli postaviti v čas pred 12. ali 
13. stoletjem in ne čez meje 15. stoletja. Pričujoči poizkus poiskati provi-
zoričen kulturni in časovni oris gradiva je načel številne probleme in 
nakazal, da je za reševanje potrebna sistematska znanstvena obdelava.3 
Sistematsko raziskovanje v letu 1968 
Po programu, ki smo si ga zastavili za leto 1968, bi morali na terenu 
opraviti naslednja dela: 
1. Sistematski izkop na južnem koncu Mencinove njive, kat. št. 2670, 
kjer bi spremenili sondo 2/67 v izkopno polje. 
2. Sondiranje na »Oštatu«. 
3. Sondiranje na »Irgelcu«. 
4. Sondiranje (prečni prerez) v stari strugi Krke pri Miklavževi 
cerkvi. - ' 
5. Sondiranje na območju zahodno od ceste Šentjernej—Dobrava, 
med Šentjernejskim potokom in Mihovico. 
Z raziskovanjem oziroma izkopavanjem smo začeli na parceli št. 
2670. Odkrili smo 18 kvadrantov. V okviru koordinatnega sistema smo 
dodatno izkopali še eno sondo, dolgo U in široko 1 m. Objekt, ki smo 
ga začeli odkrivati na območju nekdanje sonde 2/67, je po obsegu tak, 
da smo morali zanj angažirati vsa razpoložljiva finančna- sredstva in 
tudi veš delovni čas. Površina, ki smo jo odkrili, meri okoli 300 m2, izko­
panih pa je bilo okoli 400 m3 zemlje in drugega zasipnega gradiva (glej 
situacijo z vrisanim IP ali izkopnim poljem). 
Izkopavali smo po principu planumov ter v okviru meja kvadran­
tov. Na vsakem 8. metru smo po celi dolžini X-osi puščali profile — 
pregraje, ki so praviloma široke .0,5 m. Kot sledi iz priložene dokumen-
1 Rajko Ložar, GMDS 20,-1939, 214, 215. 
51 
tacije, smo d o k u m e n t i r a l i vsak p l a n u m posebej in sicer z risbo v meri lu 
1:20, s tekstovnim opisom ter s fotografijo. Ist i pos topek dokumentaci je 
smo opravi l i p r i profi l ih. Med slednjimi smo d o k u m e n t i r a l i p rav i loma 
tiste, k i so n a me jah I P . 
Zaradi važnost i izsledkov n a I P , n a pros toru n e k d a n j e sonde 2/67, 
smo se n a m e n o m a odpovedal i delu p o d t. 2—5, in sicer v korist i zkopa 
n a I P . Nerea l iz i rani del p r o g r a m a iz le ta 1968 bi reševali pos topno v 
naslednj ih letih. Vrednotenje izsledkov sledi po obravnavi vsakega pla-
n u m a oziroma vrednotenje celote po izloženi dokumentaci j i . To površ ino 
smo izkopal i v p e t i h p l a n u m i h . 
P l a n u m 3, kv. 1—4, 9—12 
Površina tega planuma je za 20 cm globlja od planuma 2 oziroma 40 do 
50 cm pod današnjo površino. Tu je prišlo že do močne redukcije barvnih po­
vršin s planuma 2. Na površini celega planuma že vidimo različne objekte, ki 
se ločijo med seboj po značaju: poleg skupine kamnov v kv. 10, ki smo jih pri 
opazovanjih na površini pl. 2 označili kot »suh zid«, so se pojavile še tri sku­
pine kamnov, ki bi jih lahko označili kot »suh zid«. Te so v kv. 9 in 10. Pri 
oštevilčenju površin na pl. 3 smo uporabljali za materiale, ki se nadaljujejo iz 
pl. 2, tudi iste številke.4 
O p i s p o v r š i n : 
Površina 1: Temno siv subhumus, močno pomešan z mivko, koščki oglja, 
fragmenti keramike, opeke ter lomljencev velikosti do 5 X 5 cm. Vse najdbe 
so prepojene s pepelom in zelo drobnim ogljem. Brez dvoma gre za ostanke 
kurišča in njegovo bližje okolje. 
Površina, 2-: »Vareš«, ki je mestoma pomešan z enakim gradivom kakor 
na površini 1. Na sredi površine sta dva večja lomljenca velikosti 10 X 10 cm. 
Površina 3: Čist »vareš«, mestoma pomešan s temno rjavim subhumusom 
in ogljem. Na osrednjem delu te površine sta bila večji kos žlindre ter lom-
ljenec velikosti 5 X 10 cm. 
Površina 4: Temno rjav subhumus, gosto pomešan z drobci oglja, kera­
mike, opeke, ter mestoma z manjšimi površinami prepečene ilovce. Ta površina 
pokriva skoraj v celoti kv. 2. Tu so tudi sledi zidov, ki smo jih opisali že 
uvodoma. 
Površina 5: Srednje rjav subhumus, pomešan z drobnim lomljencem. Ta 
površina ima pravokotno obliko, ki prehaja postopoma v površino 3. Na povr­
šini 5 smo zadeli na vzhodni konec sonde 2/67. 
Površina 6: Gradivo, ki smo ga ozačili s to številko v predhodnem pla-
numu, izgine v plasti med planumoma 2 in 3. 
Površina ?: To je gradbena zasipna plast oz. srednje rjav subhumus, ki 
je na celi površini pomešan z malto, opeko, drobnimi koščki oglja in lomljen­
cem velikosti do 10 X 20 cm. Na J meji kv. 10 prihaja na dan krona zidu iz 
lomljencev, ki so vezani s srednje sivo malto. 
Površina 8: je izginila v plasti med planumoma 2 in 3. -
Površina 9: Rjavkast subhumus, ki je močno pomešan z drobnim' lomljen­
cem velikosti do 2 X 2 cm. Barvni ton te površine se zelo razlikuje od ostalih 
površin V JV vogalu kv. 9 se pojavlja zid, ki teče vzporedno z zahodnim vo­
galom Mencinove njive. 
P l a n u m 4, kv. 13—16 
Plast med planumoma 3 in 4 je debela okoli 50 cm, kar priča o počasnem 
procesu spreminjanja. Istočasno, pri istih globinah na površini kv. 9—12, 1—4, 
' Zaradi obsežnosti sistematične dokumentacije, objavljamo po nasvetu uredništva Z. C. 
le najbolj značilna planuma 3 in 4. 
52 
smo morali kopati planume na globini 25 cm. Razlika v intenzivnosti doga­
janja na obeh površinah je s.tem dokaj jasno dokazana. 
Na površini planuma 4 razlikujemo v glavnem tri površine: »vareš«, sub­
humus ter gradbeno zasipno plast na Z robu izkopanega polja. 
O p i s p o v r š i n : 
PoDTŠina 1: popolnoma čist »vareš«. 
Površina 2: »vareš«, ki je ob robovih močneje pomešan z večjimi kosi 
oglja. 
Površina J: »vareš«, ki je gosto pomešan s pepelom, ogljem in drobnejšimi 
kosi žlindre. Meja proti J, V in Z je zelo ostra. 
Površina 4: temno siv subhumus, gosto pomešan s pepelom, ogljem, drob­
nejšimi lomljenci velikosti do 3 X 5 cm, koščki prepečene ilovice ter ob meji 
s površino 2 z manjšimi površinami »vareša«. 
Površina 5: Temno siv subhumus, ki je gosto pomešan z dolomitnim pe­
skom, zelo drobnimi kosi lomljenca ter koščki oglja. Površina 5 meji na Z na 
zid, ki smo mu sledili ob zahodni meji kv. 5—9. Tu je tudi vogal najstarejše 
gradbene faze, ki teče pod Z izkopno mejo kv. 1—4, 9—12. Mlajši.zid, o ka­
terem smo govorili uvodoma, se nadaljuje pod J izkopno mejo kv. 12—16. 
V 50 cm debeli plasti med planumoma 3 in 4 so bili številni fragmenti 
poznosrednjeveške keramike ter nekaj železnih žebljev. 
Opis situacije v kv. 11—14 bomo na tem načrtu opravili pri opisu cele 
situacije na izkopnem polju po zaključenem izkopavanju v 1. 1968 (glej Opis 
situacije). 
K o n t r o l n i v k o p i : 
Opis vdora na (x = 0, y = 8 osi), prehod iz kv. 2 v 3. 
Na planumü 6 smo ugotovili starejši vkop, ki je širok 80 in globok 60 cm. 
Gre za kanal, ki poteka v smeri V—Z. Naš izkop pa je rezal »kanal« prečno, 
tj. v smeri S—J. Vdor je bil napolnjen s temno sivim subhumusom, v katerem 
je bilo veliko fragmentov prepečene ilovice, oglja in koščkov žlindre. Tu je 
bila tudi živalska kost in nekaj fragmentov poznosrednjeveške keramike. V 
profilu nad pl. 6 je subhumus pomešan z večjimi kosi lomljenca, oglja in opeke. 
Nad tem je plast gradbenega šuta, v katerem so koščki ometa in drugega 
gradbenega materiala. Nad plastjo, ki smo jo pravkar opisali, je hodna po­
vršina, v kateri je gradbeni material, ki mu sledi humus. 
V k o p n a p. 5, k v. 16 
Tesno ob J meji kv. 16 je vkop dolg 70 in širok 40 cm in doseže globino 
do 60 cm pod pl. 5. Izkop ima ovalno obliko in je bil zapolnjen s temno sivim 
subhumusom, v katerem poleg oglja ni bilo drugih najdb. V dnu izkopa je bilo 
dno rdeče pečene rimske keramične posode. 
V SZ vogalu kv. 16, na pl. 5, med obema krakoma površine 26, je vkop v 
obliki kanala,, ki je širok 50 in globok 20 cm, dolg 65 cm. Kanal se nadaljuje 
pod profilom na SZ. V vkopu sta bila glina in subhumus, v katerem je bilo 
veliko kosov oglja. Ob robu dna izkopa je bilo veliko ostankov prepečene 
ilovice. Nekateri kosi,so debeli do 5 cm. Ni dvoma, da gre za ostanke kurišča. 
Do 45 cm pod kuriščem poteka v profilu plast žganine, v kateri so oglje, prepe­
čena ilovica ter redki kosi žlindre. 
V JV vogalu kv. 15 je poglobitev (25 cm), v kateri je bila plast žganine 
ter koščki prepečene ilovice. Ta vkop se nadaljuje še naprej od J in V profil. 
Funkcije tega vkopa še ne bi mogli opredeliti. 
P r o f i l i : 
(Opis profilov ob mejah IP kv. 1—4; 9—12. in 14—16) 
Profil 1: začenja pri x'-4, y-4, tj. v J Z vogalu kv. 12 ter'sega do vzhodne 
meje tega kvadranta. Nad prehodom v sterilno plast, po x osi ugotavljamo 
53 " 
prerez skozi dva nasipa »vareša«. Temu sledi enkraten zasip ter prehod v sub­
humus oz. humus. Profil je dolg 4 in visok 1,2 m. Gornja črta profila rahlo 
pada od Z proti V. • , 
Profil 2: poteka ob vzhodni meji IP, teče skozi kv. 1 in 12. Izraziti sta dve 
hodni površini. Starejša ob prehodu v sterilno plast in mlajša okoli 20 do 25 cm 
višje. Obe polovici profila, tj. severna in južna, se med seboj zelo razlikujeta 
po strukturi. Deli ju ostra cezura, ki deli profil na tretjine: v J tretjini si 
sledijo tri plasti »vareša«. Med njimi so subhumus, oglje ter pepel. Zadnja 
plast »vareša« sega neposredno pod humus. 
V prvi cezuri (oziroma presledku plastenja) so humus, subhumus, vareš, 
gradbeni material ter fragmenti keramike. Vse gradivo je med seboj pomešano. 
Gre za kasnejši vdor, ki je bil zasut z mešanico izkopanega gradiva. Druga 
tretjina, v smeri od J proti S, kaže nadaljevanje plastenja iz prve tretjine, 
tj. menjava plasti »vareša«, na katerem se je nabiralo oglje, pepel ter koščki 
žlindre. Določena razlika nastane komaj v zadnji fazi zasipanja. 
Presledek med zadnjima tretjinama sega od današnje hodne površine do 
dna izkopa. Tudi ta zasip je nastal z mešanjem vseh plasti v profilu. Zadnja 
tretjina: glini, ki sega do 20 cm nad dnom profila, sledi mogočna, zelo* temna 
plast, ki jo sestavlja temno siv subhumus, ki je prepojen s pepelom, ogljem in 
rumenkastim »varešem«. Tu so še kosi prepečene zemlje in koščki žlindre. 
V najnižji legi te površine je veliko kosov drobne žlindre. Pred prehodom v 
subhumus in humus, 30 cm pod površino, si sledita dva manjša hlebčasto ob­
likovana kupa »vareša«. Na obeh je do 10 cm debela plast žganine. . 
Za ta profil je značilen mogočen nasip »vareša«, ki obsega dve tretjini 
profila, v katerem ugotavljamo najmanj dvakratno nasipanje. Enaka plast 
»vareša« je v severni tretjini, toda na tej je plast žganine močnejša. Cel profil 
pa kaže skoraj enakomeren ritem izmenjave plasti od prve do današnje hodne 
površine. 
Profil 3: predstavlja severno mejo IP ter poteka ob S robu kv. 1—4. Tudi 
ta • profil, enako kot prejšnjega, delimo na tretjine in sicer od zahoda proti 
vzhodu. V vzhodnem vogalu profila je vdor, ki sega do 70 cm pod današnjo 
površino, širok do 70 cm. 
Prva tretjina profila kaže enako strukturo kot vzhodni del: izmenjava »va­
reša« in temnih plasti na njem. V temni plasti sta dva velika lomljenca velikosti 
dò 20 X 30 cm. V naslednji tretjini, tj. v sredi profila, je kasnejši vkop za apne-
no jamo. Plastenje v zasipu apnene jame kaže najmanj dvakratno oz. postopno 
zasipanje. Zahodna tretjina ima popolnoma drugačno strukturo od vzhodne: 
drugi hodni površini sledi subhumus, ki ima kopasto obliko. Komaj nato sledi 
prehod v humusno plast pod današnjo hodno površino. 
Profil 4: teče ob zahodni meji izkopnega polja, tj. ob Z meji kv. 4 in 9. Po 
strukturi je zelo enostaven. V njem sledimo najmanj trem hodnim površinam: 
prva nad najmanjšo gradbeno fazo, druga nad srednjo gradbeno fazo in tretja 
nad prehodom v subhumus. 
Profil 5: teče ob južni meji kv. 9—12. Delimo ga na tretjine. V prvi je 
vdor, ki je nastal kot gradbena jama za drugo gradbeno fazo. V drugi tretjini 
je izrazita gradbena zasipna plast, ki kaže večkratno plastenje nad prvo grad­
beno fazo. V sredi profila opažamo naslednjo strukturo: hodna površina, ki 
odgovarja 3. gradbeni fazi; zasipna plast nad omenjeno hodno površino ter 
zasipno gradivo nad 1. gradbeno fazo. 
Profil 6: Poteka vzporedno z Z mejo kv. 2 in 11. To je istočasno "Z stran 
zidu, ki sodi k naši 1. gradbeni fazi. Na tem profilu razlikujemo tri osnovne 
površine: prva je neposredno pod najstarejšo hodno površino, druga je sub­
humus, ki je močno pomešan s pepelom, drobnejšim ogljem, žlindro in redkimi 
kosi lomljenca..Po sredi profila teče debela plast žgane ilovice. To plast imamo 
lahko brez nadaljnjega za ostanek kurišča. Nad tem je subhumus. V zidu prve. 
gradbene faze, so uporabljali gradbeni material, ki v tej globini ni bil povezan 
i z malto. , 
Profil ?: je .vzhodna stran zidu iz prve gradbene faze. Pod višino zidu so 
sledovi trikratnega kopičenja »vareša« in sicer v smeri S—J. Prva plast »va-
54 
resa« se pojavi 80 cm nad najstarejšo hodno površino. Vsako kopičenje kaže 
3 do 5 X plastenje. Čez plasti »vareša« pride subhumus in komaj nato temelji 
za prvo gradbeno fazo. 
Profil 8 in 9: sta nastala ob V in J strani stebrička za količek x = 0, 
y = 4, ki kaže prerez skozi zelo izrazit kup »vareša«. Slednji je nastal najmanj 
s 5-kratnim dodajanjem gradiva. V presledku do novega nanašanja »vareša« 
se je nabrala na prejšnji površini plast oglja, pepela in žlindre. 
Profil 13: je nastal pod stebričkom na x = 0, y = — 8 in sicer na njegovi 
S strani. 
.Profil 10: teče ob vzhodni meji kv. 16 in predstavlja nadaljevanje S po­
daljška profila v kv. i in 12. Tudi v tem profilu vidimo jasno nakazano ko­
pičenje vareša najmanj v 4-kratnem zaporedju in to ob S in J delu profila. 
Profil,11: poteka ob J meji kv. 13—16. Delimo ga na tretjine: na V se 
zaključuje kopičenje »vareša«, ki se v svoji vrhnji plasti že začenja mešati 
s subhumusom. Srednji del predstavlja hodno površino, na kateri je žganina-
požig, ki mu sledi trojno plastenje subhumusa. Na Z tretjini sta nad hodno 
površino subhumus in zasip nad tretjo gradbeno fazo. 
Profil 12: je podaljšek Z meje IP (1—4) (9—12) in teče naprej proti J ter 
predstavlja le zasipno plast nad drugo gradbeno fazo. 
I z s l e d e k a n a l i z e v s e h p r o f i l o v n a I P 1—4,9—12,13—16 
Glede n a podobo, k i n a m jo posredujejo profili, delimo zgoraj ome­
njeno I P n a dve polovici in sicer n a Z in V del od p r v e g r a d b e n e faze. 
N a pros toru V od omenjenega z idu do roba i z k o p n e meje opažamo več-
k r a t k o kopičenje »vareša« in sicer v t r e h ali š t i r ih k u p i h . Vsak od teh 
kaže v e č k r a t n o plastenje. Severni del te polovice kaže mogočno plaste­
nje oglja, pepe la , ž l indre in železnih izdelkov. 
Zahodno od z idu p r v e faze n a m kažejo profi l i le zaporedje ene h o d n e 
površ ine in 4 g r a d b e n i h faz. 
P r e g l e d s i t u a c i j e p o i z k o p u n a I P kv. 1—4, 9—12 in 14—16 
Med kv. 14—16 in ostalimi, k i smo j ih našte l i v naslovu, p o t e k a 30 cm 
širok profil, k i sega od d a n a š n j e površ ine do steri lne plas t i . Globina iz­
k o p a se giblje med 100 in 140 cm. Plitvejš i v k o p je n a J polovici I P , kjer 
začenja p o v r š i n a naglo p a d a t i . 
P o dosedanj ih ugotovi tvah razl ikujemo n a i z k o p a n i površ in i 5 stavb­
n i h horizontov oz. h o d n i h površ in . Najs tare j ša h o d n a p o v r š i n a se u jema 
z . d n o m izkopa, t j . p l . 6 n a kv. 1—4; 9—12 t e r pl . 5 p r i kv. 14—16. T o " 
hodno površ ino d o k u m e n t i r a neposreden p r e h o d v steri lno p las t spoda j 
ter v p las t »vareša« navzgor. H o d n a p o v r š i n a je s t e p t a n a ter p o l n a 
drobnejšega oglja, p e p e l a in kosov p r e p e č e n e ilovice. To p r i h a j a še po­
sebno do izraza ob V meji I P . Za to hodno površ ino domnevamo, d a je 
bi la znotra j z zidovi omejenega prostora, k a r n a j bi dokazovale bogate 
ostaline življenja in dela, k i se je razvi jalo n a tem prostoru. V tej fazi 
raziskovanja še m a n j k a p o p o l n a omejitev tega prostora . H o d n o površ ino, 
k i smo jo p r a v k a r opisali, p o k r i v a 20 cm debela p las t temneje b a r v a n e g a 
gradiva . N a te j h o d n i površ in i leži t u d i zid, k i teče v z p o r e d n o z Z mejo 
I P , p rek in jen je v kv. 14 in se ponovno, javl ja v kv. 4, od koder teče 
še n a p r e j p r o t i S. V te j fazi raz i skav še ne bi mogli reči, ali je zid mlajši 
'. 55 
ali istočasen z omenjenim tlakom. Zdi se, da sta bila zid in tlak isto­
časna, kajti v plasti pod zidom v kv. 14 ni nadaljevanja hodne površine, 
ki smo jo ugotovili v dnu gradbene faze (oštevilčili smo jo z rimsko III) 
v severnih kvadrantih. V kakem časovnem odnosu je faza III s fazo 
II, tj. z zidom, ki leži nad prej omenjeno prvo hodno površino, še ne 
vemo, čeprav sloni faza II najbrž neposredno na fazi III. Vsekakor p a . 
lahko imamo že sedaj fazo III za drugo po času nastajanja. Prištevamo 
ji še skupine kamnov v SV vogalu ter ob S profilu IP. Te površine na­
kazujejo nekako dvojno razčlenitev prostora v gradbeni fazi III . Kot 
posebno gradbeno fazo označujemo zid, ki teče v smeri S—J skozi J del 
kv. 2, kv. 11 ter skozi S del kv. 15. Poslej ga bomo označevali kot grad­
beno fazo (rimsko) I. Po strukturi se ta-zid zelo razlikuje od prejšnjih: 
je osamljen, brez povezave s površinami, ki smo jih odkrili v V delu IP 
in je nastal na vrsti zaporedno stoječih kupov »vareša«. Profila z obeh 
strani zidu I sta zelo neenotna, kar je spričo enotnosti profilov pri ostalih 
zidovih dokaj presenetljivo. To lahko tolmačimo le tako, da je zid I 
postavljen na neko starejšo razmejitveno črto, ki nam danes diferencira 
dogajanja na prostoru V in Z od zidu I. Ta analiza nas sili k posebni po­
zo nosti na starostno razliko in funkcijo zidu I in profila pod njim. 
Zid I začenja v kvadrantu 2 in konča v kvadrantu 15 ter je vzporeden 
z zidom III. Razčlenitev na meji kvadrantov 15 in 16, ki predstavlja 
naravno nadaljevanje zidu I, najbrž le ni z njim v nobeni neposredni 
zvezi. To bomo dognali le ob detajlni raziskavi stičnega prostora med 
obema objektoma. Ker objekta na meji med kv. 15 in 16 še ne moremo 
opredeliti k nobeni drugi gradbeni fazi, ga bomo opazovali skupno z 
zidom I. 
Na kompleksu med zidovoma II in III na eni strani in zidom I na 
drugi, stojita dve skupini materiala (gradbenega): ena ob J meji kv. 15 
in druga v SZ vogalu kv. 11. To s tadve najvišje ohranjeni točki oz. po­
vršini, v katerih je gradbeni material. Med obema površinama ni nobene 
vidne povezave, razen enake višine in smeri razprostiranja. Ni brez po­
mena tudi dejstvo, da so profili pod obema, površinama skoraj popol­
noma enaki. Te ostanke označimo kot zid IV. 
Na temelju dosedanjih analiz smo ugotovili: 
1. Hodno površino v globini 1,4 m (1. hodna površina). 
2. Časovno naj bi tej hodni površini sledil zid III, za katerega smo 
skoraj na celem IP ugotovili tudi orgovarjajočo hodno površino. 
3. Zid II, za katerega še nismo določili časovnega zaporedja. 
4. Zid I. • ' 
5. »Zid IV«, ki. ga ne moremo povezovati z nobeno dosedanjo grad­
beno fazo oziroma zidom. 
O časovnem zaporedju posameznih gradbenih faz oziroma zidov bi 
lahko, govorili le po detajlni analizi profilov. 
Čeprav smo izkopno polje delili s prečnim profilom, kaže do danes 
izkopana površina popolno enotnost poselitvenega prostora. Z navede­
nimi izvajanji in dokumentacijo smo prikazali prvo fazo izkopavanj na 
Otoku pri Dobravi, ki smo jo zaključili v začetku avgusta 1968. V na-
56 
dal jevanju i zkopavan j , t j . v jeseni, smo odkri l i še naslednje k v a d r a n t e : 
12—14, 17, 18, 19, 22, 23 in 26. S k u p n o devet k v a d r a n t o v in še sondo 7/68, 
k i je bi la dolga 11 in š iroka 1 m. I z k o p n o polje smo razšir i l i p r o t i J z iz­
k o p o m kv. 26 in 17—19 ter še d o d a t n o s kv. 22 in 23, p r o t i Z z izkopom 
še neodkr i t ih delov kv. U in 14 ter s cel ima kv. 12 in 13. O b zakl jučku 
s is tematskega i zkopavan ja smo izkopal i že omenjeno sondo 7/68, s ka­
tero smo hotel i prever i t i širino in smer r a z p r o s t i r a n j a osrednje ceste 
skozi naselbino. 
S p l o š n i i z s l e d e k z a d n j e f a z e i z k o p a v a n j a 
P r i zidu, k i smo m u že sledili p r i i z k o p u ' k v . 4, 3, 11 in 14, ter smo , 
ga označili kot zid I I , smo pr i š l i do južnega konca z izkopom kv. 14 in 
18. Razš ir i tev oz. rušev inska plast , k i smo jo opazi l i ob njegovem V licu 
v kv. 15, se nadal ju je še do srede kv. 18. Zahodno od tega zidu leži na 
d n u izkopa cestišče iz oblic in lomljenca raz l ičnih velikosti. Največj i 
mer i okoli 40 X 40 cm. Cestišče se nadal ju je po š ir ini še n a p r e j . p o d 
zahodno mejo I P . N a zahodni polovici cestišča sledimo nek i večji ko­
r e k t u r i oz. razš i r i tv i cestišča. P r e d razširitvi jo je bilo cestišče široko 
4 m. Zahodna meja prvotnega cestišča je bi la iz večjih kosov lomljenca 
in oblic, k i ležijo skoraj v p r e m i črti . Bili so veliki do 40 X 40 cm. Ka­
snejša razš ir i tev je iz k a m n o v , k i merijo do 20 X 20 cm. P r o t i J se n a d a ­
ljuje cestišče še n a p r e j v kv. 22 in 23. T u je cestišče široko do 4 m in 
sicer v dveh raz l ičnih viš inskih hor izont ih : višji p o t e k a ob Z meji kv. 23, 
širok do 1 m ter do 30 cm n a d t lakom v kv. 22. T a t l a k je sestavljen iz 
lomljencev velikosti do 1,0 X 10 cm, k i ležijo tesno d r u g ob drugem. 
V kv. 26 ter v V delu kv. 17 je situaci ja p o p o l n o m a e n a k a k a k o r v 
kv. 16: v globini enega m e t r a smo zadeli n a sterilno p las t ilovice. Od 
današn je h o d n e površ ine do d n a i zkopa sledimo p o s t o p n e m u p r e h o d u 
iz h u m u s a v s u b h u m u s in n a t o v »vareš«, k i sega vse do najstare jše h o d n e 
površ ine. T a je zelo izrazi ta in p o u d a r j e n a , saj jo ident i f ic i ramo kot 
5 cm debelo črno črto, v k a t e r i ločimo oglje, pepe l , drobce p r e p e č e n e 
zemlje t e r drobne koščke lomljenca. D n o izkopa v kv. 17 je 30 cm globlje 
kot p r i ostalih k v a d r a n t i h . Vzhodna in severna meja te poglobitve te­
četa v loku od severozahodnega do jugovzhodnega vogala kv. 17. D n o 
izkopa p a d a naglo od S p r o t i J. Severni del poglobitve je t l a k o v a n z 
drobnimi lomljenci in oblicami velikosti od 5 X 5 do 10 X 15 cm. 
O p i s s i t u a c i j e v p o s a m e z n i h k v a d r a n t i h : 
Kvadrant 26: dno izkopa" je 1 m pod današnjo hodno površino, kjer začenja 
sterilna plast srednje rjave ilovice. . , 
Vzhodni profil: plast humusa je debela do 20 cm in prehaja neposredno 
v subhumus, ki je debel do 20 cm. Med obema plastema je 5 cm denei sioj 
mešanice med humusom in drobnimi lomljenci velikosti do 1 X 1 cm. verjetno 
je to sled neke zelo pozne hodne površine. Subhumusu sledi 40 cm debela plast 
»vareša«, ki leži na skoraj ravni črti prvotne oz. najstarejše hodne._ površine. 
Na tej so številni kosi oglja, droben lomljenec ter kosi prepečene lUmce. Juzm 
profil v tem kvadrantu kaže nekoliko drugačno strukturo: humus in subhumus 
sta debela skupaj le okoli 20 cm. Od tega odpade do 10 cm na subhumus, ki je 
57 
močno pomešan z drobnim lómljencem velikosti do 1 X 1 cm. Sledita dva ko-
pasto oblikovana kupa »vareša«, med katerim prodira subhumus skoraj vse do 
najstarejše hodne povrsme. Na meji med subhumusom in »varešem« je nekaj 
večjihkosov lomljenca-apnenca. Tudi hodna površina je tu enaka kakor na 
i ШЛП- ff kvadranta. Iz navedenega orisa sledi nujen sklep, da imata tudi 
kv. 1? ш 26 enak značaj kot kv. 9 i n l 6 , tj. da je celoten prostor služil za de­
poniranje oziroma začasno vskladiščevanje »vareša«. 
Opis ko. 17: Dno izkopa je na dveh različnih višinskih horizontih in sicer 
na globini 1,2 in 1,5 m. Višji horizont predstavlja nadaljevanje hodne površine 
z kvadrantov, ki ležijo severno in vzhodno od kv. 17. Ta se končuje v napetem 
loku med ^ Z in JV vogalom kv. 17. Dno poglobljenega dela pokriva tlak iz 
drobnega lomljenca in apnenčevih oblic velikosti do 15 X 20 cm. Dno izkopa 
naglo pada od S proti J. . 
Opis južnega profila kv. 17: Profil je visok 1 m, toda zelo neizrazit: 20 cm 
. debeli plasti humusa sledi 50 cm debela plast subhumusa, ki je pri vrhu močno 
pomešan z lomljenci velikosti do 1 X 1 cm. Celotna plast subhumusa je pome-
sana z zelo drobnimi fragmenti opeke, oglja in lomljencev. Nato sledi do 50 cm 
debela plast skoraj popolnoma čistega subhumusa, ki je svetlejši in le na nekaj 
m лт P o m e š a n s koščki lomljenca, oglja in prepečene ilovice. 
Nad tlakom, ki smo ga opisali v poglobljenem delu kv. 17, je 20 cm debela 
plast temnejšega gradiva, ki se veže s plastjo subhumusa nad »varešem« v T 
profilu kv. 26. J 
V dnu J profila in po vsej površini poglobljenega dela kv. 17 je bilo veliko ostankov oglja. J v-«"v« 
Sonda 7/68 . 
_Izkopali smo jo na x = + 8 osi, začeli pri y = - 16, tj. ob ordinati med 
-' ' m , •• U o l g a je 11 in široka 1 m. Povod za sondo nam je dala situacija 
cestisca ki smo ga odkrili na kv. 11-14 ter 19, 22 in 23. Ker zaradi izkopanega 
m nasutega gradiva nismo kopali čez Z mejo kv. 12 in 13, nismo mogli na tem 
kraju preveriti širine cestišča. To smo storili nekoliko severneje, kot reto vidno 
ïz priloženih koordinat za sondo 7/68. Sonda nam je istočasno potrdila pra­
vilnost teze o cestišču, saj smo ga našli na območju, ki sega že čez mejo stavb­
nega kompleksa, ki smo ga letos raziskovali in je s tem izključena možnost 
tolmačenja tlaku kot »tlakovanega dvorišča«. V dnu izkopa, ki je okoli enega 
metra pod današnjo hodno površino, je tlak iz lomljencev in oblic velikosti 
od зХ='do 20X30 cm. Tlak visi rahlo od V proti Z. Kamni so postavljeni tesno 
drug ob drugega; na tlaku in v posameznih primerih tudi med kamni v tlaku 
S J l J 0 S 1 z l m d r e t e r drobni kosi opeke. Tlak se končuje na 9 m, merjeno 
od vzhodnega začetka sonde. Zahodni konec tlaka je zaključen v odnosu na 
os sonde pod topim kotom. Struktura površine tlaka je zelo različna- v dol­
žini l p m od vzhodnega roba je tlak gostejši in iz večjih kosov kot na ostali 
površini sonde. Pri 1,5 m je poudarjena -meja. ne samo z gostoto, temveč tudi 
z nekaj vis jim horizontom. Na ostali površini so kamni v tlaku daleč manjši, 
grupaci je večjih kamnov opažamo samo na osrednjem Z robu tlaku Manjši 
kamni merijo do 5X5 cm, večji pa do 15X30 cm. 
Opis površin:" 
1. Tlak iz manjših ali večjih lomljencev, med katere je pomešan temno 
rjav humus. 
2. Temno rjava ilovica. 
Opis južnega profila v sondi 7/68: 
H c + !
t r c U i f c t U r a ^ r ? f i l ^ e Zf° ? п , ° 8 * а т а а : ugotavljamo le humus in subhumus, 
ki sta skoraj cista. Obe plasti kažeta na skoraj enkraten zasip. Samo na Z 
koncu sonde opažamo v plasti subhumusa debelejšo oziroma daljšo cëzuro. 
Gornja crta se rahlo nagiba od V proti Z. Nekoliko bolj razgiban je prehod' 
iz humusa v subhumus. Plast humusa j e debela do 80 cm. 
58 -
Opis površin: ' 
1. Temno rjav humus, ki je v Z vogalu profila pomešan z drobci oglja ter 
mestoma z drobnimi lomljenci. • . 
2. V dnu profila so lomljenci različnih- velikosti. 
-3. Drobci rdeče žgane ilovice. 
4. Pas temno rjavega humusa. 
5. Svetlo rjava ilovica. 
S p l o š n i i z s l e d e k v s o n d i 7 / 6 8 
.V sondi smo ugotovili tlak, ki se razprostira po dolžini od J proti 
S in je širok 8 m. Na V strani sonde se nadaljuje tlak še naprej proti V, 
toda po splošni situaciji sodeč, ne več kakor za 1 m. To stanje dovoljuje 
sklep, da smo s sondo prerezali tlak cestišča, ki smo ga odkrili pri siste­
matskem izkopu IP nekaj južneje od sonde. 
Z n a č a j d r o b n i h n a j d b 
Letošnje drobne najdbe delimo v dve veliki skupini: keramične in 
kovinske oz. praviloma železne. 
Pri keramiki gre praviloma za visoko in poznosrednjeveške frag­
mente, ki se še vedno gibljejo v istem tipološkera okviru, kot smo to spo­
znali na keramiki, ki smo jo izkopali v sondah v 1. 1967. Poudariti je 
treba, da-pri sistematskem izkopavanju na IP v 1. 1968 nismo dobili sko­
raj nobenega kosa keramike, ki bi kazal na povezavo z zgodnejšo oz. 
zgod. srednjeveško keramiko. 
Izbor železnih predmetov je zelo bogat: žeblji, rezila, orodje (okovje 
za hišno uporabo, podkve, ostroge, deli oglavne opreme za konja itd.). 
Med pomembnejše najdbe moramo vsekakor všeti veliko število kosov 
železne žlindre ter več kupov »vareša.« 
. V tem trenutku bi bilo še prezgodaj lotiti se kulturno historičnega 
opredelovanja najdb, ker za ta čas, tj. za visoki in pozni srednji vek, še 
nimamo izdelane tipologije, ter ker nismo še do konca odkrili objekta, 
v katerem"smo našli do sedaj neštete predmete. Šele potem bomo lahko 
na temelju horizontalne in vertikalne stratigrafie, začeli z nad­
gradnjo lokalne kronologije in tipologije. 
T o p o g r a f s k a d e l a v 1 e t u 19 6 8 
V jeseni, ko so bila opravljena že vsa poljedelska opravila ter polja 
in travniki prazni oziroma očiščeni, smo lahko začeli z opazovanjem 
mikroreliefa. Do posebnih izsledkov smo prišli pri opazovanju nek­
danjega levega brega Krke na prostoru med cerkvijo sv. Miklavža in 
Dramo. Ugotovili smo namreč, da se »rimsko« pristanišče, ki smo ga 
ugotovili s.sondiranjem v letu 1967, sonda 6, podaljšuje v vrsto boksov 
v smeri proti Drami. Boksi so bili najmanj 4, imeli so po eno skupno 
steno in so merili do 15X20 m. Zdi se, vsaj po današnji zunanji konfi­
guraciji sodeč, da so. bili zgrajeni z delnim vklopom v levi breg in z delno 
59 . 
— r 
graditvijo nasipa v strugo. Nasipi, ki delijo posamezne bokse, so pravo­
kotni na »obalo«. Kaj več o vlogi ali gradnji boksov brez sondiranja ali 
pa sistematskega izkopa ne bi mogli povedati. Teorija o podaljšanem 
pristanišču za trgovske ali v času Rima tudi za bojne rečne ladje, ali pa 
teza o bazenih za namakanje kož ali konoplje, sta za sedaj več kot tve­
gani in preuranjeni. S topografskim ogledom nismo mogli dognati, v 
katerem času in kako so boksi nastali. 
Mostobran — Okoli 500 m od mostu čez Krko se odcepi od ceste 
Dobrava—Šetjernej kolovozna pot, ob kateri stoji večji, vzhodni del 
vasi Drama. Okoli 100 m od odcepa, zahodno od omenjenega kolovoza 
skozi Dramo, je parcela kt. št. 2819, ki ima skoraj pravilno pravokotno 
obliko, velikosti 100X50 m. Vogali so zaokroženi. Površina te parcele je 
skoraj popolnoma ravna ter se dviga do višine 1 m nad okolico. Ob 
vzhodnem in južnem ter deloma severnem robu parcele teče potoček, 
v nadaljevanju severne strani je kolovoz, ob zahodni pa močvirje. Do­
stop na njivo, ki je na tej parceli, vodi čez brv na potoku ob južni strani. 
Pri najmanjši poplavi, ki so pa tukaj skoraj praviloma najmanj dvakrat 
letno, tj. v jeseni in spomladi, pa je ta površina nepoplavljena in ločena 
od okolice. Že prvi pogled na opisano površino in bližnjo okolico priča 
o nenaravni situaciji. Potoček ob južni, vzhodni in deloma severni strani 
je umetno izkopan kanal, zaobljenost vogalov parcele je prav tako delo 
človeških rok. S tem pa že trdimo, da je površina te parcele le nadalje­
vanje parcel na prostoru južno od tega kompleksa. Podobo tega okolja 
dopolnjuje še bolj rekonstrukcija nekdanjega toka Krke pri Drami, ki 
danes ni več sporna: pred vhodom v Dramo cesta Dobrava—Šentjernej 
vodi prek nasipa čez nekdanje korito Krke. Tu je tudi odcep za kolovoz 
v Dramo, ki smo ga omenjali že uvodoma. Desni breg stare struge je 
vodil neposredno ob zahodni in deloma severni stranici objekta, ki ga 
vidimo v parceli 2819. V podaljšku severne stranice je treba videti najbrž 
izliv potoka v Krko, ki še danes teče na istem mestu. Na ta način smo 
dobili ob desnem bregu Krke umetni otok, deljen od kopnega samo z 
ozkim kanalom. Daljša, severna stranica objekta predstavlja del des­
nega brega Krke, ki je pač nekoliko globlje pomaknjen v strugo Krke. 
Iz tega stanja ne moremo še ničesar reči- o starosti objekta. Ugotovimo 
lahko le, da je Krka tu tekla najbrž še koncem poznega srednjega veka 
in da izročilo ni zabeležilo časa, ko je ta objekt nastal. To pa že samo 
po sebi priča, da je kot čas nastanka treba izključiti recentno dobo in 
predpostavljamo, da sega v čas, ko je tu še stal Otok (Gutenwerth). Na 
povezavo med Gutenwerthom in objektom na parceli 2819 kaže še nekaj 
drugega: pri izkopavanju v letu 1968 smo na kv. U—14 ter 19, 22 in 23 
odkrili cestišče, pri katerem smo lahko ugotovili tudi os in južni zaklju­
ček, ki je neposredno na levem bregu stare struge Krke. Če os podaljša­
mo na desni breg Krke, zadenemo z njo v,sredo severne stranice pravo-
kotnika na parceli št. 2819. Kot neposreden sklep je sledila misel o 
mostu ali vsaj brodu, na katerega se je z juga prišlo prek mostobrana. Za 
tako rešitev pa je v poznem srednjem veku veliko neposrednih pararel, 
tako da bi veljal do nadaljnjega, tj. dokler izkopavanje ne bi dalo dru-
60 
gačnih rezultatov, za objekt- na parceli št. 2819 delovni naziv »mosto­
bran«. Ta topografski podatek je našo megleno predstavo o vlogi in 
urbanistični zasnovi Otoka (Gutenwertha) še bolj dopolnil in postavil 
v natančnejše determiniran kulturni krog. 
Podobo o rečnih tokovih ter o položaju »mostobrana« v odnosu na 
staro strugo Krke, ki smo si jo ustvarili le na temelju topografskih opazo­
vanj, smo lahko preverili in dopolnili ob povodnji, ko je Krka sredi 
marca 1. 1968 prestopila bregove skoraj v vsem srednjem toku. Pri najviš­
ji gladini je voda pokrila ves prostor, ki ga omejujemo z nazivom »otok«, 
razen ozkega kompleksa ob kolovozu od Miklavževe cerkve do stare stru­
ge pri Drami. Po trodnevnem upadanju, ki je pa praviloma rapidno, je 
voda stopila v staro strugo in v popolnosti obnovila situacijo, ki jo je 
moral imeti Otok (Gutenwerth). Razlika je bila le v odnosih višin med 
današnjim in tedanjim stanjem. Pri »mostobranu« je bilo videti njegov 
izoliran položaj z ozirom na okolje, neposredno oziroma premočrtno po­
vezanost z levim bregom stare struge, ter da je »mostobran« nastal v neki 
zajedi desnega brega stare struge, ki po vsej verjetnosti predstavlja izliv 
potoka. 
P r i s p e v e k r a z i s k a v v 1. 1 9 6 8 k p o d o b i 
' O t o k a ( G u t e n w e r t h a ) 
Pod sedanjo potjo od Miklavževe cerkvice do Drame je vodila osred­
nja cesta, široka 9 m ter tlakovana z oblicami in lomljencem.. Tesno ob 
vzhodnem robu cestišča smo odkrili 16 m dolg zid, ki ga proti S še nismo 
odkrili do konca. Zid predstavlja po vsej verjetnosti fasado nekega ob­
jekta. Širina izkopa je 16 m. Rekonstrukcija situacije tega prostora, z 
ozirom na najdbe, ki smo jih'že obravnavali, bi utegnila biti naslednja: 
v velikem, dvorani podobnem prostoru, za katerega še ne vemo dimenzij, 
je bila notranjost razdeljena s podolžnim zidom na dva neenaka dela. 
V zahodnem delu se je vršila talilniška, v vzhodnem pa predelovalna 
dejavnost. Objekt je stal s fasado tesno ob cesti, z J zidom pa ob levem 
bregu Krke. Objekt je stal na kraju, kjer je ves dim nosil veter naprej 
proti Krki in nenaseljenemu desnemu bregu. Predelovalno kovinarska 
dejavnost se je zadržala na istem prostoru skozi ves čas obstoja Otoka 
(Gutenwertha). Kupi »vareša« in zelo različno orodje in izdelki, ki smo 
jih našli v V delu IP, kažejo na zelo diferencirano dejavnost. To tezo 
potrjuje najdba najmanj dveh delovnih mest v SV vogalu IP. 
S kopnim je bil Otok (Gutenwerth) povezan najbrž z mostom pri 
Drami, na katerega pa se je lahko prišlo z J strani le prek »mostobrana«. 
Rekonstrukcija urbanistične sheme pa bi utegnila biti naslednja: : 
na osrednjem prostoru, V od šentjernejske ceste, je bil širok trg, ob ka­
terem je stala cerkev ter druge upravne stavbe. Trg je rezala v smeri 
S J osrednja tlakovana cesta. Ob cesti so stale tesno ena ob drugi hiše, 
ob katerih so mestoma proti V in Z vodile kratke in tesne uličice. Na S 
je cesta končala v pristanišču. Tu je po vsej verjetnosti stala tudi mestna 
61 
četrt, ki je bila na kakršen koli način povezana s pristaniščem: delavci, 
trgovci, brodarji, ribiči itd. S tem so povezana stanovanja, trgovine, skla­
dišča itd. Na J naselbine je bila »industrija« in stanovanja mojstrov in 
delavcev. Domnevamo, da je bila na zahodu naselbine posadka, ki je 
skrbela za varnost. Ob robovih naselja so bili najbrž vrtovi in gospo­
darska poslopja. Vzdolž osrednje oz. glavne ulice so stale verjetno trgo­
vine in razne obrtne delavnice. 
Izkopavanja v letih 1967 in 1968, za katera tu objavljamo poročilo, 
lahko strnemo v naslednje ugotovitve: • 
1. Leta 1967 smo opravili arheološko-mikrotopografska opazovanja 
na vsem območju Otoka tj. prostor med Sentjernejskim potokom in Mi-
hovico kot vzhodno in-zahodno mejo ter vasjo Drama na jugu in Krko 
kot severno mejo. Prostor zahodno od ceste Dobrava—Šentjernej, ki deli 
Otok na dva neenaka dela, je lahko v nasprotju z bogatimi najdbami na 
površini vzhodnega dela, bil takorekoč sterilen. Zato smo na vzhodnem 
delu izkopali šest sond, ki so dale naslednje izsledke: 
a) določili smo mejo naselbinskega območja, 
b) ugotovili srno najmanj štiri hodne površine: tri poznosrednje-
veške in najnižja antična, 
c) postavili smo tezo o spremembah rečnih korit Krke v zadnjih dveh 
tisočletjih in 
d) našli najbrž rimsko rečno pristanišče. 
Pri izkopu sond so prišli na dan'številni rimski in predvsem visoko 
in poznosrednjeveški keramični fragmenti in nekoliko kovinskih najdb. 
Že to je zadostovalo, da smo morali zavreči staro tezo o Otoku na ste­
rilnih tleh in preiti k sistemu stratigrafskega izkopavanja. Ta način dela 
nam je omogočil izdelavo kataloga srednjeveške keramike, v katerem 
vidimo popoln razvoj od prvih še zgodnjesrednjeveških prvin do vseh 
enačic oblikovnega zaklada v drugi polovici 15. stoletja. 
2. Leta 1968 smo prišli k sistematskemu izkopavanju na prostoru 
sonde 2/1967, ki je bila ob nekdanjem levem bregu Krke pri Drami, na 
njivi Mencin Jožeta iz Drame. Raziskovali smo površino 16 kvadrantov 
in odkrili: cestišče široko 8 m pokrito z oblicami, ki teče v smeri skoraj 
S—J oziroma se ujema s smerjo današnje poljske poti; ki vodi od Miklav­
ževe cerkve proti Drami. Ob vzhodnem robu cestišča je zid, v katerem 
je bilo vgrajenih tudi nekaj rimskodobnih arhitekturnih elementov. Na­
to sledi najprej proti vzhodu delavniški kompleks za železarsko predelo­
valno dejavnost. Ta se je obnavljala vse do propada naselbine. V časov­
nem in statigrafskem zaporedju kakor v letu 1967 sledi poznosrednje-
veška keramika in popoln pregled tipološkega izbora železnih izdelkov, 
ki je po svojem asortimanu enak nekaterim iz že znanih poznosrednje-
veških delavnic srednje Evrope. Pri mikrotopografiji Drame smo ugoto­
vili na desnem bregu nekdanjega korita Krke najbrž mostobran, na le­
vem bregu pa zaporedje »boksov« oz. prekatov, za katere še ne vemo, 
čemu so služili. 
Dosledno uveljavljanje arheološke metode izkopavanja po planumih 
ter arh. topografija sta dali v letu 1968 naslednje izsledke: 
a) Tipološko in kronološko zaporedje domačih izdelkov za čas od 
nastanka do uničenja Otoka (Gutenwertha). ' 
b) Pred nami se je začela oblikovati podoba urbane sheme urejenega 
civilnega naselja z visoko razvito obrtjo. 
c) Keramične najdbe potrjujejo sheme izoblikovane : pri izdelavi 
kataloga keramike iz sond v letu 1967. 
Oris izkopavanj v letih 1967—1971 
Arheološka ekipa centra za zgodnje srednjeveške študije pri Na­
rodnem muzeju, v Ljubljani je delala na- Otoku pri Dobravi (Guten-
werth) v letih 1967—1971. V pričujočem poročilu smo obravnavali le 
sistematsko dokumentacijo in izsledke naših izkopavanj v letih 1967— 
1968. Poročilo iz let 1969 in 1970 bo objavljeno v naslednji številki Zgo­
dovinskega časopisa. Po terenski akciji v letu 1972 pa sledi šele poročilo 
o letih 1971—1972. Čeprav objavljamo vsakoletne izsledke o našem delu 
63 
Y »Varstvu spomenikov«, glasilu spomeniškega varstva SRS, menimo, da 
je prav, da tu v strnjeni obliki posredujemo izsledke vsega našega dela 
v obdobju 1967—1971. Na ta način bomo namreč povečali vrednost do­
kumentarnih poročil za leti 1967 in 1968 ter olajšali čakanje na siste­
matska poročila o delu v letih 1969—1971 tistim, ki se zanimajo za izsled­
ke, ki prihajajo na dan pri odkrivanju Otoka (Gutenwerth). 
Na vzhodnem območju Otoka pri Dobravi smo v letih 1967—1971 
sistematično raziskali okoli 500 m2 površine srednjeveškega trga Otok 
(Gutenwerth), ki je propadel v času turških vpadov koncem 15. stoletja. 
Najpomembnejše odkritje so temelji cerkve, ki meri 7,2X14 m, od tega 
prezbiterij 4,6X5 m. Cerkev ima dve fazi: s pravokotnim in s polkrož-
nim prezbiterijem. Oba zunanja vogala prezbiterija pravokotne oblike 
sta podprla z opornikoma. Severno od ladje ter meter globlje od njenih 
temeljev je bil kanalu podoben vkop s kuriščem v sredini. Kanal se na­
daljuje pod temeljem cerkve, na severu pa izgine pod profilom neraz­
iskanega dela površine. Pri kurišču ugotavljamo daljšo uporabo, oziroma 
najmanj trikratno obnavljanje. Skozi vse tri faze kurišča zasledimo šte­
vilne kose žlindre. Kanal s kuriščem je na jugu povezan s hodno povr­
šino, ki je starejša od prve cerkve. Na njej znotraj tlorisa cerkvenih te-; 
meljev smo našli manjša kurišča ter nek ovalni vkop, v katerem je bilo več 
kosov žlindre. Na isti hodni površini sta dva podobna kurišča tudi 'za­
hodno od kanala s kuriščem. Ykop za veliko kurišče je postopen m v 
terasah. Na zadnji zahodni terasi sta dva okrogla vkopa s premerom do 
20 cm. Okoli vseh kurišč in vkopov je približno meter širok pas hodne 
površine, ki je bolj utrjen in temnejši kot ostala hodna površina. Na teh 
mestih je bilo tudi največ železnih in keramičnih najdb. Verjetno je 
opravičljiva hipoteza, da imamo opraviti z večjim številom delovnih 
mest, na katerih so izdelovali železne predmete, za katere je bil mate­
rial pripravljen na velikem kurišču, ki smo mu dali naslov »peč«. Vsa 
ta dejavnost je starejša od prve cerkve. V isti čas sodi tudi »strojarska 
jama«, ki začenja zahodno od pravokotnega prezbiterija in se nadaljuje 
vse pod lok polkrožne apside. Pri jami razlikujemo manjši okrogli vkop 
s premerom enega metra, globok le 0,3 m ter večji, ki je dolg okoli 6 m in 
širok do 3 m. Stene jame se zožujejo proti dnu do 1,5 m pod tedanjo hod-
. no površino. Stene obeh jam so na nek način utrjene in so bile nepro­
pustne za vodo. V sredi manjše jame smo dobili celo manjšo keramično 
posodo. V večji jami je bila temnosiva kašasta masa, v kateri so bili kosi 
kož, nekaj živalskih kosti in nekaj kosov keramike. 
Plast nad ruševinami cerkve je debela do 8 0 c m n n kaže še zelo 
razgibano podobo. Mimo številnih fragmentov keramike in raznih želez­
nih predmetov sodijo v ta čas tudi nekatera »delovna mesta«, ki smo jih 
ugotovili znotraj cerkvenega tlorisa. Tu je »peč« za taljenje brona, ki 
smo jo našli v severozahodnem delu ladje, ki istočasno prekriva tudi 
del temeljev južnega zidu ladje itd. Izven cerkvenega objekta pa sodi 
v ta čas tudi suhi zid z velikim kuriščem in žlindro ob njem. Ta zid je 
vzporeden z zidom ob cestišču in se nahaja na polovici razdalje do 
zahodnega cerkvenega zidu. Število najdb je zelo veliko: tu so železni 
64 . . 
predmeti (žeblji, ključi, ključavnice, klešče, svedri, noži, podkve, pu­
ščice, ostroge, žel. žice, verige itd.) in pa keramika. Pri opredljevanju 
najdb nam pomaga izrazita stratigrafia in jasen tipološki razvoj kera­
mike in železnih predmetov. Tu je npr. popoln razvoj ključev od pri­
mitivnih predromanskih oblik prek romanskih do raznih inačic gotskih. 
K časovni opredelitvi: v najnižji plasti kurišča v kanalu in enako 
v okroglem vkopu severozahodno od kurišča so bili fragmenti zgodnje-
srednjeveške keramike z valovnico. V globini temeljev cerkve začnejo 
najprimitivnejše oblike ključev. Kulturno plast zaključijo najbolj raz­
vite oblike gostskega ključa. Razprava o zaporedju obeh cerkvenih faz 
še ni dokončana in naš problem je trenutno le v tem, ali je zgornja ča-
soviia meja najstarejšega horizonta 11. ali 12. stoletje. Prva dataci ja 
velja, če je pravokotni prezbiterij starejši in ga moramo opredeliti kot 
piedromanskega. Druga datacija pa pride v poštev, če je zaporedje 
obrnjeno in je polkrožna apsida oz. romanska cerkev starejša, pravo­
kotni prezbiterij pa predstavlja le povečanje romanske cerkve. Arheo­
loški argumenti, da je polkrožna apsida vzidana, govorijo za prvo, logika 
povečanja pa za drugo možnost. Nad ruševinami obeh cerkva je bogat 
kulturni sloj, za katerega so najbolj značilni gotski ključi, predmeti obo­
rožitve in pa konjska oprema. 
Na temelju gornje analize si lahko dovolimo naslednjo rekonstruk­
cijo: na levem bregu srednjeveškega toka Krke pri Drami je v času pre­
hoda iz zgornjega v pozni srednji vek stal nek večji delavniški kompleks 
za predelovanje železa, v neposredni soseščini pa tudi strojarska delav­
nica. Ta dejavnost iz neznanih vzrokov usahne in na istem mestu posta­
vijo cerkev, ki doživi dve spremembi. S pojavom gotike ali kmalu po tem 
je cerkev porušena in na istih krajih kot v času pred prvo cerkvijo na­
daljujejo s predelavo železa. Zahodna cesta nam pojasnjuje, da vse kar 
smo opisali sodi v okvir nekega večjega naselitvenega kompleksa. Sonde, 
ki smo jih izkopali na vzhodnem delu Otoka, geografske raziskave in pa 
podrobna arheološka topografska dela, ki smo jih opravili na celi površini 
Otoka zelo dopolnjujejo to podobo. Pet sond, ki smo jih izkopali v osi 
odkritega cestišča kažejo, da je cesta potekala od Miklavževe cerkve 
na severnem koncu Otoka, pa do levega brega Krke pri Drami. V štirih 
naslednjih sondah smo našli stavbne komplekse na osrednjem in sever­
nem delu Otoka. Povsod smo naleteli najmanj na trikratno obnavljanje 
stavb. V sondi ob šentjernejski césti pa smo dobili prečni prerez skozi 
kamnit nasip, ki spominja na porušeno obzidje. V sondi vzhodno od 
pokopališča okoli Miklavževe cerkve pa smo dobili globok predsred-
njeveški vkop — kanal, ki vodi iz nekdanje struge naravnost proti vzho­
du in se končuje v bližini vzhodnega zidu današnjega pokopališča. 
Stavbni ostanki v sondah in enako drobne najdbe, tj. keramika in 
železni predmeti, so visoko in poznosrednjeveški. V sondah pa so slu­
čajno prišle na dan tudi rimske najdbe: fragmenti dveh zgodnjerimskih 
fibul, kosi stekla, keramike in opek. T u j e tudi gradbeni material v zidu 
ob cestišču pri cerkvi. Sem verjetno sodita tudi dva okrogla temelja v 
ladji in pa kanalu podoben izkop vzhodno od Miklavževe cerkve. Frag-
5 Zgodovinski časopis 55 
menti keramike namreč pričajo, da kanal v poznem srednjem veku 
ni bil več v uporabi. Ce k vsem omenjenim ugotovitvam dodamo topo­
grafski podatek, da so vse dosedanje najdbe iz vzhodnega dela Otoka m 
da so obstojali vsi pogoji, da se z manjšimi posegi oblikuje umetni otok, 
potem moramo pritrditi prof. dr. Ferdu Gestrinu in Ivu Pirkovicu, ki 
na Otoku vidita freisinški Gutenwerth. 
V letu 1971 smo po programu iz leta 1970 razširili izkopno polje 
za eno vrsto kvadrantov proti severu in sicer od zaporedne številke 65 
do zaporedne številke -72. Poleg tega smo nadaljevali s podrobnim raz­
iskovanjem »peči« v kvadrantu 30 in 29. To delo nam je bilo omogočeno 
zato, ker je zmrzal porušila plast nad »pečjo«. Temu je sledil se odkop 
znotraj temeljev cerkve v kvadrantu 29. S tem smo definitivno zaklju­
čili z izkopom izkopnega polja na južnem delu otroškega kompleksa. 
Na tem prostoru smo sistematsko raziskali še naslednjih sedem kvad­
rantov (65—72) ter dodatno še tri (30, 29, 28). ' 
Sistematsko smo odkopali še nadaljnjih dvanajst kvadrantov (501— 
503, 511—513, 521—523). To izkopno polje je na osrednjem prostoru otoške 
površine v neposredni bližini sond 1 in la iz leta 1967. 
Z izkopom vrste kvadrantov od 65—72 je v glavnem zaključena po­
doba delavniških kompleksov, ki smo jih odkrivali v prejšnjih letih. 
S situacijo v kvadrantu 68 in 69 smo odkrili tudi v celoti objekt ki smo 
mu dali delovni naziv »peč«, čigar osrednji oziroma najglobji del je bil 
v kvadrantih 58 in 30. V tej novo nastali situaciji se je pojavil pred nami 
cel objekt, ki smo ga do sedaj označevali kot »peč«, vendar s popolnoma 
drugimi značilnostmi, v drugi obliki in dimenzijah. To kar smo doslej 
označevali kot »peč«, je le osrednji in najnižji del tega objekta, ki ima 
naslednje značilnosti: Na površini kvadrantov 68, 69, 57 m 58 ter na 
površini kvadrantov 37 in 30 je približno 10 m dolg stopničast ukop z 
najglobjim delom ob zahodni meji kvadrantov 69, 58 in 30. Najnižji del 
tega ukopa je v južni polovici kvadranta 58 in v severni polovici kva­
dranta 30. Dolg je približno 4 m, širok do 1,20 m. Do dna tega ukopa 
zaradi talne vode nismo mogli priti. Najnižji del ukopa kakor tudi 
najširši ki je dolg približno 10 m, širok do 8 m ima ovalno obliko. V bV 
vogalu kvadranta 69 in v SZ vogalu kvadranta 68 ter ob južnem robu 
kvadranta 8, so večji popolnoma okrogli ukopi, ki dajejo vtis o pravil­
nem oziroma pravokotnem tlorisu okoli že opisanega stopničastega uko­
pa Še posebej je zanimiv oris stratigrafije posameznih najdb v okviru 
tega objekta. Tako smo npr. v okrogli jami SV kvadranta 58 dobili, če­
prav fragmentirano, skoraj celo keramično posodo večjega tipa. Po bre­
zini in terasah ob zahodnem delu ukopa tj. v kvadrantih 58 m- 30, smo 
na sterilni osnovi dobili strnjeno površino žlindre, kosov litega železa 
in nekaj kosov železne rude. Žlindro smo našli tudi v dnu najnižjega 
dela opisanega ukopa in sicer po celi njegovi, površini. Nad horizontom 
žlindre v dolžini okoli 3 m in širini okoli 1 m je bila 40 cm debela plast 
rastlinskih ostalin, med katerimi smo našli fragmente keramike m usnja. 
To plast smo označili za čresloviiio. Če pravilno presojamo situacijo, po­
tem je pred nami ukop, ki je bil v svoji najstarejši fazi povezan že z 
66 
železarsko predelovalno dejavnostjo in komaj po odmiranju slednje pri- -
haja do sekundarne uporabe, za katero je značilna »creslovma«. Ukop, 
ki smo ga morali zaključiti ob južni meji kvadranta 37, tj. po severnih 
zidovih ladje, se nadaljuje še naprej proti osrednjemu delu kvadranta 
38, kjer se zopet zaključi s popolnoma okroglim ukopom s premerom 
1 m, ki sega- tudi do 1 m pod najstarejšo hodno površino. Ukop v kvad­
rantih severno od cerkve z okroglim ukopom v kvadrantu 38 je povezan 
s plitvejšim, kanalu podobnim ukopom, ter je dolg okoli 2 m. Tudi v 
okroglem ukopu v kvadrantu 38 smo dobili žlindro. V sedanjem stanju 
poznavanja tega objekta moramo zaključiti z naslednjo ugotovitvijo, da 
je pred nami objekt, pri katerem razlikujemo najmanj dve fazi: starejša, 
ki je povezana z železarsko predelovalno in druga, najbrž s strojarsko 
dejavnostjo. Objekt je starejši od cerkve, kar kaže statigrafski odnos 
med severnim zidom ladje in opisanim objektom. - v , 
' V dvanajstih kvadrantih, ki smo jih odkrili v osrednjem delu otoške 
(gutenwerske) površine (501-503, 511-513, 521-523, 531-533), smo pri­
šli do naslednjih izsledkov: 
Odkrili smo cestišče, ki je bilo izdelano iz oblic in lomljencev. 
Cestišče sestavljajo večji kamni, prostor med njimi pa je izpolnjen 
z manjšimi kamni, ki ležijo v svetlordečkasti malti. Vse skupaj pokriva 
do 10 cm debela plast sadre z granulacijo do 2 X 1 cm pomešane z zemljo. 
Oba roba cestišča sta zelo izrazita oziroma izdelana iz večjih kamnov. 
Cestišče je v osi tistega dela ceste, ki smo jo odkrili na južnem delu 
otoške površine in se skoraj praviloma ujema s smerjo današnjega kolo­
voza od Miklavževe cerkve do Drame. Cestišče je tu široko 6 m. Zahodno 
od cestišča v kvadrantu 512 je cestišče razširjeno v dolžini okoli 4 m m 
v širini okoli 2 m. V kvadrantu 513 in 523 je ruševinska plast, ki jo se­
stavljajo praviloma kamni, za katere domnevamo, da so sestavni del 
neke arhitekture. V kvadrantih 521, 522 ter 531, 533 so ostanki kurisc 
ob katerih je bilo veliko keramike. Na vzhodni polovici kvadranta 503 se 
je pojavil del zidu, ki je izdelan iz velikih kosov lomljerica m oblic, ki jih-
moremo definirati kot kamnite bloke, ki so položeni tako, da dajejo videz 
vogala z lepo prirejenim notranjim in zunanjim licem. Kamni so postav­
ljeni zelo na gosto in zid dosega Širino do 1,2 m. Obe smeri zidu se izgub­
ljata kot neizkopana profila tega kvadranta. 
Zdi se, da se objekt nadaljuje tudi proti vzhodu. Glede na lokacijo 
in izročilo ne gre izključiti možnosti, da smo zadeli na cerkev sv. Katarine. 
Na cestišču smo našli številne živalske kosti in enako veliko število 
železnih najdb, med katerimi je treba še posebno poudariti puščice ter 
dele konjske in konjeniške opreme; npr.: podkev, uzde, ostroge. Vsa ta 
oprema je po svojem značaju neenotna in bi jo lahko delili na dve sku­
pini. Med podkvami razlikujemo velike i n c e l o majhne. Isto velja za 
železne ostroge.5 
* O našem delu na Otoku pri Dobravi ter o freisinški posesti na Dolenjskem so pisali 
Ferdo Gestrin, Otok. Objavljeno v ciklosiiranem vodniku: Razstava zgornji srednji vek Slo 
venije v >Arkadah< od 1-30. IX. 1971. Ljubljana 1971, 29. - Ivo Pirkovič K. *°Р° 1 о8Ч 
freisinške posesti na Dolenjskem, Kronika X, 196-1, 174, z navedbo starejše l i terature. - V 
Šribar, Varstvo spomenikov 13—14, 1970, 29—38, 197—200. 
5- 67 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
BERICHT ÜBER DIE ARCHÄOLOGISCHE FREILEGUNG DES FREISING'-
SCHEN MARKTES GUTENWERTH 
Die in den Jahren 1967 und 1968 durchgeführten Ausgrabungen, auf die 
sich die hier veröffentlichten Berichte beziehen, können mit folgenden 
Tatsachen umrissen werden: 
1. Im Jahre 1967 führten wir die archäologisch-mikrotopographischen 
Beobachtungen im Bereiche von Otok durch. Der Raum wird im Osten von 
den Bächen Šentjernej und Mihovica, im Süden von dem Dorf Drama und 
im Norden von dem Fluss Krka begrenzt. Das Bereich westlich der Strasse 
Dobrava—Šentjernej, von der Otok in zwei ungleiche Teile geteilt wird, ist 
im Gegensatz zu den reichen Funden im östlich gelegenen Teil sozusagen 
steril. Deshalb gruben wir im östlichen Teil und zwar sechs Sonden, die 
uns folgende Ergebnisse boten: 
a. Bestimmung der Grenzen des Siedlungsbereiches, 
b. Feststellung von mindestens vier Oberflächen und zwar dreier spät-
mittelalterlichen und einer der tiefsten antiken, 
c. Aufstellung der These für Flussbettverlagerungen der Krka in den 
letzten zwei Jahrtausenden, 
d. Auffindung der Spuren einer (warscheinlich) römischen Lände. 
Bei den Sondergrabungen wunden zahlreiche römische vorallem aber 
spätmittelalterliche keramische Fragmente und einige Metallfunde zutage 
gefördert. Schon diese genügten, dass wir die bisher geltende Annahme, Otok' 
(Gutenwerth) wäre auf sterilen Boden gestanden, verwarfen und dass wir 
zur Planagrabung übergingen. Diese Arbeitsweise ermöglichte uns die Auf-
stellung eines Katalogs der spätmittelalterlichen Keramik, aus dem wir zur 
Gänze die Entwicklung von den ersten noch frühmittelalterlichen Elementen 
bis zu allen Varianten des Formenguts in der zweiten Hälfte der 15. Jahr-
hundert ersehen können. 
2. Im Jahre 1968 führten wir die planmässigen Grabungen im Bereich 
der Sonde 2/1967 (am einstigen linken Ufer der Krka bei Drama auf dem 
Acker des Jože Mencin aus Drama) durch. 
Wir untersuchten die Fläche von 16 Quadraten und fanden einen acht 
Me*er breiten Strassenkörper mit Katzenkopfpflaster, fast korekt in der 
Richtung N-S verlaufend oder besser, die mit der Richtung des von der 
Nikola^skirche nach Drama führenden Feldwegs überein stimmend. Am 
östliche Strassenrand stellten wir eine Mauer fest, in die einige aus der 
Römerzeh stammenden Bauelemente eingelassen sind. Noch weiter östlich 
liegt eine O ruppe von Werkstätten in denen Eisen verarbeitet wurde, und 
die bis zum Verfall des Ortes stets erneuert wurden. In der gleichen zeitlichen 
und stratigraphischen Abfolge, die wir bereits bei den Funden aus dem 
Grabungsjahr 1967 festgestellt hatten, legten wir auch hier spätmittelalte-
rliche Keramik und eine typologische lückenlose Auswahl von'Eisenwaaren, 
die mit solchen aus bereits bekannten spätmittelalterlichen mitteleuropäischen 
Werkstätten übereinstimmen. 
Bei den mikrotopographischen Untersuchungen im Bereich von- Drama 
fanden wir am rechten Ufer des einstigen Flussbettes der Krka (wahrschein-
lich) einen Brückekopf, am gegenüberliegenden Ufer stellten wir eine Reihe 
von Boxen oder Abteilungen fest, deren Zweck wir vorläufig noch nicht 
erkannt haben (Siehe Situationsplan). 
Die konsequent angewandte Freilegungsmethode nach Plana und die 
archäologische Topographie gaben im Jahre 1968 folgende Ergebnisse: „ 
a. Eine zeitlich und Typenmässig reiche Serie von heimischen Erzeugnis-
sen für den gesamten Zeitraum vom Entstehen bis zum Verfall Gutenwerths; 
b. Das urbane Shema einer zivilen befestigten Ansiedlung mit stark 
entwickelten Gewerbetätigkeit gewinnt allmählich an Gestalt; 
c. Die gefundene Keramik bestätigt uns das schon bei der Ausarbeitung 
des Katalogs für das Jahr 1967 angenommene Shema. 
68 
J o ž e P i e r a z z i 
V I N C E N C F E R R E R I K L U N I N B E N E Š K A R E V O L U C I J A 1848-1849 
D u n a j s k a m a r č n a revolucija je močno odjekni la t u d i v i ta l i janskih 
p r o v i n c a h h a b s b u r š k e g a cesarstva. 17. m a r c a .1848 so Benečani prisi l i l i 
avstri jske oblasti, da izpuste n a svobodo M a n i n a in Tommasea, k i sta 
bila od j a n u a r j a istega leta z a p r t a z a r a d i svojega javnega n a s t o p a prot i 
vladi. V nas lednj ih d n e h se je med m i l a n s k i m prebiva l s tvom in četami 
m a r š a l a R a d e t z k e g a vnel si lovit.boj, ki se je zakl juči l z u m i k o m avstri j­
ske vojske v »četverokotnik« med' Mantovo, Peschiero, Verono in Legna-
gom. V Lombardi j i in Benečiji so mesta eno za drug im posnemala milan­
ski vzgled. V B e n e t k a h vo jašk i .guverner Zichy n i imel energije in od­
ločnosti s tarega Radetzkega . Brez boja je klonil z a h t e v a m upornikov in 
odredi l u m i k avstr i jskih čet. Še istega dne — 22. m a r c a — je Manin okli-
cal »Republ iko sv. Marka« in ustanovi l začasno vlado, ki j i je sam pred­
sedoval.1. 
Med r e d k i m i tujci, ki so po 22. m a r c u ostali v Benetkah, je bil t u d i 
m l a d Slovenec: D r . Vincenc F e r r e r i Klun. Zadrža l se je v u p o r n i š k e m 
mestu do 10. juni ja 1849 in je bil torej p r i č a vsem p o m e m b n i m t r e n u t k o m 
beneške revolucije razen p r e d a j i avstr i jskim oblastem 26. avgusta leta 
1849. Klun je bil v st iku z n e k a t e r i m i v idnimi pol i t ičnimi osebnostmi, z 
d a l m a t i n s k i m pisatel jem Tommaseom, s povel jnikom generalnega š taba 
n a r o d n e straže Giurat i jenr 2 in s samim p r e d s e d n i k o m začasne v lade ter 
poznejš im diktator jem Maninom. T a znans tva so m u da ja la vpogled v 
zakulis je dogodkov, k a r je Klun, kot beneški dopisnik augsburške »All­
gemeine Zeitung«, znal spre tno izrabit i . 3 V e n d a r ga p r i tem ni vodila 
samo časnikarska dolžnost, temveč t u d i v n e m a zgodovinarja, ki se za­
veda, d a m u je d a n o prisostvovat i odločilnim dogodkom. Klun je tik 
p r e d revolucijo p r o m o v i r a l n a p a d o v a n s k i univerzi , kjer se je posveti l hi­
storičnemu študiju, 4 zato je nedvomno imel p o t r e b n o »formo mentis« za 
dosledno zbiranje p o m e m b n i h dokumentov. P r i tem m u je šel n a roko 
Tommaseo, 5 k i je v vrvežu pol i t ičnega življenja sam našel dovolj časa, 
'Vincenzo Marchesi,-Storia documentata della rivoluzione e della di­
fesa di Venezia negli anni 1848-'49, Benetke, 1916,- str. 107—123. 
2 Vincenc Klun. Der zweiundzwanzigste März, v Laibacher Zeitung, št. 97. 
(1850), str. 9.8. . • . Ö- -
3 Constant Wurzbach, Biographisches Lexikon, Dunaj, 1864, kni. XII. 
str. 126. J 
4 F r a n i Lad. .Rieger, Slovnik naucny, Praga, 1865, kn j . IV, str. 707. 
5 Wurzbach, str. 126. 
69 
da je vestno hranil svoja pisma in listine.6 Že pred odhodom iz oblega­
nega mesta je Klun začel snovati svojo zgodovino beneške revolucije. 
Komaj teden dni po vrnitvi v Ljubljano je namreč objavil v časopisu-
»Illyrisches Blatt« vrsto člankov pod skupnim naslovom »Venedigs Ge­
genwart«, ki so, kot avtor opozarja v opombi, samo »odlomek moje »Zgo­
dovine beneške revolucije', ki jo končujem«.7 
Vincenc Klun se je rodil v Ljubljani 13. aprila leta 1823. Njegov oče 
se je v dobi Ilirskih provinc iz Istre preselil na Kranjsko in je bil po­
tomec tistih Srbov, ki so po bitki ,na Kosovem našli zatočišče v Istri.' 
Mati pa je bila v rodu z znanim matematikom Vego. Klun je kmalu osi­
rotel in preživel zato dokaj težko mladost. V gimnazijskih letih se je 
vzdrževal s privatnim poučevanjem, nato pa se je zaposlil pri pokrajin­
skem državnem računovodstvu v Ljubljani. Delo ga ni zadovoljevalo, 
zato je izrabil ugodno priliko, ko so mu ponudili mesto vzgojitelja (naj­
brž pri Rotschildovih)8 in se preselil v Benetke.9 
Klun je bil y tistih letih svobodomislec. V svojem poročilu o beneški 
revoluciji, ki je izšlo v pomembni leipziški reviji »Die Gegenwart«, z 
navdušenjem opisuje, kako so Tržačani na večer 18. marca z Lloydovim 
parnikom pripluli v Benetke in prinesli novico, da je cesar proglasil 
ustavo. »Naslednji dan so proslavili kot narodni praznik. Saj je to bilo 
tudi najlepše jutro Avstrije, jutro vstajenja nove dobe, ki so ga vsi iz 
srca pozdravljali! . . . To je bilo najlepše jutro mojega življenja«.10 Od 
navdušenja za ustavno Avstrijo do odobravanja beneškega upora je do­
kaj velik korak. Vendar .se zdi, da ga je Vinko Klun tvegal brez večjega 
oklevanja, saj bi sicer lahko že marca zapustil Benetke, kakor so storili 
številni drugi tujci.11 
O simpatiji, s katero je spremljal dogodke v Benetkah, priča pismo, 
ki ga hranijo med Maninovimi papirji v muzeju Correr. Pismo, ki sta 
ga poleg Kluna podpisala še dva tujca, Stieglitz in Tempel, nosi po­
memben datum: »Venezia il 3/4 Luglio 1848 dopo mezzanotte«.12 
V Benetkah je v začetku julija divjal boj na nož med privrženci sar-
dinskega kralja Karla Alberta in republikanci, ki sta jim načelovala 
Manin in Tommaseo. Karel Albert je že meseca aprila, takoj po vkora-
kanju piemontskih čet v Lombardi jo, vzbudil sum italijanskih republi-
6 Muzej Correr, Benetke, Niccolò Tommaseo, Venezia, l'Italia, l'Europa 
negli anni 1848 e '49, rokopis. 
7 »Bruchstück meiner, der Beendigung nahen »Geschichte der Venetiani-
schen Revolution«. Vincenc Klun, Venedigs Gegenwart, y Illyrisches Blatt, 
št. 49, (1849), str. 193. 
8 Illyrisches Blatt, 1849, št. 55. 
9 Wurzbach, str. 125, Rieger, str. 707; Slovenski biografski leksikon, I (3. 
zv., Ljubljana 1928), str. 466. 
10 »Der kommende Tag wurde als Nationalfest gefeiert. Es war ja der 
schönste Morgen Österreichs, der Auferstehungsmorgen einer neuen Zeit, dem 
alle Herzen freudig entgegenschlugen!... Es war der schönste Morgen meines 
Lebens!« V. Klun, Die^Revolution in Venedig, v Die Gegenwart, Leipzig 1850, 
knj. IV, str. 731. 
11 Ibidem, str. 732. 
la Muzej Correr, Mss. Manin 4140. 
70 
kancev, da namerava nadaljevati tradicionalno politiko svoje hiše, ki 
so ji pravili »del carciofo«-(»artičoke«, to je, priključevanja pokrajin 
druge za drugo). Njegovi agentje in pristaši so namreč prav kmalu, 
kljub dogovoru, da bo politična ureditev severne Italije odločena šele 
po koncu vojne, začeli živahno delovati za priključitev Lomiardije in 
Benečije k Piemontu. Ker je položaj teh pokrajin postajal vedno težji, 
saj je bila že konec aprila vsa Furlanija zasedena od avstrijskih čet, ki 
so pod Nugentovim vodstvom hitele na pomoč Radetzkemu, so se lom-
bardska in beneška mesta pod pritiskom razmer eno za drugo odločila 
za pristop k sardinskemu kraljestvu. Dne 29. junija je parlament v Tu-
rinu tudi formalno potrdil te priključitve. Samo Benetke še niso klonile 
piemontskemu pritisku. Začasna vlada je, da reši republiko, razpisala 
volitve za skupščino, ki naj odloči za priključitev ali proti njej. Skup­
ščina se je sestala 3. julija 1848. Tommaseova zahteva, naj poslanci od­
lože razpravo o priključitvi do konca vojne, je bila zaman. Sam Manin 
je uvidel, da je avstrijska nevarnost prevelika. Zato je na seji 4. julija 
povabil republikansko stranko, naj žrtvuje svoje ideale, obenem pa je 
podčrtal svojo vero v bodočnost: »Vse, kar je bilo storjenega in kar de­
lamo, je začasno. Odločila bo italijanska skupščina v Rimu«. Še istega 
dne je skupščina odločila priključitev Benetk k Pièmontu.13 
Klunovo pismq, v katerem se podpisniki predstavljajo kot »tujci po 
rodu, a po srcu najboljši Italijani«14, je bilo odposlano, preden je padla 
dokončna odločitev o ustavni usodi Benetk. V njem opozarjajo Manina 
na članek v »Allgemeine Zeitung« od 26. junija, ki jim je pravkar prišel 
v roke. Časopis iz Aügsburga poroča o odnosu francoskega tiska do na­
črtov Karla Alberta, da razširi svojo oblast nad vso severno Italijo. La-
martinov list »Le bien puhlic« zaskrbljeno opozarja na možnost združitve 
Lombardije s Piemontom, ker bi v tem primeru avstrijskemu vplivu v 
Italiji sledil vpliv sardinskega kralja. »National«, pravi ,Allgemeine Zei­
tung', »nasprotuje načrtom Karla Alberta iz razloga, ki je še bližji ita­
lijanskim koristim, saj bi kraljestvo v severni Italiji bilo prava ovira 
za združitev celega polotoka. 
Očitno želi Klun s tovarišema obvestiti Manina, da je po najnovejših 
novicah francoski tisk nasproten piemontski politiki, in ga tako opogu­
miti za bližnjo razpravo v skupščini. Maninovo zagotovilo republikancem 
»prihodnost je naša«1 5 zveni kot odjek zaključnega stavka v Klunovem 
pismu, da je združitev Italije možna samo pod republiko. 
Ime enega od podpisnikov omenjenega pisma Maninu, Heinricha 
Stieglitza, je dober napotek za določitev družbe, v katero je Klun za­
hajal. Stieglitz je značilen primer romantičnega bohema. Po rodu iz Han-
novra se je še zelo mlad udeležil revolucionarnega gibanja v Weimarju. 
Poskusil se je v pesništvu, bolj pa je bil znan zaradi samomora žene, ki 
13 »Tutto quello che si è fatto e si fa è provvisorio. Deciderà la dieta 
italiana a Roma«. V. Marchesi, cit. delo, str. 236—240. 
14 »Forestieri di nascita, ma Italianissimi di cuore«; M. Correr, Mss. Ma-
nin 4140. 
13 Nostro è l'avvenire; Marchesi, cit. delo, str. 239 
71 
se je ubi la zato, da bi ga s svojo smrtjo pre t res la in ga iztrgala iz malo-
dusja, v ka terega je zabredel z a r a d i p o m a n j k a n j a uspeha. Dosti ' je po­
toval, obiskal je t u d i Č r n o Goro in Dalmaci jo ter n a p i s a l knjigo o svo­
j ih doživetjih n a B a l k a n u . N a v d u š e v a l se je za i tal i jansko revolucijo in 
bil celo član n a r o d n e straže v Tommaseovi četi . 1 6 
Stieglitz je bil dolgoletni dopisnik ugledne augsburške »Allgemeine 
Zeitung«. Verjetno se je imel K l u n zahval i t i njegovemu priporoči lu, da 
so ga sprejeli med sodelavce tega časopisa. 1 7 Prv i njegov pr i spevek je od 
27. juni ja 1848. V njem poroča, o pogajanj ih med Avstri jci in Benečani 
glede prevoza u jetnikov v B e n e t k e . " Zanimivejši ih obširnejši so članki, 
n a p i s a n i v dneh, ko se je sestala n a r o d n a skupščina. Klun podrobno 
opisuje dogodke v mestu in v doževi pa lač i , kjer je bil sedež skupščin?, 
ter zaskrbl jeno ugotavl ja naglo spremembo beneškega javnega mnenja-
»Pred n e k a j dnevi je bilo zločin govoriti o K a r l u Albertu . . . sedaj gorje 
t istemu, k i govori o republiki«. 1» Z odkr i t im zadoščenjem p a čez n e k a j 
dni poroča o h l a d n e m sprejemu, k i so ga bile deležne v B e n e t k a h sar-
d m s k e čete,-češ: »Lev sv. M a r k a ima vsekakor dosti več pr ivržencev 
kot si m o r d a n e k a t e r i domišljajo«. 2 0 
V istem č lanku se n a široko razpi še o vlogi Avstrije v Ital i j i in na 
Ba lkanu. N a A p e n i n s k e m polotoku je Avstri ja izgubila svoje prvenstvo. 
Namesto da tu troši svoje moči v brezsmiselni vojni, na j se zave svojih 
resničnih korist i , k i leže med slovanskimi n a r o d i ob Donavi . Njihova 
osamosvojitev izpod t u r š k e g a j a r m a je ne izbežna: Avstri ja n a j ji bo­
truje z l ibera lnimi inst i tuci jami in odločnim nastopom, toliko bolj, ker 
ima v Rusiji n e v a r n e g a tekmeca, k i bi se znal t u d i delno odpovedat i 
svojim absolut is t ičnim nazorom, le da razš i r i svoje gospodstvo od Is tre 
do C a r i g r a d a Avstri ja še m o r a zavesti svojega zgodovinskega poslan­
stva, saj je bi la že od n e k d a j pok l icana »biti mejni nas ip E v r o p e prot i 
Vzhodu m ščit Nemčije«. 2 1 
Predlog Cesara Balba, n a j se Avstri ja u m a k n e iz Itali je in si poišče 
odškodnino n a Ba lkanu, Klun spre tno spoji z zahtevo n e k a t e r i h slovan­
skih polit ikov, n a j se Avstri ja postavi n a čelo nj ihovega p r e p o r o d a in 
se prelevi v slovansko državo. S a m Jelačič je leta 1848. k a k o r zagotavl ja 
njegov par i šk i , odposlanec A. T. Brlić, n a m e r a v a l spremenit i Avstrijo v 
" N. Tommaseo, Venezia negli anni 1848 e 1849. Firenze, 1931 kni I 
str. 226, 227. J ' 
1 7 Članki v »Alicemeine Zeitung« navadno niso podpisani. Sodelavci so 
označeni z znaki, na primer z zvezdico, križcem, krogom ali z grškimi črka-
nv. V tfenetkah je v letih 1848-49 »Allgemeine Zeitung« imela več poročeval­
cev. Klunove prispevke je mogoče določiti zaradi biografskih podatkov, ki jih 
navaja v svojem zadnjem dopisu iz Benetk, All. Zeit., št. 179, 28. junij 1819 
str. 2̂ 6.4. Njegov znak sta dve zvezdici, ob katerih stojita paralelni črti 
1 8 Allgemeine Zeitung, št. 188, 6. julij 1848, str. 3000. 
1 9 »Vor em paar Tagen war es Verbrechen von Karl Albert zu spre­
c h e n . . . jetzt, wehe, wer von Republik spricht«: ibidem, št. 193, 11. julij 1848 
str. 3079, 3080; št. 193, Beilage, str. 3083. 3084. J J ; 
s» »der Löwe des St. Marcus hat jedenfalls bei weitem mehr Anhänger 
als man sich vielleicht einbildet«; ibidem, št. 206, 24. julij 1848. str 3287 5288 
2 8 Allgemeine Zeitung, št. 206, 24. julij 1848, str. 3287, 3288. 
72 
\ 
slovansko cesarstvo in bil p r i p r a v l j e n se odpovedat i i ta l i janskim pro-
, v incam, če bi v zameno od Turči je dobil Bosno. 2 2 
K l u n je v drug i polovici leta 1848 d o k a j redno pošil jal svoje dopise 
v Augsburg. S Stieglitzom je v te j dobi na jpomembnej š i dopisnik »All­
gemeine Zeitung«.« S pozornostjo in s impati jo je spremlja l pol i t ično 
življenje v Benetkah, k i je bilo v tem času posebno živahno. Po avstri j­
ski zmagi p r i Custozzi je bilo v neka j t e d n i h zveze s P iemontom konec 
M a m n je z dvema tovar i šema prevzel vso obl'ast, m e d t e m ko se je raz­
mahni lo p o d t a l n o rovarjenje Mazzini jevih pr is tašev. Poleg teh p o m e m b ­
nih dogodkov zabeleži Klun pogosto t u d i drobne vsakdanje pr izore z 
beneških cest, k i neposredno osvetlijo razpoloženje prebiva l s tva v drug i 
polovici 1848. leta. . • 
O Klunovem r a d i k a l n e m pogledu, n a revolucionarno dogajanje pr i­
čata dva proglasa, ki ju je konec oktobra in p r v e dni d e c e m b r a 1848 
objavila »Gazzet ta di Venezia«.™* O b a nosita njegov p o d p i s in sta na­
slovljena »Dunajskemu l judstvu« ter »Dunajsk im prostovoljcem v av­
stri jski a r m a d i v Italiji«. Uredniš tvo beneškega u r a d n e g a lista p r i p o ­
minja o p r v e m v opombi, da so nemški izvirnik poslal i n a D u n a j . V tem 
proglasu K l u n vabi D u n a j č a n e , n a j se odločno postavi jo po robu aristo­
k r a t s k i kamar i l i , k i z Windischgrätzom n a čelu sp le tkar i , da bi p o t e p ­
ta la njihovo svobodo. Latour, vojni minister, k i ga je množica 6. oktobra 
l ineala, k e r je n a m e r a v a l poslat i dunajske čete n a pomoč Jelačićevi 
a r m a d i n a Madžarskem, je K l u n u simbol a r i s tokrat sk ih spletk. Njegov 
umor je delo vseh-svobodnih l judi. D u n a j č a n i na j ne pus te nedovršeno 
to k a r so začeli, a m p a k n a j se zavedajo, da so p r e d s t a v n i k i tiste svo­
bode, za k a t e r o so tekl i ob Nadiž i , Seini, D o n a v i in D r a v i potoki krv i 
V drugem proglasu Klun povzema iste misli in obsoja duna j ske prosto­
voljce, ki se bore v Itali j i, ka j t i »vsaka Radetzki jeva zmaga v Ital i j i je 
poraz za svobodo vseh«. 2 3 b 
и ? i e d h ! Š \ S(l n Ì e g , 0 V Ì d o p i s i i z z a d n J e g a Polletja, k i ga je preživel v 
Bene tkah * Zadnji č lanek je Klun n a p i s a l 7. juni ja 1849. V njem je ko­
renito spremeni l svoje gledanje n a beneško revolucijo. Z zasmehom, ki 
ga p r i njem nismo bili vajeni, k o m e n t i r a Maninov razglas in Pepejevo 
pojasnilo ob izgubi t rdn jave Marghera . Beneško »drhal« obtožuje, d a se 
ч ' 2 к А ' T ; o ? n r l i | k a ° b a i l o v emisar u Parizu, Dnevnik od 1. prosinca 1848 do 
f a s T s X l f 9 ' ZaST% 1 9 3 5 ' S î r- 2 2 ; , A r h i v B r l i ć v B r o d u ' L*** A- T. Brlića • tasc. 8, Brhcevo poročilo papežu iz leta 1848. 
?f> „ГоГ te!in? Z^^S' Š t 2 1 0 ' 2 a J u l i J 1848> Beilage, str. 3355, 3356: št. 233 
20 avgust 1848 str .it 18 ,719; št. 240, 27. avgust 1848, str. 3828, 3829, 3830- št 
ih ÀnnSeE Д т « е г 1 8 4 8 ' B e i l a & e ' s t r - 407<>; št. 272, 28. september 1848, Beiläffe' 
str. 4,09 4510; št. 316. 11. november 1848, Beilage, str, 4991. 4992; št 322 17 no 
У+
е П*ег 1848, s t r - 5 0 8 0 ' 5081; št. 346, 11. december 1848, Beilage, str. 5460, 5461 • 
st. le 27. januar 1849, Beilage, str. 412. " 
, . Q Q
M a G a " ' e t 0
t a d i e Venezia, Supplemento al Nr. 283, 30. oktober 1848, str. 
1,88; nr. ,22, 8. december 1848, str. 1559. 
ssb Ogni trionfo di Radetzky in Italia è una sconfitta per la libertà di 
24 Allgemeine Zeitung, št. 31, 31. januar 1819. Beilaee. str. 4?4- št 68 9 
marec 1849, str. 1039; št. 70, 11. marec 1849, str. 1077, 1078. • . • , • 
73 
v svoji nevednosti in lahkovernosti pusti zapeljati od najbolj nemogočih 
novic, medtem ko morajo trezni ljudje molčati, če jim je kaj za osebno 
varnost. Uredništvu časopisa sporoča,tudi, da namerava s pomočjo fran­
coskega konzula zapustiti Benetke, kjer je »zaradi velike draginje, nape­
tosti in čemernega razpoloženja bivanje skoraj nevzdržno«.25 
Heinrich Stieglitz je seznanil Kluna tudi s Tommaseom in ga vpeljal 
v krog, ki se je zbiral okoli slavnega Splitčana. Med vidnimi osebnostmi, 
ki so se shajale pri Tommaseu, izstopa videmski časnikar Pacifico Va-
lussi. Po izbruhu revolucije se je Valussi iz Trsta, kjer je dolgo deloval, 
preselil v Benetke. Tu ga meseca junija najdemo med utanovitelji časo-' 
pisa »Fatti e Parole«, ki je vodil Oster boj proti Karlu Albertu. Nekaj 
časa je bil ta list tudi organ mazzinijevcev, pozneje pa, ko so ti začeli 
rovariti proti Maninu, se je diskretno ločil od najhujših skrajnežev.2* 
Odjek diskusije iz tega obdobja (september-oktober 1848) je najbrž tudi 
precej ostra sodba, ki jo Klun v svoji zgodovini izrazi o Mazzinijevih 
»italijanskih krožkih«. 
Valussi se je, v razliki od mazzinijevcev, ki so imeli oči le za no­
tranje italijanske spore, zavedal, da je italijansko narodno vprašanje 
le del širšega evropskega problema. Že v svojem tržaškem listu »La Fa­
villa« je z zanimanjem sledil rasti kulturne in narodne zavesti med Juž­
nimi Slovani.27 V Benetkah si je posebno na straneh tednika »Il Precur­
sore«, ki je začel izhajati 5. novembra 1848 in bil namenjen bolj izbra­
nemu občinstvu, večkrat zastavil vprašanje odnosov med Italijani in Slo­
vani. »Med narodi, ki se bojujejo v Avstriji, je slovanski, tisti, ki more 
postati najpomembnejši«,28 pravi že v drugi številki svojega tednika. 
V nasprotju z večino italijanskega javnega mnenja, ki je podpiralo zve­
zo s Kossuthovo Madžarsko, je. Valussi prevzel Cavourjevo tezo: »Če bi 
morali izbirati glede na korist zvezo med obema narodoma, ki se sedaj 
borita na Ogrskem, med madžarskim in slovanskim, bi morali brez obo­
tavljanja dati prednost slednjemu, kajti taka zveza bi se bolj splačala«.29 
' Valussi se zaveda, da načenja v času, ko beseda »Hrvatje« pomeni »vse 
najhujše, kar je tuja tiranija storila in počne proti nam«,30 kočljivo vpra­
šanje. Vendar ga njegova politična treznost, ki je podkovana tudi z do­
brim ekonomskim znanjem, pripelje do sklepa, da je osamosvojitev ju­
goslovanskih narodov neizbežna in celo potrebna Evropi, saj bodo tako 
- 23 »da die grosse Theuerung, die Spannung und die düstere Stimmung den 
Aufenthalt fast unerträglich machen«, Allg. Zeit., št. 179, 28. junij 1849, str. 
2763, 2764. -
'a Francesco Fattorello, Pacifico Valussi, Videm 1031, passim. 
27 B. Stulli, Tršćanska »Favilla« i Južni Slaveni, Anali Jadranskog Insti­
tuta JAZU I, Zagreb-Rijeka, 1956. 
28 »Delle nazionalità, che sono in lotta nell'Austria, quella che può avere 
maggiore importanza è quella slava«; Il Precursore, št. II, str. 30. 
29 »Che se noi avessimo a sciegliere un'alleanza d'interessi fra le due 
nazionalità che ora si combattono in Ungheria, fra la magiara e la slava, do-
vremo senza punto esitare dar la preferenza a quest'ultima, che sarebbe più 
vantaggiosa«; Il Precursore, št. III, str. 34. 
30 »Tutto quel di paggio che la straniera tirannide fece e fa contro di 
noi«; ibidem, str. 33. 
74 
p r e k r i ž a n i rusk i hegemonist ični n a č r t i ! 3 1 N e gre m u tore j samo za zvezo 
t lačenih narodov v . boju p r o t i Avstriji, temveč za širši problem, k i je 
bil p r o t i polovici stoletja p r e d m e t r a z p r a v e v vsej z a p a d n i E v r o p i : 
k a k o n a m r e č p r e p r e č i t i združ i tev Slovanov z Rusijo in t a k o odvrn i t i 
nevarnost ruske n a d v l a d e vsej celini. Ital i ja, p r a v i Valussi, b i m o r a l a 
v svojo korist p o d p r e t i jugoslovanski boj za svobodo; J a d r a n s k a obala 
od D e v i n a do D r a č a , kjer živi mešano i ta l i jansko in slovansko preb i­
valstvo, n a j p o s t a n e »zvezni člen« med n a r o d i , n e k a k š n o s k u p n o trž išče 
in pros ta luka. 3 2 
Nedvomno je o t e h p r o b l e m i h pogosto tek la beseda v Tommaseovem 
krožku. N a d n e v n e m r e d u je bilo v p r a š a n j e pans lav izma, k i je postal , 
k a k o r p r a v i l n o ugotavl ja -Valussi, z a r a d i svoje nedoločnosti »strašilo, kot 
vsi s trahovi, k i nimajo določenih oblik«. 3 3 
O d k a r je Napoleon v svojih spominih prerokova l , d a bo sredi sto­
letja E v r o p a r e p u b l i k a n s k a al i ruska, 3 4 je pans lav izem kot Bankov d u h 
v Macbethu straši l p o vsem z a p a d u . V pozni jeseni in n a zimo leta 1848, 
ko so bili vtisi o Jelačićevem p o h o d u д а D u n a j še sveži in so Slovani 
v očeh l ibera lnih in d e m o k r a t i č n i h krogov, p o Engelsovih besedah, za­
igrali vlogo »izdajalcev revolucije«, 3 5 je bil p r o b l e m posebno pereč . Va­
lussi je zato povabi l Kluna, n a j za t e d n i k »Il Precursore« n a p i š e vrsto 
č lankov o pans lav izmu. »Il Precursore« p r i n a š a v dvana j s t i š tevi lki čla­
n e k dr. K l u n a (Slovana, k i živi med nami, p o z n a s lovanska l judstva, je­
zike in l i t e ra ture t e r veruje v bra t s tvo med svobodnimi narodi) o po­
m e m b n e m v p r a š a n j u pans lav izma«. 3 6 . 
K l u n n i imel pr i ložnost i srečat i J a n a Kollârja, k i je le ta 1841 obiskal 
Benetke in Padovo in t u pr i še l v stik s T o m m a s e o m ter števi lnimi slo­
vansk imi š tudent i , k i so bi l i vp i san i n a p a d o v a n s k i univerzi . Slovaški pe­
snik in p r e p o r o d i t e l j je t a k r a t m l a d i n i svetoval, n a j us tanovi slovansko 
knjižnico. 3 7 N a v d u š e n i š tudent je p a se niso omejili n a l i te ra turo. N e k a ­
teri so stopili v st ik z i ta l i janskimi pat r io t i , k i so v T r s t u izdajal i »Fa­
villo« (Valussi, D a i r O n g a r o ) in so z njihovo pomočjo skušal i organiz i rat i 
revolucionarno gibanje med Južnimi Slovani. 3 8 Kollär jev obisk je t a k o 
preko T o m m a s e a in Valussija (ki v opombi h K l u n o v e m u č l a n k u ome­
nja Pucičeve in Kaznačićeve študi je v »Favilli«, opozar ja n a pozornost, 
s ka tero j ih je .sprejela i ta l i janska p u b l i k a in na. pol i t ične posledice, k i 
3 1 Ibidem, str. 37. 
3 2 Ibidem, str. 36. 
3 3 »Uno spauracchio, come tutti i fantasmi, che non hanno forme defi­
nite«; II Precursore, št. 110, str. 37. 
3 4 Fatti e Parole, št. 206, str. 821. 
3 5 Robert A. Kann, Das Nationalitätenproblem der Habsburgermonarchie, 
Graz-Köln, 1964, knj . II, str. 54. 
3 6 II dodicesimo numero del Precursore Contiene un articolo del dottor 
Klun (Slavo dimorante fra noi, conoscitore delle genti, delle lingue e delle 
letterature slave e credente nella fratellanza dei Popoli liberi) sulla questione 
importante .del Panslavismo«; Fatti e Parole, št. 223, str. 892. 
37 Jan Kollàr, Cestopis, Budapest, 1843, str. 117-118. 
38 Franjo Marković, Knez Medo Pucić, Rad JAZU, knjiga LXVII, Zagreb, 
1883, str. 138—147. 
75 • 
so jih imela tedanja zgolj literarna vprašanja)3 9 odjeknil do Klima, ki je 
po vsej verjetnosti šele v Benetkah in Padovi spoznal Kollârjeva dela. 
Vsekakor si Klun glavno tezo svojih člankov sposoja pri Kollârju. Za­
vrača namreč politični panslavizem, ki je samo orodje v rokah carizma, 
zagovarja pa literarni in kulturni panslavizem, ki sta ga oznanjala Kol-
lar in Šafarik.40 Klun sicer polemizira z obema in z vso »trumo čeških 
literatov«, ki mislijo, da so odkrili kamen modrosti v slovanski »vzaje­
mnosti«. Pri tem ima seveda v mislih Kollârjevo glavno znanstveno delo 
Über die literarische Wechselseitigkeit zwischen den verschiedenen 
Stämmen und Mundarten der slawischen Nation«, kjer slovaški pesnik 
zagovarja obstoj velike slovanske skupnosti, ki se cepi na posamezna 
plemena.4 1 Klun slovanski vzajemnosti ne zanika koristi in veljave, trdi 
pa, ne da bi pri tem svojo misel jasneje razčlenil: »Način, kako jo ra­
zumejo, me nikakor ne prepriča«.4 2 Vsekakor namerava v svojih član­
kih raziskati ovire, ki preprečujejo zbližanje slovanskih narodov, ter 
poiskati sredstva za njih premostitev. 
Razlika med cirilico in latinico, ki preprečuje plodno izmenjavo 
na literarnem področju, mu je ena najpomembnejših ovir. Zato predla­
ga, naj se povsod uvede novi »ilirski črkopis«, ki bi bil z nekaterimi 
spremembami primeren za vse slovanske jezike. On sam, pripominja v 
opombi, se že nekaj let bavi s tem vprašanjem in vabi slovanske filologe, 
naj mu priskočijo na pomoč. 
Druga ovira za združitev slovanskih kultur je politika avstrijske 
vlade, ki sloni na starem načelu »divide et impera«. Že tu pa je njego­
vega naštevanja konec. Naslanjajoč se na potopise francoskega slavista 
Cypriena Roberta navaja dalje celo vrsto podatkov, ki naj podčrtajo 
enotnost slovanskega življenja in navad. Klun poziva slovanske narode, 
naj se zavedajo svojega »velikega poslanstva« ter naj zasedejo mesto, ki 
jim pritiče med drugimi civiliziranimi ljudstvi. 
Enotnost bo mogoče doseči na novem slovanskem kongresu v Zagre­
bu, ki ga Klun v svojem zadnjem članku predlaga. V nasprotju s Prago, 
ki jo od vseh strani obkoljujejo Nemci, vidi v Zagrebu prave slovanske 
Atene, saj se je najbolj kleno slovanstvo ohranilo prav med Ilirci.43 Že 
v prvem članku, ko predstavi bralcu štiri velike jezikovne skupine, ki 
jih po njegovem govore Slovani: poljščino, češčino, ruščino in ilirščino, 
zagotavlja, da leži v Ilircih največje upanje za slovansko bodočnost. 
Poljščina je malo razširjena, čeprav ima njena literatura, ki je sicer že 
v zatonu, še vedno pomemben vpliv. Češčini škodi razcepljenost med 
Cehi, Moravci in Slovaki. Ruščino govore sicer v Moskvi, Peterburgu, 
Sibiriji in Severni Ameriki, a v natančnosti in jedrnatosti jo prekaša 
ilirščinat Razlike med njenimi tremi narečji, srbskim, hrvatskim in 
38 II Precursore, št. 12, str. 180. 
40 Kann, cit. delo, knj. I, str. 278. 
41 Ibidem, str. 408. 
42 »Il modo, come la intendono non mi persuade giammai«; Il Precursore, 
št. XIV, str. 215, 216,. 
43 II Precursore, št. XVII, str. 258. 
76 
vendskim, izginjajo iz dneva Y dan. Osem milijonov Južnih Slovanov 
je že sprejelo srbohrvaščino kot knjižni jezik. Te Slovane naj Evropa 
podpre, da bodo služili kot protiutež kozaškemu absolutizmu.44 Zagreb 
naj. postane »sonce, ki naj'pošlje svoje blagodejne žarke civilizacije, kul­
ture in nacionalnosti vse do večnih sibirskih ledov!«45 
Intelektualnemu zbližanju bo sledila politična svoboda, ki bo »na­
ravna posledica skupnega globokega prepričanja«.4 6 Iz literarnega pan­
slavizma se torej kot nujna posledica poraja tudi politični panslavizem, 
ki si ga Klun razlaga kot konfederacijo štirih slovanskih narodov, ki bo 
slonela na literarnih, ekonomskih in političnih stikih.47 Kdo naj uresniči 
tu upe? »Rusija je neodvisna; a Rusi? Upajmo, da bodo evropski duh, ve­
like evropske ideje napravile tudi nje same neodvisne! Poljaki« — pravi 
dalje s posrečeno metaforo — »so vojni ujetniki«.48 Preostanejo le avstrij­
ski Slovani. Intelektualna gibanja teh Slovanov, trdi Klun, koreninijo 
v ljudstvu, kar pomeni, da sta v Avstriji slavizem in demokracija iden­
tična pojma. Treba bo le hoteti in ta slavizem se bo osvobodil, saj ima 
za edinega nasprotnika nekakšno »avstrijsko nacionalnost«, ki pa ob­
staja samo v koledarjih. Avstrijski Slovani naj se torej osamosvojijo, 
saj so v veliki večini. Okoli njih se bodo zbrali ostali slovanski bratje. 
Vse to bo mogoče doseči po mirni poti na slovanskem kongresu.49 
Očitno je, da zabrede mladi Klun iz informativnega članka o slo­
vanskem svetu v utopijo, ki jo povrhu precej megleno izrazi. Ne da bi 
se ozrl v stvarno politično situacijo, predlaga nemogoče rešitve in jih 
podpira s tezami, ki jih je zbral od vsepovsod. Od Kollârjevega kultur­
nega panslavizma preide k Mazzinijevi ideji o poslanstvu narodov, po­
polnem človeštvu in osvobojevalni moči kulture. Ne manjka ilirskih tez 
o potrebi skupnega knjižnega jezika za Južne Slovane. Na koncu pa se 
pojavi še romantično pobarvan avstroslavizem, ki nima seveda nič skup­
nega s trezno Palackijevo trditvijo, da bi bilo treba Avstrijo ustvariti, 
če bi je ne bilo. 
V tej seriji člankov so posebno zanimivi podatki, ki jih Klun prinaša 
o Slovencih. Tega imena sicer ne uporablja, saj govori le o vendskem 
narečju. Ko pripoveduje o slovanskem življenju, ne pozabi žanrske slike 
starega in slepega popotnega pevca, ki da ga je mogoče srečati ne samo 
v Iliriji, temveč tudi na Češkem in ob Donavi. »Sam sem na Gorenjskem 
poznal nekega Andreaša, starega slepega kmeta, ki je imel zares pesni­
ške misli in je znal peti z navdušenjem, ki je spominjalo na stare grške 
44 Ibidem, št. XII, str. 179, 180. 
45 »Il sole, il quale mandi i suoi raggi benefici della civilizzazione, della 
cultura, della nazionalità fino agli eterni ghiacci della Siberia!«; Il Precursore, 
št, XVII, str. 259. 
46 »Una conseguenza naturale della intima persuasione reciproca«; ibi-
dem, str. 259. 
47 Ibidem, str. 179, 259. 
48 »La Russia è uno stato indipendente; ma i Russi? Speriamo che lo spi-
rito europeo, le grandi idee d'Europa li faranno anch'essi indipendenti! I Po-
lacchi sono prigionieri di guerra«; ibidem, str. 259. 
49 Ibidem, str. 260. 
77 
rapsode. Njegove pesmi so z b r a n e in se l a h k o merijo s poezi jami V o d n i k a 
in P r e š e r n a , k i sta p r v a (največja) k r a n j s k a pesnika«. 5 0 
A n d r e a s je bil koroški bukovnik . Njegove pesmi so izšle leta 1833 
v zb i rk i Pesme p o Koroškem in Šta jerskem znane, k i j ih je skora j vse 
- zbra l Slomšek (Lino Legiša, R o m a n t i k a , Zgodovina slovenskega slov­
stva, I I , Ljubl jana, 1959, str. 44, 63). 
Klunovi č l a n k i o p a n s l a v i z m u so vzbudi l i precejšnjo pozornost. V 
T r s t u so bili z n a n i t u d i širši javnost i in s a seveda pot rd i l i sume polici j­
skega nadzorni š tva , d a i m a K l u n » p r e v r a t n a nače la p r o t i avstri jski vla­
di«.5 1 Ves čas svojega b ivanja v B e n e t k a h K l u n n i skr ival tega revolu­
cionarnega mišl jenja. V z a č e t k u a p r i l a 1849 stoji njegovo ime m e d itali­
j ansk imi in tu j imi sodelavci v p r v i števi lki časopisa, k i ga je začel izda­
j a t i Tommaseo p o svoji v rn i tv i iz P a r i z a , kjer je preds tav l ja l beneško 
republ iko . Svojemu listu je d a l p o m e m b e n naslov: »La F r a t e l l a n z a de ' 
Popoli« in v podnas lovu zapisal , d a časopis izhaja »v oskrbi p o b r a t e n i h 
I ta l i janov in tujcev«. O b e n e m je ustanovi l t u d i istoimensko društvo, k i 
je imelo za cilj »pobrat i t i narode, d a si medsebojno pomagajo za pr ido­
bitev svoje svobode«. P o d o b n e organizaci je je t r e b a ustanovit i , t a k o p r a v i ' 
p r o g r a m s k i tekst, t u d i v tuj ini, posebno m e d Slovani. 5 2 Č e p r a v je usta-
|f novitev časopisa in d r u š t v a odjekni la t u d i z u n a j Benetk (zagrebški Sla-
«f venski Jug je ponat i sn i l Tommaseov manifest, C y p r i e n Rober t p a je v 
J, svojem časopisu L a Pologne poročal o us tanovi tv i Tommaseovega 
;, d r u š t v a »avec la satisfaction la p lus vive«) 5 3 in vzbudi la zaskrbl jenost 
j p r i osrednjih avstr i j skih oblasteh, 5 4 dosežki niso odgovarjal i Tommasè-
,1 ovim n a č r t o m . O delovanju d r u š t v a n i več novic, razen iz omenjenega 
Г avstri jskega d o k u m e n t a , kjer je govor o 200 agent ih, k i d a j ih i m a Tom-
\t maseo na razpolago. Časopis p a je posta l n e k a k š e n Tommaseov j a v a i 
; dnevnik, kjer je d a l m a t i n s k i p isate l j objavljal svoje dopisovanje s po­
ji m e m b n i m i tu j imi osebnostmi (knezom C z a r t o r y s k i m , Mickiewiczem, p a -
' ' t r i a r h o m Rajačićem, Gajem, b a n o m Jelačićem) ter svoja religiozno obar-
| v a n a m o r a l n a razmišl janja. ' 
V zgodnji p o m l a d i le ta 1849 je bi la usoda beneške r e p u b l i k e že od-
. I ločena. P i é m o n t je 20. m a r c a prek l ica l premir je , k i ga je avgusta pre jš-
(', njega leta sklenil z Avstrijo, toda že 23. m a r c a je doživela sa rd inska 
i'| ' vojska h u d p o r a z p r i Novar i . Radetzki jeve čete so celo prekorač i le 
| 5 0 »Io conoscevo nella Carniola superiore un certo Andraž«, pravi, »vec-
i j chio. cieco contadino, che aveva delle idee veramente poetiche, e che sapeva 
l '• cantare con un entusiasmo, che rammentava gli antichi rapsodi di Grecia. Le sue 
» canzoni furono raccolte, e possono degnamente essere messe al fianco delle 
il , poesie di Vòdnik o di Preshèren, i primi poeti della Carniola«. Precursore, 
|,i št. XIV, str. 217. . 
i 51 »Principi sovvertivi di rimpetto al Governo Austriaco«; Arhiv Slove-
ni' nije, Ljubljana, Illyrisches Gubernium, fase. 55—148. 
,i 52 La Fratellanza de'Popoli, št. I, str. 2, 3: >per cura d'Italiani ed esteri 
!i , affratellati«; ».. .affratellare i popoli, che mutuamente s'ajutino all'acquisto 
ij! ' delle proprie libertà«. 
i j 53 Vaso Bogdanov, Hrvatska ljevica u godinama revolucije 1848-49, Za-
if .greb 1949, str. 138, 139; La Fratellanza de'Popoli, št. 15, str. 115. 
54 Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Dunaj, Inf. Büro, Kart. 1, 1849/51, 195/A. 
78 
Tessili in vkorakale na piemontsko ozemlje. Italijanska revolucija je s 
tem bila obsojena na smrt. Eno za drugim so padala uporniška središča: 
najprej Brescia, nato vsa Toskana. V začetku poletja je bila poražena 
tudi rimska republika, ki jo je ustanovil Mazzini. Najdalje so vztrajale 
Benetke,_ki so bile zaradi svojega geografskega položaja skoraj neza-
vzetne. Šele 26. avgusta se je mesto, v katerem sta v zadnjih mesecih 
divjali lakota in kolera, predalo avstrijski vojski.55 
Novica o porazu pri Novari se je razvedela v Benetkah šele šest dni 
pozneje. Premožnejši sloji, poroča Kluri v svoji zgodovini, ki so pripadali 
zmerni stranki, so bili mnenja, da je položaj izgubljen. Voditelji upora 
in ljudstvo, ki jim je slepo sledilo, niso pripisovali porazu odločilnega 
pomena. Še vedno so upali, na pomoč Francije in Madžarske.56 Tudi 
Tommaseo je bil zagovornik »odpora za vsako ceno«, ker je računal, 
da bo še mogoče prepričati Južne Slovane, naj se povežejo z Madžari 
in skupno udarijo po Avstriji. Pariški pogovori s knezom Czartoryskim 
in z madžarskim odposlancem Telekijem, novice o hrvaški opoziciji Je-
lačiću,57 vesti iz Piemonta, ki je v Beogradu odprl svoj konzulat.5 8 so 
krepili njegove upe. Novica o Novari je še podžgala njegovo dejavnost, 
ki je bila v veliki meri usmerjena k iskanju zvez z Južnimi Slovani. 
Zato je podprl Kluna, ki se je konec marca ponudil, da stopi v stik s slo­
vanskimi ujetniki, »da jim vlije kakšno resničnejše čustvo o italijanskih 
razmerah in o skupnih koristih dveh ljudstev, ki sta si do sedaj bili so­
vražni«.5» Ujetniki, med katerimi je nameraval delovati Klun, so bili v 
Benetkah od 27. oktobra prejšnjega leta. Tega dne so Benečani napadli 
avstrijske čete, ki so bile na svojih položajih pri Mestrah, iztrgali so­
vražniku osem topov in odvedli po hudem boju v ujetništvo 557 vo­
jakov.60 
Načrt o politični propagandi med ujetimi slovanskimi vojaki ni nov. 
Spomladi leta 1848 ga je Mickiewicz brez uspeha predlagal milanski 
vladi.61 V Turinu je približno v istem času Giovenale Vegezzi-Ruscalla, 
dober poznavalec slovanskega sveta, dal podobne predloge.62 Valussi je 
v tedniku »Il Precursore« napisal v zvezi s Klunovim člankom, naj obla­
sti začnejo s politično propagando med ujetniki in naj jih nato pošljejo 
55 V. Marchesi, cit. dèlo, str. 395—497, passim. 
56 Klun, Die Revolution..., cit. delo, str. 749. 
44 4 ".}?" С о г г е г > N- Tommaseo, Venezia, l'Italia..., citirana knjiga, IV, stran 
lil—116. 
58 Biblioteca Nazionale, Firenze, Tomm., 107, 6. 
59 »Per infondere in essi qualche sentimento più vero intorno alle cose 
italiane e le comuni utilità delle due stirpi finora nemiche.« G. Gambarin, 
Gli ultimi mesi del Tommaseo a Venezia, Archivio storico per la Dalmazia, 
лЛ\ (1938), str. 15. 
60 Klun, Die Revolution..., cit. delo, str. 747. 
™- „" H. Batowski, Mickiewicz prema Južnim Slavenima, Historijski zbornik, 
IX, Zagreb 1956, str. 76. 
62 Teodor Onciulescu, Vegezzi-Ruscalla,. Rassegna storica del Risorgi-
mento,- 1940, str. 261. • 
79 
domov, da obveste svoje narode o »skupnih interesih«, ki jih imajo Slo­
vani in Italijani.6 3 
Tommaseovo priporočilo je imelo uspeh. Neapeljski general Pepe, 
ki je od začetka vstaje poveljeval beneški vojski, je Kluiiu, ki ga je 
Tommaseo predstavil kot človeka, »che ama l'Italia e conosce qualche 
dialetto slavo«, dal potrebno dovoljenje. V mestu, ki je vedno huje čutilo 
posledice obleganja na kopnem in na morju, saj je bilo živil vedno 
manj,8 4 je bil položaj vojnih ujetnikov zelo težak. Zaprli so jih v lazaret, 
ki je bil posebno nezdrav in vlažen, oskrba je bila slaba, zato je bil 
njihov odnos do beneških revolucionarjev dokaj sovražen.66 Vsekakor 
je Klun z obljubo, da bodo kmalu oproščeni, imel nekaj uspeha pri pro-
stakih, ne pa. pri častnikih. Tommaseo je zato že 10. aprila obvestil tri-
umvira Cavedalisa, da jè treba ločiti ene od drugih. Zaradi pomanjkanja 
hrane je bilo že odločeno, da bodo ujetnike izpustili, vendar Tommaseo 
svetuje, naj dovolijo iti najprej prostakom, ne da bi častniki vedeli, ka­
tero pot bodo le-ti ubrali. Cehe in Vlahe, pravi dalje, bi bilo primerno 
ločiti od Poljakov in krajišnikov, ki da so manj razdraženi. Slednjim 
bi bilo primerno izročiti kratke spise v ilirščini, da jih ponesejo domov. 
»Ce en sam med njimi pride skozi,« zaključuje svoje pismo, »je boljše 
kakor nič«.66 Sam je hrvaškim vojakom poslal proglas, v katerem jih 
s preprostimi besedami, ki so'tako daleč od njegovega baročnega pisanja, 
prepričuje, naj ne zaupajo Avstriji, ki jih bo, potem ko jih bo izrabila, 
zaničevala in opeharila.6 7 
Razpoloženje ujetih častnikov je bilo tako sovražno, da se je obla­
stem zdelo primerno zadržati jih v zaporu.60 Prostake pa so začeli iz-
puščati že sredi aprila, kakor potrjuje Tommaseovo pismo vojnemu mi­
nistru Calucciju, v katerem še protestira proti slabemu ravnanju z ujet­
niki.69 Ni znano, ali so jim izročili spise, o katerih je govoril Tommaseo. 
Vsekakor je konec aprila Gaj dobil njegovo pismo s hrvaškim izvodom 
letaka, ki smo ga zgoraj omenili.70 Tudi Jelačiću je Tommaseo v tistem 
času poslal razglas, v katerem poziva Hrvate, naj se združijo z Madžari 
in naj prepuste Avstrijo pogubi.71 
S tem propagandnim poizkusom se je zaključilo Klunovo delovanje 
v JBenetkah. Pod zaščito francoskega konzula in z dovoljenjem začasne 
vlade se je 10. junija vkrcal na francoski parnik »Pluton«. Še istega dne 
je bil v Trstu. Tu je bil, kot smo povedali, zaradi svojega delovanja v 
63 II Precursore, št. XII, str. 181. 
64 Klun, Die Revolution ..., cit. delo, str. 750. 
05 N. Tommaseo, Venezia negli anni..., cit. delo, kn j . II, str. 157. 
66 G. Gambarin, cit. delo, str. 21: »Se uno solo ne penetra, è meglioche 
n u l l a « . - • _ • . . . . 
67 Velimir Deželic, Pisma pisana Dru Ljudevitu Gaju i neki negovi sa-
stavci, Zagreb, 1909, str. 226, 227. , , , . „ , . . . 
68 N. Tommaseo, Venezia negli anni..., cit. delo, knj. H, str. 1^. 
69 M. Correr, Tommaseo, Venezia, l'Italia, l'Europa..,., cit. delo, IV. str. 
-245, 246. 
-o V. Deželic, cit. delo, str. 226, 227. 
'i Raffaele'Ciampini, Vita di Niccolò Tommaseo, Firenze, 194з, str. 428. 
80 
Benetkah osumljen od policije. Tržaško javno mnenje mu je bilo iz istega 
vzroka, kakor trdi poročilo Uhrerju, šefu ljubljanske policije, nenaklo­
njeno. Zato so ga oblasti pozvale, naj takoj nadaljuje svojo pot v Ljub­
ljano.72 
Klun je bil v tem trenutku v materialni stiski, saj si je takoj iskal 
zaslužka. Že 19. junija je v prilogi »Laibacher Zeitung«, »Illyrisches 
Blatt«, ki ga je urejal Janez Hladnik, izšel prvi del odlomka njegove 
zgodovine, pod naslovom »Venedigs Gegenwart«, kjer opisuje dobo od 
aprila 1849, ko je beneška skupščina odločila »odpor za vsako ceno«, do 
konca maja, ko se je začelo težko bombardiranje Benetk, ki ga Klun pri­
kaže z živahno neposrednostjo očividca.73 V začetku naslednjega leta je 
v podlistku »Laibacher Zeitung« — Illyrisches Blatt« je bil ukinjen — 
izšla njegova »zgodovinska skica« o 22. marcu 1848, torej o dnevu, ko 
je z avstrijskim umikom zmagala revolucija v Benetkah. Ti članki so 
vzbudili zanimanje tudi izven Ljubljane, saj je še isto leto leipziška re­
vija »Die Gegenwart«, ki je bila posvečena sodobni zgodovini, objavila 
v celoti Klunovo študijo z naslovom »Die Revolution in Venedig«.74 
Klunu je tako uspelo,. da se je uvrstil med prve zgodovinarje be­
neške vstaje, saj je prehitel celo tiste italijanske patriote, ki so takoj 
po propadu revolucije začeli izdajati svoje spomine in komentarje.75 
Ti spisi so povečini zelo subjektivni,76 čemur se je skušal Klun izogniti. 
Zanimivo je v tem smislu primerjati tekste, ki so izšli v Ljubljani še 
pod vtisom dogodkov, ž poznejšim tekstom iz Leipziga. Ta ni samo jezi­
kovno, temveč tudi vsebinsko bolj izpiljen, saj avtor črta več opomb, 
kjer je njegov opis bliže pamfletu kot zgodovinskemu ptikazu.7 7 Na do­
godke v Benetkah gleda vsekakor z ortodoksnega avstrijskega stališča, 
kar pa ni prepričalo opreznih ljubljanskih oblasti, ki so mu še decembra 
1849 iz političnih razlogov odklonile mesto profesorja na normalki.7 8 
Klun je odlično dokumentiran. Pri bran ju .njegove zgodovine je ta­
koj očitno, da je od vsega začetka revolucionarnega gibanja.z vnemo 
zbiral dokumente, ki jih je izdajala začasna vlada,79 številne časopise, 
ki so izhajali v Benetkah, in najrazličnejše letake, ki so jih politične? 
stranke tiskale in širile po mestu. Ker je bil v stiku z vodilnimi krogi, 
je najbrž zabeležil tudi njihovo pričevanje. Pogajanje med odvetnikom 
Avesanijem in avstrijskima guvernerjema Palffyjem in Zichyjem 22. 
marca 1848, ki se je končalo s popolno zmago Benečanov, je opisano tako 
plastično, da se vsiljuje misel, da je Tommaseo, ki je bil pri pogovoru 
prisoten, Klunu o tem pripovedoval. Nasploh je pri prikazovanju in pre-
72 Državni arhiv v Ljubljani,Tllyrisches Gubernium, Fase. 55—148. 
7 3 Illyrisches Blatt, 1849, št. 49—56. 
74 Laibacher Zeitung, 1850, 8, 22, 58, 68, 97. Die Gegenwart, Leipzig, 1850, 
knj. IV, str. 723—758. 
75 V. Marchesi, cit. delo. str. 537—545. 
70 Npr. DairOngaro, Venezia I'll agosto 1848, Capolago 1850; Guglielmo 
Pepe, Histoire des' révolutions et des guerres d'Italie, Paris; 1850. 
77 Glej »Illyrisches Blatt«, št. 49, 50. 
78 Državni arhiv v Ljubljani, Illyrisches Gubernium, Fase. 55—148. 
79 Raccolta Andreola, Benetke, 1848—49. 
"S Zgodovinski časopis 81 
sojanju dogodkov ,Klun pod močnim Tommaseovim vplivom, kar pri­
merjava med njegovo zgodovino in Tommaseovo knjigo »Venezia negli 
anni 1848 e 1849« zelo jasno potrdi. Najbolj zanimiv je isti odnos, ki ga 
zavzameta do vodilnih beneških politikov. V obeh delih je Damele Ma­
nin tarča najhujših obtožb. Prikazan je kot častihlepen in hladnokrven 
politik, ki zna spretno izrabiti svojo priljubljenost pri širokih ljudskih 
slojih, da se z njihovo pomočjo prerine v ospredje.80 Giurati, eden od po­
budnikov ^revolucije, ki je bil pozneje potisnjen na bolj častno mesto 
poveljnika narodne straže in je organiziral Mazzinijev »italijanski kro­
žek«, se obema zdi puhla glava, nezmožen vodilnega položaja.81 Avesa-, 
nija, ki ga smatrata za možnega Maninovega tekmeca, ko bi užival pod­
poro množice, pokažeta v kar se da ugodni luči.82 Po vrnitvi iz Pariza 
Tommasceo ni izgubil prilike, da ne bi polemično nastopil proti Maninu, 
ki ga je nato zlobno in genialno obenem očrnil v svojih spominih o be­
neški vstaji. Klun, ki je bil v marcu in aprilu leta 1849 v stiku s Tomma-
seom, je njegovo sodbo o voditelju revolucije, ki je slonela predvsem na 
osebni mržnji, nekritično sprejel, saj mu je prišla prav, da pokaže v 
negativni luči celotno beneško revolucionarno gibanje. Edina politična 
osebnost, ki je Klun v svoji zgodovini ne napade, je seveda Tommaseo. 
Zanimiv je opis osvoboditve Manina in Tommasea, ko je množica 17. mar­
ca 1848 navalila na ječo, v kateri sta bila oba zaprta »Manina so nato 
z viharnim navdušenjem odnesli na trg sv. Marka. Tommaseo pa je po 
ozkih uličicah peš odšel v svoje bližnje, skromno stanovanje«.83 Slika 
skromnega Tommasea, ki mu ni do posvetnih časti, a se zna postaviti 
s pravim »ciceronskim« govorom po robu avstrijskim oblastem za svo­
bodo tiska,84 ki sam nasprotuje združitvi s Piemontom8 5 in pozneje klju­
buje tudi zahtevam nahujskane množice ter sklepu skupščine, da se po­
deli Maninu diktatorska oblast,86 se tako sklada z mnenjem, ki ga je 
slavni Dalmatinec imel d samem sebi, da bi se z njo gotovo strinjal. 
. Klun se oddaljuje od Tommasea v ostrejši obsodbi Mazzinijevih pri­
stašev, ki so po priključitvi Benetk Piemontu ustanovili dva politična 
kluba in do konca vstaje rovarili najprej proti pristašem Karla Alberta, 
potem pa proti Maninu samemu. Tommaseo se sicer z mazzinijevci ni 
strinjal, vendar mu je »Caritas patriae« preprečevala, da bi proti njim 
nastopil tako ostro kot Klun. V Klunovem spisu so člani »italijanskega 
krožka« prikazani kot radikalni skrajneži, ki se za dosego svojih ciljev 
80 N. Tommaseo, Venezia negli anni..., cit. delo, knj. I, str. 122, 124. 
V. Klun, Die Revolution..., cit. delo, str. 738, 745. 
81 N. Tommaseo, ibidem, str. 34; V. Klun, ibidem, str. 738. 
82 N. Tommaseo, ibidem, str. 12, 13; V. Klun, ibidem, str. 738. 
8 3 »Nun wurdé Manin unter stürmischen Jubel nach dem. St. Markus­
platze getragen«, poroča Klun, »Tommaseo hingegen ging zu Fuss durch die 
engen Gässchen in seine nahegelegene, bescheidene Wohnung«; V. Klun, ibi­
dem, str. 727. 
84 V. Klun, ibidem, str. 725. 
85 V. Klun, Die Revolution.. ч cit. delo, str. 741. 86 Ibidem, str. 748. . 
82 
poslužujejo vseh sredstev. 8 7 Obtožuje j ih, d a so »rdečega« pol i t ičnega 
p r e p r i č a n j a , 8 8 č e p r a v je sam sodeloval p r i časopsu, kjer je s k u p n o z nje­
govim »Panslavizmom« izšel anonimen č lanek naslovljen »Comunismo, 
Socialismo«, v k a t e r e m je k o m u n i z e m kot nas i len p r e o b r a t d r u ž b e sicer 
zavrnjen, socializem p a kot pos topen razvo j k prav ične j š im odnosom 
med l judmi v celoti sprejet. 8 9 
Tommaseo in K l u n se p o p o l n o m a s t r in ja ta v preso janju vzrokov 
beneške revolucije. O b e m a je vstaja od 17. do 22. m a r c a sad.-slepe av­
strijske pol i t ike in sp le tk m a j h n e s k u p i n e demagoških odvetnikov, k i 
so potegni l i za seboj v a v a n t u r o nevedno l judstvo. V Tommasëovi knj igi 
je v sk ladu z njegovim r o m a n t i č n i m d e m o k r a t i z m o m beneško l judstvo 
poveličano. K l u n je seveda bol j kr i t ičen, češ d a je v ročekrvni i ta l i janski 
znača j prepogosto t i ra l prebiva lce iz ene skrajnost i v drugo, 9* k a r je, p o 
njegovem, že v ka l i obsodilo revolucijo n a poraz . 8 1 V e n d a r t u d i on ome­
nja dobrohotnost Benečanov, k i se j i je zahval i t i , d a v mestu ni pr i š lo 
skoraj nikol i do pre l ivan ja krvi. 9 2 
Za povzetek b i l a h k o rekli , da je odl ika Klunove zgodovine v p r v i 
v r s t i sk rbna in vestna dokumentaci ja . M a n j k a j i seveda p o t r e b n e ob­
jektivnosti, k a r je p r i p i s a t i časovni bl ižini opisanih dogodkov, odločil­
n e m u vpl ivu močne Tommaseove osebnosti, saj K l u n skozi njegova očala 
presoja voditelje u p o r a , obenem p a presenetl j ivo h i t r i pre levi tv i mla­
dega K l u n a iz s impat izer ja beneške revolucije v p r e p r i č a n e g a irr. lojal­
nega avstr i jskega podložnika. 
R i a s s u n t o 
VINCENC FERRERI KLUN E LA RIVOLUZIONE VENEZIANA (1848) 
Vincenc Ferrer i Klun (Ljubljana 1823-Karlovy Vary 1875) fu uno dei pochi 
stranieri a essere testimone diretto delle vicende della Repubblica di Venezia 
negli anni 1848/49. Insieme al poeta romantico tedesco Heinrich Stieglitz egli 
fu corrispondente da Venezia della autorevole »Allgemeine Zeitung«.-1 suoi 
numerosi articoli sono improntati ad una calda simpatia per gli insorti ri­
confermata pure da due appelli indirizzati dal Klun tra ottobre e dicembre 
1848 al popolo' viennese e, ai volontari viennesi dell'esercito di Radetzky. Già 
durante gli ultimi mesi dèi suo soggiorno veneziano il Klun si accinse a scri-
vere, la storia della rivoluzione, che in seguito pubblicò nei giornali di Lubiana 
e nella rivista tedesca »Die Gegenwart«. Egli comunque non fu soltanto cro-
nista della vita politica veneziana, ma si inserì anche nella lotta tra i parti-
ti appogiando nel luglio 1848 gli autonomisti contro coloro che auspicavano 
l'unione col Piemonte. In marzo. '49 il Klun si offrì di svolgere propaganda 
87 Ibidem, str.,743. 
88 Ibidem, str. 741. , 
89 II Precursore, št. XV, str. 231—237. 
90 V. Klun, Die Revolution. . . , cit. delo, str. 723. 
91 V. Klun, Die Revolution . . . , cit. delo, str. 723. 
92 Ibidem, passim. 
6* • " 83 
politica tra i prigionieri slavi che le truppe veneziane avevano fatto qualche 
mese prima. Tommaseo lo appoggiò presso le autorità militari, sottolineando 
la sua dedizione alla causa della libertà dei popoli, dedizione che il Klun ave-
va espresso anche in una serie di articoli pubblicati sotto il titolo »Il Pansla-
vismo« da Pacifico Valussi nella rivista settimanale »Il Precursore«. Le racco-
mandazioni del Tommaseo provano sufficientemente che il Klun ebbe modo 
di frequentare il grande Dalmata. L'influenza che ne subì risulta chiara nel 
confronto tra gli scritti sulla rivoluzione del Klun e del Tommaseo. Il Klun, 
convertitosi dopo la partenza da Venezia nel giugno 1849 al lealismo austria-
co, assume un atteggiamento assai critico nei confronti della rivoluzione e con-
corda col Tommaseo nel imputarne il fallimento all'ambizione del Manin, 
agli intrighi del »gruppo degli avvocati« che s'erano impadroniti del potere 
e alle mene del Circolo italiano, fondato dai più accesi mazziniani. 
84 
V a s i l i j M e l i k 
RAZCEP MED STAROSLOVENCI IN MLADOSLOVENCI 
Deloma že v Schmerlingovi dobi, zlasti pa od leta 1867 naprej je 
nastopila v Avstriji močna liberalna ofenziva proti konkordatu in do­
tedanji vlogi katoliške cerkve v državnem življenju ter ustvarila- z ve­
čino v državnem zboru v drugi polovici šestdesetih let ' in prvi polovici 
sedemdesetih let vrsto liberalnih zakonov. Proti njej so se organizirale 
katoliške vrste, začele ustanavljati katoliške družbe, politična in tiskovni 
društva in leta 1870 je prišlo tudi do prvega dokaj uspešnega nastopa 
pri deželnih volitvah, 
' Ta boj je zajel seveda tudi naše dežele, ki so doživljale v tem času 
prvi vzpon slovenskega političnega narodnega gibanja. To se je do leta 
1867 izogibalo verskih vprašanj, sprejelo tega leta formalno katoliško 
etiketo, ki pa je v času vodilne mladoslovenske aktivnosti 1868—1871 le 
deloma prišla do izraza, na taborih na primer sploh ne. V mnenju, da 
narodnega in verskega boja obenem Slovenci ne morejo še prenesti, je 
bila prvotna težnja mladoslovenskih liberalcev, izogibati se versko-po-
litičnih problemov in, če ne gre drugače, pristajati na splošno katoliške 
deklaracije. Kolikor bolj so se liberalno-klerikalna nasprotja" ostrila, 
toliko teže je uspevala taka politika. 
^ K-lerikalno-liberalni konflikti so od leta 1870 naprej neprestano na­
raščali. Na Štajerskem je že ob deželnih volitvah septembra 1871 prešel 
brežiški volilni okraj zaradi sporov med slovenskima strujama v nemške 
roke: uradni slovenski kandidat je bil duhovnik Kosar, liberalci so proti 
njemu skrivaj agitirali za Lenčka, izvoljen pa je bil nemško usmerjeni 
Janežič1. S temnimi barvami-je slikal Kosar v svoji knjižici o katoliški 
cerkvi stanje na Slovenskem: »Gotovo že dolga leta ni bilo med Slovenci 
toliko ravsa_ in kavsa, in toliko srditih strank, ki druga drugo strastno 
spodjeda,-kakor ravno dan današnji. Začnejo duhovniki v blagor naroda 
kaj delati, se svetovni čmerno proč obrnejo, rekoč: vi ste mračnjaki; 
z vami nočemo. Začnejo zopet svetovni kaj, jim odvrnejo duhovniki: vi 
ste liberalci; z vami nočemo. V laseh so si stari in mladi Slovenci; — 
v laseh so si naši politikarji. Na Dunaj pojdemo! kličejo eni: — doma 
ostanimo! odvračajo drugi. In iz tacih plev naj bi zrastla zedinjena Slo­
venija?! Pa dokler Slovenije ni, smemo vsaj biti in se imenovati Slo­
venci. Pa, moj Bog, zdaj nam že tudi to lepo ime preseda! Zmirom bolj 
pogosto'namreč se zopet slišijo odurne besede: Kranjec, Štajerc itd. 
1 Prim. Slovenski gospodar 28. septembra 1871. 
85 
Na Kranjskem pisano gledajo štajerske Slovence rekoč: kaj hočete tu? 
nazaj sé spravite na Štajersko. Mi Štajerci pa zopet Kranjcem z enako 
petico plačujemo, rekoč: tiho denite, vi niste naši; le nazaj unkraj Save!«2 
Od slovenskih deželnih poslancev se je Herman vedno bolj povezoval 
z nemškimi konservativnimi katoliškimi poslanci, ostali štirje (Adamovič, 
Dominkuš, Sernec in Vošnjak) pa so bili proti takemu sodelovanju; zelo 
pogosto so torej nastopali v deželnem zboru ločeno.3 Maja 1873 je dal 
Slovenski gospodar, ki je bil prešel leta 1871 v last Katoliškega tiskov­
nega društva in uredništvo dr. Jožefa Ulage, naslednji opis slovenske 
politične dejavnosti v Mariboru: »Imamo sicer katoliško politično dru­
štvo, ktero tudi narodne pravice zagovarja in brani; ali njemu so nekteri 
svetni narodnjaki, ki sploh med bolj delaine in bolj gibčne domoljube 
spadajo, slovo dali zato, ker društvo tudi katoliške pravice poudarja 
in brani, kakor vsa enaka društva; drugi, ki le vedno kritiku je jo, ne de­
lajo pa nič, niso tudi. temu- društvu pristopili. Brez združenih moči se 
pa ničesar opraviti ne da, najmanj pa tukaj, kder nasproti stojimo 
mnogobrojni nemškutarski stranki v m e s t u . . . Razen v Ljutomeru ni 
tudi po drugod nikjer sledu kake delalnosti pri izključivno narodni 
stranki; če se v kteri čitalnici kaka veselica napravi, ni to v nijedni 
razmeri z zahtevami sedanjega časa. Delajo le kat.-politična društva, 
kterih se pa ogibljejo oni, ki hoté pred svetom za »omikance« veljati, 
kteri se strašansko bojé, blišč liberalnosti v očeh sveta zgubiti!«4 
Na Goriškem se je sredi leta 1872 začelo ustanavljati katoliško poli­
tično društvo, ki se mu je ustanovitev močno zavlekla.5 Poleg Soče je 
začel izhajati poseben katoliški slovenski tednik Glas, ki si. je .zapisal 
za program katoliško cerkev, federalizem in narodnost z Zedinjeno Slo­
venijo.6 Pred novim letom 1873 so na bojnih volitvah konservativci osvo­
jili goriško čitalnico, v društvu Soča pa so bili poraženi.7 
Za občni zbor Slovenske matice 15. februarja 1872 so nastopili libe­
ralci s svojimi kandidati, ki jih sicer niso javno razglašali, so pa zanje 
po pismih agitirali.8 Cigale, Pleteršnik, Šolar in Žakelj so bili izvoljeni 
soglasno (830—825 glasov); proti Einspielerju, Costi, Marnu, Lesarju, 
Praprotniku in Grabrijanu, ki so dobili 712—703 glasove, pa so glasovali 
mladoslovenci za Zarnika (137 glasov), Mencingerja (136), Samca (123), 
Ogrinca (114), Gršaka (112) in Klavžarja (85).9 Precejšen spor med sta-
roslovenci in mladoslovenci je bil okrog vprašanja, ali naj z-ačne Matica 
s svojo tiskarno; to namero so občutili mladoslovenci kot konkurenco 
svoji Narodni tiskarni, ki so jo zasnovali novembra 1871. Korespondenca 
med Vošnjakom in Jurčičem, ki se tiče urejevanja Slovenskega naroda, 
2 Citirano po Novicah 1872, str. 142. 
3 Slovenski narod 17. oktobra 1871. • 
4 Citirano po Novicah 1873, str. 156. 
5 Novice 1872, str. 190, Zgodnja danica 1873, str. 5. 
"Novice 1872, str. 206. 
7 Zgodnja danica 1873, str. 5. 
8 Novice 1872, str. 73, 74. Vošnjakovo pismo Jurčiču 29, 31. januarja 1872. 
9 Novice 1872, str. 65. 
86 
nam v letu 1872 lepo kaže to stanje razcepa na Slovenskem. Govori se 
o naši in nasprotni stranki. Razpoloženje in navodila pa se menjavajo: 
tako npr. piše Vošnjak sredi februarja, da ne kaže začeti boja, dokler 
ne bo Narod začel izhajati v Ljubljani. 3. marca piše, da »v tem tre­
nutku, v katerem nas tepó Nemci z železno šibo, se mi ne zdi politično, 
da bi se med seboj kavsali«, že 7. marca pa nasvetuje: zdaj pa le ne- " 
usmiljeno po njih.10 Davorin Trstenjak je proti Slovenski matici zasnoval 
Društvo slovenskih pisateljev. Že poleti 1872 je bil napravljen načrt 
učiteljskega lista, ki bi imel liberalno stališče in zagovarjal šols*ko re­
formo; pred koncem leta ga je začel izdajati Lapajne. 
Posebno mesto v teh konfliktih gre občnemu zboru Slovenske matice 
26. septembra 1872. Znova je vsaka stranka nastopila s. svojo listo, toda 
mladoslovenci so zdaj vodili mnogo večjo in bolj javno agitacijo. Skupna 
kandidata sta bila dr. Vončina in dr. Razlag, staroslovenski kandidati 
poleg teh dveh dr. Poklukar, Souvan starejši, dr. Strbenc, Ivan Tomšič 
ter od izvenljubljanskih Herman, Kosar, Šavnik, Tonkli in Winkler, 
niladoslovenski pa Peter Grasselli, dr. Vošnjak, dr. Pogačar, poznejši 
ljubljanski škof, Mat. Vodušek, od izvenljubljanskih pa dr. Gršak, Josip 
Jurčič, dr. Mencinger, dr. Samec in Ivan Zuža. Staroslovenski kandidati 
so zmagali. Dobili so 820—777 glasov, mladoslovenski 691—651.u Toda 
pomembna nista bila toliko spor in bojno glasovanje, saj je do časa ta­
kega prišlo že večkrat, pač pa odkrit nastop liberalne struje, ki je 
v predvolilnem boju in polemikah postavila geslo »vse za domovino, 
omiko in svobodo.«12 Svetec in Razlag sta na občnem zboru nastopila proti 
staroslovencem. Razlag je pr i tem-izjavil: »Jaz v geslu ,vse za domo­
vino, omiko in svobodo' ne vidim nobene nevarnosti; kajti mislim si omi­
ko in svobodo na podlagi in v duhu katoliške vere, ktere se morajo Slo­
venci držati v bistvenih rečeh: kar pa ni bistveno, o tem je misel prosta. 
Jaz vedno stojim na katoliškem stališču ter sem za napredujoč katoli­
cizem, zvesti veri in nravnosti, in za omiko in moralno svobodo.«13 
Liberalna stranka se je zdaj torej javno pojavila. Od septembra 
do novembra je prinašal Slovenski narod različne članke o geslu »vse 
za domovino, omiko in svobodo« ter o usmeritvi, ki jo to pomeni. »Svo­
bodomiselni pravec« lista je bil potrjen ob preselitvi iz Maribora v Ljub­
ljano.12 Novo geslo se je uveljavilo tudi v Soci. 
Na zasedanju kranjskega deželnega zbora novembra in decembra 
1872 je prišlo do novih konfliktov. Ti so se kazali pri problemu verifi­
kacij ljubljanskih volitev, pri adresi, pri šolskem zakonu in še drugod. 
Proti večini so nastopili Razlag, Svetec, Peter Kozler, dolenjski kmet 
Zagorec in predsednik trgovsko-obr'tne zbornice V. C. Supan. Ko so 
10 Pisma v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v 
Ljubljani. 
11 Novice 1872, str. 296, 302, 318. 
12 Več podatkov glej v članku Vasilij Melik: Klerikalno-liberalna trenja 
m konec taborov (Časopis za. zgodovino in narodopisje, 40, 1969, Bašev zbor­
nik, str. 524). • • . . • 
13 Novice 1872, str. 344. 
87 
\ 
Novice napadale to skupino, so očitale Razlagu, da je »odstopil od sta­
rodavne naše zastave Kranjske dežele« in se pridružil Vošnjakovi.14 
Toda tudi Slovenski narod zdaj Razlaga ni podprl, obsojal je opozicijo, 
zagovarjal disciplino ter enotnost in izjavljal, da priznava samo eno 
politično stranko in ta je narodna.1 5 Liberalni Valentin Zarnik je bil 
v vseh teh deželnozborskih debatah celo eden glavnih govornikov večine. 
Razlag je, očividno ogorčen nad pisanjem Slovenskega naroda, odložil 
predsedstvo Narodne tiskarne. 
Sestanek Slovenije 25. januarja 1873 je potekel v slogi. Vošnjak je 
nasvetoval prošnjo cesarju s protestom zoper direktne volitve v državni 
zbor, kar je bilo tudi sprejeto. Za sestavo prošnje so bili izvoljeni Blei-
v.eis, Vošnjak, Poklukar, Potočnik in Jurčič.1 6 Do sporov je prišlo ob 
vprašanju udeležbe pri mestnih volitvah v Ljubljani. Na sestanku Slo­
venije 5. maica 1873 je bil Costa za abstinenco, Bleiweis nekako nevtra­
len, Vošnjak in Zarnik za udeležbo '— in udeležba je bila z veliko večino 
tudi sprejeta.17 Pri postavljanju kandidatur 8. marca in pozneje pa je 
prišlo do sporov in predlagani kandidati so se drug za drugim odpove­
dovali. Zarnik in Vošnjak menda nista hotela kandidirati obenem z Rega-
lljem, ki je bil zelo dejaven v Katoliškem društvu in-ki sta mu odrekala 
moralne kvalifikacije.18 
Do konca se je razširil razpor ob pripravi na volitve v državni zbor. 
Tu so hoteli mladoslovenci, kakor se zdi, presenetiti svoje nasprotnike 
z naglo akcijo in prevzeti na ta način vodstvo v svoje roke. Nenadoma 
so prišli na dan z idejo o centralnem volilnem odboru »za vso Sloven­
sko«, ki se je pojavila v Slovenskem narodu 13. aprila. Že 20. aprila je 
bil v Ljubljani shod rodoljubov, ki so ga sklicali mladoslovenci Grasselli, 
Vošnjak in Zarnik, in izvolil centralni volilni odbor iz sedmih ljubljan­
skih in 54 zunanjih članov z Vošnjakom kot predsednikom. Na shod so 
bili vabljeni tudi staroslovenci Bleiweis, Costa in Poklukar, ki pa niso 
prišli.19 Ideja centralnega volilnega odbora je našla podporo v Soči, od­
klonjena pa je bila v dunajskem Vaterlandu, kjer jo je napadel ljub­
ljanski dopisnik Karel Klun, v Novicah in v Slovenskem gospodarju. 
Novice so pisale, da tak odbor ni potreben, »ker vsaka dežela izvršuje 
svoj posel najlože in na najkrajši poti» sama, in da na Kranjskem ni 
nobenga vzroka za spremembo načina, ki »s sijajnim vspehom« deluje 
že pri vseh volitvah od leta 1867 naprej. 5 0 Slovenski gospodar je naj­
prej odklonil centralni odbor le kot določevalca kandidatov, sprejemal 
pa ga je kot koordinacijsko in tehnično organizacijsko telo.21 Kmalu nato 
pa se je odločil za najožje sodelovanje z državnopravno stranko »nemških 
14 Novice 1872, str. 410. 
15 Slovenski narod 17. decembra 1872. 
16 Novice 1873, str. 39. 
17 Novice 1873, str. 87, Slovenski narod 7. in 8. marca 1873. 
18 Novice 1873, str. 95, 96, Slovenski narod 13. in 14. marca 1873. 
19 Slovenski narod 25. aprila, 8. maja 1873. •> 
33 Novice 1873, str. 135 (23. aprila). 
21 Slovenski gospodar 24. aprila 1873, ponatisnjeno v Novicah str. 140. 
sodeželanov, ki bodo v Gradcu osnovali volilni odbor za Štajersko, ki 
nam bo pomagal s tiskovinami v slovenskem jeziku brez vseh posebnih 
stroškov.«22 Za Kranjsko je prišlo 6. maja do konference, na katero so . 
bili vabljeni deželni poslanci, odborniki Slovenije, zastopniki central­
nega volilnega odbora in katoliških političnih društev. Na njej je bil 
izvoljen dvanajstčlanski izvrševalni volilni odbor, za Kranjsko, v kate­
rem so bili predstavniki vsake skupine: Grasselli, Petričič in Zarnik za 
centralni volilni odbor, Jeran, Klun in Pirnat za katoliško politično 
društvo, Bleiweis, Costa, Murnik, Pakič, Perme in Poklukar pa za Slo­
venijo in deželne poslance.23 Prišlo je torej do sporazuma, toda mlado-
slovenci so bili v novem odboru v taki manjšini, da ne bi mogli prodreti 
z nobeno svojo zamislijo, zato tudi »dosežena edinost« ni dala nobenih 
rezultatov. Odbor je začel z delom, toda mladoslovenci v njem, kakor 
kaže, niso dolgo, sodelovali, ampak so ga zapustili.24 Kandidati, ki jih 
je izvrševalni volilni odbor za Kranjsko predlagal v svojem volilnem pro­
glasu 23. septembra, so bili staroslovenski kandidati. 2 5 
Maja so se začeli posamezni volilni shodi s postavljanjem kandida­
tov. Tako je bil na primer na Štajerskem prvi volilni shod H- maja'za 
ptujski volilni okraj; postavil je -za kandidata Hermana.2 6 Liberalci so 
sklicali 25. maja shod v Celju; ta se je odločil za narodni program, na­
stopil proti programu pravne stranke ter postavil kandidature Vošnja-
ka, Ploja (če bi Herman ne prevzel kandidature) in Prusa.2 7 Nato so 
zborovali 12. junija konservativci, prav tako v Celju, sprejeli program 
pravne stranke, češ da narodnemu ne nasprotuje, in postavili za kandi­
data Kosar ja (če Vošnjak programa pravne stranke ne bi sprejel).28 
Volilni shodi so torej razen prvega v ptujskem okraju že nastopali pod 
različnimi programi: eni pod takoimenovanim narodnim programom, 
drugi pod programom pravne ali državnopravne stranke. Ta je bila 
ustanovljena na Dunaju oktobra 1872. Kljub poskusom, da bi postala 
zbirališče čim večjega dela opozicije, je ostala omejena (če ne govorimo 
o Slovencih) v bistvu na nemško-avstrijske federalistične konservativce. 
Njen program se je zavzemal za samostojnost in zgodovinske pravice 
posameznih dežel, za razvoj državne in deželne ustave na krščanski 
podlagi, za verske "osnovne šole, za enakopravnost vseh narodov ter za 
posebne zakone za zaščito narodnih manjšin.29 
Liberalni Slovenci so začeli očitati klerikalnim, da so zapustili na­
rodni program, ki so se zanj borili leta 1848, na taborih in v deželnih 
o» 2- Slovenski gospodar 8. maja 1873, ponatisnjeno v Novicah str. 156. 
23 Slovenski narod 8. maja. Novice str. 152, Zgodnja danica str. 195. 
24 Očividno napak so na občnem zboru Slovenije leto dni. pozneje poro­
čali, da se je izvrševalni odbor volil maja, »pa — razšel brez daljega delo­
vanja« (Novice 1874, str. 115). O njegovih sejah poroča Zgodnja danica (1875, 
str. 195), pred volitvami pa proglaša kandidate. 
25 Novice 1873, str. 517-518. 
26 Novice 1875, str. 165. 
27 Slovenski narod 15. maja 1875. Novice str. 183. 
28 Novice 1873, str. 204. 
29 Novice 1872, str. 558-559. Glej tudi Novice 1875, str. 84-85. 
89 
zborih, program Zedinjene Slovenije. Prav tako so klerikalni Slovenci 
očitali liberalnim, da so zapustili starodavno geslo »vse za vero, dom, 
cesarja«. Pri volitvah sta si torej stali obe struji sovražno nasproti. Kaj 
je bil glavni vzrok za ta spor? Morebiti opustitev programa Zedinjene 
Slovenije s konservativne strani? Prav gotovo ne. Liberalni mladoslo-
venci so bili že leta 1871, ko so naprimer za Štajersko formulirali svoje 
želje Hohenwartu, upoštevali dejanski položaj in sicer omenjali Zedinje-
no Slovenijo kot svojo glavno, najvažnejšo zahtevo, vendar pa so ob pre­
pričanju, da bo težave zedinjenja le postopoma mogoče premagati, na­
šteli »naše najnujnejše želje« brez njih, z drugimi, bolj uresničljivimi 
točkami.30 Prav tako bi nedvomno popustili tudi tukaj, če bi bilo vpra-
sanje Zedinjene Slovenije edina sporna točka. Temu pa ni bilo tako. 
Glavni vzrok razcepa je bil v klerikalno-liberalnih nasprotjih. S. 
klerikalne strani so se vedno manj zadovoljevali z načelnimi izjavami 
katoliškega stališča, kakor so jih bili liberalci že dostikrat dali, vedno 
bolj so zahtevali aktivno sodelovanje v boju za katoliške interese ter pove­
zavo z nemškimi katoliškimi konservativnimi krogi. Liberalcem se je 
nenaravno pretvarjanje tudi vedno bolj upiralo, zlasti še; ker je bil to 
čas ofenzive svobodomiselnih načel, ki je zajemala domala vso Evropo. 
Vedno teže je bilo stati ob strani, vedno teže je bilo tudi poslušati trditve 
nacionalnih nasprotnikov, da so vsi Slovenci klerikalni in reakcionarni. 
Te trditve so naše liberalce vedno bolj bolele in jim nalagale dolžnost, 
dokazati, da ni tako. Pri tem pa ni šlo le za abstraktna načela, ampak 
tudi za praktičen, konkreten problem: ohraniti slovenskemu narodne­
mu gibanju one pristaše, ki so se oclvračali od njega zaradi konserva­
tivnosti. Posebej se mi še zdi, da je treba v sklopu teh nasprotij pouda­
riti šolsko -vprašanje. Kakor v celi Avstriji je tudi pri nas v tem času 
divjal s katoliške strani oster boj proti novi šoli, ki so jo imenovali brez-
versko, proti celotni reformni šolski zakonodaji. Nobena zadeva ni bila 
tako na široko pomembna za vse ljudi kakor ta. Kako naj bi slovenski 
liberalci nastopali zoper novo šolo, ki je odgovarjala njihovim težnjam 
in nazorom? . ' - • 
Kakor smo videli, je bila ločitev v dve stranki (da uporabimo izraz, 
ki so ga rabili tudi takrat, čeprav seveda ne pomeni "pravno konstituira­
nih strank) na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem že leta Л 872 gotova 
stvar. Tega leta je liberalni tabor postavil v javnost tudi 'svoje geslo 
»za domovino, omiko in svobodo«. Seveda taka ločitev še ni zahtevala 
povsod povsem ločenega nastopanja: manjši in večji spori in spopadi 
so se menjavali s složnim nastopanjem in sporazumi, dokler ni p ri «-vo­
litvah, najvažnejšem in najpomembnejšem dogodku naslednjega leta 
1873 prišlo do končnega in popolnega razcepa. 
-Klerikalci so bili, kakor vse kaže, trdno odločeni, da gredo na vo­
litve v znamenju obrambe vere in narodnosti, pod geslom »za vero, 
dom, cesarja«, in da terjajo od vsakega kandidata ne le priznanje, da je 
3 0 Tekst spomenice v Novicah 1871, str. 167-168. 
3 1 Novice 26. marca 1873 (str. 103), 9. aprila (str. 110), 23. aprila (str. 135), 
90 
i 
vera važen faktor državnega obstanka, ampak tudi zagotovilo, da bo v 
verskih vprašanjih glasoval s konservativno stranko.3 1 Kaže pa tudi, da 
liberalci to pot niso bili več pripravljeni popuščati. Bili so za slogo, za 
enoten nastop pri volitvah, toda na podlagi »edinstva vseh frakcij pod 
narodno, od nas vseh priznano zastavo«,32 to se pravi, na podlagi obram­
be narodnosti kot skupne točke, s svobodo v verskih zadevah. Prijatelje­
vemu mnenju, da so mladoslovenci tudi zdaj iz želje po poslanskih mestih 
bili dolgo časa spravljivi,33 ne bi mogel pritrditi. 
Jasno je, da za razpor nihče ni hotel biti kriv. Odcep od narodne 
enotnosti, ki je na splošno veljala za dobrino, očita vsaka stranka drugi. 
Veliko majsko polemiko med Slovenskim narodom in Slovenskim gospo­
darjem glede volilnega programa je treba brati z razumevanjem polo­
žaja in taktike. Slovenski gospodar se je 8. maja zavzemal za državno­
pravno stranko posebej »iz prepričanja, da brez krščanstva ni sreče in 
blagra ne v državi, ne v srenjah, ne v rodbinah«. Slovenski narod 
10. maja ni odgovarjal s pomisleki glede te verske strani — taktika, ki je 
za liberalce tega časa zelo značilna — ampak se je lotil popularnega 
vprašanja Zedinjené Slovenije. Očital je Slovenskemu gospodarju, da 
prinaša Slovencem nov program, program državnopravne stranke, ki 
v nasprotju s starim slovenskim programom brani deželne meje. Sloven­
ski gospodar je v svojih odgovorih 15. in 22. maja posebej opozoril na 
to, da je Narod kar tiho o cerkveno-verskih zadevah, ki pa se jim politik 
ne more ogniti, in da ponavlja izključno narodno stališče. Celjski shod, 
ki ga je sklical Vošnjak kot predsednik centralnega volilnega odbora, je 
25. maja že kritiziral program državnopravne stranke tudi kot nasprot­
nega »človeškemu napredku in svobodnim načelom«, zlasti glede šol­
stva.34 Junija in v naslednjih mesecih je Slovenski narod že nastopal 
povsem iskreno in odkrito: o Zedinjeni Sloveniji je zdaj manj govoril, 
glavni poudarek pa je dajal svobodomiselnosti, liberalizmu in napredku. 
Poudarjal je reakcionarnost pravne stranke.3 5 Z velikim zadoščenjem je 
pisal Slovenski narod, da so imeli Nemci Slovence doslej za klerikalce, 
reakcionarje in fevdalce, da pa zdaj presenečeni vidijo, da se bore za 
narodnost, »poleg tega pa tudi za svobodo in napredek«.3 8 Pisal je, da 
smo izbili nemškutarjem glavno orožje »z rok, ko smo odločno liberalnó-
narodno zastavo. . . razvili«, tako da morejo zdaj nastopati le še z nem­
škega, ne pa več liberalnega stališča.37 Pozival je bralce, naj pokažejo 
pri volitvah, da smo Slovenci, a da smo tudi svobodomiselni.38 Skratka, 
Slovenski gospodar 22. maja 1873, pismo Žige Bučarja Poklukarju z dne 28. 
septembra 1873 (Naši zapiski 7, 1910, str. 79). 
3 2 Slovenski narod 30. marca 1873. 
33 Ivan Prijatelj: Slovenska, kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, 
Tretja knjiga, Ljubljana 1958, str. 352, 353. ' -
34 Slovenski narod 29. maja 1873. 
35 Slovenski narod 17., 28. junija, 6., 15. julija 1873' itd. 
36 Slovenski narod 26. julija 1873. 
37 Slovenski narod 5. avgusta 1873 (glej tudi 31. avgusta). 
38 Slovenski narod 12. septembra Ì873. 
91 
slovenski liberalizem, dolgo zatajevan in prikrivan, se je pokazal v vsej 
svoji podobi. 
• Na volitvah so kandidirali Slovenci v 16 volilnih okrajih,38 to je, 
v vseh 8 kmečkih in mestnih okrajih j ia Kranjskem, 3 kmečkih in enem 
mestnem na Štajerskem, 2 kmečkih na Koroškem, enem kmečkem na 
Goriškem ter .v III. volilnem kolegiju v Trstu. Od teh 16 volilnih okra­
jev so zmagali nemški ustavoverni kandidati v osmih, to je, v vseh 
štirih mestnih na Kranjskem in Štajerskem, od kmečkih pa v kočevskem, 
mariborskem in obeh koroških. Posebej negativen je bil pri tem za Slo­
vence poraz v kočevskem kmečkem volilnem okraju, saj je imel tri četr­
tine slovenskega prebivalstva, pa so tudi volišča v Trebnjem in v Ra­
dečah dala nemško večino. Prav tako strahotna sta bila poraza v gorenj­
skih, dolenjskih in notranjskih mestih, kjer so od 17 krajev imeli Slovenci 
večino glasov samo v treh (v Ložu, Ribnici in Metliki). Vse to je pomenilo 
izdatno poslabšanje slovenskih volilnih rezultatov od zadnjih volitev 
v letu 1871, ko so Slovenci zmagali v vseh mestnih volilnih okrajih na 
Kranjskem razen v ljubljanskem in kočevskem. Kranjska je dobila na 
teh prvih direktnih volitvah v državni zbor nemško večino (6:4). Kljub 
porazu je bil sorazmerno ugoden rezultat le na Koroškem, kjer so Slo­
venci, kar se tiče števila glasov, precej napredovali. 
Zmagali so Slovenci torej le v osmih volilnih okrajih. Posebej drago­
cena je bila jsmaga v tržaškem III. kolegiju, ki je združeval volilce oko­
lice z najnižjim in najštevilnejšim mestnim volilnim razredom. Sloven­
ska zmaga je bila tu omogočena zaradi prevlade okoliških volilnih upra­
vičencev nad mestnimi (2338:1400) ter močne abstinence italijanskih v.o-
lilcev. V parlament so prišli 4 mladoslovenci (dr. Jože Vošnjak, dr. Rado-
slav Razlag, Ivan Nabergoj in Viljem Pfeifer), 3 staroslovenski kandi­
dati (grof Jože Barbo, Mihael Herman in grof Karl Hohenwart) ter 
vladni^kandidat Slovenec Andrej Winkler. Slovenskih poslancev je bilo 
torej, Če štejemo Hohenwarta zraven, osem, toliko kot leta 1867, ob prvem 
slovenskem organiziranem volilnem nastopu. Toda leta 1867 je to pome­
nilo 4 % vseh poslancev, zdaj, leta 1873 pa samo nekaj nad 2 %. Tako 
slabega rezultata niso imeli Slovenci pozneje nikdar več; število njihovih 
poslancev v dunajskem državnem zboru je bilo pozneje najmanj 13 
(1879, 1887). 
^ Od slovenskih kandidatur je bilo 13 konservativnih, povezanih z 
državnopravno stranko, U pa- liberalnih. Samo konservativne kandi­
dature so bile na Koroškem, kjer je slovensko politično društvo Trdnjava 
nastopalo pod katoliško etiketo, kandidaturi pa sta bili kompromisni, saj 
je bil en kandidat konservativno (Einspieler), drugi pa liberalno (Vigele) 
usmerjen, to se pravi, da se je nadaljevala sloga v stari obliki s povezavo 
vere in narodnosti. Samo konservativne kandidature so bile nadalje na 
Gorenjskem, v kočevskem okraju (vse v kmečki kuriji) ter v dolenjskih 
mestih, kjer je bil liberalni kandidat odstopil. Samo liberalne kandida-
39 Kandidature in volilne rezultate glej v delu Vasilij Melik: Volitve na 
Slovenskem 1861—1918, Ljubljana 1%5. 
92 
ture so bile v Trstu, v mariborskem kmečkem in v celjskem mestnem 
volilnem okraju. V osmih okrajih so se borili mladoslovenski in staro-
slovenski kandidati med seboj. Na kmetih so zmagali konservativci v 
ljubljanskem in ptujskem okraju. Relativno večino, ne pa absolutne, 
so dosegli v goriškem in celjskem okraju, a so v ožjih volitvah na obeh 
bojiščih podlegli, v Gorici Winklerju, ki so zanj glasovali mladoslovenci, 
v Celju pa Vošnjaku, ki so zanj glasovali nemški volilni možje. V dveh 
kmečkih okrajih, v postojnskem in novomeškem, so zmagali liberalci 
takoj v prvih volitvah. V kranjskih mestih so zmagali Nemci, staroslo-
venski kandidati pa so nabrali mnogo več glasov kot mladoslovenski. 
Volilni rezultati so bili torej, zlasti če jih primerjamo s poznejšimi, 
zelo presenetljivi. Mladoslovenska stranka je dosegla lepe uspehe na 
kmetih (409 glasov proti 791 staroslovenskim), dobro tretjino vseh slo­
venskih glasov, kar se tiče poslanskih mest pa celo večino (3:2; štejemo 
le okraje z obojno kandidaturo). V mestih je zbrala prav tako tretjino 
slovenskih glasov (115:238), toda za liberalno stranko, od katere bi pri­
čakovali ravno v mestih večino, je bilo to prav gotovo zelo malo. Le v 
Idriji in Ložu so dobili mladoslovenci več glasov kakor staroslovenci. Kako 
r a j si to razlagamo? Slovenske posvetne inteligence je bilo še malo, kar 
je bilo uradništva, se v tem času najhujšega nemškega pritiska za slo­
venske kandidate ni upalo glasovati, mestni in trški bogataši, ki so se 
v dobi nemškoliberalne vlade priključili nemškemu taboru, niso imeli 
nobenega vzroka za to, da bi zdaj glasovali za slovenske liberalce, od 
katerih si zaenkrat niso mogli obetati še nobene koristi. Spor v mladem 
slovenskem narodnem gibanju jih je od njega bolj odvračal kakor pa 
pritegoval. Nemška stranka se je zdaj zdela varnejša in povrh še ko­
ristnejša od sprte slovenske. Kdor je hotel liberalizem, je imel že nem­
škega — mladoslovenci leta 1873 še niso mogli najti tistih plasti, ki so 
bile pozneje glavna opora slovenskega liberalnega tabora. Domnevati 
bi mogli tudi, da je imelo staroslovensko vodstvo na Kranjskem (koali­
cija »prvakov« in klerikalcev) s svojo previdno, do vseh skrajnosti in 
pretresov nerazpoloženo, konservativno politiko v prebivalstvu kranj­
skih mest in trgov ta čas večjo oporo kot pa slovenski liberalizem, prera-
ciikalen za ta mirni in oprezni svet. V nekaterih krajih pa je verjetno 
marsikdo glasoval za nemško stranko enostavno zato, da se ne bi zameril 
ne mladi ne stari slovenski stranki, morebiti tudi iz ogorčenja nad obema. 
Treba je namreč povedati, da razcep in z njim povezano smešenje, 
obrekovanje in dokaj umazano napadanje nasprotnikov, brez mere in 
prizanašanja, ni bilo preveč popularno. Levstik je pač svoje čase govo­
ril, naj ne bo slovenske mladine »strah sentimentalnega zdihovanja po 
zlati slogi, miru in spravi, po blagi edinosti« — toda predstavljal si je, 
da bi bili »v glavnih stvareh: v ljubezni do naroda in domovine, v po­
štenosti, v resnicoljubji, v boji zoper svoje nasprotnike« vsi složni, v dru­
gih rečeh pa vsi svobodni.40 Marsikdo bi sprejel dve stranki, ki bi bili 
druga do druge tolerantni in ki bi se proti nacionalnemu nasprotniku 
Prijatelj, v op. 33 cit. delo, str. 270. 
93 
vselej podpirale. Toda domači spori so kar hitro stopili na prvo mesto in 
marsikje zatemnili vse drugo. Dvoje sodb se mi zdi za medsebojni odnos 
obeh strani zelo značilnih, čeprav jih seveda ne smemo posploševati. Slo­
venski gospodar je v polemiki proti Slovenskemu narodu zapisal, da 
štajerski Slovenci (mišljeni so pač konservativci) ne čutijo posebne že-
lJe; Priti v zedinjeni Sloveniji ž narodovci v ožjo dotiko, »kajti bi — 
pridši pod oblast iacih ljudi — zares prišli iz deža pod kap«.41 Na­
slednje leto pa je Razlag govoril v parlamentu v korist države zoper 
avtonomijo malih dežel, češ da bi se v takih avtonomijah zelo lahko 
oblast zlorabljala; inteligenca bi se morala izseljevati, ker v takih malih 
deželah ne bi mogla več živeti, »ako bi- se pravo in svoboda z nogami 
teptala«, »duševno okovan bi se narod pustil«.42 S klerikalne strani torej 
nekateri rajši ne bi imeli Zedinjene Slovenije, če bi bila pod liberalno 
v l a d o ~ i n z l i , j 3 e r a l n e strani nekateri rajši ne bi imeli deželne avtono­
mije, če bi bila pod klerikalno vlado. 
Razdor in medsebojna mržnja sta naletela na kritiko z marsikatere 
strani. Naj tu za primer navedem samo Janeza Trdino, čigar pisma 
iz leta 1873 nam zelo lepó kažejo njegovo razpoloženje tega leta. »Naš 
razdor obžaloval je iz cele duše, ne pa da bi ga bil smatral za kako 
srečo ali napredek, kakor na-m trobijo nektere politične avše«43 — te 
besede, ki jih je sicer zapisal za nekoga drugega, se prav tako nanašajo 
tudi nanj. Trdina, sam po svojih naz_orih povsem svobodomiseln, se je 
jezil na Slovenski narod, ki je začel »mlatiti po temeljnih naukih kato­
liške cerkve, dela se norca iz papeževih odpustkov, iz molitve za dež 
etc. Take reči so sicer abotne, ali so dogme; za politika morale bi ostati: 
Noli me tangere!«44 »Za glavni znak svobode velja zdaj žaljenje celega 
duhovskega stanu in katol. cerkve, psovanje in napadanje na farje, far-
ško vladohlepje, klerikalce, klerikalsko stanovsko politiko in druge take 
bedarije in grdobi je, ki še te slave nimajo, da bi bile originalne, kajti 
pritekajo v Slovenijo iz okuženih mlakuž švabske žurnalistike«.43 Ob 
takem razpoloženju je bila Trdini najljubša misel, »da se ustroji srednja 
stranka, stranka miru in. sprave, ki bo zbrala pod svojo zastavo vse dobre 
in poštene borce enega in druzega tabora«.45 
V državnem zboru so stopili staroslovenski poslanci v Hohenwartov 
klub, klub desnega centra. Hohenwart se je udeleževal parlamentarnega 
življenja kot avstrijski državnik in šef kluba, ne pa kot zastopnik Slo­
vencev. Glavni staroslovenski govornik je bil Herman. Njegovi govori 
so bili slikovite, strastne, pretirane, uničujoče kritike vladnega sistema, 
liberalizma in narodnostnega zatiranja. 
4 1 Slovenski gospodar 22.* maja 1873. 
4 2 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Ab­
geordneten, 1873—1879, str. 1458; brošura Slovenci in drž. zbor 1. 1873 in 1874 
Ljubljana 1874, str. 82. 
« Neznancu *17. novembra 1873 (Janez Trdina: Zbrano delo, Dvanajsta 
knjiga, Ljubljana 1959, str. 49). 
44 Viljemu Pfeiferju 14. septembra 1873 (Prav tam str. 52) 
4 3 Viljemu Pfeiferju ok. 19. oktobra 1873 (Prav tam str. 62). 
94 
Mladoslovenski poslanci so se v parlamentu sicer pridružili federa­
listični opoziciji, toda v njenem okviru niso stopili v noben klub. Enako 
so napravili tudi istrski in dalmatinski hrvatski in srbski poslanci. Že 
v adresni debati je nastopil Razlag 18. novembra 1873 v imenu mlado-
slovencev proti nazorom Hohenwartovega kluba. Izjavil je, da stojijo 
tudi mladoslovenci na stališču zakona (Hohenwartov klub. je namreč 
gledal v uvedbi direktnih volitev protizakonito kršenje pravic posamez­
nih kraljestev in dežel), za pravico in svobodo, da je v adresi več stav­
kov, s katerimi se. strinja jo, naštel pa je razloge, zaradi katerih bodo 
vendarle glasovali proti adresi: centralizem, napačna politika do na­
rodnosti, pa tudi do cerkve.46 Poročevalec Herbst je v svojem odgovoru 
posvetil Razlagovim izvajanjem (iz nekaterih se je sicer malo norčeval) 
sorazmerno precej prostora ter je v njih zlasti pozdravil priznanje vo­
lilne reforme ter svobodomiselnost.47 
Glavna govornika mladoslovenske skupine sta bila Razlag in Voš-
njak. Razlag se je posebej oglašal ob cerkvenih problemih. Kakor Ho-
henwart in Pražak je bil tudi on kot zastopnik opozicije izvoljen 29. ja­
nuarja 1874. v odbor za verske zadeve. 7. marca 1874 je govoril v korist 
osnutka zakona o ureditvi zunanjega pravnega položaja katoliške cerkve. 
Njegov govor sta levica in center močno pozdravila. Začel ga je z bese­
dami: »Tu smo odposlanci tako imenovane slovenske politične napredne 
. stranke, in sicer smo njeni člani tu iz Štajerske, Kranjske in Primor­
ske«.48 Pozneje je rekel tudi: »mi katoliki, ki spadamo k napredni stran­
ki«.49 Ob razpravi o Osnutku zakona o ureditvi zunanjega pravnega po­
ložaja samostanskih skupnosti je bil Razlag poročevalec odbora za 
verske zadeve. Njegova zaključna beseda k splošni debati aprila 1874 
je bila svojevrstna izpoved liberalnega gledanja, »razsvetljenega katoli­
cizma«, kakor je sam dejal, občudovanja Jožefa II, slovanske in sloven­
ske zavesti.50 Vošnjak je v govoru o premogovnikih na Štajerskem 2. 
maja 1874 govoril tudi o grozotnih delavskih razmerah in'predlagal iz­
dajo delavskega reda za vso državo; vendar ta del njegovega predloga 
niti ni podprlo zadostno število poslancev.51 
Že pred volitvami v državni zbor so mladoslovenci mislili na tirol­
ske Italijane kot na naravne zaveznike z zelo podobnim položajem; enim 
in drugim bi mogel pomagati samo državni zbor.52 Podobno so mislili 
tudi na Ukrajince.53 Oboji, tirolski Italijani in Ukrajinci so "stopili.v ta­
bor vladne večine. 23. marca 1874 je predlagal baron Prato s tovariši, da 
se osnuje samostojen deželni zbor za italijanski del Tirolske. Ob pred­
logu je poudarjal, da izhaja od ustavovernih voliicev, ter hvalil vlado 
46 V op. 42 cit. Sten. Protokolle, str. 89, 90. 
47 Prav tam str. 115. 
48 Prav tam str. 921. 
49 Prav tam str. 923. 
50 Prav tam str. 1997—2004 
01 Prav tam str. 2159. 
52 Slovenski narod 2. in 15. avgusta 1873. 
53 Slovenski narod 1. oktobra 1873., 
95 
in parlament.5 4 Izredno ostro je ta predlog napadel Pražak, voditelj 
moravskih Cehov. Kategorično je izjavil »ne«, češ da državni zbor glede 
teritorialnih sprememb dežela nima nikakršne kompetence.55 Mladoslo-
venci so glasovali tako kot Italijani, Ukrajinci in nemški liberalci, da se 
da predlog posebnemu odboru v pféïres, medtem ko so Poljaki, moravski 
Čehi, konservativni Nemci in staroslovenci glasovali proti. Slovenski na­
rod je pisal o neizmerni užaljenosti nad zavzemanjem pravne stranke 
in moravskih Cehov za neločljivost dežel in proti samoodločbi narodov.56 
Kakor so bili mladoslovenci v parlamentu pozdravljeni kot liberalni 
zaveznik vladne večine, tako so vse njihove nacionalne težnje in zahteve 
ostale neupoštevane. V tem oziru je bil zelo poučen že začetek državnega 
zbora. Po že omenjenem Razlàgovem govoru v adresni debati so se za-
poredoma oglasili Foregger (poslanec celjskega mestnega volilnega okra-
ja), Coronini (poslanec goriških mest) in Schaf fer (poslanec Ljubljane): 
vsi so se predstavili kot poslanci, ki so jih volili tudi Slovenci. Foregger 
je posebej poudaril, da je večina njegovih volilcev Slovencev, da ga ti 
niso volili zaradi liberalnosti — kajti da je imel mladoslovenski kandidat 
Prus mnogo liberalnejše zahteve od njega, namreč splošno volilno pra­
vico in odpravo kurij — ampak da so ga volili zaradi »kulture, nemške 
kulture«, ki jih bo napredneje vodila naprej kakor slovenska. Ti volilci 
spoznavajo, je dejal, da »morajo še piti na materinskih prsih nemške 
kulture, dokler ne bo njihov narod tako razvit, da bo lahko upravičeno 
zahteval avtonomijo«, zato ne zahtevajo ne slovenskega kraljestva ali 
slovenskega ministrstva, ne večanja avtonomije posameznih dežel ali na­
roda.57 Schaffer je naglašal, da je prebivalstvo Kranjske po pretežni 
večini odločno ustavoverno.58 Skratka, hoteli so pokazati mladosloven-
cem, da jih ni treba kaj dosti upoštevati. Vladna večina je bagatelizirala 
in odklanjala vse slovenske narodnostne zahteve. Zaradi tega so bili mla­
doslovenci seveda še toliko bolj v opoziciji; zdi se, da je bila ta pozneje 
ostrejša kakor v začetku. , 
Kaj je bilo v tem času z Zedinjeno Slovenijo? Nedvomno že leta 1872 
ni bila več v ospredju politične misli na Slovenskem — v ospredju so 
bila liberalno-klerikalna trenja. Leta 1873 smo videli.ob razdoru pole-
' miko o Zedinjeni Sloveniji: liberalci so jo poudarjali, utemeljevali, z njo 
svojo idejo centralnega'volilnega odbora, se izjavljali zanjo na predvo­
lilnih zborovanjih ter v volilnih proglasih. Na liberalne očitke, da izda­
jajo narodni program, so odgovarjali klerikalci, da program državno­
pravne stranke ni proti Zedinjeni Sloveniji.59 Pri tem pa so (eni v mi­
lejši, drugi v ostrejši obliki) ugotavljali, da je trenutno Zedinjena Slo-
54 V op. 42 cit. Sten. Protokolle, str. 1362—1363. 
55 Prav tam str. 1364. ' 
56 Slovenski narod 27. marca 1874. 
57 V op. 42 cit. Sten. Protokolle, str. 93-94. 
, 58 Prav tam str. 97. 
50 Slovenski gospodar 22. maja, 26. junija 1873, volilni proglas v Novicah 
1873, str. 318, itd. 
96 
i 
•<?. 
vei.ua neuresmcljiva, da je najprej treba s pomočjo pravne stranke do­
seči enakopravnost, nato pa bo mogoče graditi naprej — in v tem smi­
slu program pravne stranke programa Zedinjene Slovenije »ne odbija . 
marveč ga še pospešuje«."» Vsekakor je bila Zedinjena Slovenija, ali 
iskreno ali iz taktičnih' razlogov, tako v staroslovenskih volilnih progla­
sih kot v programu Slovenca, ki je začel izhajati 14. oktobra 1873 Zdi 
se mi gotovo, da je vsaj znaten del konservativnega tabora bil popolnoma 
iskreno za Zedmjeno Slovenijo. Seveda je bil pa tudi drugi del tega ta­
bora, ki mu ze iz načelnih razlogov ni bilo za Zedmjeno Slovenijo. Ta 
tabor je bil ob vsesplošnem navdušenju taborske dobe v javnosti ob­
molknil, zdaj pa se je začel ob razcepu spet oglašati. Vendar njegove 
veljave ne smemo pretiravati. 
Mladoslovenci so si bili seveda trenutne neuresničljivosti Zedinjene 
Slovenije prav tako svesti kakor staroslovenci. Volilni poraz slovenskega 
tabora v celoti je tudi po svoje hromil uspešnost kake akcije. Tako je 
Vosnjak v adresni debati v državnem zboru sicer omenil Zedinjeno Slo­
venijo — rekel je, da Slovence neupoštevanje njihovih pravic še posebej 
boli ker so neomajno zvesti Avstriji in ker tudi njih zahteva, »da bi bili 
vsi Slovenci združeni v eni sami upravni skupini«, pomeni le krepitev 
skupne domovine Avstrije.« Vendar, pa o kakem delu za Zedmjeno Slo­
venijo ni več slišati. 
V času razcepa med mladoslovenci in staroslovenci je-prišlo leta 
1874 še do izgube dveh kmečkih deželnozborskih volilnih okrajev na 
Štajerskem (Slovenjgradec, Brežice). Razcep je zbujal med Slovenci 
vedno večje nezadovoljstvo. Najbrž je odtod izvirala težnja, po prene­
hanju bojev, potreba po spravi in ponovni združitvi. Razpor je. bil naj­
hujši v letih 1873/74, blažil se je že proti koncu leta 1874, likvidiral pa 
v letih 1875 in 1876. Vendar to ni bilo v zvezi samo z notranjim sloven­
skim položajem. Samostojni nastop slovenskih liberalcev je bil rojen v 
plimi protiklerikalne dejavnosti v vsej Avstriji. Ta dejavnost pa je v 
naslednjih letih pojemavala, doživljala neuspehe, vlada se je odmikala 
od nje, poslanci so postajali bolj umerjeni. Precej v istem času se je bla­
žil tudi slovenski prepir. Končno tudi niso bili brez vpliva dogodki na 
Balkanu, ki so v drugi polovici sedemdesetih let pritegnili glavno pozor­
nost Slovencev. 
Do prvega političnega razcepa v slovenskem narodnem gibanju 
m samostojnega nastopa liberalne in klerikalne s tranke je prišlo zaradi 
splošnega razvoja liberalno-klerikalnih bojev v Avstriji". Slovenski libe­
ralci se diferenciaciji razen s kapitulacijo skoraj niso mogli izogniti 
INastanek slovenske liberalne stranke je pokazal, da ne velja očitek 
nacionalnih nasprotnikov, da je pojem zavednega Slovenca identičen 
s pojmom reakcionarja in konservativca. Dal je tudi možnosti za svo-
boden razvoj kulturnih in nacionalno-političnih liberalnih konceptov. 
60 Slovenski gospodar 26. junija 1873 
61 V op. Ì2 cit. Sten. Protokolle, str. 100. 
" Zgodovinski časopis 07 
V notran jem razvoju slovenskega n a r o d n e g a gibanja p a je bil razcep 
verjetno prezgoden. Poleg tega je do njega pr iš lo v času zelo. h u d e g a 
pr i t i ska s s t ran i vlade, pr i t i ska, k i je n a raz l ične nač ine skušal oslabiti 
slovensko gibanje in zmanj ša t i njegovo p a r l a m e n t a r n o zastopstvo. Nega­
tivne posledice r a z c e p a so bile v t a k e m položaju in v t e h k r a t k i h letih 
mnogo opaznejše kot pozit ivne. Obnovo sloge je pozdrav i la ogromna ve­
čina Slovencev z vel ikim olajšanjem in zadovoljstvom. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DAS ZERWÜRFNIS ZWISCHEN ALT- UND JUNGSLOWENEN 
Die erste politische Spaltung in der slowenischen Nationalbewegung 
wurde durch den allgemeinen Verlauf der liberal-klerikalen Auseinander­
setzungen in Österreich ausgelöst. Die klerikal-liberalen Auseinandersetzun­
gen spitzten sich seit 1870 zu, eine besondere Stellung kommt darin der Ge­
neralversammlung der Slovenska matica am 26. September 1872 zu, auf der 
die liberale Richtung offen hervortrat und später im Wahlkampf die Losung 
»für Heimat, Bildung, Vaterland« aufstellte. Endgültig wurde die Spaltung 
bei den Vorbereitungen für die Reichsratwahlen im folgenden Jahr. Die Li- • 
beralen beschuldigten die Klerikalen, sie hätten das Programm des vereinten 
Sloweniens aufgegeben, das vereinte Slowenien war jedoch nicht die Ursache 
der Spaltung. Die Konservativen schienen entschlossen gewesen zu sein bei 
den Wahlen als Verfechter von Religion und Vaterland aufzutreten und von 
jedem Kandidaten die Zusage zu fordern, dass er in Glaubensfragen konser­
vativ stimmen würde. Die Liberalen schienen diesmal jedoch nicht mehr 
bereit gewesen zu sein nachzugeben. Sie waren für eine Zusammenarbeit 
aufgrund der Verfechtung der nationalen Eigenständigkeit, doch forderten 
sie Freiheit in Glaubensfragen. Ausser durch Kapitulation konnten sie die 
Differenzierung nicht verhindern. Die Wahlen fielen für die . Slowenen 
ziemlich ungünstig aus: von 16 Bezirken, in denen Kandidaten aufgestellt 
wurden, erlebten sie in 8 eine Niederlage und das Land Kram bekam eine 
deutsche Mehrheit von 6 : 4 ; in den Reichsrat wurden drei altslowenische 
und vier jungslowenische Kandidaten und der regierungstreue Winkler ge­
wählt. Die Altslowenen schlossen sich im Reichsrat dem Hohenwartschen 
Klub des rechten Zentrums an, die Jungslowenen verblieben in der föderali­
stischen Opposition ausserhalb aller Klubs. Als liberale Verbündete der 
Regierungsmehrheit wurden sie zwar begrüsst, doch blieben alle ihre na­
tionalen Bestrebungen und Forderungen unberücksichtigt. Das Entstehen der 
slowenischen liberalen Partei widerlegte die Behauptung von nationalen 
Gegnern, dass der Begriff eines nationalitätsbewussten Slowenen mit dem 
Begriff eines Reaktionärs und Konservativen gleichzusetzen sei. Dadurch 
war auch die Möglichkeit für eine freie Entwicklung von liberalen kultu­
rellen und nationalpolitischen Konzeptionen geschaffen. Für die innere Ent­
wicklung der slowenischen nationalen Bewegung war die Spaltung wahr­
scheinlich jedoch überfrüh.t, ausserdem fiel sie ausgerechnet in die Zeit des 
erhöhten Druckes der deutschliberalen Regierung, die alle Mittel einsetzte 
um die slowenische Bewegung zu schwächen. In dieser Lage und auf kurze 
Sicht machten sich die negativen Folgen der Spaltung viel stärker bemerkbar 
als die positiven. Deshalb wurde die Wiederherstellung der Eintracht (das 
Zerwürfnis wurde in den Jahren 1875 und 1876 beigelegt) vom p r o s s t e i l d e r 
Slowenen mit grosser Erleichterung begrüsst. 
98 
Z A P I S K I 
IZ POROČIL AVSTRIJSKEGA PREDSTAVNIKA V PLEBISCITNI 
KOMISIJI LETA 1920 
Med vsemi vprašanji koroškega plebiscitnega obdobja je še najmanj pre­
učen čas med mesecem junijem in dnevom plebiscita 10. oktobrom 1920. Gre 
za tisto obdobje, v katerem je tako tehnično kot praktično prehajala oblast 
na območju plebiscitne cone A iz rok'slovensko-jugoslovanske uprave v roke 
plebiscitne komisije. Med bodoče naloge slovenskega zgodovinopisja sodi tudi 
nadrobnejša "obdelava te problematike in to skupaj z zajetjem stališč plebi­
scitne komisije kot celote ter njenih posameznih članov. Nedvomno pomeni 
prav to obdobje enega tistih zgodovinskih trenutkov, ki so usodno vplivali 
na plebiscitno odločitev. Ze samo pregled zapisnikov sej plebiscitne komisije 
in druge dostopne dokumentacije potrjujejo to trditev, saj moremo v tem 
obdobju slediti zmanjševanju vpliva slovensko-jugoslovanske (SHS) oblasti, 
vzporedno s tem pa pri delu prebivalstva tudi vidno zmanjševanje zaupanja 
vanjo. 
Iz té problematike smo odbrali med plebiscitnim gradivom, ki ga hrani 
splošni upravni" arhiv osrednje avstrijske arhivske ustanove na Dunaju (All­
gemeines Verwaltungsarchiv) takratna poročila avstrijskega zastopnika v ple­
biscitni komisiji Alberta Peter-Pirkhama in nekatere z njim povezane do­
kumente. Iz njih bomo skušali izluščiti nekatera Pirkhamova stališča do ple­
biscitnega vprašanja ter s tem prispevati k boljšemu poznavanju nakazane 
problematike. 
Iz časovno prvega takega dokumenta — tu gre za dopis avstrijskega zu­
nanjega ministrstva z dne 3. maja 1920 — se vidi, da je Dunaj predlagal za 
svojega opolnomočenca v plebiscitni komisiji bivšega koroškega deželnega 
predsednika Karla Lodron-Laterana, predlog pa utemeljil z mnenjem, da bi 
Lodron-Laterano utegnil ustrezati zahtevani energiji, stvarni usposobljenosti 
in jezikovnemu znanju. Zunanje ministrstvo je spričo dane sugestije želelo 
zvedeti za predloge koroške "deželne vlade o tem vprašanju. Vidi se, da so 
17. maja Alberta Peter-Pirkhama-postavili za avstrijskega predstavnika v ple­
biscitni komisiji na predlog Celovca. 
_ Za stališča Francijo in njenega predstavnika grofa Chambruna do ko­
roškega plebiscita utegne biti zanimiv prepis poročila avstrijskega predstav­
nika v Parizu Eichhoffa z dne 6. maja Dunaju. Iz njega zvemo o Eichhoffovem 
pogovoru z bodočim francoskim predstavnikom v plebiscitni komisiji ter z nje­
govim namestnikom podpolkovnikom grofom Siguirom. Francoza sta na po­
govoru resno svarila Avstrijce pred »velikonemškimi akcenti« med predple-
biscitno dejavnostjo na Koroškem in jih opozarjala, da se morajo pri tem 
izogniti vsemu, kar bi nakazovalo priključitev Avstrije k nemški državi. 
Chambrun je dalje menil, da bi taka zadržanost ne pomenila za Avstrijce no­
bene izgube italijanske dobrohotnosti, nasprotno, taka zadržanost bi jih ubra­
nila pred ostro nejevoljo od strani Francozov in Angležev. V splošnem je 
Eichhoff dobil vtis, da Chambrun ni bil »nesimpatičen« do Avstrijcev. Fran­
coza sta med pogovorom tudi »strogo zaupno« izjavila, da popolnoma razu^ 
meta stališče avstrijske strani o »veliki nevarnosti za življenjsko sposobnost«. 
Koroške, kolikor bi bila ta »raztrgana«, ter da bi bilo v primeru neugodnega 
izida plebiscita za Avstrijo vsekakor čutiti posledice na celotnem avstrijskem 
prostoru. To trditev je Eichhoff utemeljeval z mislijo, da kolikor bolj bi bila 
7* 99 
« -
Avstrija gospodarsko in moralno oslabljena, toliko bližja bi bila nevarnost 
njene priključitve k nemški državi. 
Dokumentaciji, ki jo na tem mestu povzemamo, sta priložena dva zani­
miva dokumenta o denarnih vprašanjih dobro "znane Koroške domovinske 
službe (Kärntner Heimatdiensta, KHD). Iz njiju izvemo, da je do aprila ozi­
roma do maja 1920 dal Dunaj za propagandno dejavnost te organizacije 2 mi­
lijona kron. Do maja meseca je KHD porabil od nakazanih dveh milijonov 
nekaj več kot polovico. , 
Nadrobnejša razporeditev porabljenih sredstev nudi za čas od i. sep­
tembra 1919 do 1. maja 1920 naslednjo sliko: za neposredno propagandno de­
javnost (letaki, njihovo trošenje, vpisi med glasovalce i. p.) so porabili 596.538 
kron, za propagandne izdatke, povezane z nabavo potrebščin za sodelavce v 
plebiscitni coni A, kar 234.413 kron, za propagandni material, letake, tiskovne 
stroške 243.495 kron; stroški za nameščence KHD, za nekatere druge sodelavce 
organizacije in za pisarniška dela so znašali 47:775 kron. Skupaj torej 1,121.578 
kron, od tega so sredstva, porabljena nad predvideno vsoto, krili s prostovolj­
nimi prispevki. Za mesec maj je KHD predvideval za 250.000 kron stroškov, 
o' svojem delovanju pa ugotavljal, da je »do sedaj veljala« skrb organizacije 
zlasti povezavi s »koroško usmerjenimi« v plebiscitni coni A, medtem ko je 
za prihodnje predvidevala razširitev propagandne dejavnosti šele ob nastopu 
plebiscitne komisije. Za junij, julij in avgust je KHD želela dobiti od Du­
naja dodatne tri milijone kron, poleg tega pa še dodatni milijon za propa­
gandne nastope na glasovalni dan in za tiste Korošce, ki bi prišli na Koroško 
od drugod. Za »eventualno« glasovanje v plebiscitni coni B bi seveda potre­
bovali dodatna sredstva. 
Glavno izhodišče za naš prikaz bodo Pirkhamova poročila o delu plebi­
scitne komisije, kot jih je očitno od srede julija 1920 dalje pošiljal avstrij­
skemu notranjemu in prosvetnemu ministrstvu ter v prepisu koroški deželni 
vladi. Zanimivo je opozorilo enega izmed prvih poročil, v katerem je Pirkham 
obveščal o; eni izmed sej plebiscitne komisije glede vprašanja odprtja de­
markacijske črte med obema plebiscitnima conama A in B. Kot je znano, 
se je jugoslovanska stran izpolnitvi te zahteve sicer upirala, vendar je morala 
končno popustiti. Stališče predsednika plebiscitne komisije britanskega pol­
kovnika Pecka do jugoslovanskega zavračanja te zahteve je Pirkham označil 
kot »strogo stvarno in vseskozi energično«. Poročal je tudi, da imajo po nje­
govem mnenju zastopniki treh sil, zastopanih v plebiscitni komisiji, namreč 
Velike Britanije, Francije in Italije, najboljši namen izpeljati »svobodno in 
nevplivano« glasovanje, da se pa tudi popolnoma zavedajo »ogromnih težav«, 
ki jih povzroča taktika SHS organov. Pri tem je avstrijski zastopnik očitno 
imel -v mislih vprašanje odprtja demarkacijske črte ter prostega gibanja 
avstrijsko-nemškega propagandnega aparata na jugoslovanskem delu plebi­
scitnega območja (poročilo z dne 9. avgusta). 
Eno izmed vprašanj, ki se je pojavljalo na sejah plebiscitne komisije, je 
bilo dalje vprašanje posebnih izkaznic, namenjenih vstopom na plebiscitno 
ozemlje, V svojem četrtem poročilu z dne 10. avgusta je avstrijski zastopnik 
poročal, da bo poskušal doseči uvedbo takih izkaznic le za prebivalce plebi­
scitnega področja, da bi na ta način preprečili prehajanje »tujih elementov« 
na plebiscitno območje. Pri tem je gotovo imel v mislih edinole slovenske 
prišleke iz drugih slovenskih dežel. 
Ponovno beremo o opozorilu glede »energičnega« stališča polkovnika 
Pecka do vprašanja prometa med obema plebiscitnima conama. Vse kaže, da 
se je v tem času rodila Pirkhamova zamisel, predložena plebiscitni- komisiji, 
naj bi komisija prevzela upravo nad obema plebiscitnima conama in s tem 
seveda omejila vpliv jugoslovanske strani (prim. 5. delovno poročilo z dne 
12. avgusta). Zanimivo je dalje opozorilo, da imajo v tem času postavljeni 
okrajni plebiscitni (distriktni) sveti velike jezikovne težave in da »predvsem 
ne razumejo slovenskega jezika«. To kaže na večjo prilagodljivost avstrijsko-
nemške strani organom plebiscitne komisije v primeri z jugoslovansko stra-
100 
njo. Iz osmega poročila z dne 30. avgusta moremo in tudi moramo sklepati, da 
je poskušala avstrijska stran v tem času doseči prestavitev glasovalnega dne 
10. oktobra na kasnejši datum. 
Dne 1. septembra je Pirkham med drugim znova poročal o jezikovnih te­
žavah distriktnih svetov. Ob tem- je otel pozabi značilno nadrobnost, da je 
bil v svetih občevalni jezik deloma francoski deloma italijanski, v enem celo 
nemški (!). Iz poročila se dalje vidi, da je vodil KHD na območju plebiscitne 
cone B »privatno politiko« do tamkajšnjih Slovencev ne glede na napotila 
avstrijskega predstavnika v plebiscitni komisiji; to dejstvo so obravnavali 
tudi na eni izmed sej te komisije. Za namere takratnega KHD kot deželne 
organizacije je vsekakor zelo važen poroçilu priloženi dopis enega njenih 
vidnih delavcev Hansa Steinacherja z dne 9. septembra s pritožbami o jugo­
slovanskem pritisku v plebiscitni coni A. Iz dopisa se vidi, da je KHD štel 
avstrijsko usmerjene južne Korošce za »nemško usmerjene« [gesinnt]. Iz 
i irkhamovega poročila izvemo še o eni nadrobnosti: o nemško-koroški suge­
stiji, naj bi zaradi pravilnejše izpeljave plebiscita plebiscitno območje za­
sedle sile »nevtralne« države [predstavljala naj bi jo po možnosti — Italija; 
op.j. V pogovoru o tem vprašanju je Peck poudaril, da je bil on sam zastopnik 
takega predloga še pred prihodom plebiscitne komisije na Koroško, vendar 
v. tem ni uspel (deveto poročilo z dne 1. septembra). V nasprotju z omenjeno 
sugestijo iz konca avgusta je 26. septembra Pirkham poročal Dunaju, da pro-
avstrijsko vzdušje v coni A »po vseh poročilih ni neugodno« in zato ne bi 
bilo želeti, da bi se glasovalni dan prestavil. Posebno poučna za italijansko 
podporo avstrijsko-nemški-strani v plebiscitnem času je tožba avstrijskega 
zastopnika, češ, da so Italijani oziroma da sta komandanta »posebno ogroženih 
distriktov Pliberk in Rožek — razočarala (!)«. O njiju piše, da sicer podpirata 
avstrijsko »stvar«, vendar da ostajata večkrat pri besedah; če se pa posebej 
zavzameta, storita to na »tako enostranski način«, da ni več ohranjen vtis 
nadstrankarstva. Posledica tega je — nadaljuje poročilo — da ju zastopniki 
ostalih dveh velikih sil ne.morejo podpreti; s tem dajeta orožje v roke agi­
tatorjem države SHS.. Dalje je Pirkham poročal, da se bo v prihodnjih dneh 
še enkrat osebno obrnil na italijanskega predstavnika v plebiscitni komisiji, 
princa Borgheseja, ter ga prosil za bolj energično delovanje pliberškega in 
rožeškega distrikta v avstrijsko korist. 
Delo britanskih članov plebiscitne komisije je avstrijski zastopnik oce­
nil kot stvarno in »vseskozi nadstrankarsko«. O njih je pisal, da opravljajo 
svojo nalogo z velikim »praktičnim razumevanjem«, veliko pridnostjo in z 
resničnim prizadevanjem pomagati, kjer je to potrebno. O Francozih zvemo, 
da sicer razumljivo simpatiziraju z jugoslovansko stranjo, ne da bi pri tem 
dali povod za direktno pritožbo nad enostransko usmerjenostjo (»partijnost-
jo«). O avstrijskih zastopnikih v distriktnih svetih poročilo pravi, da so bili 
zelo prijateljsko sprejeti, jih vedno poslušajo oziroma pritegujejo k poga­
janjem in posvetovanjem, ne da bi se dalo pri tem ugotoviti enotno nasto­
panje vseh distriktnih svetov (14. poročilo z dne 26. septembra). 
Zadnje dostopno poročilo, sedemnajsto po vrsti, z dne 15. oktobra 1920, 
le nekaj dni po plebiscitu, prinaša ob orisu poteka plebiscitnega dne in še 
nekaterih avtorjevih ocen in opazovanj več zanimivih reakcij-članov ple­
biscitne komisije na ponovni vstop jugoslovanske vojske v plebiscitno cono A. 
Po Pirkhamovem poročilu je to dejanje vzbudilo »najslabši vtis«. In to celo 
pri francoskem delegatu. Ta mu je tudi sporočil, da je svaril Beograd pred 
takim korakom ter zagotovil Avstrijcem, da se bo Francija držala določil 
senžermenske mirovne pogodbe. Tudi Britanci so obsodili jugoslovansko po­
tezo ter se lotili energičnih korakov v korist nemško-avstrijske strani. 
Ob koncu poročila še zvemo, da so bili »med najbolj živimi dnevi« ne­
uradno v Celovcu tudi trije ameriški funkcionarji, ki so se zanimali za vse 
postopke »in, kot kaže, odnesli ugodne vtise«. 
Tone Zorn 
101 
л 
P R O B L E M I IN D I S K U S I J A 
ZLOM AVSTROMARKSIZMA PRI SLOVENCIH 
Nova knjiga dr. Dušana Kermavnerja »Ivan Cankar in slovenska politika 
leta 1918« (Ljubljana 1968, 267 str.) zasluži, da se o njenih osnovnih tezah te­
meljito diskutira. • 
Prvo poglavje te knjige O radikailizaciji in demokratizaciji slovenske me­
ščanske politike v letu 1917, ponatis iz Dialogov 1967, daje dober informativen 
pregled, ki se pa omejuje seveda samo na politične stranke, ne govori pa o do-
brovoljcih, slovenskih izseljencih, politični emigraciji, stikih z Jugoslovanskim 
odborom in češko mafijo, kjer bi mogli govoriti o radikalizaciji že prej. Sledi 
»Vmesna opomba«, formulacija osnovne teze knjige; v tem času je stal dr. Hen­
rik Tuma, glavni predstavnik slovenske socialne demokracije, na stališču, da bi 
bil za Slovence rešilen edino sporazumen mir med velesilami ali pa poseben mir 
Avstro-Ogrske, nasprotoval je antantofilstvu kot pogubni iluziji zaradi nevar­
nosti, ki bi jo zmaga antante predstavljala za primorske Slovence; toda antan-
tofili so bili ali so se pa vsaj delali slepe za to nevarnost in tako dosegli, da se 
niso z njimi razšli tisti, ki so bili prav tako za konec tuje oblasti in niso hoteli 
veljati za pristaše osovraženega »državnega sklopa«, ki bi pa vendar mislili, da 
bi se utegnil v primeru sporazumnega ali posebnega miru ta državni sklop 
ohraniti v federalizirani in demokratični obliki; po antantni zmagi so bili vsi 
ti nazori pozabljeni in zdaj jih hoče avtor nekako na novo odkriti. V naslednjem 
poglavju Razhajanje mladih socialistov s socialno demokracijo poleti-jeseni 191? 
govori avtor v glavnem na podlagi člankov v Napreju, ki je začel kot strankin 
dnevnik izhajati 15. VIL 1917, o tem, kako je struja mladih socialistov nastopala 
v svojih člankih proti vsakemu sodelovanju z nemško-avstrijsko socialno de­
mokracijo in za priključitev gibanju slovenskega meščanstva za narodno osamo­
svojitev. Pri tem avtor trdi, da je hotela ta struja narediti iz slovenske soc. demo­
kracije le privesek meščanskih strank in da je negirala bistvene točke socialistič­
nega programa, razredni boj in vsak internacionalizem; tej struji je nasprotovalo 
vodstvo stranke, ki se je zavzemala za razredni boj in internacionalizem, bilo 
pa baje prav tako.za narodnostno osamosvojitev, čeprav na bazi tivolske reso­
lucije in ne na bazi. majniške deklaracije. Razlike so bile baje tudi v tem, da 
so bili mladi proti boljševikom, medtem ko je stranka izražala simpatije za 
oktobrsko revolucijo. Spor je končal s tem, da je proti urednici Napreja Aloj­
ziji Štebijevi, ki je stala na strani mladih, nastopil cenzurni odsek Napreja, Šte-
bijeva je nato odstopila kot urednica, mladi, ki so predstavljali po mnenju ' 
dr. Kermavnerja le par ljudi, pa nato niso samo nehali sodelovati v Napreju, 
ampak so se ločili od socialne demokracije sploh. V naslednjem poglavju »Ve­
liki«, polemični spoprijem med meščanskim tiskom in »Naprejem« pozimi 191?— 
1918 govori avtor le deloma o polemiki meščanskega tiska, ki očita -socialni de­
mokraciji njeno sodelovanje z nemško-avstrijsko stranko in nesodelovanje v 
deklaracijském gibanju, ter poskuša zanesti to gibanje tudi med socialistične 
delavce, medtem ko socialno-demokratična stranka vztraja na svoji- politiki, 
čeprav. priznava deklaracijskemu gibanju določen pomen. V veliki meri pa 
opisuje avtor v tem pogla,vju stališče tedanjega vodilnega ideologa stanke dr. H. 
Tume, ki je prepričan, da je edina rešitev za Slovence sporazumni mir, ker bi 
zmaga antante pomenila italijansko aneksijo Primorja, in da bi nato ob ohra- -
nitvi »državnega sklopa« Avstro-Ogrske prišlo pod pritiskom politike združenih 
socialno-demokratskih strank njenih narodov do demokratizacije in nacionalne 
federalizacije države. V poglavju Sprejem »Demokracije« v meščanskem tisku 
in o »Napreju« marca-aprila 1918 govori avtor o tem, kako je bila revija De-
103 
mokracija, ki jo je začela izdajati socialistična omladina marca 1918, s simpatijo 
sprejeta v meščanskem tisku, medtem ko je Naprej polemiziral proti njej, ven­
dar pa tudi že o tem, kako je začenjalo vodstvo socialne demokracije spreminjati 
svoje stališče in prehajati k politiki sodelovanja z meščanskimi strankami v de-
klaracijskem gibanju, kar je izzvalo proteste dr. H. Turne. Šele naslednje 
poglavje — 'zadnje poglavje knjige v ožjem smislu besede — nosi naslov O 
obeh Cankarjevih predavanjih spomladi 1918, tako da je upravičena opomba 
kritikov te knjige, da bi se njen naslov moral glasiti »Slovenska politika leta 
1918 in Ivan Cankar«. Tu govori avtor najprej o tem, kako so socialistični mla­
dini v Trstu, ki so ostali v stranki, medtem ko so se drugod po dr. Kermavner-
jevem mnenju odcepili od nje, prevzeli vodstvo Ljudskega odra v Trstu; v tem 
okviru je prišlo potem 20. aprila 1918 do Cankarjevega predavanja Očiščenje 
in pomlajenje, pri katerem avtor na eni strani dokazuje, da s svojimi nazori-
in kritiko politike stranke izraža v veliki meri stališča socialistične omladine, 
na drugi strani pa dr. • Kermavner kritizira Cankarja in zagovarja dotedanjo 
politiko stranke. Nato govori avtor o polemiki med A. Kristanom in Cankarjem 
in o drugih polemikah, do katerih je prišlo v zvezi s tem predavanjem, na drugi 
strani pa navaja dejstva, ki dokazujejo, kako je stranka v tem času že spre­
menila svoje stališče, Nato avtor razlaga dejstvo, da Cankar v svojem drugem 
predavanju Slovenska kultura, vojna in delavstvo v Ljubljani i. junija 1918 
ne govori o tej temi in o politiki stranke in omladini, s tem, da tu ne gre samo 
za dejstvo, da je stranka medtem spremenila svojo politiko in da bi bila kri­
tika brezpredmetna, ampak trdi, »da ne moremo izključiti misli« (str. 196), da 
bi imel Cankar to predavanje tudi, če bi se to ne zgodilo, in, konstruira sploh 
nekak odmik Cankarja od stališč socialistične omladine. Na drugi strani pa 
trdi, da se je socialistična omladina združila zdaj z liberalnimi prosvetarji za 
ljudsko izobraževalno delo. Dr. Turna je pa zaradi' nove politike stranke pre­
nehal sodelovati z njo. Knjigi je dodan še Dodatek: O slovenski socialni demo­
kraciji med vojno 1914—1918 (Ob spominskih zapiskih R. Golouha), del kritike 
knjige Golouhovih spominov, ki je izšla leta 1966.1 Avtor sega le v tem dodatku 
knjige tudi v razdobje med leti 1914 in 1917, tematika tega poglavja je v veliki 
meri ista kakor tematika prejšnjih poglavij in v zvezi s tem so nekatera ponav­
ljanja, osnovne teze so pa v veliki meri ište kakor v drugih poglavjih knjige. 
Dr. Kermavner je dognal v svoji knjigi precej novih podrobnosti in uporab­
ljal je tudi nekatere nove vire, tudi arhivske, kjer je odkril med drugim tudi 
originale nekaterih tekstov, ki jih je tedaj črtala cenzura in zato doslej niso 
bili znani. Knjiga je mnogo bolj obsežna kakor avtorjevo predavanje o isti temi 
na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Novi Gorici 11. septembra 1968, 
v času, ko knjiga še ni bila objavljena; predavanje povzema le nekatere teze 
knjige, te pa deloma v zaostreni obliki.2 Kritika knjige R. Golouha v zadnjem 
poglavju je samo sestavni člen v rekordnem številu kritik te knjige, ki jih je 
objavil dr. D. Kermavner; tako Golouhova knjiga sama kakor tudi kritike se 
v veliki meri ne tičejo razdobja in vprašanj, ki nas zanimajo v zvezi z dr. Ker­
mavner jevo knjigo; ne more biti dvoma o tem, da je v Golouhovj knjigi mnogo 
napak, na drugi strani je pa tudi način polemike ponekod tak, da ne prispeva 
k znanstveni osvetlitvi vprašanj; tu se moremo omejiti na to, da upoštevamo le 
nekaj mest-iz teh polemik.3 Predvsem pa je važno, da je pisal D. Kermavner 
1 Rudolf Golouh, Pol stoletja spominov. Panorama političnih bojev slovenskega naroda. 
Ljubljana 1966. ' -
* Dušan Kermavner, O posegu Ivana Cankarja v slovensko politiko leta 1918, ZČ ХХШ. 
1968, str. 89—100. • , 
3 Prva soočenja z Golouhovimi spomini, Naši razgledi 24. XII. 1966; O socialističnem 
zanikanju narodnega vprašanja v kraljevini Jugoslaviji, prav tam 14. I. 1967; Neupravičen 
hrup t prav tam 10. VI. U967; O vlogi izbrisov in anonimitete v spominih Rudolfa Golouha, So­
dobnost,XV, 1967, str. 190—201; Še o pripomoči k italijanski zasedbi Trsta jeseni 191B, prav 
tam XV, 1967, str. 413—424; Pismo uredniku, prav tam XV, 1967, str. 667—672; Severna Slovenija 
v zrcalu ,R. Golouha, CZN n. v. Т , 1967, str. 287—313; Ob spominskih zapiskih R. Golouha: 
O tržaškem anarhizmu in o nekaterih črtah slovenske socialne demokracije. ZČ ХХШ, 1968. 
str. "lig—133. R. Golouh je odgovarjal v Naših razgledih 28. I. 1967 in v Sodobnosti XV. 196"i 
s t r . 4&A—45U. 
104 
o istih problemih že prej in sicer — če ne upoštevamo objav o posameznih vpra­
šanjih, od katerih bodo nekatere še citirane — predvsem v treh publikacijah, 
kjer je sodeloval kot avtor in urednik: v objavi Tumovih spominov, ki jim je 
dodal svoje »Urednikove dopolnitve«, v objavi- Prepeluhovih Pripomb k naši 
prevratni dobi, ki jim je dodal študijo »Albin Prepeluh — Abditus, njegov 
idejni razvoj in delo«, in v objavi dokumentov za zgodovino socialističnega 
gibanja pri Slovencih med leti 1869 in 1920, kjer sta dokumente izbrala skupaj 
z R. Golouhom, opombe k njim je pa napisal D. Kermavner sam.4 To je važno 
zato, ker dr. D. Kermavner v svoji novi knjigi ne govori o nekaterih stvareh, 
ampak se zanje kar sklicuje na prejšnje publikacije; to je dovolj za specialista, 
medtem ko širši krog vsega tega ne bo primerjal in ne bo dobil zaokrožene slike. 
Predvsem pa je važno, da se avtorjeve teze v novi knjigi v mnogočem razliku­
jejo od onih v prejšnjih publikacijah; avtor je to sam označil s tem, ko je svoje 
sedanje stališče označil pod narekovajem kot »dokončno« (str. 26), medtem ko 
je prejšnje publikacije označil kot poskusne zgodovinarske razčlembe (str. 208), 
in govoril o tem, da je v onih publikacijah oral kot ledino, medtem ko mora 
zdaj preorati kot praho in globlje (ZC ХХШ, 1968, str. 89). Avtor ima brez ' 
dvoma pravico spremeniti svoje mnenje, vendar je pa treba primerjati ta sta­
lišča in se vprašati, na kakšne argumente se opira avtor za svoja spremenjena 
stališča. * 
Jasno je, da problematike te vrste ne moremo popolnoma razumeti, če 
upoštevamo samo slovenski okvir ali pa tudi le okvir tedanje Avstro-Ogrske, 
ker gre tu za osnovna vprašanja zgodovine m e d n a r o d n e g a d e l a v s k e ­
g a g i b a n j a v tej dobi, in jasno je tudi, da je ta problematika postala žgoče 
aktualna ne šele leta 1917, ampak z začetkom prve svetovne vojne leta 1914. 
V tej knjigi se pa vse to le prav malo omenja. Avtor čisto bežno omeni, da se 
je socialna demokracija v Nemčiji leta 1914 izjavila za vojno in glasovala za 
vojne kredite (str. 29—30 in v polemiki z Golouhom na str. 209) ; tako v knjigi 
ne omeni osnovnega dejstva, ki ga je drugod izrazil, ko je pisal, da se. je tedaj 
večina socialnodemokratičnih strank imperialističnih držav odrekla mednarodne 
solidarnosti, da se je razsula mednarodna zveza socialističnih strank, ki so se 
priključile vsaka svojemu vladajočemu imperializmu in se je privezanost na 
obstoječe države izkazala za močnejšo od njihove mednarodne povezanosti.3 
Temu radikalno nasprotno Leninovo stališče, da je treba meddržavno vojno 
spremeniti v državljansko vojno s ciljem socialistične revolucije, stališče, ki 
hkrati obsoja voditelje strank, ki so se izjavili za vojno, kot izdajalce delavskega 
razreda in odklanja vsako sodelovanje z njimi, je v knjigi le bežno in nepopolno 
omenjeno (str. 233) ; avtor je to storil pač pod vplivom svojega po mojem mnenju 
pravilnega mnenja, da moremo na Slovenskem do zloma Avstro-Ogrske govo­
riti le o prvih simptomih pristajanja na oktobrsko revolucijo, medtem ko se je 
pravo gibanje v tem smislu razvilo šele pozneje, vendar bi bilo pa potrebno 
zaradi jasnosti to stališče bolj omeniti.6 Tudi vmesno »levosocialistično« stališče 
je v knjigi le bežno in nejasno omenjeno (str. 216—219); tu gre za stališče 
zimmerwaldske desnice, ki je tudi obsojala stališča strank, ki so se izjavile za 
vojno, in stremela za obnovitvijo internacionale, ni pa bila za spremembo vojne 
v državljansko vojno in za socialistično revolucijo, hotela je pa "doseči svoje 
cilje s preobrazbo obstoječih socialističnih strank; kakor omenja avtor v drugi 
svoji publikaciji, je bilo njeno geslo že po zimmerwaldski resoluciji 8. IX. 1915 
1 Henrik Turna, Iz mojega življenja, Lj . 1937 480 sfr. (Urednikove dopolnitve str."419—473). 
Albin Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi. Lj. 1938, 362 str. + 2 zemljevida (Dušan 
Kermavner, Albin Prepeluh-Abditus, njegov idejni razvoj in delo, str. 295—562). Zgodovinski 
arhiv Komunistične parti je Jugoslavije, Tom V Socialistično giba,nje v Sloveniji 1869—1920, 
Beograd 1931, VILI + 5:12 str. (Pojasnila str. 465—483). 
5 H. Turna, o. d., str. 445; A. Prepeluh, o. d., str. 63—64 422. 
' Avtor je pisal o tem predvsem v razpravi O odmevu oktobrske revolucije pri Slovencih 
v letih 19Ц7—1921, Nova obzorja X. 1957. str. 593—6:12; prim, tudi Oktobrska revolucija in Slo­
venci^ Sodobnost XV, 1967, str. 1057—1080, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja Vil. 1967, 
str. 23—4'i; Slovenski socialisti o ruskem revolucionarnem dogajanju 1. 19117—1918, Sodobnost 
XVI, 1968, str. 81—% • . . 
105 
mir brez aneksi j in kontribucij ter na osnovi samoodločbe narodov.7 To geslo 
je dobilo velik politični pomen po ruski februarski revoluciji 1917, vplivalo je 
tudi na druge in znano je, kakšen vpliv je imelo geslo o samoodločbi narodov 
v Avstro-Ogrski. Zato bo kritični bralec presenečen, ko bo bral v tej knjigi, 
da je bila ruska revolucija po zmagi nad carizmom za mir na podlagi statusa 
quo, torej obnovitve predvojnega-stanja (str. 218-219); razumel bo geslo miru 
brez aneksij, t. j . priključitve ozemelj brez ozira na voljo prizadetega prebi­
valstva, in kontribucij, ne bo mu pa jasno, kaj naj pomeni samoodločba na­
rodov, če gre za status quo ante bellum; uganko mu razreši šele dejstvo, da ta 
status quo ni program niti zimmerwaldske levice niti zimmerwaldske desnice 
ali pa ruske februarske revolucije, ampak v tedanji politični situaciji adapta­
cija tega programa po avstrijski vladi ter z njo povezani nemškoavstrijski so­
cialni demokraciji in dr. Tumi.8 
. V knjigi je vprašanje sodelovanja ali nesodelovanja slovenske socialne de­
mokracije z drugimi socialnodemokratskimi strankami v okviru istega »držav­
nega sklopa« tako zelo v ospredju, da bi pričakovali sistematično informacijo 
o_ s o c i a l i s t i č n i h s t r a n k a h v A v s t r o - O g r s k i in njihovih sta­
liščih v času prve svetovne vojne. Na mesto tega pa dobimo v njej le nekaj pri­
ložnostnih informacij v faznih kontekstih. Tako izvemo, da je bila nemško-
avstrijska socialna demokracija leta 1914 za vojno (str. 30, 42, 209) ; nato izvemo, 
da je leta 1917 ta stranka vodila akcijo za sporazumni mir, se docela »preklo­
pila« k mirovni politiki, tako da je bil dr. Turna mnenja, da je šla v Stockholm 
kot oportunistična, vrnila se je pa kot internacionalna (str. 42. 124-125, 214); 
k a r se pa tiče notranje politike, izvemo, da je bilo vodstvo stranke le za ustav­
ne .in upravne reforme z uvedbo narodnih avtonomij in da je bilo proti spre­
membam, ki bi mogle privesti do razpada »državnega sklopa«, ter je bilo za 
čakalno taktiko (str. 42, 75) ; kar se tiče nenemških socialističnih strank, izvemo 
priložnostno, da so češkoslovaška, srbska, hrvatska in bosanska stranka proti-
vojne in protimeščanske (str. 59),. nato pa na mnogih mestih, da češka, poljska 
in ukrajinska stranka sodelujejo z meščanskimi strankami svojih narodov (str. 
59—61, 84, 108—110, ill—112, 215—216). Ker nam vse to ne daje zaokrožene 
slike, je potrebnih nekaj dodatnih informacij, pri čemer se moremo v glavnem 
omejiti že na podatke, ki jih daje dr. Kermavner v drugih svojih publikacijah. 
Pri tem se moremo omejiti na stranke v Cislitvaniji in pustiti ob strani ogrsko, 
hrvatsko in bosansko stranko, kjer so bili problemi podobni. Nemškoavstrijska 
stranka se je res 1914 izjavila za vojno, kar se sicer ni moglo izraziti v glaso­
vanju za vojne kredite, ker .državni zbor ni bil sklican, pač pa predvsem v 
strankinem časopisju, posebno v znanih Austerlitzevih člankih Der Tag der 
deutschen Nation in Nach Paris v Arbeiter-Zeitung 5. VIII. in 5. IX. 1914.» Tu 
se ni potrebno zadrževati na dr. Rennerjevih velikoavstrijskih načrtih in na so­
delovanju nekaterih članov stranke pri načrtih za velikonemško Mitteleuropa. 
Na drugi strani je bila v stranki tudi opozicija, ki je nasprotovala njeni vojni 
politiki, a ta«opozicija je bila majhna in ob velikem dejanju njenega voditelja 
dr. Friedricha Adlerja, ki je 21. X. 1916 ustrelil ministrskega predsednika grofa 
Stiirgkha, so pisali socialnodemokratični listi, da gre za dejanje blazneža.10 
Ob taki situaciji so ustrezno reagirale druge stranke. Večinska poljska socia­
listična stranka v Galiciji se je že pred vojno v tihem sporazumu z avstrijsko 
vlado in nemškoavstrijsko stranko pripravljala na vojno z Rusijo z namenom 
obnovitve Poljske, med vojno ji je bil to glavni cilj in je zato sodelovala z me­
ščanskimi strankami. Podobno stališče so imeli ukrajinski socialisti. Stranka 
velike večine čeških socialnih demokratov v prvih letih vojne ni imela lahkega 
stališča — podobno kakor Masaryk — zaradi simpatij za carsko Rusijo med 
Cehi, a končno so se 18. XI. 1916 njeni poslanci združili z drugimi češkimi po-
7 Zgodovinski arhiv . . ., o. d., op. 86 na str. 487—88. 
» Mnogo gradiva za to vprašanje je v knjigi M. Britovška Revolucionarni idejni preobrat 
med prvo svetovno vojno. Lenin v boju za tretjo internacionalo. Ljubljana 1969. 
' zgodovinski arhiv . . . . o. d. op. 70 na str. 481. 
" Prav tam, op. 71 na str. 481—482. 
106 
slanci v Cesky svâz. Pri italijanskih socialistih v Avstriji je treba razlikovati 
med trentinskimi socialisti, ki so dokumentirali svoj iredentizem s smrtjo svo­
jega voditelja Cesara Battistija, in med tržaškimi socialisti, pri katerih je bila 
večina s Pittonijem avstromarksistično usmerjena, medtem ko se je manjšina 
s Puecherjem nagibala k iredentizmu. V tej situaciji je imela J SDS (Jugoslo­
vanska socialnodemokratska stranka) v Cislitvaniji pred seboj na eni strani 
stališča, tr.eh in pol strank, na drugi strani pa nemškoavstrijsko stranko in ita­
lijanske tržaške avstromarksiste; eni so sodelovali z vlado, drugi z meščanskimi 
strankami svojih narodov; moglo bi se tudi razlikovati sodelovanje z naciona­
lizmom vladajočega in pa podrejenih narodov. Dr. Kermavner je v eni od prej­
šnjih publikacij označil to stanje takole: »Prav tako, kakor se je razbila sve­
tovna internacionala zaradi neenotnega stališča njenih delov do svetovne vojne, 
se je razbila tudi »avstrijska internacionala« zaradi neenotnega stališča njenih 
delov v narodnem vprašanju«. 
»Kot edina notranja protiabsolutistična sila v Avstro-Ogrski se je izkazalo 
narodno gibanje zatiranih narodov — medtem ko je socialna demokracija po- ' 
polnoma odrekla«.11 V letu 1917 se je nemškoavstrijska socialnodemokratična 
stranka nato res orientirala k mirovni politiki, vendar je pa treba postaviti 
vprašanje, koliko je to v zvezi s politiko avstrijske vlade v spremenjeni situ­
aciji. V notranji politki se je pa tudi večina zbora te stranke 19.—24. X. 1917 
še postavila na Rennerjëvo stališče. Še resolucija konference nemškoavstrijskih 
socialistov^ alpskih dežel v Zell am See 18. Vil i . 1918 je nekak kompromis med 
tem stališčem in načelom samoodločbe narodov, a Arbeiter-Zeitung piše še v 
septembru, da se naj združijo srbska in hrvatska ozemlja v okviru monarhije, 
da je pa zaenkrat še nemogoča priključitev Slovencev k tej enoti.12 Šele 3. X. 
1918 je priznala nemškoavstrijska socialnodemokratska stranka avstrijskim 
narodom pravico do samoodločbe.13 Seveda je pa potrebno upoštevati tudi sta­
lišče levice nemškoavstrijske socialnodemokratske stranke, o čemer bo še go­
vor. Na podlagi doslej navedenega si je pa težko predstavljati, kaj naj bi v 
tedanji konkretni situaciji pomenila mednarodnostna povezanost JSDS v okviru 
obstoječega »državnega sklopa«. 
Ker so bila v času krize JSDS v letih 1917-18 zelo v ospredju vprašanja 
odnosa do nemškoavstrijske socialnodemokratične stranke in pa odnosa do 
predvojnih narodnostnih programov, zlasti vprašanje razmerja med tivolsko 
resolucijo in majniško 'deklaracijo, se je treba tu kratko dotakniti te d e d i ­
š č i n e d o b e p r e d p r v o s v e t o v n o v o j n o . JSDS je bila sicer od 
leta 1896 zaradi reorganizacije avstrijske stranke po narodih posebna stranka, 
vendar pa to ne pomeni, da ni bila več odvisna od nemškoavstrijske stranke. 
Dr. Turna piše v svojih spominih, da je bila stranka v določenem smislu pri­
vesek nemške stranke in v začetkih navezana tudi na njeno denarno pomoč.14 
V referatu v decembru 1917 je zelo značilno povezoval to šibkost in odvisnost 
od nemške stranke z načeli internacionalizma: »Slovenska socialna demokracija 
je bila vedno dobro proletarska ter je sledila internacionalni disciplini brez vsa­
kega pridržka, čuteča se prešibko, da bi hodila lastno pot. Svojo organizacijo 
in taktiko je uravnavala po vzgledu nemškoavstrijske stranke, češki separatizem 
je še leta 1912 odločno obsodila. Stali smo vedno, kakor še danes stojimo, na 
stališču internacionale in delavske solidarnosti; v enotnosti socialno demokra­
tičnih strank vsega sveta smo videli svoj obstanek.«15 Enotna je bila predvsem 
sindikalna centrala in s tem njena finančna sredstva; bistvo češkega separatizma 
je bilo prav v odcepitvi od dunajske sindikalne centrale, a ta separatizem je bil 
od JSDS — kljub nekaterim simpatijam zanj pri A. Kristanu in dr. Dermoti — 
obsojen; pri tem je po mnenju Kermavner ja odločala njena šibkost, z drugačno 
politiko bi si zapravili sodelovanje z neiredentističnimi tržaškimi socialisti, ne 
11 A. Prepeluh, o. d., str. 425, 423. 
12 Zgodovinski arhiv . . . op. 87 na str. 488 in op. 88 na str. 488-
13 A. Prepeluh, o. d., str. 100^-101 (tudi Kermavnerjeva, opomba). 
" H. Turna, n. d., str. 313. • 
15 Zgodovinski arhiv . . . . o. id., str." 308. 
•:? 
107-
bi jim pa to prav nič pomagalo na Koroškem in Štajerskem, kjer so bile z izje­
mo trboveljskega revirja delavske organizacije v rokah nemške stranke.1 6 Tudi 
\ 2 П Л ° А ^ V n 0 v i K e r m a v n e r J e v i knjigi izhaja, da je v času polemik jeseni 
D A. Kristan poudarjal zasluge in podporo nemške stranke, medtem ko A. 
Frepeluh tega m tajil, poudarjal pa je, da je to stvar preteklosti in naglašal 
trenja v zvezi s tem in predvsem germanizatorične tendence nemške organiza­
cije na Koroškem in Štajerskem.17 Kar se pa tiče načelnega stališča do na-
lodnega vprašanja, je znano, da je brnski program avstrijske socialne demokra­
cije 1. 1899 predvideval avtonomna ozemlja na podlagi etničnega principa. Iz-
vedba tega principa bi vsekakor ustvarila tudi avtonomno Zedinjeno Slovenijo 
v okviru Avstrije, čeprav je J. Pleterski ugotovil, da na Koroškem pri socialni 
Demokraciji m bilo opaziti mkake propagande za izvedbo tega načela, medtem 
f:?,D1 fl10 Potrebno za druge pokrajine to vprašanje šele raziskati.18 Drugo sta­
lišče ki ga je zastopal E. Kristan in tudi nekateri nemškoavstrijski socialni 
demokrati, je bilo stališče personalne avtonomije za narodnokulturne zadeve 
pri čemer ni treba \jzgubljati besed o tem, da bi ustvaril na taki podlagi se­
stavljeni narodni kataster možnosti za pritisk gospodarsko in politično moč­
nejših. Dr. Kermavner je ugotovil, da je A. Prepeluh že pred vojno kritiziral 
narodnostno politiko avstrijske socialne demokracije, čeprav takrat to vprašanje 
še ni bilo tako žgoče aktualno, in se je s to kritiko strinjal s pripombo, da tu ne 
gre za »nemški« socializem, ampak za nazore, ki so nepravilni s stališča so­
cializma kateregakoli naroda.1 9 Socialistična omladina je imela prav, ko je 
trdila, da je bila avstrijska socialna demokracija le za narodno avtonomijo, 
ne pa za narodne države in samoodločbo narodov. Tega mnenja je bil v svojih 
prejšnjih publikacijah tudi dr. Kermavner. »Avstrijska socialna demokracija 
pa ni razširila svojega nezadostnega načela »narodnostne avtonomije« v pojem 
popolne samoodločbe. Šabloiisko je merila pritisk privilegiranih narodov in 
odpor zatiranih načeloma z istim vatlom. Zaradi tega se je mogel vladajoči 
polfevdalni režim okoriščati z njo kot protiutežom proti centrifugalnim strem­
ljenjem zatiranih narodov in narodnostnim bojem sploh«. »Ravnodušnost, ki so 
jo kazali do narodnega zatiranja nemški in deloma tudi italijanski socialni de­
mokrati — ponekod so naravnost podpirali raznarodovalne težnje vladajočega 
nemštva in privilegiranega italijanstva — je odbijala Prepeluha, ki je globoko 
čutil, kako je njegov nazor utemeljen v socializmu«. »Ce je bila pred vojno 
njena ideja narodne avtonomije višja od oportunistične politike meščanstva, 
ki je pobiralo drobtinice in se mirilo s staro ureditvijo Avstrije v dualizmu in 
zgodovinskih kronovinah, pa je sedaj teoretični program socialne demokracije 
ob živi zahtevi po samoodločbi močno obledel.«20 Kar se pa tiče jugoslovanskega 
vprašanja, ne more biti dvoma o tem, da se je J SDS zanj zanimala že od svo­
jega nastanka. Etbin Kristan mi je še v zadnjih letih življenja po povratku v 
domovino (1951-53) zatrjeval, da jugoslovansko ime stranke leta 1896 ni v zvezi 
s tem, da bi hoteli zajeti tudi hrvatske in srbske socialiste Istre in Dalmacije, 
ampak so mislili pri tem na jugoslovanstvo; po neobjavljeni disertaciji Mirjane 
Grossove Uloga socijalne demokracije u političkom životu Hrvatske 1890—19.05 
je bil E. Kristan prej kot obzoraški novinar v Zagrebu sumljiv policiji po »eg­
zaltiranom domorodnom čuvstvu«; stalni interes stranke za jugoslovanska vpra­
šanja dokazujejo številni članki, shodi in stiki s socialisti in socialističnimi 
strankami drugih jugoslovanskih narodov. Za njeno kocepcijo jugoslovanstva 
-je pa najbolj važna tivolska resolucija iz 1. 1909. Dr. Kermavner navaja iz po­
lemik v letih 1917-18 glasove tistih, ki so trdili, da je majniška deklaracija za 
socialiste nepotrebna, ker imajo že tivolsko resolucijo, in temu nasprotna mne­
nja, korigira mnenje dr. Turne, da naj bi bila tivolska resolucija za en jugo­
slovanski narod kot konfederacijo treh narodnosti, ko pravilno opozarja, da 
" A. Prepeluh, o. d., str. 445, 4.18. 
.« " D- Kermavner n. d., str. 45—46 51 57—58 
ih . ,'8 J: Pleterski Narodna in politiČDa'zavest na Koroškem, narodna zavest in politična 
***- --st orientacija prebivalstva Slovenske Koroške v letih 1848—1914 Li . 1965 str 412 
10 A. Prepeluh, o. d., str. 360—363. \ ' 
! 0 H-. Turna, o. d., str. 438. A. Prepeluh, o. 'd., str. 361, 424. 
108 
Ч. 
govori tivolska resolucija le o širši konfederaciji, v katero naj bi se vključili 
Y s i Jugoslovani kot enota (str. 88), sicer se pa v analizo tivolske resolucije ne 
spušča. Za resolucijo je najprej bistveno, da formulira idejo »narodne avtono­
mije, tj. preobrazbo Avstro-Ogrske tako, da bo na enotnem gospodarskem ozem­
lju vsakemu narodu brez ozira na zgodovinske meje zajamčena enotnost, samo­
stojnost in samouprava v vseh narodno-kulturnih zadevah«; tu je s svojim po­
udarjanjem enotnega gospodarskega ozemlja in omejevanjem avtonomije na 
narodno-kulturne zadeve tivolska resolucija celo bolj ekskluzivna kakor brnski 
program, ki govori o demokratični narodnostni zvezni državi in o teritorialnih 
narodnih enotah, ki opravljajo svoje narodne zadeve popolnoma avtonomno. 
Druga bistvena točka je težnja po združitvi vseh Jugoslovanov v en narod, tudi 
po skupnem jeziku in pravopisu; znano je, da je ta ideja E. Kristana vzbudila 
še pred prvo svetovno vojno odpor pri bodočih članih socialistične omladine 
Prepeluhu in dr. Lončarju, pri njima blizu stoječemu in 1914 umrlemu dr. Der-
moti, pri Ivanu Cankarju, pa tudi pri dr. Tumi. Najbolj nejasna in v navidez­
nem" nasprotju s tezo o enotnem gospodarskem prostoru Avstro-Ogrske je pa 
točka, kjer govori o stremljenju, da bi ta enotni jugoslovanski narod brez ozira 
na vse umetne državnopravne in politične pregraje živel »skupno nacionalno-
avtonomno kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični 
konfederaciji narodov«; tu pa gre v resnici za idejo E. Kristana, da bodo nekoč 
v daljnji bodočnosti, ko bodo odmrle vse države in z njimi tudi Avstro-Ogrska, 
živeli narodi kot personalnopravne enote v taki konfederaciji narodov.21 Tu mo­
remo pustiti ob strani argument iz kasnejših diskusij, da je bila tivolska reso­
lucija le sklep ene stranke in ne vsega naroda, in bolj tehten argument, da je-
bila le malo znana. Bistveno pa je, da tivolska resolucija, sprejeta na konfe­
renci, kjer sta bila na,vzoča tudi dr. V. Adler in dr. K. Renner, ne pomeni ni-
kakega preloma s koncepcijami avstromarksizma. Na podlagi vsega navedenega 
ni jasno, kako je prišel dr. Kermavner, v svoji novi knjigi do trditve, da je 
slovenska socialna demokracija že od svoje ustanovitve razglašala kot svoj cilj 
tako reorganizacijo »državnega sklopa«, da bi prišlo do jugoslovanskega zedi-
njenja, in da zato deklaracijska politika ni zahtevala od rije kake temeljne 
preorientacije (str. 213). 
Ugotovitev v začetku te ocene, da moremo govoriti o radikalizaciji sloven­
ske meščanske politike šele vJetu 1917 samo, če se omejimo na uradne stranke, 
njihovo časopisje in nastope v državnem zboru,' ki se je šele tedaj sestal, med­
tem ko bi razpravljanje v širšem okviru dokazalo začetke-te radikalizaciježe 
prej, velja seveda tudi za slovenske socialiste: vsi ti problemi so bili zanje 
aktualni že o d z a č e t k a v o j n e in ne šele od srede leta 1917, ko je začel 
izhajati Naprej. O vsem tem pa ne najdemo v Kermavnerjevi knjigi skoraj ni­
česar; le bežno se omenja razočaranje zaradi razpada internationale in delni 
odpor proti stališču nemške in nemškoavstrijske socialne demokracije za nem­
ško vojno, kar pa ni sprožilo zaznavnih nasprotstev med slovenskimi socialisti 
do srede leta 1917 (str. 29-30); šele v polemiki proti Golouhu. v dodatku-postav­
lja avtor tezo, da sta bili slovenska in njej najbližja tržaška italijanska socialna 
demokracija v celoti na protivojnem stališču, dokler ni nastopila z drugačnim 
stališčem sredi 1917 socialistična omladina (str. 207—208), omenja, da tu ne bo 
razpravljal o tem (str. 210), se sklicuje za stališče italijanske stranke na pisanje 
lista II Lavoratore (str. 244) in govori o nekaj podrobnostih iz teh vprašanj, k i . 
se jih bo treba še dotakniti. Po izidu dr. Kermavnerjeve knjige je izšla razprava 
FT. Klopčiča, ki je prvi poskus obravnavanja teh vprašanj.2 2 Iz te razprave iz­
haja, da je glasilo stranke Zarja pisalo do začetka vojne v protivojnem smislu; 
pri tej ugotovitvi je treba seveda upoštevati, da so v času julijske krize 1914 
vse socialistične stranke vodile protivojno kampanjo do trenutka, ko je bila 
n To idejo j e izrazil E. Kristan" v članku Nationalismus und Sozialismus in Österreich 
v češki reviji Akademie Praga, št. Ill, avgusta 1898, str. 485—491 (fotokopija v Arhivu CK ZKS): 
slovenski prevod {z nekaj napakami) v članku Fr . Klopčiča Prvi nastop Etbina Kristana za 
kulturnonarodnostno avtonomijo leta 1898,. Sodobnost Х1И, 1965, str. 204—209. 
ï ! Fr. Klopčič, Protivojno stališče slovenske socialnodemokratske stranke leta 1ÎM4 in 
1915, ZC XXIV, №0, str. 53—75. 
109 ' 
splošna vojna že odločena stvar. Ob začetku vojne je bila ustavljena Zarja 
in se en socialistični list in razpuščenih nekaj socialističnih organizacij, poleg 
tega je bilo pa ustavljenih še nekaj listov in razpuščenih še nekaj organizacij 
preporodovske, narodnosocialistične in sokolske smeri; od slovenskih sociali­
stičnih listov sta bila od začetka vojne ustavljena dva, trije so sami prenehali 
izhajati, dva sta pa še izhajala;3 3 vse to in pogoji vojne cenzure seveda otežko-
cajo odgovor na vprašanje, ki nas zanima, vendar nas pa to ne odvezuje dolžno­
sti analiziranja pisave tiska, ki je še izhajal, in pritegnitve drugih virov poleg 
časopisja Iz Klopčičeve analize socialističnega tiska, ki je v prvi dobi vojne 
se izhajal, sledi, da se na eni strani pojavljajo parole upanja na avstrijsko 
zmago, proti veleizdajalcem, proti carizmu, na drugi strani pa tudi trditve, da 
je delavstvo načelno proti vojni, da je vojna rezultat kapitalizma, da bo nova 
Avstrija domovina svobodnih narodov, da bo prišlo po vojni do brezposelnosti 
in ini ormaci ja o protivojnem stališču ruske socialne demokracije, kar pa se-
v , e ^?»7 s e s k u P a J ne dokazuje protivojnega stališča, ki bi bilo podobno znanemu 
stahscu strank v Rusiji in Srbiji. Osnovnega pomena je pa dejstvo, da so Naši 
zapiski sicer prenehali izhajati, ker so bili sotrudniki in naročniki večinoma 
v vojski m je vse zamrlo, da je pa njihov urednik dr. Henrik Turna vendar čutil 
potrebo, da izda še eno številko (9-10) za september-oktober 1914 in napiše zanjo 
uvodnik Vojna, ki ga je treba presojati po originalnem tekstu in ne po frizirani 
navedbi vsebine pri dr. Kermavnerju in pod vtisom proslavljanja osebnosti dr. 
lume po dr. Kermavnerju.«1 V članku dr. Turna res ugotavlja, da je bila so­
cialna demokracija vsega sveta nepripravljena in navaja simptome za tedanja 
stališča v prejšnji dobi, vendar pa nato kategorično trdi, da je morala sprejeti 
dani položaj »in je moralo delavstvo, ne le brez vsakega odpora vstopiti v voj­
ske marveč se je moralo podvreči splošni državni in narodni disciplini« (str. 
227) ; sem spada smiselno tudi poznejše mesto o moči militarizma, ki »izključuje 
v svojem bistvu vsako : separatistično gibanje, bodisi socialno, razredno, stanov­
sko ali kulturno, vse, kar ni v smeri, cilju do ene volje, do zmage, vse to je 
vojski in vojni in državi nasprotno«, čemur se je treba ukloniti, pri čemer se 
luma sklicuje na poziv Kautskega socialistom, da morajo izpolnjevati svoje 
dolžnosti kot državljani in bojevniki (str. 229); apel slovenski socialni demo­
kraciji se glasi: »Radi tega že a priori izrekamo, da mora tudi slovenska so­
cijalna demokracija brez diskusije sprejeti položaj dejstev in da bi bilo ne­
umestno posebno.naši majhni stranki že sedaj kritično motriti obnašanje ve­
likih soc. dem. organizacij, kakor je nemška in francoska« (str. 226).; po Renner-
ju mora stranka gledati, da preživi, tj. da ohrani svoje organizacije (str. 227) 
Svetovna vojna pomeni za socialno demokracijo konec anacionalnosti, njena 
konkretna podlaga postane »svobodna kulturna združitev posameznih narodno­
sti«,- ki se pa vendar »avtonomno -grupirajo po načelu velikih svetovnih eko­
nomičnih sil« (str. 227). Konkreten smisel teh tez postane jasen, ko avtor trdi, 
da se je avstrijska socialna demokracija vedno zanimala za zunanjo politiko in 
jugoslovansko vprašanje in da je ona dala iniciativo za jugoslovansko sociali­
stično konferenco v Ljubljani 1909 in — kar je bolj dvomljivo — za balkansko 
socialistično konferenco v Beogradu 1910; na teh konferencah se-je po Tumi 
na eni strani formuliralo načelo, da so jugoslovanska plemena en narod, vezan 
po skupnem jeziku in skupnih interesih, iz česar sledi, da je Turna tedaj opustil 
svojo predvojno kritiko te točke tivolske resolucije;.na drugi strani pa Turna 
trdi zelo odtočno, da je stala slovenska socialna demokracija vedno na stališču, 
da je mogoča avtonomija in združitev jugoslovanskih plemen le v okviru velike 
avstrijske države, da tak okvir diktirajo geografski položaj, etnični sestav po­
donavske m balkanskih držav ter ekonomska tendenca za združevanjem oze-
melj, pri čemer je vsak separatizem, tudi srbski in bolgarski, nasproten strem-
<o,- v P j i m - p , ° ' e g Clopč'čeve razprave še Petejanovo poročilo na X. zboru JSDS 25.-26 XII. 
191; Zgodovinski arhiv . . ., str. 299. in Kermavn«rjevo ugotovitev v Albinu Prepeluhu . . . 
o. d. str. OJ. ^ ' 
TTT«*,-i, Ì i""?."'
 V?T,nSî N a s l z a Ç l s k » XI. Gorica 1914. str. 225—233; prim. D. Kerrr 
Urednikove dopolnitve, H. Turna, o. d., str. 445—446; M. Britovšek o. d. str . 32 (po Ki 
nerjevi reprodukciji); Гг. Klopčič, Protivojno s t a l i š č e . . . , n. o. m., str ' 60—62 
rmavner, 
ermav-
110 
v 
ljenju socialne demokracije, ki hoče dati avtonomijo narodom, a jih obenem 
združiti v velik ekonomski prostor; to je nemogoče v Rusiji, pač pa je to mogoče 
v Avstriji, kjer žive kulturni narodi, in to narekuje »svobodno zvezo y veliki 
centralizirani državi«; tega stališča socialna demokracija tudi v vojni ne bo 
spremenila (str. 227—229). Dr. Turna, ki je tudi v tem članku mnenja, da se 
mora socialna demokracija, ki je obračunala z anacionalizmom, boriti za demo­
kratične reforme (str. 227), misli, da se še ne more soditi o tem, kakšni bodo 
izid in posledice vojne, tolaži se- pa s tem, da morejo imeti nameni vladarjev 
drugačne posledice kakor so jih oni sami predvideli, in upa, da bo vojna pri­
vedla do avtonomije narodov in po daljšem razvoju tudi do kolektivizma in 
demokracije, vse pa v okviru večjih in močnejših državnih skupin, tolaži se pa 
tudi s tem, da ima novo vojno gospodarstvo poteze, ki spominjajo na socializem 
(str. 229-31)'. Bodočnost nacionalističnih strank velikih narodov je odvisna od 
zmage ali poraza, nacionalistične stranke malih narodov so pa obsojene na pro­
pad (str. 231-32). Sledi nekaj več kakor ena stran konfisciranega teksta, ki ni 
bil nikdar objavljen, po dr. Kermavnerju pa vsebuje kritiko avstrijskega re­
žima.25 Konec članka se glasi: »Le v polni avtonomiji avstrijskih narodnosti je 
mogoča centralizirana avstrijska mogočna država. Le v polni avtonomiji av­
strijskih narodnosti leži nevzdržni razvoj avstrijske države v smeri Balkana in 
v smeri orijenta. S to potjo, je avstrijsko-slovanska skupina postavljena v pri­
rodno nasprotje z velikim ruskim kolosom. To avtonomijo nam svetovna vojna 
prej ali slej obeta. Zato tudi v porazu srbske narodne države ne vidimo nika-
kega poraza jugoslovanske ideje. Za nas je ista mogoča le v okvirju močne 
donavsko-balkanske Avstrije« (str. 253). — Članek vsebuje seveda nekatere po­
sebne težnje in upanja za bodočnost, ki jih je avstrijska državna oblast tudi 
tedaj pripravljena tolerirati pri lojalnih strankah raznih narodov, meščanskih 
in socialističnih. Zato pa dr. Turna kljub ugotavljanju nepripravljenosti socia­
lističnih strank, pri čemer pa prav nič ne pove,, v kakšnem smislu bi morale 
.biti pripravljene, tako kategorično trdi, da je bilo stališče socialističnih strank, 
ki so se odločile za vojno, edino mogoče, in tako odločno, zahteva vključitev 
socialistov v vojni stroj bojujočih se držav, da bi bilo vsako zatrjevanje o nje­
govem tedanjem protivojnem stališču prazno fantaziranje. Prav tako je tudi 
njegova zahteva po kulturni avtonomiji posameznih narodnosti^ tako zelo po­
vezana z zahtevo po velikem gospodarskem prostoru, po mogočni Avstriji, ki 
jo označuje celo kot centralizirano državo, in tako zelo. v skladu s stališčem 
avstromarksizma pred vojno in dr. Tume ves čas vojne, da je razlaga, po kateri 
naj bi dr.- Turna pisal o avtonomiji le zaradi cenzure in mislil v resnici na na­
rodno'svobodo, le prazna bajka. Teza dr. Tume o velikem gospodarskem pro­
storu Avstrije se niti ne omejuje na ozemlje Avstro-Ogrske pred letom 1914, 
temveč vključuje tudi »nevzdržni razvoj avstrijske države v smeri Balkana in 
v smeri orijenta« ; težnje Srbije in Bolgarije, da bi ohranile svojo državno samo­
stojnost, se označujejo kot separatizem, nasproten stremljenju socialne demo­
kracije, ki hoče sicer dati narodom avtonomijo, a jih združiti v velik ekonomski 
prostor. V zvezi s tem je zanimivo, da je dr. Turna leta 1908 odobraval s stališča 
socialne demokracije avstrijsko aneksijo Bosne in Hercegovine in da je E. Kri­
stan 1. 1909 pomilovalno sodil o odporu Srbije proti avstrijskemu prodiranju 
na Balkan.2 6,V zvezi s tem je zanimiva trditev v Tumovih spominih (str. 330), 
da je vodil E. Kristan na tivolskem zborovanju debato čisto v smislu dunajske 
centrale. Isto stališče kakor dr. Tuma je imel v dobi avstrijskih zmag v prvih 
letih vojne dr. K. Renner, ki je predvideval uničenje Srbije, zato pa bil seveda 
za narodnokulturno avtonomijo kot tolažilo. Avstromarksizem podpira zdaj — 
kljub protestom internacionale v času balkanskih vojn v smislu gesla Balkan 
balkanskim narodom in nevmešavanja evropskih velesil, tudi Avstrije, ki se jim 
je tedaj pridružil — politiko imperialističnih aneksij pod pretvezo, da se s tejn 
! 5 D. Kermavner, Urednikove dopolnitve, o. d., str. 446.' 
'• H. Tuma, Aneksija Bosne in Hercegovine v luči slovanskega vprašanja m avstrijski 
problem, Zgodovinski arhiv . . .. str. 160—163, spec, konec str. 163; E. Kristan, Herceg-Bosna, 
prav tam str. 186—189. 
111 
ustvarjajo veliki gospodarski prostori, kar bo pospešilo razvoj kapitalizma in 
potem tudi socializma, in predstavlja analogijo tistim reformističnim strujam, 
ki so s podobnimi argumenti opravičevale svojo podporo imperialistični in ko­
lonialni politiki. Jasno je, da so bili ti cilji dr. Turne uresničljivi le v primeru 
zmage centralnih sil; v tem članku in v tej dobi ni bilo pri njem nikake ideje 
o kakem sporazumnem miru, a tudi nevarnost za Slovence zaradi intervencije 
Italije v času tega članka še ni bila aktualna in v njem sploh ni omenjena. — 
To mnenje o tedanjem stališču dr. Tume potrjujejo tudi njegovi spomini, ki jih 
je diktiral v stroj leta 1933 in 1934. V njih izrecno trdi, da je pričakoval in tudi 
želel zmago centralnih sil, ker bi potem prišlo do velikega razvoja Trsta, v njem 
bi se razvili Slovenci in slovenska socialna demokracija, medtem ko se nem­
škega šovinizma nij>al, ker se je zanašal na to, da bo prišlo do antagonizma 
med Habsburžani in Hohenzollerni; v tem primeru bi Šušteršič postal avstrijski 
minister ali vsaj namestnik za združeno Slovenijo, ker bi se avstrijska oblast 
morala opirati na Slovence proti vsenemškemu valu, ki bi sicer segel do Trsta, 
razvila bi se slovenska klerikalna stranka in socialnodemokratska stranka itd.; 
do tega bi seveda prišlo samo v primeru zmage centralnih sil, v nasprotnem pri­
meru bi bila Slovenija razkosana, in Šušteršičevo stališče je bilo kot vsesloven­
sko pravilno.27 Ta mnenja so seveda, če upoštevamo notranji nacionalnopoli-
tični režim v prvih letih vojne in vse tisto, kar se je deloma vedelo že tedaj in ' 
kar mnogo boljše poznamo danes o načrtih oktroiranja ustave v smislu nemških 
zahtev in silovitem pritisku, da bi se ustvarila Mitteleuropa, ki bi spremenila 
Avstrijo v satelita Nemčije, politično naivna, če ne celo politično omejena. Zna­
čilen je tudi podatek v spominih, da je bil dr. Tuma na seznamu politično sum­
ljivih in da je bil nato na podlagi svojega protesta pri policijskem komisarju, 
da je že od 1908 socialni demokrat in ne šovinistično nacionalističnega misije 
nja, črtan iz tega seznama.28 To se je zgodilo v letih, ko je bilo v zaporih mnogo 
Slovencev različnih nazorov, med njimi tudi Ivan Cankar. Če primerjamo Tu-
mov članek Vojna iz leta 1914 in Cankarjevo predavanje Slovenci in Jugoslo­
vani leta 1913, njegovo obsodbo neolirizma, a tudi avstrijske diplomacije, in 
njegovo izjavo za jugoslovansko zvezno republiko, kar seveda ne predstavlja 
tedanjega stališča J SDS, vidimo, da sta to dva različna svetova; v tem oziru 
ima dr. Kermavner prav, drugo vprašanje je pa vrednotenje obeh stališč. 
Seveda pa stališče dr. Tume ni bilo edino stališče slovenskih socialistov niti 
v prvih letih vojne. Neraziskano je vprašanje, kako je Etbin Kristan, ki je od­
šel v ZDA prav zadnji trenutek pred prvo svetovno vojno, spremenil svoje 
prejšnje mnenje in postal avtor chicaške izjave za jugoslovansko federativno 
republiko 29. VI. 1917. A tudi za socialnodemokratične intelektualce v domovini 
je značilna trditev dr. Tume v pismu Regentu 12. V. 1917. da so bili ves dote­
danji čas vojne do socialne demokracije »naravnost rečeno nihilistično indife­
rentni«; to pač pomeni, da se niso strinjali z usmerjenostjo dr. Tume.2 3 Med 
njimi je bil verjetno tudi A. Prepeluh, ki pred vojno tudi ni bil protiavstrijsko 
usmerjen, čeprav imamo vir za njegovo prepričanje o nujnosti propada Avstrije 
in združitve s Srbijo šele v njegovem zelo verjetnem poročilu o razgovoru z dr. 
Krekom marca 1917.30 Zanimivo je tudi spominsko poročilo I. Regenta, da je bil 
za silvestrovo 1914 povabljen pri dr. Ferfolji, kjer so bili tudi dr. Jan, dr. Šolar 
in inž. Gustinčič, in da so bili vsi razen Regenta za to, da bi šla Italija čimprej 
v vojno in da bi bil potem konec Avstro-Ogrske, na Regentov ugovor o nevar­
nosti za Trst in Primorje mu je pa dr. Ferfolja izjavil, da je to vseeno, samo da 
propade Avstrija, inž. Gustinčič mu je pa zaupal, da misli emigrirati, kar je 
nekaj dni pozneje res storil;31 pri tem poročilu je pač sigurno, da so bili ti člani 
j SDS za zmago antante in propad Avstrije, možno je, da je bila komu med 
njimi ob tem indiferentna usoda Trsta, saj srečujemo tedaj tako stoodstotno an-
tantofilstvo tudi pri nekaterih slovenskih liberalcih, sigurno je pa, da inž. D. 
" H.. Tuma Iz mojega življenja, str. 292, 338—339, 364—363. 
! s Prav tam, str. 341—342. 
89 D. Kermavner Urednikove dopolnitve, o. d., str. 457. 
•• A. Prepeluh o. d., str. 76—79. 
5 1 I. Regent, Spomini, Lj . 1967, str. 89—90. 
112 
Gostinčiču, ki je nato še spomladi 1915 izdal v Nišu brošuro »Trst«, ni bila 
indiferentna niti usoda Trsta in tudi ne perspektive socializma. Poleg opozicije 
članov J SDS, ki pred vojno niso bili protiavstrijsko usmerjeni, čeprav so za­
stopali v nekaterih vprašanjih (npr. češkega separatizma ali tržaških šolskih 
družb) svoja stališča, a so postali zdaj iz nacionalnih motivov pristaši zmage 
antante in propada Avstrije, je treba upoštevati pa tudi opozicijo, ki se sklicuje 
na dotedanja internacionalna in protivojna načela socialne demokracije; to 
vprašanje je potrebno postaviti, čeprav je bil Kermavner v svoji razpravi o 
•Prepeluhu mnenja, da ta kriza internacionalizma v začetku pri naših sociali­
stih ni imela takega pomena kakor nacionalna stran problema.32 Kar se tiče 
konkretnih dejstev, bi kronološko morali najprej omeniti Regentovo spominsko 
poročilo o nekem protivojnem proglasu ob začetku vojne v Trstu, ki ga je pa. 
policija zaplenila in zaprla nekaj tovarišev, poročilo, ki ga Regent v Spominih 
ne ponavlja, proglasa pa doslej niso našli in je pač točno Klopčičevo mnenje, 
da ga verjetno ni bilo.33 Na bolj sigurnih tleh smo glede seje izvrševalnega od­
bora JSDS, ki se je po Petejanovem poročilu na X. zboru stranke 1917 vršila 
konec oktobra 1914 v Trstu, da bi zavzela stališče v novem položaju, a zaradi 
razlike mnenj ni prišlo do nikakega sklepa in tudi ni bilo sklenjeno ponovno 
izdajanje strankinega glasila; iz pisem dr. Tume Regentu in izvrševalnemu od­
boru stranke izvemo, da je bil Turna informiran od MilostaJ Petejana in Fer-
folje, da se bo razpravljalo o stališčih nemških socialnodemokratskih strank 
do vojne, da se pa seje ni hotel udeležiti, ker ni vedel, kakšno stališče naj bi 
zavzel, odsvetoval je vsak sklep, skliceval se je pa na stališče Kautskega in 
izrazil vero v internacionalo, a tudi v nemško stranko; dr. Tumi je bilo morda 
neprijetno zagovarjati svoja stališča iz članka »Vojna«, jasno pa je, da tedaj 
"ne moremo govoriti o kakem njegovem protivojnem stališču; bolj nejasno je 
Golouhovo poročilo o akciji proti stališču nemških strank, ki naj bi jo začel 
on, kar pa je privedlo samo do sestanka treh oseb iz nemškoavstrijske stranke, 
tržaške italijanske stranke in JSDS, katerega rezultati niso postali znani.34 Za 
april 1915 pa poroča dr. Tuma v svojih spominih, da je prišlo na pobudo Pitto-
nija do skupne izjave obeh socialnodemokratskih strank v Trstu, kjer se obso­
jajo vojna in vojni cilji obeh bojujočih se blokov držav, za Trst in ozemlje, 
ki naj zajema še miljski polotok in bližnji Kras ter Tržič in naj sega na zahodu 
do Soče, se pa zahteva,'da naj postane »samostojno svobodno samoupravno me­
sto«, kjer naj imata italijanski in slovenski jezik pariteto. Pri tekstu te izjave 
nam ni jasno, ali gre pri tem za »samostojno«, a vendar »samoupravno« mesto 
v okviru Avstrije ali izven nje; važna je ugotovitev Fr. Klopčiča, da ta izjava 
ni ohranjena po dosedanjem znanju v nobenem drugem viru kakor v Tumovih 
spominih in da italijanski zgodovinarji Trsta in njegovega socialističnega gi­
banja o njej ne vedo ničesar; glede stališča italijanske socialistične stranke v 
Trstu do vojne obstoje doslej v literaturi le splošne oznake, prave analize pa še 
ni, glede njenega voditelja in večine italijanskih socialistov v Trstu pa trdi dr. 
Turna v svojih spominih, da so bili prav tako kakor Tuma za zmago centralnih 
sil, ker bi le v tem primeru postal Trst tudi pristanišče Velike Nemčije in bi 
v njem narastlo število delavcev in socialistov, a tudi Golouh zatrjuje, da je 
bil Pittoni proavstrijsko orientiran; upoštevati moramo končno tudi dejstvo, da 
je bila v kritičnem aprilu 1915 socialistična stranka v Italiji proti italijanski 
vojni intervenciji in da je zato morda avstrijska vlada v Trstu bolj tolerirala 
" pacifistično pisanje lista II Lavoratore, medtem ko bi bilo podatke pri Turni 
o avtonomnem Trstu primerjati s skrajnimi predlogi centralnih sil Italiji pred 
italijansko vojaško intervencijo.35 Medtem ko tako s tezo o protivojnem in proti-
avstrijškem stališču vodstev obeh socialističnih strank v Trstu leta 1915 ne 
53 Dušan Kermavner, Albin Prepeluh-Abditus, o. d., str. 423. 
33 Fr. Klopčič, Protivojno stališče . . . . u. o. m., str. 67. 
14 Poročilo J. Petejana v Zgodovinskem arhivu . . ., o. d., str. 300; D. Kermavner. Ured­
nikove dopolnitve, o. d., str. 446; M. Britovšek, o. d., str: 32—33, 282; R. Golouh, o. d., str. 
72—73; D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 209. 
13 H. Tuma, Iz mojega življenja, str. 351 (tekst izjave); Fr. Klopčič, n. o. m., str. 69—70; 
H. Tuma, o. d.,, str. 378—379; R. Golouh, o. d., str. 89. 
8 Zgodovinski časopis Ц З 
pridemo daleč, se pa v listu Zarja, ki je začela v letu 1915 dvakrat ponovno iz­
hajati, vendar že pojavijo kritika stališč vodilnih socialističnih strank glede 
vojne z internacionalističnega stališča in informacije o stališičh ruskih in srb­
skih socialnih demokratov; ker je pa bil urednik »Zarje« Golouh, pridemo tako 
— brez ozira na napake v njegovem spominjanju, ki mu jih upravičeno očita 
D. Kermavner — do rezultata, da je bil R. Golouh prvi vidni slovenski socialist, 
ki je kritiziral politiko vodilnih socialističnih strank z internacionalističnega 
stališča..36 V letu 1916 se je pa začel tem nazorom približevati tudi dr. Tuma in to 
je prišlo potem deloma do izraza v resoluciji izredne konference J SDS v Trstu. 
25. XII. 1916, ki je zanjo projekt sestavil deloma dr. Tuma in deloma Golouh; 
objavljeni tekst resolucije izraža vero v socializem in posebej v vodilne misli 
Komunističnega manifesta, poudarja potrebo močne politične organizacije, tudi 
oživitve enotnega organa vseh socialističnih skupin v državi, odklanja zelo 
odločno vsako nacionalno koncentracijo z meščanskimi strankami, do kakršne 
je prišlo pri Poljakih in Cehih, ker imajo socialisti svoj program enakopravno­
sti, enakoveljavnosti in avtonomije (na drugem mestu: avtonomne federacije) 
vseh narodov, in končno poziva na delo za mir in vzpostavitev internacionale ; 
uradna senzura je v priloženem tekstu resolucije črtala predvsem — pozneje 
le deloma objavljena — mesta, kjer se obsoja absolutistični režim in vojna propa­
ganda; obstajala je pa še druga cenzura v sami stranki in ta cenzura je črtala 
mesta, ki so govorila o krizi v socialističnem gibanju in kritizirala posebej nem­
ško stranko; zato je sicer verjetno Kermavnerjevo mnenje, da je bil Tuma' 
tedaj pod vplivom zmerne opozicije nemških »neodvisnih socialistov« in ne 
radikalne opozicije K. Liebknechta in - R. Luxemburg, ni pa utemeljeno Ker-
mavnerjevo negiranje Tumove trditve v spominih, da sta bila Kopač in Petejan 
od njega razločujoča se oportunista, da je Petejan (dostavljeni Golouh v Tumo-
vih spominih je na tem mestu pač lapsus calami) cenzuriral njegov predlog 
resolucije, trditve, ki jo najdemo tudi v Tumovem pismu Prepeluhu leta 1917; 
oportunizem Kopača in Petejana je bil pač v tem, da se za nobeno ceno ne sme 
kritizirati in zameriti predvsem vodstvu 'nemškoavstrijske stranke, od katere 
je bila J SDS ideološko in organizacijsko odvisna.37 Obstoje pa seveda tudi že 
radikalnejše tendence, kar izraža pozdravni brzojav izvrševalnega odbora J SDS 
ruski februarski revoluciji iz aprila 1917, čeprav je bil resnično odposlan pač 
tekst, ki je bil objavljen v Arbeiter-Zeitung in v glavnem tudi v Delavcu in 
izraža le navdušenje in upanje v rusko revolucijo, ne pa radikalnejši koncept, 
ki poziva k posnemanju ruske revolucije.38 
Sliko iz te skice, ki ni izčrpana in ne sloni na izčrpnem študiju ohranjenih 
virov, a vendarv dokazuje, da ne moremo govoriti kar splošno o radikalnem in 
protivojnem stališču JSDS v letih med 1914 in 1917, dopolnjuje "slika o sta­
lišču te stranke in posebej dr. Turne spomladi in poleti 1917 v času aktualnosti 
s t o c k h o l m s k e i n t e r n a c i o n a l n e s o c i a l i s t i č n e k o n f e r e n ­
c e . Tu ima seveda dr. Kermavner prav, ko zavrača mnenje Golouha (in dejan­
sko tudi raznih drugih avtorjev), da naj bi prišla iniciativa za stockholmsko kon­
ferenco od avstroogrske diplomacije in nemškega dela druge internacionale: 
idejno izhodišče je v že omenjeni zimmerwaldski resoluciji iz leta 1915 za mir 
brez aneksij in kontribucij in na podlagi samoodločbe narodov, iniciativa za tako 
konferenco je pa izšla po ruski februarski revoluciji od menjševiškega petro-
grajskega sovjeta v marcu 1917, temu se je pridružil vseruski kongres delavskih 
in vojaških sovjetov in meščansko-menjševiška vlada, iniciativa prihaja tudi 
od holandsko-skandinavskega odbora, vse pa na podlagi načel zgoraj omenjene 
zimmerwaldske resolucije (str. 218—221). Na drugi strani prevlada pa v vod-
M Fr. Klopčič, n. o. m., str. 70—72; R. Golouh, o. d., str. 73—74; D. Kermavner, Ivan 
Cankar . . ., str. 210—211. 
3 1 Tekst objavljene resolucije Zgodovinski arhiv . . ., str. 281—283; za vse ostalo; H. Tuma. 
Iz mojega življenja, str. 352—353 in 455 (pismo Tume Prepeluhu); R..Golouh, o. d., str. 75—78; 
D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 215—217. 
3 3 D. Kermavner, Slovenski socialisti o ruskem revolucionarnem dogajanju 1. 1917—1918, 
Sodobnost XIII, 1ђ68, str. 81 si.; R. Golouh, o. d., str. 100—101; D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., 
str. 217—218. - • ' • 
114 
stvu Avstro-Ogrske od marca 1917 prepričanje, da zaradi notranjih težav (na­
cionalno m socialno nezadovoljstvo itd.) in zunanjih sprememb" (ameriška in­
tervencija; ruska februarska revolucija, za katero se dolgo časa misli, da bo 
imela za centralne države negativne posledice) vojne ne bo mogoče nadaljevati 
dalje kakor do zime; v tem razpoloženju, ki prevladuje nekako od marca do 
avgusta, se v notranji politiki opuste načrti za oktroiranje ustave v smislu 
nemskonacionalnih zahtev, sklican je parlament Cislitvanije, proglasi se amne­
stija, v zunanji politiki je pa to med drugim doba kontaktov s Sikstom Bourbon-
skim; v tem času se uradno pospešuje agitacija za mir, hoče se pa tudi izrabiti 
preko zvez s< socialisti, ki so povezani z vlado, stockhblmsko konferenco za to, 
d a ?} .z, n J ° Aystro-Ogrska dosegla svoje namene. Dr. Kermavner je v eni od 
prejšnjih publikacij označil ta položaj z besedami: »To geslo (tj. miru brez 
aneksij m kontribucij na podlagi samoodločbe narodov) sta nemška in avstrij-
sko-nemska socialna demokracija tolmačili v smislu miru brez zmagovalcev in 
premagancev, ki ga je želela tudi avstroogrska vlada.«39 V svoji novi publikaciji 
je pa v polemiki z Golouhom izkonstruiral »mirovno pobudo ruske revolucije, 
ki je takoj po zmagi nad carizmom razglasila, da je za mir, ki bi se dosegel 
ne z zmago, ampak s pogajanji na osnovi statusa quo« (str. 218), in s tem 
ruski februarski revoluciji, za katero je znano, koliko je vplivala tudi na na­
rode Avstro-Ogrske v smislu gesla o samoodločbi narodov, in celotnemu zim-
merwaldskem gibanju pripisal tendenco avstroogrske vlade in z njo pove­
zane nemskoavstnjske socialne demokracije za ohranitev integritete Avstro-
Ogrske. v • • 
Dr. Turna ki je poznal te priprave, trdi, da je bila avstrijska vlada taj­
no v zvezi z dunajskim vodstvom socialne demokracije, ki je pa tudi gledalo 
na to, da vladna vzpodbuda ne bi bila vidna.4 0 Kakor je znano, je odklanjal 
program nemskoavstnjske socialne demokracije za Stockholm načelo samood­
ločbe narodov za Avstro-Ogrsko, proglašal nacionalno vprašanje za notranje 
vprašanje ki se bo reševalo z nacionalnimi okrožji in personalnimi avtonomi­
jami, trdil, da m mogoče potegniti nacionalnih meja in da avstrijska država 
ohranjuje eksistenco malih narodov. Ta program je vzbudil odpor kakor prej 
le se stališče tè stranke leta 1914; dr. Žerjav je v pismu dr. Turni 4. junija 1917 
očital, da naj velja geslo samoodločbe torej samo za Rusijo, opozarjal, da je 
narodne meje zlasti med Slovenci in Nemci mogoče potegniti in da bi izvedba 
tega programa pomenila nadaljevanje germanizacije zlasti na Koroškem, ter 
spraseyal, ali se JSDS, ki sodeluje z nemško in ne s češko stranko, s tem strinja-
za socialistično omladino je bila to ena od osnovnih vzpodbud in A. Prepeluh 
je v članku v Napreju 15. X. 1917 kategorično spraševal A. Kristana, ali" je on 
za ta program ali ne; tudi levica nemskoavstnjske socialne demokracije je v 
oktobru očitala vodstvu stranke, da odklanja za Avstro-Ogrsko tisto, kar zahte­
va za Rusijo.4' Nas pa zanima seveda posebej stališče JSDS. Iz stališč za prvi 
maj 1917, kjer se zahteva mir brez ponižanja za katerokoli vojskujočo se državo 
izraza zadovoljstvo ob takem stališču avstroogrske vlade, pozdravlja akcijo za 
Stockholm, pa tudi ruski proletariat, in iz resolucije deželne konference JSDS 
v Ljubljani 17. VI. 1917, kjer se kritizirajo še vedno obstoječe absolutistične 
metode, zahteva demokratizacija in združevanje svobodnih občin v samouprav­
na okrožja m samoupravne narodnostne skupine, ki naj bodo združene v zvezno 
državo, ter končno pozdravlja stockholmska akcija, ne moremo sklepati, da je 
bilo vodstvo stranke radikalno in. da se je oddaljevalo od stališč nemškoavsfrijske 
stranke.4 2 Ob stockholmski konferenci je objavil Naprej 25. VII. 1917 dopis i. r. 
(= Ivan Regent), kjer se trdi, da ni"važno, kdo je odgovoren'za vojno', z opombo 
uredništva, da je to važno in da je važno posebej, katera socialistična stranka 
je to podpirala; dne 31. VII. 1917 je pa objavil Gh (= R. Golouh) članek Delo 
53 Zgodovinski arhiv . . ., o. d., str. 479. op. 65. 
4 0 H. Turna, Iz mojega življenja, str. 357. 
" Vse te podatke je mogoče najti v Kermavnerjevih Urednikovih dopolnitvah n. o. m. 
str. 448—430, v Prepeluhovem članku Dialog na prozoru. Zgodovinski arhiv . . ., stir*. 294 in v 
Kermavnerjevi knjigi Ivan Cankar . . ., str. 56, 61—62. ' 
" Zgodovinski arhiv . . ., str. 284—285. ' 
115 
za mir, kjer se ostro kritizirajo tisti, ki so zakrivili vojno, in večinski socialisti, 
ter zahteva, da naj bi bil Stockholm novi Zimmerwald brez udeležbe večinskih 
socialistov, čemur je uredništvo dodalo opombo, da se s tem strinja; ne vidim 
razloga za Kermavnerjevo trditev, da naj bi bilo uredništvo (Alojzija Štebi) pri 
tej zadnji opombi neiskreno.43 Odločilnega pomena za stališče J SDS je pa spo­
menica, ki jo je za stockholmsko konferenco po nalogu njenega vodstva sestavil 
dr. Turna; ta spomenica sicer ni bila predložena in v celoti ni objavljena in 
morda v celoti niti ne ohranjena, vendar jo pa moramo kratko analizirati, ker 
so v dosedanji literaturi o njej izpuščeni važni momenti.44 
V tej spomenici, ki bi mogla dobiti velik političen pomen, če bi bila res 
predložena konferenci socialistov vseh držav, srečujemo nekatere momente, ki 
jih ni v prejšnjih Tumovih tekstih: Nemčija ima večjo krivdo za vojno kakor 
druge države, kritizira se nemški nacionalizem in šovinizem ter tudi nemška 
socialna demokracija, zavezništvo Avstro-Ogrske z Nemčijo se označuje kot 
napaka, obsojajo se težnja Nemčije priti do Trsta in Madžari zaradi separa­
tističnega odnosa do Avstrije, pri čemer sta kriva tudi nemško in madžarsko 
ljudstvo v Avstro-Ogrski. Svetovna vojna je bila za Avstro-Ogrsko samomor, 
ker bi v primeru poraza razpadla, v primeru zmage bi pa postala vazalna dr­
žava Nemčije, Trst bi postal južni trgovski emporij Nemčije, Čehi in Slovenci 
bi- postali nemška kolonija, nemški uradniki in delavci bi zasedli urade in že­
leznice, Čehi in Slovenci bi postali težaki, njihova inteligenca bi bila obsojena 
opustiti lastno kulturo in se ukloniti nemški; to stališče je bolj realistično kakor 
pa že omenjeno stališče v prvih letih vojne, ko je bil — po svojih spominih — 
za zmago centralnih sil zaradi razvoja Trsta in je fantaziral o konfliktu med 
Habsburžani in Hohenzollerni in o dr. Šušteršiču kot avstrijskem namestniku 
združene Slovenije. Kar se pa tiče samoodločbe narodov, dr. Tuma to rusko 
geslo sicer sprejme kot garancijo trajnega miru in program socialne demokra­
cije, a ga takoj omeji z vrsto rezerv: obstoje državni narodi, npr. Avstrijci, na­
rodi, kakor Poljaki, Čehi in Hrvati, in narodnosti, kakor so Malorusi, Slovaki 
in Slovenci, pri čemer ti pojmi niso definirani, moremo si pa misliti, kakšen bi 
bil vtis glede na Slovence, če bi bil ta tekst predložen; narodna država ni edina 
mogoča oblika, mogoča je tudi narodnostna država z narodnimi avtonomijami, 
narodna država more nastati iz narodnostne le preko nasilja, treba je zaščititi 
manjšine; samoodločba je zdaj nemogoča, treba je prej vzpostaviti interna­
tionale, a tudi pozneje bo obseg samoodločbe različen in bo treba marsikaj pre­
pustiti sekcijam internacionale; program internacionalne demokracije je samo­
uprava narodnosti, a tudi sklenjenost državnih, gospodarskih in prometnih enot 
(Socialist 26. VI. in 3. VIL 1925). Dr. Tuma je proti osvajalnim vojnam, ki jfh 
povzročata kapitalistični sistem in imperializem, in proti aneksijam brez ozira 
na voljo prebivalstva, vendar pa ne brez izjeme: »Tudi danes ni izključiti na­
silnega zasedanja ozemlja ljudstev, ki so kulturi sovražna, v pospeševanje 
splošne gospodarske in prometne enote« (Socialist, 10. VIL 1925). Vse kritike 
niso pri dr. Turni omajale vero v »Adrijansko-Podonavsko-Balkansko državo«, 
ki je gospodarska in prometna enota, »pravi ideal«, h kateri sicer ne spadajo 
Poljaki in Malorusi, zato pa poleg Nemcev, Čehov in Madžarov tudi Romuni 
in Srbohrvatje, pri čemer je poudarjena povezanost Slovencev s Srbohrvati. Dr. 
Tuma iz gospodarskih in prometnih razlogov ter zaradi etnične , mešanosti 
ozemlja zelo odločno nasprotuje italijanskim aspiracijam na vzhodno obalo-
Jadrana in priznava Italiji le Trentino in furlansko nižino na jugozahodu Go-
" D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 221—222. 
" Tekst spomenice je objavljal v slovenskem prevodu iz nemškega originala dr. Tuma 
v listu Socialist od 26. VI. do 31. ХЕГ. 1925, objava pa ni končana, ker je list prenehal izhajati, 
in sicer sta po podatkih dr. Kermavnerja (Urednikove 'opombe . . . n. d., str. 450) objavljeni 
do dve tretjini teksta; objava H. Tuma, Iz »stockholmske spomenice« Jugoslovanske socialno-
demokratične stranke leta 191?, Zgodovinski arhiv . . .. str. 452—456, vsebuje le fragmente 
spomenice; za ana*ldzO' prim.. D. Kermavner, Urednikove dopolnitve . . ., str. 450—454, in spo­
minske beležke H. Tume, Iz mojega življenja, str. 35? si. in R. Golouha, n. d., str. 82 si. 
Ob tem in drugih važnih tekstih nastaja vprašanje, da bi bilo potrebno vsaj za neobjavljene 
zapiske, elaborate in korespondence ugotoviti, kaj je danes še ohranjeno, in potem ~ tekste 
kritično izdati: 
116 
riško-Gradiščanske, vendar pa brez beneških Slovencev, torej kompaktno ita­
lijansko etnično ozemlje in v glavnem ozemlje, ki ga je ponujala Avstro-Ogrska 
Italiji za nevtralnost pred italijansko vojaško intervencijo. Tako pride dr. Turna 
načelno in konkretno v bistvu do predloga za mir na podlagi statusa quo ante 
bellum, vendar z nekaj izjemami: obnoviti je treba Poljsko, kolikor so jo boju­
joče se države že oprostile; Belgija se mora obnoviti, vendar pa predvideva 
dr. Turna za bodočnost njeno razdelitev med'Francijo in Nizozemsko; omenjene 
so bile že spremembe meja Italije; Srbija je bila gospodarsko odvisna od Avstro-
Ogrske in v njej so bili politiki, ki so trdili, da je združitev Srbov mogoča le 
v Avstriji, a Madžari in gospodarska politika Avstro-Ogrske so vse pokvarili 
in zdaj je treba pač vzpostaviti Srbijo in jo združiti s Črno Goro, vendar bo 
pa v bodočnosti prišlo do njene, priključitve adrijansko-donavsko-balkanski 
enoti, tako da vidimo, da dr. Tuma niti 1917 ni izgubil upanja na aneksijo 
Srbije in Crne gore; podobne načrte je imel dr. Turna verjetno še za nekatere 
druge balkanske države, vendar pa ta del spomenice ni ohranjen ali vsaj znan. 
Pot do tega cilja vidi dr. Tuma v miru, ki naj ga skleneta demokratična Nemčija 
in demokratična avstrijska narodnostna država, ta mir naj zagotovi demokra­
tizacijo in avtonomijo narodov v okviru gospodarskih in prometnih enot, izvedbo 
teh načel naj pa potem uresniči internacionalna organizacija delavstva. Kakor 
vidimo, je ta tekst kljub niansam v kritiki Nemcev, Madžarov in Italijanov in 
• v predlogih za praktično izvedbo polnokrven izraz avstromarksizma, ki prizna­
va posameznim narodom le avtonomije in vsebuje celo elemente socialimpe-
rializma. 
Konec avgusta 1917 je prišlo na Dunaju do sestanka zastopnikov socia­
lističnih strank Cislitvanije zaradi priprave na stockholmsko konferenco. Po­
ljaki se sestanka sploh niso udeležili, ker jih je pač interesirala obnova Poljske 
in ne problemi Avstro-Ogrske. Glede Čehov poudarja Kermavner, da so se ga 
udeležili in nastopili s svojo zahtevo za samostojno češko državo v okviru 
Avstro-Ogrske; dr. Tuma pa trdi, da so češki delegati »zavzeli svoje separa­
tistično stališče«; v resnici je pač češka izjava v soglasju s pripadnostjo češke 
stranke Češkemu svazu in njegovo majniško deklaracijo, ki podobno kakor 
jugoslovanska deklaracija še ne odklanja dinastije, vendar je pa zahteva po 
samostojnem državnem telesu vse kaj drugega kakor avstromarksistične na­
rodne avtonomije in zato so imeli nemški delegati in dr. Tuma prav, če so jo 
označili kot separatistično.45 Glede drugih delegatov poroča dr. Tuma v svojih 
spominih in pismih A. Kristanu in Prepeluhu 27. X. 1917, da se je sporazumel 
s Pittonijem in z Romunom Grigorovicijem, da bodo šli v Stockholm le v pri­
meru sporazuma, in d a j e hotel sam kritizirati stališče nemškoavstrijske stranke, 
a so mu to preprečili Kristan, Kopač in Čobal; dr. Tuma se tudi razburja, ker 
je JSDS podpisala pismo desničarskih socialističnih strank centralnih držav, 
da naj bi se v Stockholmu ne razpravljalo o vprašanju vojne krivde in deležu 
posameznih držav na njej; iz vsega tega se vidi,.da je celo blaga dr. Tumova 
kritika naletela — kakor že 1916 — na odpor drugih vodilnih članov JSDS, ki 
se za nobeno ceno niso hoteli zameriti vodstvu nemškoavstrijske stranke.4 6 Do 
stockholmskega kongresa potem ni prišlo zaradi neudeležbe socialistov iz an-
tantnih držav, ki je imela različne vzroke. 
Kar se tiče n a z o r o v i n t a k t i k e s o c i a . l i s t i č n e o m l a d i n e , 
je potrebno zaradi jasnosti najprej omeniti nekaj značilnosti, glede katerih 
z dr. Kermavner jem nisva različnega mnenja. Sem spada predvsem cilj popol­
noma neodvisne jugoslovanske države s Srbijo in Črno goro vred, kar je mo­
goče doseči seveda le z razpadom Avstro-Ogrske; kakor že omenjeno, so bili 
teh nazorov socialistični intelektualci in Prepeluh že pred nastopom omladine, 
nato pa jih je zastopal M. Rule (Milan Lemež) v konfisciranem delu svojega 
članka v Napreju že 5. Vili. 1917, prav tako pa tudi drugi teksti tega gibanja; 
v zvezi s tem se od majniške deklaracije sprejema njeno »idejno bistvo«, kakor 
45 D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 222—223; H. Tuma, n. d., str. 358—359. 
iG H. Tuma, Iz mojega življenja, str. 359, (Urednikove dopolnitve), str. 453; H. Tuma, 
Stockholmska spomenica, Socialist, 26. VI. 1925; Zgodovinski arhiv . . ., str. 505—306, 482. 
117 
se izraža »Demokracija«, tj. prav ta ideja, nikakor pa ne mesta, kjer se v dekla­
raciji govori o habsburški dinastiji in hrvatskem državnem pravu.4 7 Druga zna­
čilnost je teza o avtonomistični ali federalistični organizaciji bodoče jugoslo­
vanske države; poudarja se kulturna samostojnost vsakega od jugoslovanskih na­
rodov, odklanja se teorija o enem samem jugoslovanskem narodu in poudarja, 
da naj bo skupna samo država, govori se o teritorialni avtonomiji Slovencev 
v Jugoslaviji in o jugoslovanski zvezni državi, tivolska resolucija se kritizira 
tudi zaradi njene tendence po unifikaciji jezikov; ta značilnost, ki je vzbudila 
pomisleke že pred razpadom Avstro-Ogrske, je zanimiva v času, ko se v valu 
jugoslovanskega gibanja pri Slovencih Splošno govori o enem jugoslovanskem 
narodu, mnogi pa govore tudi o eni kulturi ali celo enem jeziku, in trditi sme­
mo, da so prej sicer nekateri kulturni delavci, zagovarjali individualnost slo­
venskega jezika in kulture, da je pa bila socialistična omladina prva slovenska 
politična grupa, ki je postavila program avtonomije ali federacije v jugoslovan­
ski državi.48 V zvezi z vsem tem je tretja zahteva, da se prekine ideološka in 
organizacijska povezanost z večinsko nemško-avstrijsko socialnodemokratično 
stranko in da se v akciji za. jugoslovansko državo sodeluje z meščanskimi stran­
kami, ki stoje na istem stališču. To so osnovne razlike in skoraj vse debate 
z vodstvom JSDS se vrste okrog vprašanj, da brnski program, tivolska resolu­
cija in nemškoavstrijska stranka predvidevajo kvečjemu nacionalne avtono-
mije t nikakor pa ne samoodločbe narodov in nacionalnih držav, okrog stališč 
nemške in nemškoavstrijske stranke v dobi vojne, okrog, odvisnosti od dunajske 
sindikalne centrale in germanizacijske politike nemškoavstrijske stranke na 
Štajerskem in Koroškem. Dr. Kermavner vidi pa še drugo razliko, ki je v nje­
govi knjigi čisto v ospredju: dotedanja JSDS je stala na stališču razrednega 
boja, internacionalizma in mednarodnostne povezanosti v okviru obstoječega 
državnega sklopa,- medtem ko je socialistična omladina negirala razredni boj, 
internacionalizem, dotedanjo protivojno usmerjenost JSDS, negirala to medna-
rodnostno povezanost in se zavzemala za priključitev vsenarodni fronti z me­
ščanskim vodstvom in meščanskim programom.4 8 Tu se ni več potrebno za­
drževati na nekaterih od teh tez'; splošna in avstrijska internacionala tedaj de­
jansko ne obstojita, o vprašanju dotedanjega protivojnega stališča JSDS smo 
že govorili, kar se pa tiče mednarodnostne povezanosti v okviru istega držav­
nega sklopa, gre tu v bistvu za odnos do nemškoavstrijske stranke, pri kateri 
že poznamo (z izjemo njene levice, o kateri bo še govor) njeno politiko med 
vojno, ko so njeni poslanci še 1918 glasovali za vojne kredite; v položaju, ko 
socialistična stranka vladajočega naroda sodeluje z vlado, stranke drugih na­
rodov pa z meščanstvom svojega naroda, je mogoče, da si socialisti med seboj 
očitajo iste stvari in tako vidimo, da so češki socialisti očitali nemškim social­
nim demokratom, da so opustili načelo razrednega boja in postavili na'rod nad 
razred in narodni boj pred razredni" boj.5 0 Potrebno je pa vendar odgovoriti 
na vprašanje, kakšni so bili nazori socialističnih mladinov o teh in drugih 
bistvenih vprašanjih, tu pa ne moremo vzeti za podlago novo dr. Kermavner-
jevo knjigo, ki v glavnem le kritično zasleduje časopisne polemike, ampak 
predvsem poglobljeno analizo v njegovi predvojni študiji o Prepeluhu. Tu se 
pa prav kmalu prepričamo, da gre v bistvu za nazore, ki niso nastali šele 
1. 1917. Prepeluh je bil že od začetka svojega socialističnega udejstvovanja 
okrog 1. 1900 prepričan, da v poljedelstvu veleobrat ne izpodriva srednje in 
male posesti, bil je skoraj vse svoje življenje prepričan, da je kolektivizacija 
zemlje neizvedljiva, zato je hotel pomagati malim in srednjim kmetom z za-
1 7 D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 49—50; isto misel izraža avtor tudi v ' svojih 
Urednikovih dopolnitvah, n. o. m., str. 457, pa tudi A. Prepeluh, Pripombe . . ., str. 98 si. pr i 
čemer "je treba opozoriti, da resignirana slika, k i jo podaja avtor v tej svoji knjigi, nikakor 
ne ustreza elanu, ki ga je avtor kazal v letih 1917 in 1918. 
13 Prim. npr. D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 30, 56, 143, 227; A. Prepeluh, Pri­
pombe . . ., str. 203. 
" Prim. npr. D . Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 28, 62, 99, 18t. 197, 207—208. V Uredni­
kovih dopolnitvah, n. o. m., str. 457 trdi avtor, da j e mladina d e l o m a zapuščala načela 
razrednega boja in internacionalizma. ' 
5 0 D. Kermavner, o. d., str. 60. 
118 
druzmstvom; taki nazori so obstajali tedaj tudi v mednarodnem socialističnem 
gibanju, čeprav so jih vodilni teoretiki odklanjali; v zvezi s tem je njegovo 
prizadevanje, da bi v slovenskih razmerah, kjer je bilo delavstva v velikih 
obratih primeroma malo, dal socializmu širšo masovno podlago s tem, da bi 
postal socializem gibanje vseh tistih slojev, ki jih ogroža kapital, obenem pa 
spričo dejstva, da je bil kapital na Slovenskem pretežno tuj, tendenca povezati 
socializem in narodno vprašanje; deloma v zvezi s tem je tudi njegovo naspro­
tovanje povezovanja socialistov z liberalci in kulturnim bojem, a celo naspro­
tovanje ločitvi cerkve od države in teza, da ima v filozofskem oziru krščanstvo 
prednost pred materializmom; s temi nazori Prepeluh v JSDS ni prodrl, bil je 
z njimi osamljen celo med zapiskarji, sigurno je pa, da jih je hotel uresničiti 
v okviru JSDS in da je JSDS te nazore tolerirala. Medtem ko je bil Prepeluh 
pod vplivom revizionizma in določenih agrarnih idej, so pa hoteli masarv-
kovci, ki so prešli v socializem, najti predvsem v svetovnonazorskih" vprašanjih 
nekak kompromis med Masarykom in Marxom; že pred prvo svetovno vojno 
izražata dr. Dermota in Prepeluh misel, da se socializem razlikuje po narodih 
in da je potreben slovenski tip socializma, ne da bi imela ta tendenca kak na­
cionalističen značaj. Vse te tendence v JSDS niso prevladale, sigurno pa je, 
da so njihovi zastopniki hoteli ostati socialisti in da je bilo to tudi mogoče, 
ker je bila JSDS »malo strnjena in ekskluzivna« v teh vprašanjih.5 1 V letih 
1917 in 1918 je nov že omenjeni nacionalni program, v vseh drugih vprašanjih 
pa pridejo do izraza tendence, ki jih poznamo že iz dobe pred prvo svetovno 
vojno. Prepeluhovi članki O naših narodnih problemih v Napreju 1917, ki so izšli 
potem predelani 1918 v knjigi Problemi malega naroda, se zavzemajo za agrarno 
reformo, razlastitev tujega kapitala, nacionalizacijo rudnikov in vodnih sil, 
radikalno socialno zakonodajo, politično .za demokracijo, medtem ko razvoj 
kapitalizma po njih še ni končan, izražajo torej reformizem, mislim pa, da je 
imel dr. Kermavner prav, ko je v polemiki z dr. Lončarjem trdil, da Prepeluh 
s tem ni hotel prelomiti s tradicionalno socialno -demokracijo pri nas, ker taki 
nazori niso bili za tedanjo socialno demokracijo nič heretičnega.52 Piše se o tem, 
da so socialistične ideje sicer mednarodne, da se pa oblikujejo pri različnih 
narodih različno in da je potreben slovenski socializem, ki ne bo črpal samo 
iz nemškega, in o tem, da človeka oblikujejo tudi duševni činitelji in se zato 
postavlja ta »psihofizični nazor« proti historičnemu materializmu. Vendar je pa 
treba poudariti, da socialistični mladini v teh vprašanjih niso bili enotni in 
da jih je povezoval samo narodni program, ne pa vse Prepeluhove ideje.53 Do 
konflikta je prišlo zaradi narodnega programa in ne zaradi teh idej, ki so ob­
stajale že pred vojno, bile zelo blago obravnavane v polemikah med vojno in 
niso bile nikaka ovira za zopetno sodelovanje po vojni, ko je 1919 stranka spre­
jela Prepeluhov agrarni program. Pri razkolu med mladini in vodstvom stran­
ke pač »ni šlo za nič sorodnega delitvi mednarodnega delavskega gibanja v 
revolucionarno levico in reformistično desnico, marveč za razhod dveh nere­
volucionarnih stališč do prohlemâ narodne osvoboditve 'Slovencev.«54 Boljševike 
je edini Prepeluh napadel že pred oktobrsko revolucijo kot reformist in pa 
zato, ker je upal na zmago antante in zato ni bil za njihovo kampanjo za 
mir. in potem še enkrat pred zlomom Avstro-Ogrske, medtem ko je vodstvo 
stranke sicer izražalo, simpatije zanje, vendar pa je bilo daleč od misli, da bi 
jih posnemalo.55 To pa ne utemeljuje teze v novi knjigi, da naj bi bili mladini 
v nasprotju s staro stranko proti razrednemu boju in internacionalizmu; te 
teze avtor niti ne poskuša dokazati, a že površni pregled nekaterih tekstov 
dokazuje, da nima prav, čeprav se avtorji razlikujejo med seboj. Že prvi 
uvodnik Napreja pod redakcijo A. Stebijeve 15. VII. 1917 govori o tem, da je 
mternacionala v bistvu živa, prav tako tudi boj proti kapital izma in -impe-
s ' D. Kermavner, Albin Prepeluh-Ahditus, n. o. m. str 402. 
5 2 N. o. m., str. 443 -Ml. 
S I N. o. m., str. 457. 
„ K •' Ч-' ?^ m a ^ n e r , '~,° o d m e T U oktobrske revolucije pr i Slovencih v letih 1917—1921, Nova ODzorja A, 1!£>7, str . 599. ' 
t s Prav tam, str . 597—599. 
119 
rializmu, da je bila stara internacionala le premalo internacionalna in premalo 
nacionalna, izjavlja se za že omenjeni nacionalni program, a proti šovinizmu; 
celo članek M. Ruleja (M. Lemeža) v Napreju 12. VIII. 1917, ki je vzbudil za­
radi mest o Marxu in židovstvu največ odpora, govori le proti staremu inter­
nacionalizmu, ki je bil v teoriji za breznarodnost, v praksi pa za vladajoče na­
rode in raznarodovanje tistih, ki nimajo lastne države, in trdi, da bo nova 
tretja internacionala (beseda seveda ni mišljena v poznejšem pomenu) slonela 
na narodih ali je pa ne bo; Prepeluh in dr. Ferlolja sta bolj rezervirana, vendar 
se pa ne izjavita proti internacionali ali razrednemu boju; Naša poslanica, 
uvodni članek Demokracije, govori o narodni državi kot podlagi za svobodno 
federacijo narodov, se izjavlja proti nacionalizmu, ki mu gre za sebično korist, 
poudarja, da sta kapital in veleposest večinoma tuja in zato razredni boj obrnjen 
večinoma navzven, »pri čemer je pa samoumevno, da je treba bojevati vzpo­
redno razredni boj tudi na znotraj«; R. Golouh se v aprilski številki Demo­
kracije 1918, ko je tudi po D." Kermavnerju že povsem prešel v tabor mladinov, 
veseli, da je celo Klpfačeva (češka narodnosocialistična) stranka za razredni 
boj in internacionalo. Še manj je utemeljena avtorjeva nedokazana trditev, da 
je hotel Prepeluh spremeniti socialno demokracijo v pomožno četo narodnega 
meščanstva po vzgledu krščanskosocialne in narodnosocialne delavske organi­
zacije (str. 44), da sploh ni bil več vnet za socializem (str. 50), da je nova mi­
selnost nastala iz narodnega meščanskega okolja (str. 212), čemur je mogoče 
priključiti še avtorjevo trditev iz druge publikacije, da se je omladina »skoraj 
docela odtrgana od tega delavstva in njegovih teženj privezala k radikalnemu 
krilu slovenske liberalne buržoazije, ostajajoč komaj še socialistično pobarvana 
skupinica meščansko demokratičnih intelektualcev«;56 to je čudna oznaka te­
danjih vodilnih mladinov (Prepeluh, dr. Lončar, dr. Lemež, A. Štebi, dr. Fer-
folja, R. Golouh), njihovih idej in položaja ter namišljenega načrta ukiniti J SDS 
kot samostojno politično stranko. 
V oktobru 1917.je bila socialističnim mladinom odvzeta možnost razšir­
jati svoje nazore preko Napréja in odslej je nekako do aprila 1918, ko se začne 
politična linija J SDS spreminjati, d r . T u r n a v o d i l n i i d e o l o g ' s t r a n ­
k e in moramo spoznati predvsem njegove tedanje nazore. Tu ima dr. Ker-
mavner prav, ko trdi, da je hotel dr. Tuma debatirati z mladini, čeprav je 
nasproten njihovim nazorom, medtem ko je ljubljansko vodstvo stranke temu 
nasprotovalo, in tudi v tem, da so bili dr. Tuma in primorski slovenski so­
cialisti sploh bolj dostopni za leve kritike nemške in nemškoavstrijske socialno-
demokratske stranke kakor pa ljubljansko vodstvo. Gotovo pa je, da je dr. Tu­
ma že konec oktobra 1917 javno nastopil proti vsaki ideji o razpadu Avstro-
Ogrske, tako v tej državi kakor v Rusiji mu je samoodločba mogoča le kot 
samouprava v okviru enotnega gospodarskega in prometnega prostora.57 Kar 
se pa tiče pričakovanj in želja glede izida vojne, je dr. Tuma v decembru 1917 
v članku v Napreju in v pismu dr. Žerjavu izrazil prepričanje, da je zaželjen le 
sporazumen mir, ker bi zmaga antante privedla do italijanske aneksije vzhodno-
jadranskih pokrajin, v pismu dr. Žerjavu je pa omenil tudi, da bi zmaga cen­
tralnih sil privedla do okrepitve germanizacije in madžarizacije, in dodal upa­
nje, da bo prišla rešitev od krepkega demokratizma delavskih strank.5 8 Na 
drugi strani je dr. Tuma v svojih spominih trdil, da je po zmagi pri Kobaridu 
računal z zmago centralnih sil, do katere bi brez intervencije ZDA tudi res 
prišlo.59 Kar se tiče glavnega dr. Tumovega teksta iz tega razdobja, njegovega 
referata na X. zboru JSDS v Ljubljani 25.-26. XII. 1917, moremo zdaj po dr. 
Kermavnerjevem odkritju teksta konfisciranih delov rekonstruirati celoten re­
ferat, ne obstoji pa doslej še prava analiza teksta, prav tako kakor ne za nje-
s* Prav tam, str. 599. 
" D . Kermavner, Ivan C a n k a r . . . , str. 62—64; isti, Urednikove dopolnitve n o. m. str. 
437—469; isti, Adbin-Prepelnh-Abditus n. o. m., str. 455—456; Zgodovinski arhiv . .'., str 297—298. 
55 D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 85—86, 90; isti, Urednikove dopolnitve, n o. m., 
str. 447. 
59 H. Tuma, Iz mojega življenja, str. 345, 410. 
120 
gov članek Vojna in za 'Stockholmsko spomenico.60 Referat kritizira precej ostro 
politiko Avstro-Ogrske in Nemčije ob začetku vojne, pa tudi nemško in nemško-
avstnjsko socialno demokracijo. Na drugi strani realnopolitično zelo visoko 
ceni vojno silo Nemčije, medtem ko se je v Rusiji in Italiji država pokazala 
kot slaba, proletariat pa kot revolucionaren. Dr. Turna v perspektivi bodočnosti 
zelo ceni rusko revolucijo, katere konsolidacija je za svetovni proletariat celo 
bolj važna kakor izid vojne. Kar se pa tiče trenutne situacije, polemizira on 
predvsem proti »slovenskim šovinistom«, »nepoboljšljivim šovinistom«, ki so 
prej verjeli v carsko Rusijo, katera je v resnici izročila Italiji gospostvo nad 
Jadranom, zdaj pa ne vedo, da je ruski delavski in kmetski proletarec skoraj 
čisto anacionalen, da gre boljševikom samo za mir brez aneksij in kontribucij, 
da je zanje samoodločba narodov samo posledica zmage revolucije, da mora 
veljati to tudi za proletariat drugod in da se ruski proletariat ne bo bojeval 
niti-en dan za ustvaritev jugoslovanske ali češke države; ta polemika opozarja 
na malo znano dejstvo, da je tudi oktobrska revolucija v prvih mesecih s svo­
jim geslom o samoodločbi narodov vzbujala upanje v nacionalno osvoboditev 
tudi pri nekaterih Slovencih in drugih Jugoslovanih, ki so sicer daleč od so­
cializma. Glavni problem mu je pa Avstrija, ki je »prometno-gospodarska pri­
rodna skupina adrijansko-donavsko-sudetsko-karpatska«, torej gospodarska eno­
ta, etnično pa naseljena po Cehih, Nemcih, Jugoslovanih, Madžarih in Romu­
nih, medtem ko so bile v zgodovini te pokrajine povezane med seboj; tu moremo 
pustiti ob strani številne netočnosti v historičnih izvajanjih, npr. dejstvo, da ne 
pozna eksistence Karantanije. Ta enota ima tri sovražnike: nemške težnje po 
priključitvi avstrijskih Nemcev, Cehov in Slovencev Velenemčiji, pri čemer se 
dr. Tuma sklicuje na to, da sta bila tega mnenja Marx in Engels, pa tudi Bebel 
in vsa nemška socialna demokracija; italijanske težnje, pri čemer Tuma pri­
znava Italiji Trentino in jugozahodni nižinski del Goriško-Gradiščanske, od­
klanja pa z obširno argumentacijo iz gospodarskih razlogov njene aspiracije 
na mesta ob vzhodni obali Jadrana; težnje Madžarov, ki so zavladali nad 
ozemlji drugih narodov, ki jim je bil podarjen dualizem, zdaj pa imajo impe­
rialistične težnje na Balkanu, obenem se pa hočejo odcepiti od Čislitvanije. Kar 
se tiče poljskega problema, Tuma ne verjame v samostojno Poljsko, ampak 
misli, da se ta problem reši le »ako se nova poljska samovladna skupina spoji 
ali z Nemčijo ali pa priklopi adrijansko-donavski-sudetski skupim«. Proti vsem 
tem nevarnostim vidi dr. Tuma — podobno kakor avstroslavisti 1. 1848, pri če­
mer pa pozabi, da je odtlej minilo skoraj sedemdeset let — rešitev le v enotni 
adrijansko-donavski-sudetsko-karpatski državni celoti, ki bi družila samovlad-
ne skupine poljsko, romunsko, češkoslovaško, nemško,'madžarsko in jugoslo­
vansko ter preprečila nemški, madžarski in ruski imperializem. Tuma je mnenja, 
da mora biti socialna demokracija proti polni zmagi enega od obeh vojnih ta­
borov, za mir brez zmagovalca in premagancev, proti onim načrtom Nemcev, 
Madžarov in. Italijanov, a tudi proti vezanju Poljske na Nemčijo ali Rusijo, 
za pravice velikih in malih narodov, za polni demokratizem in samoodločbo, 
kakor jo more priboriti le proletarec in kakor je to pokazala ruska revolucija. 
Konkretno mu je »veliki politični cilj socialnodemokratične internacionale zgra­
ditev gospodarsko in narodno svobodnega državnega pasu od Nemškega morja 
do Adrije ter do Črnega in Egejskega morja«; tega mesta si ne moremo razlo­
žiti drugače, kakor da je Tuma pristaš nemške Mitteleuropa, za katero so tudi 
"nekateri nemški in nemškoavstrijski socialisti, četudi je ta cilj prepleskan s so­
cialističnim geslom o svobodnih narodih. Ožji cilj mu je pa internacionala — 
in potem pač tudi državna tvorba — »adrijansko-donavsko-sudetsko-privisljan-
ske skupine«. Tuma misli, da bi ta cilj mogla uresničiti tudi avstrijska vlada, 
ki »lahko iz tega stališča narekuje celemu oboroženemu svetu mir brez aneksij, 
60 Tekst objavljajo Razprave X. rednega fzjbora jugoslovanske socialnodemokratične 
stranke v Avstriji dne 25. in 26. decembra 1,917 v Ljubljani, Lj . 1918, str. 33—36, in z nekaterimi 
izpuščanji Zgodovinski arhiv . . ., str. 506—-317. za konfiscirane dele prim. D. Kermavner, Ivan 
Cankar . . . , str. 108—110; prim, tudi navajanje dela vsebine pri A. Prepeluhu, P r i p o m b e . . . , 
str. 84—98, in zelo kratko navedbo vsebine pri D. Kermavnerju, Urednikove dopolnitve, n. o., 
str. 4)39 si. - • -
121 
L se tak[ c m i J s к Д Г
m 0 0 K - 0 C e V a n j e i ^ n ? r o d O T « ; P " tem se sprašujemo, kako 
brez; aneksii iX 1 Г S e T*tdeÜ n a J r o d i s i g u r n o n e s t r i n J a l i > dosegli ki т> v A * ? Podlagi samoodločbe narodov, in zdi se nam, da je Turna, 
c e n t r a l n a i £ п Ј Л ^ !? / p o r a z ° m Italije in s sklepom miru z Rusijo 
centralne ade prešle zopet_ iz defenzive v ofenzivo (Razprave X. rednega zbo-
zmairic P Ì P « „^ P ^ e l o široko pojmoval ta gesla in tudi nasprotovanji »polni 
r m o k r a d i f kf ^ t a +
b 0 r 0 V - ^ , ° g l a b i , p a t a c i lJ uresničiti .tudi sama socialna 
^ Ш , ? „ • ' Г 1 Р П * , е т , z a c e l a z a k c i J ° z a demokratizacijo Avstrije in z 
t ^ a 4 e m avtonomnih občin in okrožij v narodne skupine s kulturno samo-
SvkerL ZZI S e Ä a S Ç e t ? k l l C U ' e n a t i v o l s k o ^solucijo. Zaveda se 
d e ™ w ; J l f m s k ? a ^ s t n j s k a stranka preveč oportunistična, ker češki socialni 
demokrati sodelujejo z meščanskimi strankami na nacionalni podlagi' in ne 
s socialisti drugih narodov na delu za demokratizacijo Avstrije ker aela isto 
tudi jugoslovansko nacionalno gibanje, ker velja isto tudi za poljsko poHüko 
А ћ Л А ^ S 0 C l a l n e d r ° k f K i n k e r . t u d i P r i n e m š k i h meščanskih strankah m aristokraciji ne najde nikakih takih teženj. Vendar pa ne obupa 
n a i f t l e r n d / h 7 V * r \ U S t T 4 t e V a- stro-ogrske 'socialistična i n t e r n a c T 
naie V istem duhu kakor ta referat je sestavljena tudi resolucija zbora ki 
zahteva le združitev občin in okrožij istega naroda, ki naj se potem združim 
v federativno adrijansko-donavsko-sudetsko državno zvezo k o р Љ о с т g o s p o ° 
darsko, narodnostno in politično državno celoto, se sklicuje na ivokko reso-
c i r i n ' n a
Z a n n d T t m i r ^ . ^ ^ g o y a l c e v in premagancev, brez aneksij, kontrfbu-
v w « a c ?
 a g l . s a +
m o o d l o c e ^ n j a narodov, v taktičnem delu pa zahteva ustano­
vitev avstrijske internacionale; tekst je ponekod nejasen in je vzbudil precei 
ugibanj, predvsem pa kritike s strani meščanskih politikov i T S S 
omladme, vendar se pa moremo tem vprašanjem izogniti/ ker je popolnoma 
jasno da mu referat niti resolucija nimata pred očmi zahtevo po ^amostoTnl 
jugoslovanski držav m razpadu Avstro-Ogrske.« Dr. Turna je objavT kmalu 
nato v dunajski socialistični reviji Der Kampf članek, ki ima'deïoma isto v S 
bino, govon pa o zedmjenju Jugoslovanov do Sar planine; obenem pa 0 njihovi 
povezanosti z alpskimi, donavskimi, sudetskimi in karpatskim! deželami Iz 
• P 6 5 " sledi, da predvideva aneksijo Srbije, in trdi, da Čehi, Jugoslovani S u n i 
m Poljaki mso sposobni priboriti si državno samostojnost, f tudi v tem pri­
meru ne bi imeli moči za kulturni in gospodarski razvoj sredi med velesilami.«* 
,r a ™ Ï tic? Tumovih trditev o izvoru majniške deklaracije, so njegove vesti 
- 3 P Ï P Г П £ ° l l t e r f e m z&odovinarju Ivanu Prijatelju kot nadporočniku in po 
7 ± p l k u . K « e g s a r c h i v a na Dunaju, ki naj bi mu preskrbel podatke, seveda ne­
točne, njihovo resnično jedro pa je pač v tem, da si je dr. Turna v času b ivaka 
T ^ n V \ 1 9 ß P r V d 0 ? Ü V p 0 g l e d V n e k a t e r e Publikacije, ki s^ med vojno LYle 
? « , £ « , « £ ? d r Z a 7 a > +
k l r +
 P 0 t , e m t u d i n a v a J a v stockholmski spomenic °з Prav 
tako so netočne tudi trditve, ki se pri Turni pojavljajo že leta 1917 in 1918 d i 
naj bi bile v Londonu aprila 1917 neke konference, kjer naj bi dali predstavnic 
ker Lkih e konfe r
g et O V tp a ° u s t a r V Ü v i . p o l J s k e ' č e š k e i n /ugoslova^ke drlave 
ker takih konferenc tedaj m bilo in ima verjetno dr. Kermavner prav da iê 
Puma tu pomešal s tem vesti o konferencah v Londonu aprila 1915 k so pa 
fpn!pd l e- lt & Z n a 5 e g a l o n d o n s - k e s a P a k t a . - V. zvezi s tem postavlja fuma tudi 
IL< hl J e ' / a , n a j , b l , b l l a a v s t r Ü s k a vlada tista, ki naj bi na podlag 
^est, o teh .londonskih konferencah, dala iniciativo za. majniške deklaracije 
v parlamentu k, ostajajo v okviru habsburške dinastije, kar e prav tako H / 
nedokazano. Bolj važno je mnenje dr. Turne in avstromarksisto/v JSDS o a° 
mem nastopu z majniško deklaracijo; po njihovem mnenju bi morali slovanski 
poslanci skupaj z nemskoavstnjsko socialno demokracijo nastopiti s progra-
mom demokratizacije Avstrije, ki bi vsebovala tudi narodne samouprave, na 
W M M ^ l r & ^ Ì P g ! ^ ! " " ' d °P° l n i t - ' "• d-> •* • «* si. in kritike A. Ste-
šievilka)Hes"e1c<:hstI.U '̂9fUr s U d s U w i s c h e n F™S*. » e r Kampf XI. l9f f i , str. 76-94 (februarska 
Ü? H. Turna, Iz mojega življenja, str. 360—561. 
Zgodovinski arhiv . . ., str. 487, op. 84. 
122 
mesto tega je pa v gibanjih slovanskih narodov prevladal nacionalni šovini­
zem;63 to mnenje pa ne vidi, da gre pri tein programu in pri deklaracijah ven­
dar za dve različni stvari in da zato sporazum slovanskih strank in nemško-
avstrijske socialne demokracije pač tedaj ne bi bil mogoč. Pri samem tekstu 
deklaracije so imeli socialisti kot republikanci pomisleke zaradi klavzule o 
habsburško-lorenski dinastiji, pa tudi zaradi sklicevanja na hrvatsko državno 
pravo;6 6 temu bi bilo mogoče dodati še prizadevanja konservativnih krogov, da 
dajo deklaracijskemu gibanju čim bolj lojalen značaj, in relativno bagatelizi­
ranje J SDS s strani meščanskih strank pri poskusih, da bi jo pritegnili; vse to 
pa ne govori proti možnosti, da bi JSDS sama nastopila s programom brez teh 
klavzul, s tem zadovoljila socialistične mladine, pridobila bi pa tudi na ugledu 
pri mnogih nesocialistih, ki se s temi klavzulami niso strinjali, in prehitela s tem 
tiste poznejše izjave deklaracijskega gibanja, kjer teh klavzul ni več. Na mesto 
tega je pa resolucija X. zbora JSDS sicer pozdravila majniško deklaracijo kot 
izraz politične volje meščanov in kmetov, za socialiste same je pa vztrajala na 
tivolski resoluciji, ki si- je prav tako kakor resolucije X. zbora same ne moremo, 
zamisliti brez principa o skupnem gospodarskem in političnem prostoru Avstro-
Ogrske. 
Kar se" tiče odnosa do oktobrske revolucije, je dr. Tuma kasneje v svojih 
spominih zatrjeval, da se je že tedaj prepričal, da je nujna radikalna rešitev 
in da je treba delavstvo pripraviti na socialistično revolucijo; dr. Kermavner 
je opozarjal v svojih opombah k Prepeluhovemu tekstu, da je videl Tuma rešitev 
v sodelovanju socialnodemokratičnih strank, ne pa v revolucionarnem uničenju 
avstro-ogrske države in v zvezni državi na njenih razvalinah; pozneje je pisal 
1. 1957, da je bil Tuma sprejemljiv za nauke oktobrske revolucije in da naj bi 
ta zvezna država sledila zmagi proletariata; v knjigi o Cankarju bežno omenja, 
da je pričakoval mednarodni revolucionarni razplet.67 Mislim, da je to vprašanje 
pojasnjeno po podatkih v novi razpravi dr. Kermavner ja iz 1. 1968; kakor je 
že omenjeno, je pripisoval oktobrski revoluciji v zgodovinski perspektivi za bo­
dočnost zelo velik pomen, vendar je pa že v debati na X. zboru JSDS izrazil 
možnost, da revolucija propade, ker organizacije niso izvežbane, in pozneje v 
člankih v Napreju od februarja do aprila 1918 izražal misel, da je rešitev v sin­
tezi zahodnega evolucionizma in ruskega revolucionarstva, tako da ga v tem 
času ne moremo označevati kot pristaša oktobrske revolucije.68 
Ob štrajku avstrijskega delavstva v januarju 1918 dr. Kermavner le na 
enem mestu svoje knjige bežno omenja, da dr. Tume ni motilo, da je vodstvo 
nemškoavstrijske socialne demokracije zavrlo ta štrajk in tako odvrnilo inter­
vencijo vojske (str. 111). O tem moremo zvedeti več v prejšnjih publikacijah 
dr. Kermavner ja: povod za ta štrajk je bilo rožljanje s sabljo nemškega gene­
rala Hoffmanna pri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku in zmanjšanje obroka 
moke, štrajk je nastal 14. I. 1918 spontano mimo volje vodstva nemškoavstrijske 
socialne demokracije in se je zelo razširil, ni se mu pa pridružilo češko delav­
stvo, vodstvo nemškoavstrijske socialne demokracije je pa nato posredovalo 
in proti manjšim koncesijam s strani vlade doseglo, da je ta štrajk do 24, ja­
nuarja prenehal.6 9 S tem je bila odstranjena važna ovira za diktat v Brest-Li­
tovsku in za nadaljevanje vojne. Dr. Tuma, ki je bil v tem času na Dunaju, 
je pa kot avtor proglasa "JSDS slovenskemu' delavstvu 25. I. 1918 in članka 
v Napreju 4. II. 1918 proslavljal štrajk nemškoavstrijskega delavstva, obsojal 
sodelovanje češkega in poljskega delavstva z meščanstvom in videl v tem štraj-
6 3 Prim. npr. mnenje M. Čobala na X. zboru JSDS. Zgodovinski a r h i v . . ., s tr . 320, in 
H. Tuma, Zur südslawischen Frage, n. o. in., str. 82. 
6 0 Prim. npr. D. Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. 20, 39 in drugod. 
1 7 H. Tuma, o. d., str. 359, 365; A. Prepeluh, o. d., str. 100; D. Kermavner, O odmevu 
oktobrske revolucije pr i Slovencih v letih 1917—1921, n. o. m., str! 599—600; isti, Ivan Cankar . . . , 
str. 28. 
' 6 e D. Kermavner, Slovenski socialisti o ruskem revolucionarnem dogajanju 1. 1Ì917—1918, 
n. o. m., str. 88, 94; isti, Ivan Cankar, str . 10Л. 
" D. Kermavner, Urednikove dopolnitve, n. o. m., str. 455, in predvsem Zgodovinski 
arhiv . . ., str. 483—484, op. 77. 
123 
ku začetek poti do svobode, ni pa omenil z nobeno besedo, da je ta štrajk in 
to pot ze zavrl oportunizem vodstva nemškoavstrijske socialne demokracije.70 
Ob številnih kritikah politike nemškoavstrijske socialne demokracije s stra­
ni socialističnih mladmov in meščanskih strank se je že dr. Turna skliceval na 
to, da je obstajala v tej stranki tudi levica; na isti moment opozarja dr. Ker­
mavner (str. 42 61-62, 75). Kar se tiče programa te levice, vidimo, da v začetku 
poudarja razredni boj m potrebo obnovitve internacionale, odklanja sodelo­
vanje z^mescanskimi strankami, glede nacionalnih vprašanj pa zahteva na pod­
lagi načela samoodločbe narodov konstituiranje nacionalnih enot, ki naj bi se 
pa potem vendar sporazumele med seboj. Že na sestanku levih socialističnih 
smeri na Dunaju 20. I. 1918, okrog katerega je še marsikaj nepojasnjenega je 
pa prišlo po pričevanju pisma dr. Turne dr. Ottonu Bauerju, na katerega opo­
zarja dr. Kermavner, do nesoglasja med dr. Turno in vodjo levega krila dr. 
Bauerjem; medtem ko dr. Bauer predvideva za-primer razpada Avstro-Ogrske 
priključitev avstrijskih Nemcev Nemčiji (in v zvezi s tem pač tudi ustanovitev 
drugih nacionalnih držav), vztraja dr. Turna na svoji ideji skupne države, ki naj 
bi cisto v smislu idej Palackega iz 1848 predstavljala notranje ravnovesje med 
narodi m obenem zunanje ravnovesje proti Zahodni in Vzhodni Evropi; po 
dr. Kermavnerju je izvrševalni odbor JSDS odklonil sodelovanje samo z levimi 
socialisti " Kakor vidimo, je izgubil dr. Turna oporišče za svoje ideje tudi v tem 
taboru. Pri levici nemškoavstrijske socialne demokracije že prevlada stališče, 
ki ga je potem sprejela stranka z že omenjenim sklepom 3. X. 1918, prizna se 
samoodločba, kar je potem vedlo do ustanovitve nemškoavstrijske republike 
s perspektivo priključitve Nemčiji. V politiki te stranke prevladuje realizem, 
ki jé^prihajal do izraza že pri njenih prejšnjih diskusijah'o nacionalnih vpra­
šanjih: ko m mogoče več vztrajati na dr. Rennerjevih idejah o upravnih in per­
sonalnih avtonomijah za narodne enote, prevlada načelo nacionalnih držav, za 
kako federacijo nacionalnih enot v okviru obstoječega »državnega sklopa« pa 
ni razumevanja. Na pristajanje levice nemškoavstrijske socialne demokracije 
na načela samoodločbe narodov in nacionalnih držav se sklicujejo slovenski 
socialistični mladini Stebijeva, Golouh in dr. Lemež, a dr. Lončar se sklicuje 
na Kautskega, ki je postal v Nemčiji neodvisen socialist in je v kritiki Nau-
mannove Mitteleuropa zagovarjal samoodločbe narodov. Socialistične mladine 
označuje Golouh kot leve, tedanje vodstvo JSDS in dr. Turna pa kot desne so­
cialiste, medtem ko je dr. Kermavner nasprotnega mnenja; odgovor glede na 
splošna vprašanja socializma bi bilo mogoče podati na podlagi analize stališč 
posameznikov in ta analiza bi verjetno pokazala, da socialistični mladini tudi 
tedaj kakor pozneje v tem oziru niso enotna grupa; za Golouha trdi dr. Ker­
mavner, da je prešel od levega socializma v smer omladine, kar je v glavnem 
točno, vendar pa je bil Golouh že v avgustu 1917 zaskrbljen zaradi misli, da 
bi socialisti prepustili v-nacionalnih vprašanjih iniciativo drugim, na drugi 
strani je pa tudi v letu 1918 izpovedoval precej levičarska načela; sigurno je 
pa, da so bili tedaj v Srednji Evropi pristaši nacionalnih držav v splošnem 
označevani kot pripadniki leve smeri socializma.72 
Dr. Kermavner je trdil v svojih predvojnih študijah o Tumi in Prepeluhu, 
da Turna ni bil brez značilnih slabosti avstrijske socialne demokracije, da ni 
razumel političnega tona deklaracijskega gibanja, da je bila v tem oziru kritika 
socialistične omladine upravičena, ker je bilo nemogoče vztrajati na^ kakršnikoli 
Avstriji m je bilo nujno prelomiti s polovičnim programom socialne demokra-
cije, da za nemškoavstrijsko socialno demokracijo vprašanje meščansko-demo-
'.".Teksti Zgodovinski a r h i v . . . , str. 333—334; prim, tudi Urednikove dopolnitve n. o. m. 
str. 4OT, in D Kermavner, Ivan Cankar . . ., str. Ш si. O vlogi nemškoavstrijske socialne 
demokracije oh tem štrajku, ko se j i je priključila levica z dr. Bauerjem v strahu da bi 
Д £ Ј ^ Р П ° 2 a s e đ b e P° nemški vojski, govori dr. Kermavner tudi v .razpravi Albin Prepeluh-
AiDditus, n. o. m., str. 517—518. ' 
71 Prim. H Turna Iz mojega življenja, str. 362—363; D. Kermavner Urednikove dopolnitve 
n. o. m., str. 4ob; D. Kermavner, Ivan Cankar . . . str. 61—62, 1№1. 
—^ T ? P r ï m ' P.' K T e r m a v n e r > Ivan Cankar . . ., str. 61—62, 225, 230; Zgodovinski arhiv . . ., str. 328, >Л; Demokracija I, 1918, str. 14, 22—23. 
124 ; 
kratične revolucije in osvoboditve zatiranih narodov ne obstoji, čeprav je tudi 
tedaj ob vprašanju Cehov opozoril, da niso mislili na čisto proletarsko revo­
lucijo.73 M sedanji knjigi teh trditev ni, zato pa piše z veliko simpatijo o tem, 
da naj bi bil dr. l'urna za sporazumen ali poseben mir, ki naj bi ohranil državni 
skiop Avstro-Ogrske v federalizirani in demokratični .obliki in s tem preprečil 
italijansko aneksijo Primorske; pri tem je videl v povezavi z nemškoavstrijsko 
socialno demokracijo in s tržaško italijansko protiiredentistično socialno' demo­
kracijo neprecenljiv vzvod, ki bi zajamčil narodnostno osamosvojitev Sloven­
cev, kolikor bi jo bilo mogoče doseči brez zmage antante in razsula avstro-
ogrskega deželnega sklopa (str. 40) ; dr. Turna je bil za samoodločbo narodov, 
vendar pa za mir brez zmagovalcev in premagancev (str. 240), za sporazumen 
mir, ki naj ga izsili delavstvo vseh držav (str. 254). Tu se moramo najprej 
vprašati, ali so bile to resnično ideje dr. Turne. V vseh virih nisem našel doslej 
nobenega oporišča za trditev, da naj bi bil dr. Turna za poseben mir Avstro-
Ogrske. Kar se pa tiče sporazumnega miru, je treba po dosedanjih izvajanjih 
odgovoriti na to vprašanje bolj niansirano; v prvih letih vojne pri dr. Tumi ni 
govora o tej ideji, pozneje se nekako od konca 1916 do začetka 1918 zavzema 
zanjo v določeni obliki, za poznejšo dobo je tako njegovo stališče spet dvom­
ljivo. Še bolj važno je vprašanje, ali so bile te ideje dr. Tume v tedanjem po­
litičnem položaju sploh realne. To vprašanje so si postavljali že sodobniki, da­
nes pa moramo odgovoriti nanj na podlagi ugotovitev zgodovinarjev o tedanji 
dobi pred pol stoletjem in ne samo na podlagi študija tedanjih časopisnih po­
lemik. Dr. Kermavner se na to malo ozira in pride tako do trditve, da srbske 
vlade ni nihče obvestil o vsebini londonskega pakta in da ga Pašić ni imel 
prilike podpisati (str. 15, op. 9), čeprav je danes dognano, da ga je precej točno 
poznala, čeprav ni bila uradno obveščena, in da mu je nasprotovala.74 Tudi ko 
govori o Seton-Watsonu in jadranskem vprašanju, ne omeni, da je bil Seton-
VVatson za tako imenovano Wilsonovo linijo (str. 89-90). Kar se pa tiče naših 
glavnih vprašanj, je brez dvoma res, da si je dr. Tuma od konca leta 1916 pri­
zadeval, da bi ustvaril avstrijsko internacionalo, ki se po zadnjem skupnem 
zboru 1. 1905 zaradi nesoglasij v nacionalnih vprašanjih ni več sestala, in da je 
hotel preko nje doseči svoje namene, iz dosedanjih izvajanj je pa tudi raz­
vidno, da so se ti načrti ponesrečili in da ta » neprecenljivi vzvod« ni funkcio­
niral. S tem odpade tudi domneva, da bi mogla v primeru sporazumnega miru 
socialna demokracija preoblikovati od notranjih sil omajane vladavine »kot 
testo« (str. 180) ; notranja zgodovina Nemčije in Avstrije po letu 1918, po porazu 
in ne po sporazumnem miru, dokazuje, kako malo je mogla socialna demo­
kracija preoblikovati stare sile »kot testo«. Kar se pa tiče odnosov med drža­
vami, govori dr. Kermavner mimogrede o dobi konec 1917 kot o času, »ko se 
je vojna začela bližati koncu in ko se je zdel prijemljivo blizu splošen mir ali 
poseben mir'Avstro-Ogrske« (str. 107), sicer pa o tem ne razpravlja. V resnici 
začne pa nekako od avgusta 1917 zopet rasti samozavest v odločujočih krogih 
Avstro-Ogrske spričo simptomov razkroja v ruski vojski, kar se potem še okre­
pi po zmagi pri Kobaridu in miru v Brest-Litovsku, ko je mogoče poslati del 
nemške vojske iz vzhoda na zahodno fronto in se pričakuje, da bo zmagala 
na zahodu pred aktivno intervencijo sil ZDA; v zvezi s tem raste v politiki 
Avstro-Ogrske vpliv Nemčije in Nemcev in doba popuščanj je končana, če­
prav ni mogoče preklicati vseh koncesij iz prejšnje dobe; v tem položaju se pa 
opozicionalne sile v Avstro-Ogrski vedno bolj usmerjajo na uničenje te države, 
isto pa velja tudi za politiko vojnih ciljev antantnih držav; tako postaja usme­
ritev dr. Tume in J SDS na sporazumni mir v času, ko je dosegla svoj višek, 
že anahronizem. Kar se pa tiče posebej Slovencev, velja za vse avstrijske vlade 
do oktobra 1918, da tudi v primeru, da bi prišlo do jugoslovanske enote v okviru 
monarhije, slovenske pokrajine ne bi smele pripadati tej enoti, kar je seveda 
73 D. Kermavner, Urednikove dopolnitve, n. o. m., str. 438, 464—465; isti, Albin Pre-
peluh-Aiditus, n. o. m-, str. 423. 
74 .Prim. npr. D r . Sepie, O misiji Lj . Stojanovića i A. ' Belica u Petrogiadû 1915. godine. 
Zbornik Hist. inst. Jug. akad. 3, Zagreb Ц961. 
125 
moralo vplivati na slovensko politiko v protiavstrijskem smislu;75 videli smo 
ze da se tako mnenje pojavlja tudi v Arbeiter-Zeitung še septembra 1918; ob 
takem položaju nastaja vprašanje, kakšen bi bil tisti sporazumni mir s svojimi 
posledicami, ki bi izsilil priključitev Slovencev jugoslovanski enoti v okviru 
obranjene državne celote. Dr. Kermavner je imel pač prav, ko je v neki raz­
pravi napisal, da je bil dr. Tuma s svojimi nazori osamljen, ne samo pri Slo­
vencih, ampak v vsej Avstriji.76 Tako ugotovitev more biti zanimiva pri kakem 
političnem teoretiku, manj razumljiva je pa za človeka, ki je hotel dajati smer 
politični stranki. 
Kar se tiče o d n o s a m e š č a n s k i h s t r a n k d o J S D S v j u g o ­
s l o v a n s k e m v p r a š a n j u , p o l o ž a j a s o c i a l i s t i č n i h m i a d i -
n o v v t e m k o n f l i k t u , C a n k a r j e v e g a ' p o s e g a v p o l i t i k o i n 
P / r — l i e r n t a c i ^ e J S D S > J e važno, da smo si tu na jasnem o različnih 
stališčih. Iz vsega že omenjenega je razvidno, da stoji doktrina dr. Turne, ki 
je bila nekaj mesecev doktrina JSDS, na stališču, da je treba ohraniti gospo­
darsko m državno enoto Avstro-Ogrske; v zvezi s tem je težnja po sporazum­
nem miru ki postaja seveda z razvojem mednarodne situacije v letu 1918 vedno 
bolj nerealna; šele potem bo-borba socialne demokracije dosegla po osvoboditvi 
ljudstva »tudi državno tvorbo češko-slovaško in jugoslovansko« (str. 121), ki jo 
na drugem mestu imenuje »državno socialnodemokratično samovlado« (str. 122) ; 
Turna pričakuje vse to od socialne demokracije, ker njegovo stališče do zloma 
Avstro-Ogrske ni revolucionarno (str. 233); slovenske meščanske stranke bi se 
morale po njegovem mnenju po sestanku parlamenta povezati s socialno de­
mokracijo v boju za demokratizacijo Avstrije, ker so se pa odločile za na­
cionalni boj, je po mnenju dr. Tume »taktika in bojna pot deklaràntov zgre-
šena« (str. 121) in so »gospodje z deklaracijo zagazili« (str. 141) ; v tem priza-
devanju je spričo že omenjene situacije v tedanji socialni demokraciji mogel 
videti dr. Tuma zaveznike le v večinski struji nemškoavstrijske socialne demo­
kracije in v protnredentistični smeri tržaške italijanske socialne demokracije 
kolikor m bil zaradi določenih pridržkov tudi do teh smeri čisto izoliran in 
samo na te zaveznike more misliti dr. Kermavner v svoji terminologiji o ohra­
nitvi »mednarodnostne povezanosti« v okviru obstoječega »državnega sklopa«-
laka stališča so morala vzbujati odpor pri vseh tistih, ki so bili zà jugoslo-
vansko državo kot neposredni politični cilj; ob tej dilemi v konkretnem polo­
žaju ne prepričajo dr. Kermavner jeva ublaževanja, da slovenska socialna demo­
kracija ni bila proti narodnoosvobodilnim stremljenjem lastnega naroda (str. 43), 
ker gre tu pač le za neke cilje v negotovi daljnji bodočnosti, in tudi ne zatrje­
vanje, da ona ni bila v zadregi za primer, da razpade stara Avstrija, pri čemer 
S e J , K e r m a v n e r sklicuje na tivolsko resolucijo in pozablja, da je primer raz­
pada dr. Tuma odklanjal (str. 240). Ob tem položaju je jasno in ne potrebujejo 
mkakega komentarja dr. Kermavnerjeve ugotovitve, da je tisk obeh slovenskih 
meščanskih strank, ki sta stali na stališču deklaracijskegà gibanja, napadal 
stališče JSDS; očita se ji, da sodeluje z nemškoavstrijsko socialnodemokratično 
stranko, ki ne priznava samoodločbe narodov, ne sodeluje pa s češko, poljsko 
m ukrajinsko stranko (str. 84, 112); ko je začela izhajati Demokracija, kjer so 
socialistični mladini zavzemali drugačno stališče glede jugoslovanskega vpra­
šanja, so jo seveda iz razumljivih razlogov pozdravljali Slovenski narod, Slo-. 
venec in Ljubljanski zvon, napadel jo je pa Naprej (str. 117-18, 136-39, 142-43, 
151-55) ; posebno liberalci poskušajo razširiti agitacijo za majniško deklaracijo 
med socialistične delavce, a v Zagorju se v občinskem svetu socialisti vzdrže 
glasovanja o njej, nato je bilo pa v Trbovljah zbranih nad 2000 delavskih pod-
P i 1 S 0 7™ a l ! J 0 \ P " Č e m e r N a P r e J izjavlja, da nima ničesar proti temu (str. 86 
fJ-'.Л00.—10?) ;, jasno je, da je bilo meščansko časopisje proti oktobrski revo­
luciji, ker je bilo pač meščansko, deloma pa tudi zato, ker je izstop Rusije iz 
vojne oslabil izglede za zmago antante, od katere so že takrat mogli pričako-
voj„o,;äzcrixxiv, Ä т-ж* V Р ° 1 Ш И d u n a ' s k e ™ е i n d v o r a m e d p r v o s v e t o v n o 
L t™ D- Kermavner, O odmevu oktobrske revolucije pri Slovencih v letih 1917—1921 n o m 
str. bOO—601. "' 
126 
vati uresničenje svojih teženj, medtem ko je Naprej oktobrsko revolucijo sicer 
hranil, ni je pa mislil posnemati; Slovenski narod pozna seveda le nacionalno 
zatiranje slovenskega delavstva in ne govori o zatiranju po domačem kapita­
listu, ni pa treba tudi mnogo dokazovati, da si je dr. Tavčar predstavljal bo­
dočo Jugoslavijo kot meščansko državo (str. 102-103, 190-91, op. 41). Bolj pro­
blematična je slika, ki jo daje dr. Kermavner. o socialističnih mladinih. Kakor 
že omenjeno, so neutemeljene njegove trditve, da naj bi oni negirali razredni boj 
in internacionalizem ali da bi celo njihove ideje izhajale iz narodnega meščan­
skega okolja in da naj bi oni kot komaj še socialistično obarvana skupina me­
ščanskih intelektualcev hoteli spremeniti socialno demokracijo v pomožno četo 
narodnega meščanstva; po svojih nazorih so se celo razlikovali med seboj, si­
gurno pa je, da so hoteli ostati socialisti tudi po konfliktu z vodstvom stranke. 
Kar se pa tiče organizacijskih vprašanj, je sigurno, da po konfliktu z vodstvom 
" stranke niso mogli več objavljati svojih člankov v Napreju. Medtem ko se je 
dr. Kermavner v. svojih prejšnjih publikacijah omejil na to ugotovitev in še 
1. 1968 pisal samo, da se je Prepeluh v letih 1917 in 1918 socialni demokraciji 
notranje zelo odtujil,77 je pa v svoji novi knjigi, kjer je šel tako daleč, da je 
Prepeluhovo zahtevo, da slovenski socialisti ne slede več nemškoavstrijskemu 
strankinemu vodstvu in da mislijo s svojo glavo, označil kot zahtevo, da mislijo 
meščansko (str. 57), postavil novo trditev, da so se socialistični mladini ločili 
od socialne demokracije, odcepili od nje (str. 81, 99, 133, 182, 196, 201) ; dejstvo, 
da so se oni vendar udeležili X. zbora JSDS V Ljubljani 25.-26. XII. 1917, po­
jasnjuje s tem, dà so hoteli-varovati videz, da gre za opozicijo v stranki, med-
tem ko so se v resnici odcepili od nje, le v Trstu so ostali izjemoma v okviru 
stranke, ker bi brez tega dr. Kermavner ne mogel pojasniti, da so oni prevzeli 
vodstvo.Ljudskega odra v Trstu, ki je organiziral tudi Cankarjevo predavanje 
(str. 157 s\., 182, .239) ; pri tej" tezi o odcepitvi se more sklicevati le na meščan­
sko časopisje, ki se pa izraža zelo laksno, da so jih polslužbeno vrgli iz stranke, 
da so jih nedavno vrgli iz stranke, a ludi da so opozicija v jugoslovanski so­
cialni demokraciji (str. 84, 105, 106, 136); mnenja dr. Turne, ki se ni strinjal 
z njimi, a je hotel v nasprotstvu z ljubljanskim vodstvom JSDS z njimi ven­
dar diskutirati (str. 143—151), da so to »člani opozicije« (str. 114), v tem primeru 
dr. Kermavner ne upošteva. V resnici ni nikakih dokazov za to, da bi kdo od 
mladinov izstopil ali bil izključen iz JSDS; oni so pač v konfliktu z vodstvom 
stranke in so začeli na lastno pest izdajati Demokracijo, označiti jih pa mo­
remo le kot opozicijo v stranki; kdor bi hotel vztrajati na tezi o njihovem 
izstopu, bi moral pojasniti, kako je prišlo do tega, da oni po končanem kon­
fliktu zopet nastopajo v stranki, česar se bo treba še dotakniti. Kar se tiče 
vpliva mladinov in sploh jugoslovanskega gibanja na slovensko delavstvo, je 
glede mladinov dr. Kermavner mnenja, da je to le »skupinica mladih«, par 
ljudi-, ki nimajo nikakega vpliva na delavstvo (str. 65, 196, 237). Iz njegovih 
konkretnih ugotovitev je pa vendar razvidno, da sta bili na seji tržaškega 
deželnega izvrševalnega odbora stranke 2. XII. 1917 in na deželni konferenci 
16. XII. 1917 zastopani dve struji in da je bil rezultat tudi v tem, da je bil po­
slan na X. zbor stranke kot delegat mladih Golouh (str. 114-115). Kar se tiče 
že omenjenega zbora JSDS 25. in 26. XII. 1917, je sodil o njem dr. Kermavner . 
v prejšnji publikaciji, da je poslala opozicionalne delegate le tržaška organi­
zacija, vpliv opozicije (dr. Lončarja) se je poznal tudi pri idrijski delegaciji, 
delavstvo se je pa držalo stranke, čeprav ni bilo nenaklonjeno splošnemu na­
rodnemu gibanju;78 v tej publikaciji pa sodi dr. Kermavner, da je bila stranka 
»skoraj docela enotna« za dr. Turno (str. l'OO); tu se ne morem spuščati po­
drobno v vprašanje tega zbora, iz zapisnika pa dobimo vtis, da je igralo vpra­
šanje socialistične omladine na njem precejšnjo vlogo, Alojzija Štebijeva je pa 
trdila, da'zaradi načina volitve delegatov in vodenja zbora omladina ni mogla 
77 Oh spominskih zapiskih R. Golouha: O tržaškem anarhizmu in o nekaterih črtah 
slovenske socialne demokracije, ZČ XXII, 1968, str. 132. 
7 3 D. Kermavner, Albin Prepeluh-Ahditus, n. o. m., str. 456—457. 
127 
priti dovolj do izraza.79 Kar se tiče naslednjih mesecev, je sigurno vsaj to, da 
so mladini prevladali v tržaški organizaciji in prevzeli vodstvo Ljudskega odra 
(str. 157 si.). Za splošni položaj je pâ značilna Tumova izjava v pismu 29. III. 
1918, da »nas izpodriva narodna ideja povsod« (str. 141). 
Iz dr. Kermavnerjeve knjige je zdaj jasno, da se pojavljajo prvi znaki za 
preorientaci jo vodstva J SDS z Antonom Kristanom na čelu že pred Cankarje­
vim javnim nastopom, in sicer s člankom Petejana v Napreju 5. III. 1918, kjer 
se obsoja nemškoavstrijska socialna demokracija in izraža dvom, da bi se mogla 
preko internacionale doseči narodna država, in pa v govoru Antona Kristana 
na sestanku v pozdrav dr. Antonu Korošcu 23. III. ,1918, kjer se napoveduje 
sprememba smeri stranke (str. 139—142). Mislim, da je imel dr. Kermavner 
prav, ko je v eni od svojih prejšnjih publikacij pojasnjeval spremembo stališča 
vodstva stranke z oportunizmom, prilagajanjem spreminjajoči se zunanji in 
notranji politični situaciji;80 v tem se vodstvo stranke razlikuje tako od so­
cialističnih mladinov kakor od dr. Turne, ki stoje načelno vsak na svojem 'sta­
lišču. Dr. Turna, ki se mi zanj zdi, da je nakazoval neke možnosti kompromisa 
v svojem pismu Petejanu 6. II. 1918 (str. 91-92; prim, tudi Ure'dnikove dopol­
nitve, n. o. m., str. 462-63), pa v tem času popolnoma nasprotuje preorientaci ji 
stranke v svoji polemiki proti Petejanovemu članku v Napreju 23. III. 1918, ki 
nanjo Petejan, vztraja na tem, da more imeti svoje stališče, nato pa v pismu 
A. Kristanu 29. III. 1918 in A. Kristanu in uredništvu Napreja 18. IV. 1918, vse 
torej še pred Cankarjevim predavanjem (str. 139—142). Kar se tiče samega zna­
menitega Cankarjevega predavanja Očiščenje in pomlajenje na Ljudskem odru 
v Trstu 20. IV. 1918, ki so ga organizirali socialistični mladini in ki brez dvoma 
v veliki meri izraža njihove nazore, se moram tu omejiti na strnjeno obravna­
vanje tistih tez, ki so važne za naša vprašanja. — Cankar govori najprej s pri­
znanjem o delavcih-samoukih, ki so utrli socializmu pot na Slovensko, ustva­
rili strokovne in gospodarske organizacije, v politiki pa vendar samo ponavljali 
priučene »šlagerje«, in o prvih inteligentih, ki so začeli vstopati v socialistični 
tabor in so delavci gledali nanje v začetku z nezaupanjem, ki so pa vendar 
videli problem bolj jasno, pri čemer je jasno, da ima Cankar v mislih sociali­
stične mladine; dr. Kermavner k temu kritično pripominja, da so to ljudje, ki 
so pisali v Napreju 1917 in v Demokraciji 1918 članke »s protisocialnodemokrat-
sko priostritvijo« (str. 175), na drugi strani pa konstruira nasprotje med Can­
karjevim povezovanjem narodnoosvobodilnih teženj in socializma na eni strani 
in pojmovanjem mednarodnosti pri mladinih in Prepeluhovim odklanjanjem 
socialne revolucije na drugi strani (str. 179-180) ; k temu bi bilo pripomniti, 
da tudi vodstvo stranke ni bilo za socialno revolucijo, predvsem je pa jasno, 
da slone te sodbe na že omenjenem in zavrnjenem naziranju, po katerem naj bi 
mladini idejno in organizacijsko povsem, prelomili s socializmom in socialno 
demokracijo. — Cankar govori nadalje o tem, da so temeljna načela in zadnji 
cilji socializma sicer last vseh narodov, pota do njih si pa mora začrtati vsak 
narod zase po svojih razmerah, in v zvezi s tem kritizira socialno demokra­
cijo, ki je bila zveza strokovnih organizacij in »v idejnih načelih nekakšna^ 
verska sekta«, ker je hotela presajati vse tisto, kar je veljalo za bogato razvite 
nemške industrijske pokrajine, na domača tla. Na kritike te vrste sta že prej 
odgovarjala A. Kristan in H. Tuma, da je vzrok za šibkost slovenske socialne 
demokracije v slovenski socialni strukturi, v slabem razvoju industrije na slo­
venskem ozemlju (str. 64), dr. Kermavner je že prej zavračal tako kritiko Fr. 
Erjavca s tem, da je bil slovenski agrarni proletariat v klerikalni stranki (str. 
69), ob teh Cankarjevih tezah pa ponavlja svoje trditve, čeprav priznava, da 
se je v poznejši dobi to stanje spremenilo (str. 177-78). Teza, da je moč in sla­
bost socialne demokracije v sorazmerju s številom delavstva v večjih obratih 
(ne samo v industriji, ampak tudi v rudarstvu, prometu in deloma tudi dru­
god), je v glavnem pravilna za dobo do prve svetovne vojne. Pozneje se je to 
79 Razprave X. rednega zbora . . ., o. d., in njihov delni ponatis Zgodovinski arhiv . . ., 
str. 299—324; mnenje A. Štebijeve Zgodovinski arhiv . . ., str. 525—529. 
8 0 Albin Prepe'luh-Abditus, n. o. m., str. 474 si. 
o 
128 
spremenilo in že pri volitvah v jugoslovanski Sloveniji 1. 1920 sta dobili so-
cialnodemokratska in komunistična stranka, ki sta v hudem medsebojnem boju, 
skupaj okrog 3 0 % glasov in mandatov, ne dà bi mogli trditi, da je bila stopnja 
industrializacije tedaj višja kakor pred prvo svetovno vojno; za poznejšo dobo' 
zlasti za komunistične stranke v Jugoslaviji in drugod ni mogoče trditi, da bi 
bila njihova moč v sorazmerju s stopnjo industrializacije. Že zadnja leta prve 
svetovne vojne so bila doba socialnega nezadovoljstva in vrenja, pri kateri ne 
smemo uporabljati meril iz predvojne dobe. Dr. Kermavner misli, da bi bila 
meščanska vsenarodna fronta zaradi šibkosti socialne demokracije vsenarodna 
tudi v primeru, da bi ostala socialna demokracija zunaj nje strnjena okrog 
dr. Turne (str.' 28) ; to pomeni brez ozira na vprašanje, kakšen bi bil položaj 
socialne demokracije v primeru, dà bi ona do konca vztrajala na ohranitvi 
gospodarskega in državnega prostora 'Avstro-Ogrske, podcenjevanje tedanjega 
pomena socialne demokracije, s tem pa tudi pomena tematike, p kateri govori 
v svoji knjigi, za celotno slovensko zgodovino. K njegovi trditvi, da je bila vse-
narodna fronta pri Cehih pod krepkim meščanskim, pri Poljakih pa pod krep­
kim meščansko-plemiškim vodstvom (str. 85), bi bilo pripomniti vsaj to, da ni 
bila moč socialistov pri Cehih nič manjša kakor pri avstrijskih Nemcih, o ka­
terih ne govori. Ni treba seveda izgubljati besed o tem, da si je slovensko me­
ščanstvo predstavljalo bodočo Jugoslavijo kot meščansko državo, vendar pa 
mislim, da ni po.dcenjevalo pomena stališča socialne demokracije v atmosferi 
socialnega vrenja. Cankar sam je bil s svojo idejo o posebni poti v socializem 
pač pod vplivom Prepeluha in morda tudi dr. Dermote, njegova misel, da je 
bila socialna demokracija tuja »ogromni večini naroda, naroda kmetov in ma-
lomeščanov, naroda — proletarcev«, je pa verjetno samostojna in brez zveze 
s Prepeluhovo idejo socializma kot stvari vseh delovnih slojev, ki jih ogroža 
kapital; gotovo je, da niti on niti socialistični mladini niso povezovali postanka 
Jugoslavije s socialno revolucijo, sigarno pa je, da so pričakovali, da bo v njej 
socialna demokracija pridobivala na moči. — Kar se tiče osnovnega vprašanja 
tedanjega trenutka, je Cankar obsodil stranko, da je okostenela v dogmah in 
zamaknjena v davno preteklost v času, ko se ruši jo • države in vstajajo narodi, 
da vztraja na zaspani tivolski resoluciji, katere vsebine nihče ne pozna, in da . 
mrmra v svojem glasilu, »da je treba najpoprej demokratizacije in socializacije 
avstrijske monarhije ter Evrope z okolico vred, potem šele da se bo dalo govoriti 
o jugoslovanski državi«. Cankar odobrava stališče mladih socialistov, ki mi­
slijo, da je treba najprej doma, potem si bo krepko organizirana socialna de­
mokracija že znala v njem priboriti veljavo in izvojevati svoje cilje. Dr. Ker­
mavner k temu — če izvzamemo opozorilo na problem primorskih Slovencev, 
ki se ga bom takoj dotaknil — trdi, da velja Cankarju težnja socialne demo­
kracije po sporazumnem miru in potem socialističnem preoblikovanju odnosov 
med narodi ter oblikovanju omajanih vladavin kot testo za vztrajanje pri oko­
stenelih dogmah (str. 180). O itestu« sem že govoril, kar se pa tiče vsega osta­
lega, naj opozorim na dosedanja izvajanja, da ideja o tem* da je najprej potre­
ben sporazumen mir, potem bo pa šele prišlo do uveljavljanja teh socialističnih 
tendenc, ni bila v tem trenutku niti ideja mednarodne niti avstrijske socialne 
demokracije, ampak je živela samo v glavi dr. Tume. — Primorskega vprašanja 
se je dotaknil Cankar le v uvodu svojega predavanja, ko govori o Trstu kot 
pljučih Slovenije, in trdi: »Brez Trsta, brez morja bi bila svobodna samostojna 
demokratična Jugoslavija nemogoča, bi bila mrtva že ob rojstvu, pokopana za 
vekomaj; jasno je, da Cankar, ki je prej pisal v Slovenskem narodu 12. VII. 1915 
podlistek proti D'Annunziu, tega ni napisal slučajno. Misel, da je dr. Tuma 
predvideval za primer zmage antante italijansko aneksijo Trsta in Primorske 
in je bil zato za sporazumen mir, medtem ko so bili slovenski antantofili slepi 
za to nevarnost, se vleče kakor rdeča nit skozi knjigo dr. Kermavnerja (str. 27, 
28, 40, 85—86, 89—90, 180, 230). Ne more biti dvoma o tem, da je bil dr. Turna 
že pred vojno pod močnim vtisom gospodarskega razvoja Trsta, doseljevanja 
Slovencev, ki so se skoraj prenehali asimilirati, in perspektiv, ki so s tem 
nastajale za razvoj slovenske družbe, kulture in socializma; gotovo je tudi, da 
je v letih 1917 in 1918 nastopal proti italijanskim pretenzijam in to povezoval 
9 Zgodovinski časopis 129 
s svojo idejo nekakega sporazumnega miru, kar se izraža v Stockholmski spo­
menici, v referatu na X. zboru JSDS, v člankih Jugoslovanska deklaracija v 
Napreju decembra 1917, v pismu dr. Žerjavu 17. XII. 1917, a tudi v dveh člankih 
v dunajski socialistični reviji Der Kampf v letu 1918.81 Vendar pa mislim da 
to m ključ za razumevanje stališč dr. Turne; osnovno je njegovo avstromarksi-
sticno stališče o potrebi ohranitve in celo širjenja velikega avstrijskega gospo­
darskega m državnega prostora, stališče, ki ga niso prvi formulirali niti on niti 
drugi slovenski avstromarksisti, kar je pa dr. Turna zastopal tudi ob drugih 
vprašanjih brez zveze s Primorsko, medtem ko služijo Trst in slovenski interesi 
na njem le kot podpora za to osnovno stališče. Dr. Turna seveda tudi ni bil edini 
blovenec, ki je spoznal nevarnost italijanske aneksije; vsa zgodovina jugoslo­
vanske politične emigracije ki je vendar računala z zmago antante, je med leti 
•4 v- i • ' d l ™ p r e d l t a l l J a n s k o intervencijo, prepletena z borbo proti 
italijanskim pretenzijam na vzhodno obalo Jadrana; na drugi strani ie itali­
janska intervencija prav zaradi teh pretenzij naletela na skoraj enodušen odpor 
v yseii jugoslovanskih pokrajinah Avstro-Ogrske in dejstvo, da je bilo to raz­
položenje jugoslovanskih vojakov na italijanski fronti injekcija za poživitev 
avstroogrske vojske, se danes omenja v splošnih zgodovinah prve svetovne vojne 
w-f P ° l t a l l J a n s k e m porazu pri Kobaridu, po širjenju gesel ruske revolucije in 
WUsona o samoodločbi narodov in ob očividnem prizadevanju antantnih držav 
da v težki vojni situaciji izrabijo y svojo korist nacionalne konflikte v Avstro-
Ugrski, se začne siriti naziranje, da zmaga antante ne bo imela takih posledic 
Vendar pa mislim, da se propaganda, da bo v smislu Wilsonovih načel pripadlo 
bodoči Jugoslaviji vse ozemlje do agrarne meje med slovenskim in italijanskim 
prebivalstvom, sicer sin med masami, da so se pa vsaj nekateri politiki zave­
dali da nevarnost ni odstranjena. Tako je dr. Žerjavov odgovor 2. I. 1918 na 
dr. lumovo opozorilo glede londonskega pakta v novi.dr. Kermaverjevi knjigi 
reproduciran nepopolno v smislu, da je ta pogodba »k sreči obsoletna« (str. 90) 
medtem ko se tekst objavljen od dr. Kermavnerja v drugi publikaciji, glasi: »To 
kar Vi imenujete deklaracijsko gonjo, ni nič drugega nego povzdigovanje pri 
nas zal nizko ležeče zavesti, samozavesti, odpornosti, narodne značajnosti pri­
prava za eventualni plebiscit, priprava za obrambo naše zapadne meje, če bi 
{°.. z l. 0^ a s n a ' a k s r e č i obsoletna londonska pogodba od 27. IV. 1915 hotela 
krsih. Kot politik veste ceniti propagando, veste, da treba masam poguma, če 
sploh hočemo kaj doseči, da ne klonemo duhom.«82 Fragmentarni podatki o po­
mislekih dr. b erf olje in dr. Kramer ja ob govoru dr. Vilfana, ki bi jih bilo treba 
se razširiti y izčrpnejšo študijo (str. 250—251), pa dokazujejo, da so se vsaj 
nekateri politiki zavedali težavnosti situacije. V celoti je seveda jasno da je 
bila prva svetovna vojna imperialistična z obeh strani in da so njeni rezultati 
imeli za Slovence tudi zelo težke posledice; cilji deklaracijskega gibanja se za 
primorske Slovence niso uresničili, vendar je p a ' t o gibanje pri njih izhodišče 
za cetrtstoletno borbo proti italijanski, oblasti, kar bi vztrajanje na ohranitvi 
velikega »državnega sklopa« pač ne moglo biti; ob teh negativnih posledicah 
antantne zmage pa tudi ne smemo pozabiti, da bi bile posledice zmage cen­
tralnih sil se bolj usodne in da dr. Tumove kombinacije ideje sporazumnega 
miru z upanji, da bo potem akcija socialne demokracije privedla do demokra­
tizacije m rešitve nacionalnih vprašanj, niso imele podlage v realnosti tedanje 
politične situacije. — Odnosov med slovenskimi in nemškimi socialisti na terenu 
se Cankar dotakne le s stavkom: »Se dandanašnji se žalibog le premnogokrat 
primeri _ zlasti na Štajerskem in na Koroškem - da socialistično organiziran 
delavec misli, da ker je socialist, mora biti obenem tudi nemškutar.« Dr. Ker-
mavner, k! je — kakor že omenjeno — v prejšnji publikaciji ugotavljal, da so 
mie na Koroškem m Štajerskem z izjemo trboveljskega revirja delavske orga-" 
nizacije v rokah nemške stranke in da so nemški socialni demokrati kazali do 
narodnega zatiranja ravnodušnost in ponekod naravnost podpirali raznaro-
XI i Q , s H e « t r r C h w ^ - n D - '£ n?£°Tle- G - r e n - ^ ™ Ц с ћ * п Slowenen und Italienern, Der Kampf 
( a v g u s t - s e p t e m b e t r ( m a j - j u m , ) ; ist., Tnes t , prav tam, str. 550-558, 613-621 
8 ! Urednikove dopolnitve, n. o. m., str. 461—462. 
130 
dovalne težnje, pripominja k temu v novi knjigi, da so ti delavci pač pripadali 
nemški avstrijski socialni demokraciji in da niso čutili potrebe po slovenski 
organizaciji in slovenskem tisku, ker so bili pač dvojezični, česar si pa niso prido­
bili šele v nemških socialističnih organizacijah (str. 179). K temu je pripomniti,, 
da gre tu za kraje sredi ali na robu slovenskega etničnega ozemlja, med kate­
rimi je bilo npr. za štajerska mesta že v avstrijski dobi statistično dokazano, da 
so predstavljali večino njihovega prebivalstva ljudje, ki so bili rojeni v sloven­
skih občinah in imeli v njih domovinsko pravico, torej pripadniki slovenskega 
materinskega jezika; z akcijo za njihovo germanizacijo — ne dvojezičnost — 
so začeli pač tisti, ki so imeli v-svojih rokah gospodarsko in politično moč; 
. nemška socialna demokracija je pa pri delavcih med njimi oblikovala politično 
• zavest in s tem tudi podpirala germanizacijo, medtem ko potrebe po slovenski 
organizaciji in tisku pač niso čutili zato, ker jih sploh niso srečavali zaradi 
šibkosti slovenske socialistične organizacije in pač tudi zaradi njene odvisnosti 
od nemške stranke. 
Značilno je, da je Naprej objavil Cankarjevo predavanje v celoti, medtem 
ko so meščanski listi objavili iz njega le tisto, kar jim je ugajalo. Predavanje 
je izzvalo seveda polemiko v Napreju, ki se pa vrti v glavnem okrog Cankar­
jevih trditev o preprostosti prvih delavskih agitatorjev, nezaupanju delavstva 
do inteligence in odtujenosti stranke masi naroda; le A. Kristan se nekoliko 
dotakne Cankarjevih sodb o mladinih in o deklaraciji, medtem ko so osnovne 
Cankarjeve teze o potrebi preorientacije stranke direktno ne loti nihče (str. 
186—189, 191—196). Cankar A. Kristanu ni ostal dolžan odgovora in mu je 
povedal, da je v predavanju poudaril zasluge pionirjev delavskega gibanja, da 
ni zatajil razrednega boja kot temelja stranke in da ni pozabil, da je delavstvo 
skala, na katero bodo gradili Slovenci svoj boljši dom; toda Kristan molči 
o tem, da je on povedal, da bije zdaj usodna ura za ves slovenski narod, da 
mora prav delavstvo stopiti na fronto v boju za samostojno, neodvisno jugo­
slovansko državo, da mu je s tem prisodil najvišje in najčastnejše mesto, da je 
osvoboditev izpod gospodstva tujega kapitala zanj tudi krušna stvar in da je 
treba najprej svobodnega lastnega doma, predno si ga moremo urediti po svojih 
načelih in svoji volji (str. 189—190)83. Cankar je pri tem pač mislil na perspek­
tivo socialističnega razvoja v bodočnosti, ne pa na to, da bi proletariat takoj 
zavzel v tem boju prvo mesto, kakor to konstruira Kermavner, ki bi si poleg 
tega mogel prihraniti tudi pouk Cankarju, da obstoji poleg tujega tudi domači 
kapital (str. 190—191). Vzrok za to, da se o glavni Cankarjevi tezi ni razvila 
prava diskusija, je bil v tem, da sé prav v tem času v J SDS vrši preorientaci ja 
па^ program sodelovanja z meščanskimi strankami v boju za jugoslovansko 
državo, za kar je zbral serijo dokazov prav dr. Kermavner (str. 183—185, 
196—201) ; v zvezi s tem je dr. Turna v svojem zadnjem pismu Napreju- 10. V. 
191-8 odpovedal sodelovanje r~ listu in »protestiral proti nacionalističnemu opor­
tunizmu, ki se je jel kazati v stranki« (str. 145—146). Cankar je imel pa nato 
v »Svobodi« v Ljubljani 1. VI. 1918 novo predavanje »Slovenska kultura, vojna 
in delavstvo«, kjer izpoveduje svojo vero v slovensko kulturo, izreka priznanje 
pionirjem delavskega gibanja, poziva inteligenco ' k delu za maso ljudstva, 
* predvsem za delavstvo,' ker je bodočnost slovenskega naroda, naroda-proletarca, 
na plečih delavca-proletarca. Cankar v tem predavanju,, ki ga' sicer preveva 
optimistična vera v novo slovensko življenje, ne govori o socialističnih mla­
dinih in ne kritizira vodstva J SDS, ker to pač po preorientaci ji stranke ni bilo 
več potrebno. Dr. Kermavner to priznava, vendar pa dodaja še razlago, da se je 
s tem predavanjem odmaknil od mladih, da se je zavedel »pretiranosti svoje 
tržaške zagnanosti« zanje, da jim ni hotel slediti v njihovi odcepitvi od stranke 
(str. 134, 183, 196, 201). Pri tem je v ozadju njegovo že omenjeno in zavrnjeno 
naziranje, da ti mladini sploh nimajo nič več skupnega s socialno demokracijo 
in da hočejo biti le še privesek meščanskih strank, konkretno se pa sklicuje le 
na spominske podatke I. Regenta, za katere priznava, da so deloma netočni, 
8 ! Prim, tekste polemik A. Kristana in I. Cankarja v Zgodovinskem arhivu . . , str 
345—346. , 
9 ' - 131 
vendar jim pa v bistvu verjame (str. 234—235, op. 35) ; tu opozarjam, da nekateri 
Regentovi podatki, tudi če so točni, ne dokazujejo tega, saj ni dokazov za to,' 
da bi bili mladini naziranja, da naj gredo socialisti v narodne svete »za sta-
fažo« klerikalcem in liberalcem in da naj bi bili tam peto kolo.84 Najprej je 
15. VI. 1918 po preorientaciji stranke v polemiki z dr. Turno čisto jasno pisal, 
da se ne strinja z vsem v tem gibanju, da pa samoodločbe ni mogoče prepuščati 
internacionali, ki je še ni in je še nekaj časa ne bo, še manj pa bo mogla odločati, 
da je pa to vprašanje treba rešiti takoj, česar socialisti ne morejo storiti sami, pri 
tem pa oni prav nič ne kompromitirajo svojih načel.85 Celo Prepeluh je argu­
mentiral s tem, da je delavski razred nacionalen, dokler je narod zatiran in 
dokler se buržoazija bori za svobodo in zedinjenje svojega naroda.8 6 Zelo daleč, 
je od odstopanja od socializma, kakor ga je pojmovala socialna demokracija, 
Golouh v svojem članku, ki je objavljen v prevodu v Demokraciji julija 1918: 
popolna svoboda narodov je mogoča šele v socializmu, a v trenutnem položaju, 
ko je stališče gotovih socialističnih strank »odtujeno« in internacionale še ni, 
se je nemogoče abstinirati od narodnih gibanj, ki so z njimi začeli drugi; elan 
takih gibanj se more spremeniti v elan drugačnih gibanj in žrtve pri tem nekaj 
pomenijo; gibanja za jugoslovansko državo ni mogoče odkloniti z argumentom, 
da to pomeni sodelovanje z meščanskimi strankami, ker morejo v istem gibanju 
sodelovati stranke, ki imajo sicer različne cilje, in se je mogoče boriti proti 
nacionalističnim tendencam v okviru samega gibanja. »Pregovarjati narode, da 
se odpovedo svoji narodni svobodi, preden se uresniči socializem, je političen 
nesmisel, ki ima zraven še to nepriličnost, vda maskira z revolucionizmom tak­
tiko, ki znači v sedanji dobi oportunizem.«87 
Kakor že omenjeno, je Ivan Cankar obravnavan le v enem od.petih (oz. 
z dodanim prvim poglavjem in dodatkom o Golouhu sedmih) poglavij knjige. 
A tudi naslov »slovenska politika leta 1918« je problematičen; velik del knjige 
govori o drugi polovici leta 1917, medtem ko je od leta 1918 obdelana le nekako 
prva polovica, druga polovica tega tako razgibanega leta je pa sploh izpadla; 
le na nekaj mestih knjige se pa avtor dotakne kasnejšega razvoja. Ker je bila 
pa vsa ta problematika sredi leta 1918 še odprta, je nujno, da se tu kratko 
dotaknemo k a s n e j š e g a r a z v o j a , seveda le v okviru vprašanj, ki jih 
obravnava knjiga, in sicer najprej nekaterih točk, ki v knjigi nisd omenjene, 
nato pa avtorjevih beležk o kasnejšem razvoju. 
Že omenjena preorientaci ja J SDS je privedla logično do tega, da je stranka 
4. X. 1918 tudi formalno vstopila v Narodni svet, kar je Golouh v članku nekaj 
dni prej utemeljeval s tem, da revolucionarne internacionale še ni, in pa s sta­
liščem, ki' ga je tudi tedaj še zavzemala nemškoavstrijska stranka. Proti tej 
politiki se v stranki že pojavlja opozicija, ki pa ne izhaja iz Tumovih avstro-
marksističnih stališč, ampak s svojimi tezami, ki ne odklanjajo samo vsako 
sodelovanje z buržoazijo,, ampak teže po čisti proletarski revoluciji, dokazuje, 
da so to že prvi znaki nove radikalnejše smeri v slovenskem delavskem gibanju. 
Nekaj dni pozneje se sestane v Zagrebu jugoslovanska socialistična konferenca, 
kjer se zastopniki JSDS in stranke za Hrvatsko izjavijo za vstop v Narodno 
vijeće, čeprav poudarja jo, ' da stoje na stališču razrednega boja, in izražajo 
prepričanje o nujnosti vzpostavitve internacionale; stranka za Bosno in Herce­
govino se pa izjavi za proletarsko revolucijo in za balkansko federacijo, pri 
kateri bi bila en člen jugoslovanska enota, kar seveda tudi dokazuje] da je pri 
tej stranki prevladala komunistična smer in da ni govora o kakem avstro-
marksizmu.88 — Kakor že omenjeno, je nemškoavstrijska socialnodemokratška 
stranka končno 3. X. 1918 sprejela načelo svoje levice o samoodločbi narodov; 
84 Ivan Regent, Poglavje iz boja za socializem, Ш , Lj . 1961, "str. 56. 67; isti Spomini, 
Lj. 1967, str. 304—305. • . ' 
5 5 Zgodovinski arhiv . . ., str. 350—351. 
s* D. Kermavner, Albin Prepeluh-Abditus, n. o. m., str. 473—474. 
8 7 Zgodovinski arhiv . . .; s tr . 351—354. ( 
•' Golouhov članek Zgodovinski arhiv . . ., str. 363—364; znaki novega tabora prav tam, 
str. 356—357, 359—360; konferenca v Zagrebu.6. X. 1918 prav tam, str. 366—367. in 489—490, op. 
91; D. Kermavner, Albin Prepeluh-Abditus, n. o. m., str. 476, govori o obrisih nove delitve 
v radikalnejšo in zmernejšo smer v slovenskem delavskem gibanju. 
132 
x. 
na podlagi tega načela pa ne sodelujeta odslej složno le dr. Rennerjeva desnica 
m dr. Bauerjeva levica stranke, ampak opusti levica tudi dotedanje odklanjanje 
sodelovanja z meščanskimi strankami in tako pride do tega, da je po spora­
zumu z nemškimi meščanskimi strankami proglašena nemškoavstrijska repub­
lika s perspektivo, da se ta republika priključi Nemčiji, pri čemer je posebej 
poudariti, da je to sicer republika pod močnim vplivom socialnih demokratov, 
, vendar pa ne socialistična republika, da prevzame oblast v njej koalicijska 
vlada meščanskih strank in socialnih demokratov. Znano je, da je potem 
nemškoavstrijska socialna demokracija sodelovala z nemškimi meščanskimi 
strankami v boju za priključitev Maribora, štajerskega Podravja in Slovenske 
Koroške Avstriji.«» Na drugi strani JSDS v septembru 1918 javno nastopi za 
to, da mora slovenski socialist na Spodnjem Štajerskem pripadati njej in ne 
nemškoavstrijski stranki, da so njegovo glasilo slovenski in ne nemški socialistič­
ni listi, in poseže s svojo organizacijo tudi na Koroško;90 to seveda spričo vse 
preteklosti ni moglo mnogo vplivati na položaj na samem spornem področju 
v času boja za meje, je pa vendar vsaj na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, 
vplivalo na slovensko orientacijo vseh tistih socialistov, ki so bili rojeni Slo­
venci. Če 'imamo pred očmi ta dejstva v položaju, ko je veljala Nemška Avstrija 
za premagano državo, si moremo zamisliti, kako bi izgledalo razmejevanje po 
sporazumnem miru v -okviru ohranjenega »državnega sklopa« pod vplivom 
socialnodemokratičnih strank, kakor si je to zamišljal dr. Turna. Kakor mi 
sporoča dr. J. Pleterski, je graški socialnodemokratični dnevnik Arbeiterwille 
spremenil svoj podnaslov »Organ des arbeitenden Volkes für Steiermark und 
Kärnten« s številko 298 od 1. novembra 1918 v »Organ des arbeitenden Volkes 
fur Steiermark, Kärnten und Krain«, ne da bi komentiral -.to spremembo; ta 
podnaslov ima do št. 81 od 28. marca 1919, ko prevzame spet prejšnji podnaslov, 
m sicer zopet brez komentarja. Iz tega domnevam, da graški socialisti niti v tre­
nutku zloma Avstro-Ogrske niso izgubili upanja, da bodo Slovence — z izjemo 
Prekmurcev in tistih, ki bodo prišli pod Italijo — odcepili od Jugoslavije in 
jim pripravili usodo koroških Slovencev, kar se je pa seveda izkazalo za račun 
brez krčmar ja med drugim tudi zaradi stališča JSDS, kjer ni več odločal 
dr. Tuma. — V italijanski socialnodemokratski stranki v Trstu se v mesecih 
pred zlomom Avstro-Ogrske puecherjevci zavzamejo za priključitev Italiji, 
pittonijevci pa za" neodvisen Trst skupaj s pretežno italijanskimi furlanskimi 
m istrskimi kraji, vendar pa še v septembru 1918 italijanski socialisti odpovedo 
za 22. IX. 1918 dogovorjeno skupno konferenco s slovenskimi socialisti o tem 
vprašanju, konec oktobra italijanska stranka ni več za kako akcijo za samo-
jto\?.\ T r s t > Y novembru se pa že priključi socialistični stranki v kraljevini 
Italiji.91 — Ta kratek pregled stališč socialističnih strank v tem kritičnem po­
ložaju upravičuje mnenje, ki ga je izrekel dr. Kermavner v eni od svojih prejš­
njih publikacij: »,Mednarodni' socializem se je bil raztrgal v svoje narodnostne 
sestavine in vsaka od teh je zaupala le v moč svojega naroda, zato prispevala 
k. narodni solidarnosti in spravila pod klop svoje nezaupanje do nasprotnega 
razreda, ki je njen narod vodil.«93 ' 
,.J? r- Henrik Tuma, ki zanj dr. Kemavner pravilno priznava, da njegovo 
stališče m bilo revolucionarno in da je bilo zanj ne samo mogoče, ampak tudi 
nujno sodelovanje z večinsko avstrijsko in drugo socialno demokracijo (str. 233), 
je pa vztrajal do konca Avstro-Ogrske na svojem stališču. Še v pismu 29. DL 
1918,. v katerem odklanja udeležbo na jugoslovanski socialistični konferenci 
v Zagrebu 6. X. 1918, ni samo proti.vsakemu sodelovanju z meščanskimi stran­
kami, ampak izrecno tudi na stališču, da cilj socialne demokracije ni nacionalna -
suverena država, ampak samo demokratična samouprava vsake narodnosti 
v okviru gospodarske državne skupine, ki jo narekujeta gospodarstvo in promet, 
83 L. Ude, Boj za Maribor in štajersko Podravje leta 1918—1919. Z'C XV, 1961. Koroški 
• plebiscit, Lj. 1970. 
" Zgodovinski arhiv . . ., 'str. 560—361. 
5 1 Prim. Zgodovinski arhiv . . ., str. 568; 575; « 0 , op. 92; prim, tudi podatke pri dr Ker-
mavnerju, Se o pripomoči italijanski zasedbi Trsta jeseni 1918, n. o. m., str. 419. 
s ! D. Kermavner, Albin Prepeluh-Abditus, n. o. m., str. 478. 
' 133 . 
tj. v okviru Avstro-Ogrske, pri čemer se sklicuje na tivolsko resolucijo iz 1. 1909, 
a v pismu 26. X. 1918 tajništvu JSDS, s katerim odklanja vabilo na sejo nje­
nega izvrševalnega odbora, poudarja izrecno, da je nesmisel, da socialna de­
mokracija sodeluje pri izgraditvi novih nacionalnih držav, ustanovitev novih 
kapitalističnih in nacionalističnih držav je treba onemogočiti.93 Kar se tiče 
Trsta, je za že omenjeni njegov članek »Triest« v avgustovsko-septembrski šte­
vilki 1918 dunajske revije Der Kampf poudariti, da ob odklanjanju italijan­
skih pretenzij govori ne samo o tem, da jugoslovanska grupa ne more obstajati 
brez Trsta, ampak tudi o tem, da Trst ne more obstajati brez alpskih, sudetskih, 
donavskih in karpatskih dežel, in da svetuje Italiji, da se naj usmeri na Afriko. 
Dne 20. oktobra 1918. se je v članku v Puecherjevi reviji La Lega delle Nazioni 
zavzemal za neodvisni Trst pod anglo-ameriškim protektoratom; na ta način 
je hotel rešiti v tedanji situaciji ekonomski in etnični problem Trsta, ni pa mi­
slil na kako socialno revolucijo, kar je jasno ne samo z ozirom na Angleže in 
Amerikance, ampak tudi z ozirom na to, da se v svojih spominih v zvezi s tem 
pritožuje nad tem, da je bila večina tržaškega delavstva radikalna in da o teh 
gospodarskih problemih ni mnogo razmišljala.94 Deset dni pozneje, v trenutku 
zloma Avstro-Ogrske, pričakuje dr. Tuma, da bo socialna demokracija nastopila 
samostojno in proglasila samostojno tržaško republiko, čemur se po govoricah, 
ki so se tedaj širile v.Trstu, tudi avstrijska oblast ne bi upirala; v svojih spo­
minih je mnenja, da bi bil to največji zgodovinski dogodek ob koncu vojne, 
ki bi utegnil usmeriti ves zgodovinski razvoj v uresničenje Wilsonovih 14 točk 
in bi privedel do ameriške ali vsaj internacionalne zasedbe Trsta; v skoraj so­
dobnem pismu Regentu 6. XI. 1918 pa obsoja stališče italijanske socialne de­
mokracije, ki tega ni storila, in misli, da bi bil to korak svetovne važnosti za 
socialistično internacionalo in morda odločilen korak za bodočo federacijo na-
conalnih držav na ozemlju razpadle Avstrije.05 Kakor vidimo, tudi dr. Tuma, 
ki je podobno kakor dr. Kermavner tako oster v obsojanju iluzij tedanjega ju­
goslovanskega gibanja, da zaradi Wilsonovih načel o samoodločbi narodov ne 
bo prišlo do italijanske aneksije Primorske, sam ni brez antantofilskih iluzij 
v svojem prepričanju, da bi ZDA in druge antantne^velesile na ljubo tržaškim 
socialistom tedaj tvegale tak oster nastop proti Italiji. Na drugi strani gre pa 
pri tej Tumovi zamisli sicer formalno za samostojen nastop socialne demokra­
cije in govori on o socialističnem Trstu, vsebinsko mu gre-pa za samostojen 
Trst in za perspektivo, da bi to privedlo do federacije na ozemlju razpadle 
Avstrije, nikjer pa ne izraža misli, da bi bil to začetek socialne revolucije v tem 
delu Evrope. V resnici se pa tržaški italijanski socialni demokrati tedaj niso 
odločili za samostojen nastop, ampak za sodelovanje z italijanskimi naciona­
listi v Odboru za javni blagor (Comitato di salute pubblica), kar je bil jasen 
znak, da so tudi pittonijevci tedaj že prehajali na stališče italijanske aneksije 
Trsta ali da vsaj niso kazali prav nikake pripravljenosti za oster nastop proti 
njej s proglasitvijo samostojnega Trsta. Kar se tiče realnih izgledov takega na­
stopa v tedanjem položaju, je dr. Kermavner večkrat izražal mnenje, da bi 
utegnil tak nastop preprečiti italijansko aneksijo (tako tudi na str. 253 te knji­
ge), le v eni objavi iz 1. 1967 je izrazil mnenje, da se je dal dr. Tuma tu zanesti 
od »vizije«, kar je ob upoštevanju tedanjega vojaškega in političnega položaja 
brez dvoma točno.96 Bolj tehten je argument, da bi imel tak nastop tržaške so­
cialne demokracije obeh narodnosti svoj pomen .za bodočnost; to je mogoče 
primerjati z dejstvom, da je bila v slovenskih in hrvatskih krajih bodoče Julij­
ske krajine v dneh med zlomom Avstro-Ogrske in italijansko okupacijo progla­
šena oblast Države Slovencev, Hrvatov in Srbov z njenim vrhovnim organom 
Narodnim vijećem v Zagrebu, kar ni preprečilo italijanske okupacije in pozneje 
" Zgodovinski arhiv . . ., str. 365—366, 369—570; to stališče dr. Turne je poudarjal tudi 
dr. Kermavner v Urednikovih dopolnitvah, n. o. m., str. 465—466. 
9 4 H. Tuma, Iz mojega življenja, str. 379—3S0. 
9 i H. Tuma, Iz mojega življenja, str. 381—382; D. Kermavner, Urednikove dopolnitve, prav 
tam, str. 469; Zgodovinski arhiv . . ., str. 570. 
3 6 D. Kermavner, Se o pripomoči • k italijanski zasedbi Trsta jeseni 1918, n. o. m-, str. 
415—4£L6. 
134 
aneksije, imelo pa vendar svoj pomen kot izhodišče odpora proti italijanski 
oblasti; razlika je bila seveda v tem, da do proglasitve svobodnega Trsta sploh 
ni prišlo, pri čemer glavni vzrok pač ni bil pri slovenskih meščanskih strankah 
in J SDS, kjer bi bilo potrebno že omenjene fragmentarne podatke o pomislekih 
ob govoru dr. Vilfana šele raziskati, ampak pri tržaški italijanski socialni de­
mokraciji. — Ves ta razvoj dogodkov je pomenil zlom dr. Tumovih avstro-
marksističnih koncepcij in pričakovali bi, da se bo dr. Tuma umaknil iz po­
litičnega življenja, kar se pa ni zgodilo in se je dr. Tuma znašel tudi v novi 
situaciji. Kakor pripoveduje v svojih spominih, bi se morali primorski Slovenci 
formalno pokloniti novemu gospodarju in sodelovati z novo oblastjo, česar pa 
niso storili v upanju, da bodo vendar še prišli v Jugoslavijo, medtem k o j e on 
delal drugače.8 7 Svoje postopanje utemeljuje s teorijo, ki razlikuje naroči kot 
v glavnem kulturen pojem in nacijo kot političen pojem, kar je moglo seveda 
spraviti v sklad pripadnost k slovenskemu narodu in priznavanje italijanske 
politične oblasti; kakor pripoveduje v svojih spominih, italijanske oblasti niso 
imele ničesar proti shodom in predavanjem, na katerih je širil- ta naziranja, 
medtem ko slovenski narodnjaki niso mogli javno nastopati, ker bi morali 
zatajevati prepričanje, da so za Jugoslavijo.98 Dr. Tuma v svojih spominih go­
vori o deklaracijskem gibanju, o ideji narodne svobode, o navdušenju ljudskih 
množic za narodnostno idejo, ki mu torej ni »nič«;99 ob primorskem vprašanju 
mu je pa tuja narodnostna ideja s svojo pripravljenostjo na odločnost in temu 
sledeče žrtve, in sicer tako pri tistih, ki so pričakovali narodno osvoboditev od 
stare Jugoslavije, kakor tudi pri vseh tistih na obeh straneh nove državne 
meje, ki so jo povezovali z idejo socialne revolucije. Kakor trdi povsem točno 
dr. Kermavner v drugi publikaciji, je videl dr. Tuma alternativo ali v zmagi 
socializma v Italiji, ki mu v narodnostnem oziru ne povzroča nikakih skrbi, ali 
pa v omejevanju na samo kulturno in gospodarsko aktivnost Slovencev, na 
novo varianto avstromarksizma, na odrekanje nacionalni svobodi, kar ga je v 
praksi vodilo -v oportunistično sodelovanje z italijansko oblastjo.100 Kar se pa 
tiče socializma, je začela po italijanski okupaciji med primorskimi slovenskimi 
in hrvatskimi socialisti kmalu prevladovati leva smer, razvoj pri italijanskih 
socialistih na Primorskem in v Italiji je bil podoben in to je bil pač glavni 
vzrok, da je prišlo v septembru 1919 do priključitve primorske JSDS — z izjemo 
dr. Ferfolje in njegovih somišljenikov — italijanski stranki; dr. Tuma je inicia­
tiven pri priključitvi italijanski stranki, medtem ko pri levi usmerjenosti ni 
iniciator, sodeluje pa v njej, a samo določen čas; ko se je na kongresu italijan­
ske stranke v Livornu 1921 večina izjavila za komunizem, je dr. Tuma izstopil 
iz stranke, ker se ni hotel izjaviti niti za revolucionarno niti za reformistično 
smer; tri leta kasneje se je izselil v Ljubljano. 
Glede bodoče poti socialističnih mladinov, ki so po že omenjenem dr. Ker-
mavnerjevem mnenju v času spora 1917-18 zavrgli načela razrednega boja in 
internacionalizma ter se — z izjemo tržaške grupe — razšli s socialno demo­
kracijo, bo našel bralec njegove knjige nekaj fragmentarnih podatkov. Tako 
izvemo, da so šli Alojzija Stebi in drugi mladini v prosvetnem društvu Aka­
demija v podrejeno kooperacijo z liberalnimi meščani, da je bila »Demokracija« 
odprta le proti desni, tj. liberalcem, ne pa proti levim, ki jih je po Kermavner-
jevem mnenju predstavljal dr. Tuma, in da je postajala sploh vedno bolj bleda 
(str. 202—204). Le o Prepeluhu, dr. Lončarju in Fr. Erjavcu izvemo, da so bili 
še prva povojna leta v socialnodemokratski stranki in da so pripadali njenemu 
desnemu krilu, »vladnim socialistom«, ne da bi kritični bralec izvedel, kako so 
oni po svojem od Kermavner ja zatrjevanem izstopu zopet vstopili v stranko; 
pri tem se pa dr. Kermavner poslužuje trditve v članku Fr. Erjavca iz leta 1959, 
po katerih naj bi se Cankar, Prepeluh, dr. Lončar in Erjavec sam že v letih 
1917-18 notranje ločili od socialne demokracije, dr. Lončar je bil sicer še za­
stopnik stranke v jugoslovanski začasni narodni skupščini, a baje samo zato, 
' • 4 
97 H. Tuma, Iz mojega življenja, str. 386 si. 
»8 Prav tam, str. 396—398. 
» Prav tam, str. 410, 413. 
»•• D. Kermavner, Urednikove dopolnitve, n. o. m., str. 4~0—471. 
135 
da si finančno opomore, le Prepeluh je še kandidiral pri volitvah v konstitu-
anto, končno so pa Prepeluh, dr. Lončar in Erjavec izstopili iz stranke leta 1921; 
dr. Kermavner ne verjame Erjavcu glede Cankarja, verjame mu pa za ostale 
tri (str. 74—76). Tu je treba brez ozira na trditve Fr. Erjavca', ki je pozneje 
prestopil v klerikalno stranko, glede dr. Lončarja opozoriti na to, da dr. Ker­
mavner netočno reproducira Erjavčeve trditve glede Prepeluha; Erjavec trdi, 
da je bil Prepeluh drugačen, da je imel politične ambicije, da je hotel kandi­
dirati m da je še Erjavcu prigovarjal, da naj kandidira, da se je zelo težko 
ločil od stranke, na katero je vezan po skoraj vseh svojih prijateljih, in da je 
šele po porazu pri volitvah spremenil svoje stališče.101 "Dejanski razvoj je bil 
drugačen, kar je razvidno v glavnem že iz prejšnjih Kermavnerjevih publika­
cij. Po preorientaciji JSDS v letu 1918 Antonu Kristanu in vodstvu stranke 
seveda ni bila posebno simpatična misel na sodelovanje z ljudmi,, ki so jih prej 
vehementno kritizirali, vendar bi bila pa napačna trditev, da so makjavelistično 
izločili iz stranke ljudi, ki so prej zastopali linijo, katero so zdaj sami prevzeli; 
na drugi strani pa v Demokraciji št. 15—18 za september 1918 Prepeluh sicer 
očita stranki, da je za jugoslovansko državo, a še ni preklicala Tumove reso­
lucije za adrijansko-sudetsko-donavsko državo, da je za vstop v Narodni svet, 
a obenem pozdravlja Lenina, medtem ko Rule (dr. Lemež) v isti številki izjav­
lja, da spadajo mladini v stranko in da ne gre zaostrovati nasprotij, čeprav se 
tudi ne smejo prenagliti." Po zlomu Avstro-Ogrske je pa nastopilo stanje, ki ga 
je dr. Kermavner v prejšnji publikaciji označil z besedami: »Nasprotstvo se je 
hitro pozabilo in razcep je brez sledu prenehal«; inteligenti so bili stranki po­
trebni zaradi resora v vladi; pokazalo se je pa kmalu tudi, da mladini niso 
homogena grupa, da jih je družil prej le skupen narodni program, zdaj so se pa 
njihova pota ločila.102 — Prepeluh je postal najprej komisar pri poverjeništvu 
za socialno skrbstvo, 15. II. 1919 pa poverjenik za socialno skrbstvo, torej eden 
od dveh socialističnih članov deželne vlade za Slovenijo, je ostal na tem mestu 
do 28. XI. 1919 in bil v tem času zelo aktiven v stranki. V času novega razkola 
v stranki med komunistično levico in socialnodemokratsko desnico so se Pre­
peluh, dr. Lončar in njihovo krilo bivših mladinov odločili, za reformistično 
desnico. Treba je pa poudariti, da so se za to desnico odločili tudi Anton Kri­
stan in drugi člani vodstva stranke v času spora v letih 1917-18; dr. Kermav­
ner v svoji knjigi trdi, da je A. Kristan v času tega spora odigral »odločilno 
-vlogo na braniku socialne demokracije in njenega izročila« (str. 107), le bežno 
omenja, da mu je Prepeluh tedaj očital dobičkarstvo in da se je po vojni splošno 
razširila sodba, da si je pomagal do premožnosti (str. 77-78), trdi, da so se-te 
prvine socialnodemokratske ideologije potem v dobi med obema vojnama že 
v novi- obliki marksizma-leninizma razmahnile nad razvalinami »slovenskega 
tipa socializma« mladinov (str. 74-75), le iz bežne omembe v eni od opomb je 
pa razvidno, da je bil Anton Kristan »vladni socialist« (str. 76, op. 67); tako 
bralcu knjige ne bo jasno, da je to vodstvo nasprotovalo marksizmu-leninizmu, 
ko se je pri Slovencih pojavil, in da je bil A. Kristan ne le »ministerialist«, 
ampak celo minister. Prepeluh je bil brez dvoma reformist, vendar pa mislim, 
da moramo priznati, da je bil vsaj reformistični socialist; glede njegovega dela 
v poverjeništvu za socialno skrbstvo vemo doslej samo,.da je bilo trn v peti 
najbolj konservativnim krogom in da je prišlo zaradi tega do polemike med 
njim in dr. Tavčarjem;1 0 3 potrebno bi bilo raziskati, koliko se v njegovi socialni 
politiki izražajo ideje njegovih prejšnjih spisov in seveda tudi vzor te politike 
v tedanji Avstriji in Češkoslovaški, vse z namenom, da se izboljša položaj de-, 
lavstva, seveda pa tudi ublažijo socialna nasprotstva^ Kar se pa tiče razkola 
tega dela bivših mladinov s socialnodemokratsko stranko v letu 1921, trdi dr. 
Kermavner v svoji knjigi, da se je ponovila situacija iz leta 1917 in da so mo­
rali socialnodemokratski izdajatelji nastopiti proti tem komaj-socialističnim ali 
101 Točen citat članka j e : Fran Erjavec, Avtonomistična izjava slov. kulturnih delavcev 
leta 1921, Zgodovinski zbornik, Buenos Aires-1959, str. 158—197; za Prepeluha str. 183—186. 
ш D. Kermavner, Albin Prepeluh-Abditus, n. o. m., str. 477. 
103 D. Kermavner, Albin Prepeluh-Abditus, n. o. m., str. 4S5—4S6. 
136 
polsocialističnim nazorom (str. 76-77). V resnici pa do tega novega razkola ni 
prišlo zaradi različnih nazorov o razrednem boju in internacionalizmu, ki naj 
bi po dr. Kermavnerju obstajali v letih 1917-18, ker so v tem oziru eni kakor 
drugi zastopali nazore, ki so veljali v tedanji socialni demokraciji; do razkola-
tudi ni prišlo zaradi že omenjenih posebnih Prepeluhovih idej, od katerih se ne­
katere v tej dobi niti ne pojavljajo več (npr. odklanjanje ločitve cerkve od dr­
žave ali misel o filozofski prednosti krščanstva pred mäterializmom), saj te ideje 
niso bile ovira za Prepeluhovo pripadnost stranki niti prej in še manj zdaj v 
dobi izrazitega reformizma; vzrok za konflikt tudi niso bili Prepeluhovi nazori 
o agrarnem vprašanju, saj je stranka 1919 sprejela njegov agrarni program. Do 
razkola je prišlo zaradi različnih nazorov o notranji ureditvi jugoslovanske 
države; krog bivših mladinov stoji kakor 1917 tako tudi pozneje na avtonomi-
stičnem stališču, medtem ko se v stranki že od novembra 1918 kažejo tudi uni-
taristične tendence in ko te tendence prevladajo, izzove to 1921 Prepeluhov in 
Lončarjev avtonomistični nastop in nato razkol s stranko; dr. Kermavner je 
vse to obdelal v drugih svojih publikacijah.1 0 4 Analogije in razlike med kon-* 
fliktom v letih 1917-18 in v letu 1921 so bile pač v tem, da je bilo vodstvo stran­
ke v prvem konfliktu za ohranitev gospodarske in državne enote Avstro-Ogr-
ske, v drugem pa.za unitaristično Jugoslavijo, medtem ko je treba Prepeluhu 
in njegovim somišljenikom priznati, da so bili v obeh konfliktih za Jugoslavijo, 
obenem pa za slovensko avtonomijo ali pa federalizem v Jugoslaviji. Šele po 
razkolu 1921 so se Prepeluh, dr. Lončar in somišljeniki zares ločili od socialne 
demokracije in šli svojo pot avtonomizma, republikanstva in kmečkega gibanja, 
vendar je pa zanimiva dr. Kermavnerjeva ugotovitev, da je bil celo tedaj Pre-
peluh za socializacijo velikih podjetij, le za kmete je vztrajal na zasebni last­
nini.1 0 5 — Kar se pa tiče A. Štebijeve in njenih sodelavcev, za katere najdemo 
v knjigi zadnjo informacijo, da so sodelovali v podrejenem odnosu z liberalci, 
in revije Demokracija, za katero izvemo, da je postajala vedno bolj bleda, je 
pa seveda res, da so v društvu Akademija in v reviji Demokracija, ki so na­
menjena predvsem izobražencem, sodelovali prav tako kakor že v predvojnih 
Naših zapiskih tudi našocialisti; vendar pa najdemo v Demokraciji ves čas 
tudi članke drugačne vrste. Bistveno pa je, da se je Alojzija Štebi kot urednica 
Demokracije v številki za avgust 1919 v uvodniku in v beležki Pro domo izja­
vila odprto za komunizem, ki bo odslej smer revije, pri čemer je seveda po­
vedala, da bo ta nova pot preplašila skoraj vse dotedanje sotrudnike. Dr. Ker­
mavner je o tem pisal in dal oceno'tega koraka v tedanji situaciji: »Če se ne 
oziramo na nekaj sporadičnih publikacij nekaterih levičarskih krožkov, je pri­
šla kriza v socialni demokraciji prvič do ostrejškega izraza v avgustovskem 
zvezku (št. 8—12) drugega letnika in hkrati v poslednjem zvezku »Demokra­
cije«, ki se je na vsej črti postavil na stran levice«."16 Razmerje med konfliktom 
med vodstvoma JSDS in mladini v letih 1917-18 in med razkolom med refor-
mistično desnico in revolucionarno levico v naslednjih letih je pač tako, da se 
je vodstvo JSDS potem postavilo na stran desnice, medtem ko so se mladini 
razcepili in je en del odšel na desno, drugi na levo. Začetke komunističnega 
gibanja si moremo težko predstavljati brez ljudi kakor A'. Štebijeva, dr. Lemež, 
inž. Gustinčič, VI. Fabjančič, L. Klemenčič, torej ljudi, ki so bili med prvo 
svetovno vojno zelo aktivni v akciji za razbijanje, Avstro-Ogrske in ustanovitev 
jugoslovanske države. Zato je brez podlage dr. Kermavnerjevo prizadevanje 
proglašati vse tiste, ki so.se v letih 1917-18 zavzemali za ohranitev »državnega 
sklopa« Avstrp-Ogrske, za levičarje, tiste, ki so bili proti temu, pa za desničarje. 
1 M . P r . i m : Albin Prepeluh-Abditus, posebej str: 531—547; da je prišlo do izstopa Prepeluha, 
ar. Lončarja m somišljenikov iz stranke 1921 zaradi vprašanja avtonomije in ne zaradi agrarnega 
vprašanja, poudarja dr. Kermavner v svojih polemikah O socialističnem zanikanju narodnega 
vprašanja v Kraljevini Jugoslaviji, n. o. m Severna Slovenija v zrcalu R. Golouha, n.' o. m., 
str. 2%, in Ob spominskih zapisih R. Golouha . . . n. o. m., str. 128. 
1 0 5 Albin Prepeluh-Abditus, n. o. m., str. 554. 
IM Albin Prepeluh-Abditus, n. o. m., str. 486; tam in str. 487 tudi nekaj citatov iz te 
številke, ki so pa pač zaradi tedanjih cenzurnih razmer nepopolni; oba glavna članka Zgodovinski 
arhiv . . ., str. 586—387. 
.137 
V tej polemiki seveda ni bilo mogoče izčrpno obdelati vseh teh vprašanj, 
od katerih bi nekatera zahtevala monografično obdelavo s pritegnitvijo novih 
virov in literature. Vendar je pa že iz teh izvajanj razvidno, da gre tu za proces 
zloma avstromarksizma kot naziranja o ohranitvi in celo širjenju velikega go­
spodarskega in državnega prostora Avstrije, ki naj tvori tudi primeren okvir 
za razvoj socializma. Avstromarksizem kot subtilna oblika nemškega naciona­
lizma in imperializma vendar ni bil brez pozitivnih potez; Slovenci so to ob­
čutili v zvezi s problemom Trsta, značilno pa je, da so celo socialistični mladini 
v času, ko so začeli s prelomom z avstromarksizmom, priznavali določene za­
sluge nemškoavstrijskih socialnih demokratov za razvoj socializma pri Sloven­
cih v preteklosti, obenem pa poudarjali, da so s tem nastala razmerja odvis­
nosti, ki morajo zdaj prenehati. Dr. Turna je trdil še leta 1917, da se bosta kljub 
načelu samoodločbe narodov ohranili gospodarska in državna enota tako mno-
gonacionalne Rusije kakor mnogonacionalne Avstrije; njegova pričakovanja 
so se v glavnem uresničila za Rusijo, kjer je nastala Sovjetska zveza, ne pa za 
Avstrijo; analogija je bila pač zgrešena zaradi osnovne razlike v socialni struk­
turi, a tudi zaradi razlike v etnični strukturi, predvsem pa zaradi različnega 
značaja socialističnega gibanja v obeh državah. Po letu 1918 se pri Slovencih, 
pri drugih jugoslovanskih narodih in v drugih 4nasledstvenih državah Avstro-
Ogrske borita v delavskem gibanju med seboj revolucionarni komunizem in 
reformistična socialna demokracija, ki se udejstvuje v okviru obstoječih novih 
držav, medtem ko od obeh različna avstromarksistična koncepcija izgine iz. po­
litike. Kar se pa tiče novega položaja, je dr. Kermavner mnenja, da bi morali 
socialisti počakati, da se navdušenje »razdimi in da se pokaže pogorišče iluzij«; 
on govori o Cankarjevi »pripesnitvi« in o tem, da Cankar ni bil zgodovinar 
in da se je ravnal po svojih željah (str. 181), čeprav mu prizna, da je dal 
»predragoeen idejni napotek« revolucionarnemu gibanju v bodočnosti (str. 180). 
Tu bi bilo seveda odveč opisovati, kakšni težki problemi so nastali v novem 
. položaju, ki je nastal po zrušenju Avstro-Ogrske, kar je zrušilo mnoge iluzije, 
čeprav je res, da brez iluzij ni bilo nobeno od prelomnih gibanj v preteklosti, 
ki so oblikovala današnji svet. Gotovo je tudi, da Cankarjeva mnenja niso ne­
dotakljiva samo zato, ker so Cankarjeva. Vendar je pa res, da je stara Jugo­
slavija, kakršna je že bila, ustvarila državni okvir, ki bi brez njega ne bilo 
niti NOB niti nove Jugoslavije, medtem ko je bil npr. razvoj v Avstriji čisto 
drugačen, in v tem smislu, je dala zgodovina prav Cankarju, ki je pisal »da je 
treba najprej doma, nato si ga bomo uredili po svoje«. Cankarjevi politični na­
zori so se razvijali, on ni mogel predvidevati vseh peripetij bodočega razvoja, 
toda njegove misli v predavanju leta 1913 in v obeh predavanjih iz leta 1918 
so take, da z njimi ni mogoče resno primerjati intelektualnega in moralnega 
profila dr. Tume, ki sem ga tu poskušal kritično označiti, profila slovenskega 
avstromarksizma, ki je propadel, ker je pač moral propasti. Dr. Kermavner 
pa v svoji novi knjigi ne poskuša samo dati zgodovinske analize dr. Tumovih 
nazorov kot zanimive politične ideologije v preteklosti, ampak hoče na mnogih 
mestih tudi dokazati, da je imel dr. Turna prav. Zato je dr. Kermavner, ki je 
dal že mnogo tehtnih zgodovinskih prispevkov, v svoji novi knjigi sicer po­
jasnil na novo razne podrobnosti, glede pojasnjevanja zgodovinskega razvoja 
pa ta nova knjiga zaostaja za njegovimi prejšnjimi »poskusnimi zgodovinar­
skimi razčlembami«. 
Fran Zwitter 
138 
K O N G R E S I , S I M P O Z I J I IN Z B O R O V A N J A 
VIL KONFERENCA ZGODOVINARJEV DELAVSKEGA GIBANJA V LINZU 
OD 14. DO 18. SEPTEMBRA 1971 
Sedma konferenca zgodovinarjev delavskega gibanja je bila od 14. do 18 
septembra 1971 v Linzu. Postala je že tradicionalna kulturno-znanstvena prire 
ditev tega mesta s socialistično mestno upravo, ki zanjo ne skopari s sredstv 
in udeležencem resnično omogoča prijetno bivanje in plodno delo. Na zadnj 
konferenci je bilo 120 udeležencev iz dvajsetih držav, večinoma evropskih, nekaj 
delegatov pa je bilo tudi iz ZDA, Izraela in Japonske. Žal pa letos ni bilo pred­
stavnikov SZ. Jugoslovanskih udeležencev je bilo sedem, od tega trije iz Slo­
venije. 
Kot sem že v lanskem poročilu (glej ZC XXV, 1-2, str. 117—120) zapisal, 
sta bili letošnji temi: Masovna gibanja delavstva ob koncu prve svetovne vojne 
in pa metodološka tema Delavsko gibanje v Evropi v revolutijskem letu 1848. 
Udeleženci smo letos dobili že vnaprej razmnožena le dva referata, ostale pa 
potem ob prihodu na konferenco. Tudi letos so poleg glavnih referatov prebrali 
udeleženci, poročila o teh masovnih gibanjih pri svojih narodih ali državah. Od 
Jugoslovanov je o tem kratko diskutiral F. Klopčič, ki se je oglasil tudi pri 
drugi temi in na kratko označil lik Antona Fiisterja, da bi opozoril na mono­
grafsko obdelavo Britovška o tem pomembnem, čeprav doslej bolj malo upo-
' števanem Slovencu. 
Poročati nameravam seveda le o nekaterih najbolj značilnih in pomembnih 
referatih, posebno še, ker bo vse predloženo gradivo verjetno v kratkem objav­
ljeno. Materiale 5. konference iz leta 1969 smo letos že dobili natisnjene in za 
naprej je obljubljeno, da bo delo na izdaji vsakoletnih protokolov steklo bolj 
hitro in v nekaj letih je pričakovati, da bo popolno. 
Glavna dva referata sta o istem problemu pripravili, da tako rečem, dve 
historični, ali bolje povedano, ideološki šoli, na eni strani vzhodnonemška in na 
drugi zahodnonemško-ameriška. W. Rüge (NDR) je pripravil referat Masovna 
gibanja in politične sile 1917 do 1920/21, v katerem ni povedal ničesar novega. 
V glavnem se je omejil na stališča Lenina o sodobnih dogodkih v Nemčiji in 
Evropi sploh, na njegove koncepte in možnosti reševanja takratne situacije. 
V bistvu je šlo za prav apologetsko, celo hagiofilsko zagovarjanje Leninovih 
stališč, brez analize takratnih nemških razmer. Te pomanjkljivosti so povsem 
izničile vrednost referata, ki je ostal v togih okvirih od uradne ideologije pola-
ščene znanosti, ni pa temeljil na znanstvenem obravnavanju konkretnih razmer 
kot je navada vsake znanosti .in njene metodologije. Žal so takšni primeri 
v vzhodnoevropskem zgodovinopisju še vedno pogosti, kar prav gotovo zmanj-
I šuje kritičnost in pelje zgodovinsko znanost v preveliko odvisnost od uradnih 
; ' in trenutnih doktrin. 
Zato je bil mnogo bolj svež in bogat skupinski referat G. Feldmanna (ZDA). 
E. Kolba in R. Rürupa (oba ZRN) pod naslovom Masovna gibanja delavstva v 
Nemčiji ob koncu prve svetovne vojne (1917—1920), ki je obravnaval posamezne 
faze v razvoju nemškega delavskega gibanja od zadnjih mesecev vojne do 
konca revolucionarnega vrenja v letu 1920 in je dobršen del posvetil tudi so­
cialnoekonomskim razmeram. V zaključnih mislih so referenti poudarili, da je 
delavsko gibanje v obravnavanem obdobju sicer doseglo pomembne uspehe: 
tako državni prevrat novembra 1918, določene socialnopolitične in mezdne olaj­
šave, vendar pa, gledano v celoti, ni uspelo, saj ni ustvarilo nemške socialne re­
publike ter se solidneje zasidralo, kar je bil cilj za en del masovnih gibanj, za 
139 
ostali del pa vsaj predstopnja k socialistični družbi. Vzrok temu vidijo avtorji 
najprej v pomanjkljivih teoretičnih in političnih pripravah. Spontano masovno 
gibanje, čigar jedro je bilo nedvomno v organiziranem delavstvu, se ni moglo 
opreti niti na strateški koncept niti na splošno teorijo o revoluciji, ki bi bila 
, prilagojena novi situaciji. Potem ko so bili osnovani prvi delavski in vojaški 
sveti, se ni posrečilo masovnih gibanj tako prestrukturirati, da bi bila v boju" 
za oblast konkurenčna državnemu aparatu, političnim strankam ali sindika­
tom. S tem je ostal nerešen problem centralnega političnega vodstva, revolucio> 
narna energija pa se 'je razblinjala v pomanjkanju vodstva in koordinacije. 
Večinski socialisti so se že v prvi fazi revolucije odrekli vodilni vlogi masov­
nega gibanja, vodstvo neodvisnih socialistov (USPD) pa temu ni bilo doraslo. 
Tudi kasneje je bila USDP vse preveč zaposlena s svojimi notranjestrankar-
skimi problemi, da bi lahko prevzela takšno vodilno vlogo. Komunisti pa so bili 
močni le v nekaterih mestih in območjih, v teku leta 1919 pa so imeli še manj 
vloge v masovnem gibanju kot prej. Po mnenju referentov je v letih 1917-20 ne 
glede na objektivne težave, ki so izhajale iz vojaškega poraza in splošnega po­
manjkanja, predvsem manjkal subjektivni faktor, da bi prišlo do takojšnje 
socialistične revolucije. Mnenja so, da je večina v masovnih gibanjih verjela 
v parlamentarni sistem, ki naj bi z reformami razrešil položaj, ne pa v revo­
lucijo v smislu diktature proletariata. Da so bili zamujeni obeti revolucionarne 
| situacije, sta največ krivi SPD in USPD, toda dobršen del krivde pade tudi na 
t • komuniste, ki so sicer radikalizirali mase, vendar pa predvsem hoteli, da pade 
j socialnodemokratska vlada ljudskih pooblaščencev, pri čemer so napak ocenili, 
da slabljenje te vlade ne gre toliko v prid socialistični revoluciji kot pa vedno 
J močnejšim silam reakcije. Zadnje zapažanje avtorjev je, da bi bolj točna analiza 
I
I dane situacije morala privesti tudi radikalno levico do zaključka, da more v 
, danem historičnem momentu uspeti demokratična revolucija in se utrditi proti 
,, združeni kontrarevolucionarni nevarnosti, kar bi bila morda pot v socialistično 
družbo. To bi pa Nemčiji morda vendarle prihranilo neko drugo maso'vno gi­
banje, namreč nacionalsocialistično z vsemi njegovimi posledicami. 
Vsekakor je treba omeniti zelo zanimiv prispevek V. ? antica (Beograd), 
Delavski sveti kot oblika revolucionarnega boja nemškega delavstva, ki je prav­
zaprav zgoščen prikaz dognanj njegove doktorske teze o delavskih svetih v Nem­
čiji 1917-20. Zanimivo je, da avtor prihaja do zelo podobnih stališč kot zgoraj 
našteti avtorji, čeprav je marksist in pričakovati je, da bo pri nas marsikdo 
polemiziral z njegovimi ugotovitvami, posebno še tisti, ki zagovarjajo komin-' 
ternsko linijo. Avtor je mnenja, da so se marksistične in revolucionarne tradicije 
v Nemčiji proti koncu 19. stol. zaradi hitrega ekonomskega razvoja in položaja 
na svetovnem trgu umaknile reformistični teoriji in praksi. Večji del nemške 
socialne demokracije se je zatorej odločil za integracijo v obstoječi sistem, ker 
je prevladovalo prepričanje, da se Nemčiji obeta daljše obdobje ekonomske 
prosperitete, ki bo utrdilo politične in ekonomske pozicije vladajočega razreda. 
V takšnem položaju nemško delavsko gibanje ne bi smelo ostati izolirana in ne­
pomembna opozicijska sekta, ampak naj bi se integriralo v sistem ter v nje­
govem okviru v parlamentu in v sindikatih utrjevalo svoje lastne politične in 
ekonomske interese. Ob začetku vojne in med njo so SPD in Svobodni sindi­
kati pristali na uradno formulo o obrambi domovine ter o meščanskem miru 
in zato so jih vladajoči razredi vsaj formalno priznali za enakopravne politične 
in ekonomske partnerje. Ko so potem aprila 1917 nastali prvi delavski in vo-
• ' J aški sveti, je to v sindikatih in SPD vzbudilo nejevoljo in v prve svete niso 
prišli predstavniki niti prvih niti drugih. Specifičen notranje- in zunanjepo­
litični položaj Nemčije je pogojeval nastanek svetov, bil pa je izraz diskrepance 
med oportunistično vojno politiko tradicionalnih delavskih organizacij na eni 
strani, na drugi pa revolucionarnega in protivojno usmerjenega delavstva. Sile te­
ga drugega dela so bile neprimerno slabše kot tradicionalno delavstvo, ki je cela 
desetletja propagiralo parlamentarno demokracijo kot edino pot v socializem. 
Zato je večina nemškega delavstva mislila, da je novembrska revolucija izpolnila 
vse pogoje za realizacijo tega starega ideala. Predstavniki masovnih gibanj so 
bih poleg tega ideološko-politično heterogeni, nobena od teh organizacij ni imela 
140 
splošnega vsenemškega vpliva, ampak so bile omejene na posamezna območja. 
Niso imele vpliva na državni aparat in od njega niso mogle pričakovati pomoči. 
Poleg tega tudi niso imele pomembnejših informacijskih sredstev. Upoštevanja 
vreden je tudi zunanjepolitični moment, saj je bila Sovjetska Rusija v težki poli­
tični in gospodarski situaciji in revolucionarno gibanje od nje ni moglo priča­
kovati posebno velike pomoči, kontrarevolucionarnim silam pa so posredno še 
kako pomagale antantne sile na obali Rena. Nemčija je bila tako tesno pove­
zana z zahodnoevropskim gospodarstvom, da bi brez njega le z največjo težavo 
lahko obnovila svoje razbito gospodarstvo. Po Pantićevem mnenju je v danih 
zgodovinskih pogojih masovno gibanje in revolucionarno delavstvo doseglo svoj 
maksimum. V takšnih pogojih ni bilo nobene realne šanse bodisi za zmago 
katerekoli variante levoradikalnih konceptov sistema svetov, bodisi za afirma­
cijo kompromisnega koncepta kombiniranega parlamentarnega sistema in si­
stema svetov, kot so predlagali zmerni zastopniki USPD. Masovno gibanje je bilo 
v Nemčiji potemtakem že od zadetka obsoieno na propad, kar se je zgodilo tudi 
v drugih evropskih državah (Madžarska, Avstrija, Italija). Vedno bolj se zdi 
očitno, da je le družba, ki temelji na principih demokracije in samoupravljanja, 
zmožna, da uspešno rešuje gospodarske in politične probleme moderne indu­
strijske družbe. 
H. Hautmann (Avstrija) je imel referat Masovna gibanja avstrijskega de­
lavstva v letih 1917 in 1918, kjer je pokazal, da je bila avstrijska socialna demo­
kracija še mnogo bolj oportunistična in v svoji lojalnosti do vladne politike še 
bolj homogena kot nemška. Vse do leta 1917 je vladala sploh popolna pasivnost. 
Tudi Jevica pod Friedrichom Adlerjem se je zavestno odrekla, da bi v svoji 
kritiki strank mobilizirala delavski potencial. Levica je bila v prvi fazi zgolj 
intelektualna struja, brez kakršnegakoli stika z delavstvom - in njen duhovni 
vodja F. Adler ni verjel v moč množic. Ekonomski položaj večine delavstva pa 
je bil že pred pomladjo 1917 tako slab, da bi stranka delavstvo lahko mobili­
zirala. Vendar se je bala »nepremišljenih korakov,« ker bi jih vlada lahko izko­
ristila za popolno razbitje organizacije, razen tega pa je bila stranka tudi . 
teofetično premalo pripravljena. Avtor se je zelo zanimivo ukvarjal tudi s teore­
tičnim problemom masovnega gibanja. Zanj je bistvena kvalitativna razlika med 
štrajkom in masovnim gibanjem. Po njegovem lahko govorimo o masi kot sili 
tedaj, če je le-ta nasploh v gibanju, v akciji. O masovni akciji lahko govorimo, 
če izhaja iz razredno zavednega proletariata, ki ima v svojih rokah tudi du­
hovno in organizatorsko vodstvo. Predpogoj za uspeh masovnega gibanja je 
organiziranost in razredna zavest proletariata. Masovno gibanje se pojavlja le 
tedaj, kadar je razredni boj zaostren, torej čas polarizacije v razrednih silah. 
Nasprotno pa je štrajk vedno mogoč. Potemtakem je štrajk ali generalni štrajk 
nižja stopnja: kontroliran, večkrat od stranke ali sindikata insceniran ukrep, 
ki vedno ostaja v okviru obstoječega sistema. Z drugimi besedami: to je ob­
rambno sredstvo delavstva proti grozeči nevarnosti. Nasprotno pa je masovno 
gibanje višja stopnja, je ofenzivno sredstvo delavstva za dosego določenih, se 
, ne doseženih pravic, pri čemer postane obstoječi sistem vprašljiv. Iz tega sledi, 
da je socialna demokracija kot že v sistem vraščena stranka nujno morala od­
klonilno gledati na masovna gibanja. 
Med metodološkimi referati je omeniti prispevek R. Necka (Avstrija), ki 
je nakazal nekatere metodološke probleme socialne zgodovine delavskega giba­
nja v letu 1848, še posebej v Avstriji; kjer se je v glavnem omejil na nemški 
in češki del, manj pa na ostale narode, zlasti takoimenovane nehistorične. Po 
njegovem bi bilo še zlasti treba raziskati probleme v terminologoji: kaj je 
proletariat, kdo je delavec, kaj je delavsko gibanje v sodobnih virih, za Avstrijo' 
specifično industrijsko revolucijo še v skoraj docela fevdalni družbi, vprašanje 
zavesti nastajajočega proletariata, udeležba delavstva v dogodkih leta 1848 ter 
kontinuiteto socialnih gibanj ob" historičnih prelomih. Zanimiv je bil 'tudi pri­
spevek F. Vogla (Avstrija) o svobodoljubni poeziji v dunajski revoluciji 1848. 
Kot je bilo .pričakovati se bo prihodnja, VIII. konferenca, ki bo od 12.—15. 
septembra 1972, ukvarjala s problemi delavskega gibanja pred prvo svetovno 
141 
vojno. Naslov glavne teme je »Od Stuttgarta do Basla. Stališča mednarodnega 
delavskega gibanja do imperializma in militarizma 19Ó7—1912.« Druga tema 
pa bo primer jalna. študija delavskih gibanj v Evropi, poseben sklop referatov 
pa bo tudi o centralizmu in avstromarksizmu. 
Franc Rozman 
SIMPOZIJ »SREDNJEVEŠKA BOSNA I EVROPSKA KULTURA« V ZENICI 
OD 2. DO 5. OKTOBRA 1971 ' 
Organizator simpozija je bil Muzej grada Zenice. Ta muzej, eden najmlajših 
v naši državi,' je bil ustanovljen aprila 1967. Zasluge za njegov hitri razvoj ima 
njegov direktor Ibrahimpašić Fikret. Muzej je splošnega tipa. Razstavljeni so 
predmeti s področja arheologije, etnologije in kulturne zgodovine; zastopana 
so vsa obdobja od prazgodovine do NOB. Poseben oddelek je posvečen delo­
vanju zeniških Židov. Muzejske zbirke se nahajajo v dveh zgradbah, v uspešno 
adaptirani in restavrirani židovski sinagogi in v bivši muslimanski medresi 
(srednji šoli). Aktivnost muzejskega kolektiva je vidna tudi na drugih pod­
ročjih. Na širšem območju Zenice so opravili več arheoloških izkopavanj, med 
drugim uspešna izkopavanja na znameniti srednjeveški trdnjavi Vranduk. 
Poseben uspeh pa predstavlja vsakoletno organiziranje znanstvenih posvetovanj. 
Doslej je muzej organizral že dve takšni srečanji jugoslovanskih znanstvenikov. 
Leta 1969 se je vršilo IX. mednarodno posvetovanje etnologov Jugoslavije, leta 
1970 pa je bil simpozij arheološkega društva Jugoslavije na temo »Hronološka 
i tipološka determinacija rimske keramike iz Jugoslavije«. Na te simpozije je 
vezana tudi izdajateljska dejavnost muzeja. Izdajajo publikacijo »Radovi«, v 
kateri so objavljeni referati s posvetovanj. Muzej grada Zenice ima pomemben 
delež v kulturnem življenju Zenice. 
Simpozija z naslovom »Srednjovekovna Bosna i evropska kultura« se je 
udeležilo preko sto znanstvenikov in muzejskih delavcev z vseh naših republik. 
Dr. Branko Gavela, ki je pozdravil udeležence v imenu Beograjske univerze, 
je izrazil priznanje muzejskemu kolektivu. Naglasu je, naj ne bo organizacija 
podobnih simpozijev le domena velikih kulturnih središč, kot so Beograd, Sara­
jevo, ampak naj se takšna dejavnost vrši tudi v manjših centrih, kot je Zenica. 
Referenti, ki so sodelovali na simpoziju — bilo jih je okrog 35 — so raz­
pravljali o raznih temah, ki so bile vezane na razvoj kulture, na cerkvene 
razmere v Bosni (bogomilstvo, Bosenska cerkev, stečki), na jezik, pisavo (bo­
sančica), na umetnost, materialno kulturo, na odnos srednjeveške Bosne s so­
sednjimi deželami in bosenske tradicije. Posebno poglavje je bilo posvečeno 
področju Zenice. Večina referentov se je držala osnovne teme simpozija in je 
obravnavala predmet razprave s stališča evropske kulture; nekateri referati pa 
so imeli bolj omejen karakter in so se ukvarjali z lokalno problematiko. 
Največ interesa in polemike so vzbudili referati, ki so obravnavali bosen-
sko cerkev in bogomilstvo v Bosni. Živahna diskusija je sledila tudi referatom 
o jeziku in pisavi na področju srednjeveške Bosne. Nekateri referenti so po­
stavljali nove teze o tej problematiki in opozarjali na rezultate svojih raziskav. 
Omenil bi le nekatere vidnejše referente. Prečitan je bil referat Jaroslava 
Šidaka iz Zagreba (osebno se simpozija ni udeležil) o problemu »crkve bosanske« 
v znanosti po letu 1954/55 (podoben pregled do leta 1954 je objavil v ZČ, 
letnik IX, Ljubljana 1955, str. 154—162). Precej nenavadno tezo o bogomilstvu 
v srednjeveški Bosni je postavil Đuro Basler iz Sarajeva. Na podlagi arheolo­
škega gradiva je sklepal, da^-se je bogomilstvo začelo razvijati od prihoda Slo­
vanov tj. od VI. stol. dalje in da je bila to religija, ki je pripadala tukajšnjemu 
ljudstvu od vsega začetka. Pozornost je vzbudil s svojimi izvajanji sarajevski 
muzeolog Marko Vego. Njegove zadnje raziskave znane nekropole Radimlje 
pri Stocu so prinesle mnogo' novih pogledov. Ta velika in edinstvena nekro­
pola stečkov je pripadala fevdalni rodbini Miloradovicev, ki so bili pravoslavne 
vere. Torej ponovno ovržena teza o izključno bogomilskem značaju stečkov. 
Zato M. Vego opozarja, da je treba do teh problemov pristopati oprezno, Tudi 
142 
iz napisov na stečkih in beležk v dokumentih ne moremo vedno sklepati o bo-
gomiiskih karakteristikah nosilcev nazivov heretik, pataren in podobno. Ti 
nazivi niso imeli vedno religiozni smisel. Naziv pataren v katoliških dokumentih 
pogosto označuje pripadnike pravoslavne vere, včasih pa označuje teritorialno 
pripadnost Bosni. 
Zanimiv je bil tudi referat Šefik Baslagića iz Sarajeva, ki je navedel 
najnovejše statistične podatke o nahajališčih nakropol stečkov na _ področju 
Bosne in Hercegovine ter na sosednjih področjih Hrvatske, Srbije in Črne gore. 
Vseh evidentiranih stečkov naj bi bilo okrog 65.000. 
Različen odziv so imeli referati o jeziku in pisavi na področju srednje­
veške Bosne. Herta Kuna iz Sarajeva je govorila o bosenskih rokopisnih ko­
deksih v luči jugoslovanske redakcije staroslovanskega, jezika. Opozorila je 
na specifičnosti v jeziku in pisavi na področju srednjeveške Bosne. Dalibor 
Brozović iz Zadra je navedel svoje teze o predmigracijskem mozaiku hrvatsko-
srbškega dialekta na področju BiH. Odklonil je misel, da bi šele migracije 
v turški dobi povzročile jezikovne spremembe. Ostro reakcijo s strani neka­
terih udeležencev je izzvala Benedikta ' Zelič, zaradi svojih stališč o-bosančici. 
Obdelala je nekatera sporna vprašanja v zvezi z bos. pisanimi spomeniki. 
O vplivu evropske kulture na bosensko srednjeveško umetnost je govo­
rilo več referentov. Izredno pozornost je vzbudil odličen referat akademika 
Cvita Fiskovića iz Splita. Obravnaval je umetnike iz Dalmacije, ki so od 13. do 
17. stoletja delovali na področju Bosne. Ivanka Nikolajevič iz Beograda je ob­
ravnavala povezavo spomenikov cerkvene umetnosti v Bosni z evropsko umet­
nostjo srednjega veka. Pavao Andželič iz Sarajeva pa je obdelal frančiškansko 
gradbeno dejavnost na področju Bosne. Veliko novih podatkov, pretežno dubrov-
niškega izvora, sta navedli v svojih referatih Bojana Radojkovič in Đurđica 
Petrovič obe iz Beograda. Prva je opozorila na zapadne vplive v uporabni 
umetnosti — predvsem v nakitu — Bosne v 14. in 15. stoletju, druga pa je 
razpravljala o orožju v srednjeveški Bosni. 
V okviru teme »Bosna i susjedne zemlje« je nastopilo relativno majhno 
število referentov. Prečitan je bil referat, ki ga je poslala Nada Klaič iz Zagreba 
»Nastajanje srednjovekovnih gradova u sjeverozapadnom djelu balkanskog 
poluostrva«. Vera Čučković iz Sarajeva je razpravljala o pravnem položaju 
tujcev v srednjeveški Bosni. Bogumil Hrabak iz Prištine je ugotavljal bosensko 
politično tradicijo v dubrovniški historiografiji konec 16. in začetku^ 17. stoletja. 
Podpisani je imel referat o vmešavanju celjskih grofov v politične razmere 
v BiH v 15. stoletju in opozoril na nekatera nerešena vprašanja. 
Prehod iz srednjeveške v turško dobo sta obravnavala dva referenta. Demal 
Celic iz Sarajeva je opozoril na kontinuiteto srednjeveških arhitektonskih oblik 
v objektih (džamijah) zgodnjega turškega obdobja. Adem Handžič iz Sarajeva 
je navajal vrsto novih podatkov" iz katastrskih defterjev o nahiji Brod (Zenica) 
iz konca 15. in začetka 16. stoletja. 
Program simpozija so izpopolnjevale nekatere razstave, ogledi in ekskurzija. 
Omenil bi razstavo kopij srednjeveških pečatov.in listin bosenskih vladarjev in 
plemstva. ' 
Vsi referati in diskusije bodo objavljeni v publikaciji Radovi, zvezek III. 
Ignacij Voje 
MEDNARODNI KONGRES O POVEZAVAH OBEH OBAL JADRANSKEGA 
MORJA V BRINDISI JU, LECCE IN TARANTU (15.—18. OKTOBRA 1971) 
Že dobro desetletje raste ob vedno tesnejšem sodelovanju italijanskih in 
jugoslovanskih zgodovinarjev, umetnostnih, literarnih in pravnih zgodovinarjev 
ter lingvistov ideja o načrtnejšem proučevanju političnih, < gospodarskih, kul­
turnih itd. povezav dežel na obeh straneh Jadranskega morja od prazgodovine 
do današnjih dni. Ena oblik tega sodelovanja je tudi prirejanje mednarodnih 
kongresov, katerih vsebina je omejena na naznačeno problematiko. Tako je 
143 
i 
• P 
bil v dneh od 15. do 18. oktobra 1971 v Brindisiju, Lecce in Tarantu v organiza-
ciji dveh znanstvenih institucij, Centro di Studi Salentini in Società-Storica di 
Terra d'Otranto, s sedežem v Lecce in pod vodstvom njunega predsednika P. F. 
Palumba, profesorja na univerzi v Rimu, pripravljen mednarodni kongres z 
naslovom Congresso internazionale sulle relazioni fra le due sponde adriatiche. 
Kongresu so dali prireditelji velik poudarek, saj je bil njegov pokrovitelj 
sam predsednik republike, a v častnem komiteju so bili predsednik poslanske 
zbornice dr. A. Pertini, predsednik senata dr. A. Fanfani, znani gospodarski 
zgodovinar, dalje predsednik vlade in številni drugi ministri, predstavniki po­
krajinskih oblasti in najvišjih znanstvenih institucij. Skrb za znanstveno stran 
kongresa pa je imel posebni odbor, ki so ga sestavljali profesorji G. Astuti, 
A. Lombardo, P. F. Palumbo, E. Paratore in F. Valsecchi. /• 
Bil je to tipično delovni in potujoči kongres; udeleženci so si poleg omenje­
nih treh mest ogledali še več drugih krajev oz. zgodovinskih in drugih kul­
turnih spomenikov (Ostuni, Carovigno, Copertino, Galatone, Galipoli, Martina1 
Franca) ter poslušali 16 referatov, med njimi 7 s strani jugoslovanskih znan-
. stvenikov. 
Prebrane referate moremo po problematiki in vsebini združiti v štiri sku­
pine. V najobsežnejši, zgodovinski skupini se je v prvih treh dneh zvrstilo devet 
referatov. Uvodno besedo, ki je bila hkrati prispevek k splošni problematiki 
obravnavane snovi, je imel P. F. Palumbo. V njej je poudaril zlasti mnogo­
vrstnost povezav dežel na obeh straneh Jadrana skozi vsa zgodovinska obdobja, 
hkrati tudi pomembnost znanja teh povezav, med drugim tudi zaradi medseboj­
nega razumevanja narodov in ljudstev. Ch. Verlinden, profesor univerze v Gentu 
(Gand), je v svojem referatu (Le relazioni economiche fra le due sponde' 
adriatiche, nel basso Medio Evo anche in rapporto al commercio degli Schiavi) 
dal predvsem rezultat svojih raziskav o trgovini s sužnji slovanskega izvora 
v poznem srednjem veku na Jadranskem prostoru.* Malo pa se je dotikal trgo­
vine med obema področjema nasploh. Za njim je podpisani dal sintetični prikaz 
vseh poglavitnih gospodarskih povezav dežel na obeh straneh Jadrana v času 
od XV. do XVII. stoletja (Le relazioni economiche tra le due Sponde dal secolo 
XV al XVII).- Pri tem je posebno poudaril velik obseg teh povezav, dalje vlogo 
jugoslovanskih dežel v teh povezavah in končno tudi vlogo masovnega izselje­
vanja slovenskega življa v Italijo v obravnavanem obdobju. Hkrati je naglasu, 
da bi moglo samo obojestransko, jugoslovansko in italijansko, proučevanje te 
problematike dati odgovore na številna obstoječa vprašanja in probleme. Na­
slednji dan je G. Forni, profesor univerze v Genovi, v svojem referatu prikazal 
vlogo prebivalcev iz Dalmacije v4 ravenski mornarici v zgodnji cesarski dobi 
rimskega imperija (Dalmati e flotta di Ravenna). C. Capizzi, član Pontificio 
Istituto Orientale, dober poznavalec raznih teoloških in cerkvenih vprašanj 
iz prvih stoletij srednjega veka, je v podrobni, čeprav nekoliko hipotetični 
analizi prikazal prizadevanja princese Anicije julijane za unijo zahodne in 
vzhodne cerkve v 519. letu (L'intervento di Anicia Giuliana nell'unione ecclesi­
astica del 519). Pravnih aspektov francoske uprave Ilirskih provinc.se je lotil 
C. Schwarzenberg s pravne fakultete v Rimu. Dal je zlasti pregled upravne 
organizacije in osnovnih pravnih in drugih načel, na katere se je uprava naslo­
nila (Aspetti giuridici dell' amministrazione napoleonica delle Provincie illiriche). 
Precej zanimanja sta zbudila na podlagi arhivskega gradiva napisana referata 
S. Mijuškoviča in M. Miloševića, ravnatelja oz. podravnatelja državnega arhiva 
v Kotoru. Prvi je dal zaokroženo sliko razvoja in vlogo primorskih mest Bara 
in Kotora za srbske dežele in povezave srbskih vladarjev z njima ter njihove 
težnje od 12. do 14. stoletja (Bari, Cattare e i dinasti serbi dei secoli XII—XIV). 
Drugi pa je orisal najpomembnejše zgodovinske procese v Boki Kotorski, se 
dotaknil gospodarskega razvoja, vloge največjih tamkajšnjih mest in jih strnil 
v zelo plastično napisani referat (Processi storici più salienti delle Bocche di 
Cattaro dal XVI al XVIII secolo). E. Schwarzenberg, advokat iz Rima, pa je 
* Prim., Ch. Verlinden, L'esclavage sur la côte dalmate a/u bas moyen âge, v Bulletin 
de 1' Institut historique belge de Home 41 (1970),^str. 57—140. 
144 
v svojem obsežnem referatu (Il nome di Adria e dell'Adriatico nelle ricerche 
antiche e moderne) prikazal posamezne teorije o izvoru obeh terminov ne da bi 
pri tem posegel v reševanje nakazane problematike. 
Njegov referat je bil nekak prehod v naslednjo, lingvistično skupino refe­
ratov, ki sta jo sestavljala referata Z. Muljačića in R. Vidovića, profesorjev v 
Zadru in Splitu. Prvi se že daljši čas sistematično ukvarja s slovansko leksiko 
v italijanskih govorih in sledi posameznim italijanskim izpeljankam iz slovan­
skih besed po posameznih krajih in dialektih Italije.* V referatu (Contatti les­
sicali fra la Croazia e l'Italia centrale e meridionale) se je omejil predvsem na 
razprostranjenost izpeljank glagola mucati v srednji in južni Italiji. Drugi 
referat (Alcuni cenni statistici sull'influsso del lessico italiano sul dialetto croato 
[čakavo] della città di Spalato) pa je zajel avtorjeve raziskave, ki gredo v 
obratni smeri. S kvantitativno metodo je sledil razvoju uporabe italijanskih 
besed in njihovih slovanskih izpeljank v čakovskem dialektu Splita. Ugotovil 
je, da je bil v prejšnjem stoletju odstotek italijanske leksike izredno visok, da 
pa se je že med obema vojnama občutno zmanjševal in se je po osvoboditvi 
skrčil na zelo majhen odstotek. 
Tretja skupina referatov je segla na umetnostne zgodovinske povezave obeh 
obal in dežel Jadrana. Ker je odpadlo predavanje I. Petriciolija iz fakultete 
v Zadru, sta bila zadnji dan kongresa na programu le dva referata. O povezavah 
med slikarji 16. stoletja v Apuliji in v Dalmaciji na primerih N. Lazarića, A. 
Rizza, A. in D. Bizzamana ter Madoneria je govoril in nakazal stilne značil­
nosti akademik C. Fiskovič iz Splita (Alcune relazioni tra i pittori del Cinque­
cento in Puglia e in Dalmacia), a o relacijah med neoklasicističnim slikarstvom 
v Dalmaciji in slikarjem Carmelom Reggio je poročal K. Prijatelj, direktor 
galerije v Splitu. (La pittura neoclassica in Dalmacia e il pittore palermitano 
Carmelo Reggio.) Z analizo stila in motivike obravnavanih umetnin sta po­
kazala na obojestransko oplajanje umetniškega snovanja. 
V zadnjo skupino referatov na kongresu pa gre strniti prikaze arhivskega 
gradiva iz italijanskih arhivskih ustanov, ki se navezuje na povezavo dežel na 
obeh straneh Jadranskega morja. A. Lumbardo, profesor univerze v Rimu in 
eden najvidnejših arhivskih delavcev y Italiji, je v svojem referatu (Relazioni 
archivistiche con l'altra Sponda) z vidika arhivistike prikazal povezavo obeh 
obal Jadrana. Zelo podrobno je nato obravnaval arhivsko gradivo v marki-
žanskih arhivskih ustanovah direktor državnega arhiva v Anconi dr. L. Lume 
(Carte marchigiane in sussidio del 'Codice diplomatico • delle due Sponde'). 
Težišče obravnave je bilo zlasti na prikazu fondov in serij, ki bi prihajale v 
poštev pri izdaji virov, nanašajočih se na povezane obeh strani Jadrana. Direk­
tor državnega arhiva v Bariju dr. P. de Bari pa je v svojem referatu nanizal 
predvsem vsebino večjega števila aktov, ki se vežejo na trgovce in padrone 
iz dalmatinske obale v Bariju. Vsi trije referati so nedvoumno pokazali, s 
kakšno vnemo so 'se italijanski kolegi lotili priprav za izdajo posebne zbirke 
virov za zgodovino povezav dežel na obeh straneh Jadanskega morja. 
Prav problemom zbornika je bilo posvečeno eno celo delovno dopoldne 
kongresa, na katerem je bilo posvetovanje o pripravah za to široko koncipi­
rano zbirko virov z delovnim naslovom Codex diplomaticus (oziroma Codice 
diplomatico delle relazioni fra le due Sponde adriatiche), kjer naj bi sodelo-
• vali italijanski in jugoslovanski znanstveniki. O konceptu zbirke, o njenih 
serijah in vsebini, o načinu publiciranja, o tem, kako daleč so že priprave za 
to zbirko itd. jè poročal P. F. Palumbo, eden najvidnejših pobudnikov in 
animator cele akcije. Posebej se je zadržal na konceptu m vsebini zbirke. 
Vanjo bi sodili najznačilnejši dokumenti različnih področij zgodovine, umet­
nostne in pravne zgodovine, zgodovine kulturnih povezav, literarne umetnosti 
itd. Pri tem se izdajatelji seveda ne bi ustavljali samo na virih o direktnih zve­
zah, marveč bi upoštevali zelo široko tudi vplive in se teritorialno ne bi ome-
* Npr. Scambi lessicali t ra l 'Italia meridionale e la Croazia, v Abruzzo. Rivista dell'Isti­
tuto di studi abruzzesi 7 (1969), str. 46 si. in Su alcune voci italiane di origine croata, v Atti, 
del VII convegno del Centro per gli studi dialettali italiani, Torino—Saluzzo 1970, str. 191 si. 
10 Zgodovinski časopis 145 
jili zgolj na obalna področja oben strani Jadrana, temveč bi zajeli celotno 
ozemlje, do kamor sežejo tudi vplivi, direktnih povezav. Zbirka bi bila pisana 
— razen besedil objavljenih virov — v angleščini, in bi bila opremljena z vsem 
potrebnim znanstvenim aparatom ter obsežnimi uvodi (če bo potrebno tudi 
ob posameznih virih). ' 
Sodeč po poročilu, je ta akcija z. italijanske strani dobila že precej utrjene 
organizacijske oblike in jo vodi stalni znanstveni odbor (v isti sestavi kakor ob 
začetku poročila navedeni znanstveni odbor kongresa). Le-ta je organiziral tudi 
že konkretno delo na posameznih serijah kodeksa. O vsem tem jugoslovanski 
udeleženci, ki so delovali pri diskusiji, seveda niso mogli ničesar konkretnega 
poročati. - , i ' 
Zamišljeni načrt pa je vsekakor izredno pomemben in interesanten za vse 
jugoslovanske dežele, saj se z njim na široko odpirajo možnosti za načrtno delo 
na označeni problematiki, prav tako pa tudi možnost, da prodremo v svet 
z znanstveno resnico v vrsti vprašanj jadranskega prostora, da ovržemo številna 
napačna gledanja, interpretacije in trditve ter da osvetljimo mnoga vprašanja 
v odnosih in povezavah z deželami na oni strani Jadrana. Prav to nas zave­
zuje, da pri projektu sodelujemo in se vanj z vso odgovornostjo vključimo. 
Treba pa je tudi na naši strani spraviti akcijo v široko organizirane oblike, 
ki bodo pogoj za uspešno delo na tem obsežnem projektu. Le na osebni iniciativi 
sloneče dosedanje delo ne bo moglo dati večjih rezultatov pri akciji, ki bo 
zahtevala trud več generacij. 
Kongres je bil, čeprav so se nekatera zasedanja začenjala tudi s precejšnjo 
zamudo, ki gre predvsem na račun potujočega značaja kongresa, dobro orga­
niziran in je v splošnem lepo uspel. Celotno delo kongresa je ponovno pokazalo 
vso raznoliko problematiko obravnavane snovi; njegovi rezultati pa se bodo 
lahko podrobneje ocenili ob prispevkih, ki jih bo v celoti objavila Revista 
Storica del Mezzogiorno, glasilo- Società Storica di Terra d'Otranto v Lecce. 
Ob zaključku poročila pa menim, da je potrebno izreči misel, da bi bilo podobna 
mednarodna srečanja nujno organizirati tudi z naše strani. 
Ferdo Gestrin 
PETO ZASEDANJE ČEŠKOSLOVAŠKO-JUGOSLOVANSKE ZGODOVINSKE 
KOMISIJE V PRAGI NOVEMBRA. 1971 
V- okviru jugoslovanskih mednarodnih zgodovinskih zvez na področju 
zgodovinskih znanosti je začela leta 1966 z delom češkoslovaško-jugoslovanska 
(ali jugoslovansko-češkoslovaška) zgodovinska komisija. Podobnih dvostranskih 
oblik sodelovanja je bilo zlasti na češkoslovaški strani precej. Vsebina in način 
dela sta se razvila ob praksi in izkušnjah; komisija se je sestala prvič v Pragi 
novembra 1966, drugič v Zagrebu 1967, tretjič v Bratislavi 1968, četrtič v Sara­
jevu in Mostarju 1969 in petič v Pragi 1971. Komisija je sestavljena iz dveh 
sekcij, češkoslovaške in jugoslovanske, od katerih ima vsaka svojega pred­
sednika, tajnika in do 10 članov. Jugoslovanski del komisije je vodil od začetka 
do svoje, smrti pokojni J or jo Tadić — umrl je, za vse nepričakovano, 1. oktobra 
1969, tri dni potem, ko smo se poslovili od njega, polnega delovnih načrtov in 
vedrega razpoloženja na železniški postaji v Čapljini; zdaj ga vodi Nikola 
Petrovič iz Istorijskega instituta v Beogradu. Češkoslovaški del komisije je 
vodil prva štiri leta Bedrich Šindelar iz Brna, sedanji predsednik pa. je Josef 
Koči iz Prage (Češkoslovaška akademija znanosti). Komisija se sestaja pravi­
loma vsako leto, enkrat v eni, drugič v drugi državi. Delo na zasedanjih je 
dvojne vrste. Na eni strani so tu referati z zgodovinskih področij, ki zanimajo 
obe strani, s koreferati in diskusijami o njih. Tako smo npr. v Bratislavi leta 
1968 poslušali referat V. Hrochove iz Prage o problematiki srednjeveških mest, 
zlasti onih s področja bizantinskega cesarstva in bizantinskega kulturnega 
kroga. Sarajevsko-mostarski sestanek je bil v glavnem posvečen zgodovini 
in problematiki revolucije leta 1848 pri vseh naših narodih; referat o tem 
so pripravili Vaclav Začek (njegovo predavanje je izšlo v Godišnjaku Društva 
i 
146 
v 
lstončar.a Bosne i Hercegovine 18, 1968—1969, pod naslovom Nacionalno-poli-
tičko kretanje za vrijeme revolucije _ 1848. godine), Nikola Petrovič (Srbi in 
Romuni v revoluciji 1848), Julius Mesaroš (o češkoslovaško-madžarskih disku­
sijah o revoluciji), Bedfich Šintelar (o tipu revolucije 1848). Na zasedanju 
v Pragi novembra 1917 sta bila na programu dva referata: češkoslovaški o 
habsburški monarhiji v letih 1849—1860/61, ki sta ga sestavila Josef Kolejka 
in Richard Pražak z brnske filozofske fakultete, ter o razvoju volilnih sistemov 
v habsburški monarhiji 1861—1914, ki sem ga pripravil jaz. Znanstvenega 
dela komisije se seveda ne udeležujejo samo njeni člani, ampak tudi zdaj 
večji zdaj ožji krog zainteresiranih zgodovinarjev, zlasti s področja, kjer je 
zasedanje. Druga vrsta dela komisije je registriranje, koordiniranje, spodbu­
janje medsebojnega sodelovanja na področju zgodovinske znanosti. Nešteto 
je problemov, ki so enako zanimivi za obe strani: od zgodnjih stoletij srednjega 
veka s Samovo državno tvorbo, Veliko Moravsko, Kocljem ter Cirilom in Me­
todom, pa do skupnega političnega boja v habsburški monarhiji, dela v emi­
graciji in doma med prvo svetovno vojno, da ne govorimo o še novejših časih. 
Treba je priznati, da so pri proučevanju naših medsebojnih stikov Čehi in 
Slovaki daleč pred nami Jugoslovani. O tem priča zbornik člankov »Češko-
slovensko a Juhosldvia«, ki je s podnaslovom »iz, zgodovine češkoslovaško-
jugoslovanskih stikov« pod uredništvom Josefa Hrozienčika izšel v Bratislavi 
(1968, 444 strani) — prispevki so po večini s simpozija češkoslovaško-jugoslo­
vanskih zgodovinarjev v Bratislavi septembra 1966; o tem priča zelo intere­
santna knjiga »Slovenska politika y strednej Europe 1890—1901«, ki jo je napisal 
Milan Krajčovič (Bratislava 1971, 303 strani) in govori o sodelovanju Slovakov, 
Romunov in Srbov; o tem priča jugoslovanska zgodovina (Dëjiny Jugoslavie, 
Praha 1970, 515 strani), kolektivno delo pod uredništvom Vdelava Začka in 
Vaclava Starčeviča, »prvo zgodovinsko delo o zgodovini jugoslovanskih naro­
dov, napisano s poljudno-znanstvenega stališča, pri nas (tj. v ČSSR) nasploh 
kakor je rečeno v uvodu; o tem priča pripravljajoča se velika znanstvena pu­
blikacija o Čehih in Jugoslovanih v preteklosti, ki jo pripravlja skupina so­
delavcev na Češkoslovaški akademiji znanosti in o kateri je na zadnjem zase­
danju komisije v Pragi poročal njen glavni urednik Vaclav Začek, eden naj­
boljših poznavalcev češkoslovaško-jugoslovanskih stikov v 19. stoletju; o tem ' 
priča vrsta člankov v različnih časopisih, zlasti pa v reviji Slovansky prehled 
— da navedemo samo nekaj primerov. Od češkoslovaško-jugoslovanskega sode­
lovanja na zgodovinskem področju iz zadnjega časa smo mogli na praškem 
sestanku registrirati zlasti simpozij v Bačkem Petrovcu (1969), središču Slova­
kov v Jugoslaviji, ter simpozij v Beogradu (1971), ki sta ga priredila beograjski 
Institut za savremenu istoriju ter bratislavski Ustav dejin europskih sociali-
stickyck krajin. 
. Vasilij Melik 
147 
IN MEMORIAM 
DR. MAKS MIKLAVČIČ 
Dr. Maks Miklavčič, ki je omahnil pod udarcem srčne kapi v zgodnjih 
jutranjih urah 19. julija 1971 v Poljanah ob Poljanski Sori, je bil rojen pred 
skoraj 71 leti, 11. oktobra 1900 v zaselku Dolenje Ravni pod Blegošem nad Po­
ljanami. Po maturi v »zavodih« v Šentvidu (1920) je študiral najprej bogoslovje 
in bil posvečen za duhovnika 29. junija 1923, nato pa je študiral še zgodovino 
in zemljepis na filozofski fakulteti v Ljubljani (diplomiral 1929), kjer > si je 
šestnajst let pozneje pridobil tudi doktorsko čast (promoviran 21. IV. 1945). Na 
škofijski, gimnaziji v Šentvidu je učil »zemljepis in zgodovino« od oktobra 1928, 
do diplome kot začasni predmetni učitelj, "nato kot suplent in profesor; to delo 
je nadaljeval med vojsko v Ljubljani, kamor se je zavod moral umakniti pred 
nemško okupacijo, do 1945. Obenem je opravljal od 1937 naprej vzporedno s 
šolskim delom tudi naloge škofijskega arhivarja. Tako je bil 1946 zaradi tega 
dela sprejet med osebje današnjega Arhiva Slovenije, toda že od zimskega se­
mestra 1947/48 naprej je bil obenem najprej honorarni predavatelj (gl. Sezname 
predavanj na univerzi v Ljubljani 1947/48 do 1951/52; po Cerkvi v Sloveniji, 
1971, 35, podatki niso jasni), od 1952 naprej pa stalni akademski učitelj (1952 
kot izredni, 1970 kot redni profesor) »cerkvene zgodovine«. Do konca študijskega 
leta 1949/50 je predaval le občno cerkveno zgodovino v srednjem in novem 
veku, medtem ko je seminar porabljal za obravnavanje »virov za cerkveno zgo­
dovino Slovencev«, od 1950/51 naprej pa je predaval posebej »občno cerkveno 
zgodovino« (po smrti prof. Lukmana 1958 razširjeno tudi na prva tri stoletja 
krščanstva ter na patrologijo) in »cerkveno zgodovino Jugoslavije«, medtem ko 
je porabljal seminar zlasti za uvajanje v pomožne zgodovinske vede. Ves ta čas 
je vodil tudi škofijski (od 1961 nadškofijski) arhiv v Ljubljani. V zadnjem 
študijskem letu (1970/71) je opravljal tudi naloge dekana teološke fakultete.. • 
Življenjska pot mu je torej od vsega začetka profesorskega dela tekla po 
več tirih. Kljub poklicnemu delu namreč duhovniških nalog ni jemal nalahko, 
še posebej po stiski za duhovnike po 1945, ko so mu precej časa in za znanstve­
no delo potrebnega notranjega miru jemali tudi odborniško mesto pri duhov­
niškem Cirilmetodovem društvu, zamere zaradi tega na eni in posredovanja 
pri urejanju mesta duhovnikov v novem svetu na drugi strani. Mnogo časa 
je zahtevalo tudi delo v arhivu in njegovo urejanje, v katerem je dosledno uve­
del načelo provenience arhivalij (prvo poročilo pod 29 [v priloženi bibliografiji], 
podrobnejše, nepodpisano v Vodniku po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, 555 
do 563). Vrh vsega pa kaže že njegova bibliografija, da je potreboval pri vsaki 
novi poklicni nalogi zaradi svoje vestnosti pri pripravljanju nanjo sorazmerno 
mnogo časa in mu ga ni preostajalo veliko za pisanje. Gotovo ne more biti le 
naključje, da je objavil v prvih devetih letih učiteljskega dela na šentviški 
gimnaziji osem ocen, ki pa so se začele množiti šele od 1934 naprej, ko kaže na 
osvobajanje bremena prvega časa tudi dovolj obsežno sodelovanje pri »Kra­
jevnem leksikonu Dravske banovine«, 1937 (pregled cerkvene uprave, 8—12; 
zemljepisni podatki za sreze Kamnik (s Sv. Ilešičem), 175—209, Kranj, 232—253, 
Radovljica (s Fr. Pehgovom), 525—546, Škofja Loka, 571—588; podatki o umet­
nostni zgodovini za iste sreze razen za Škof jo Loko). Tudi odkar je februarja 
1937 prevzel škofijski arhiv, ga je to zaposlilo na podoben način in vnovič se 
mu je do začetka vojske zvrstilo le osem ocen, tako da se je šele v dveh član­
kih 1940 (19, 21) nekako razmahnil in pokazal svoje značilne poglede na zgo­
dovino nasploh in na potrebe slovenskega zgodovinopisja in njegove naloge 
149 
y narodnem življenju posebej. Do konca vojske je bilo poglavitno delo posve­
čeno arhivu in reševanju škode, ki jo je utrpel v zaklonišču pod Gradom (29), 
zlasti pa disertaciji, ki jo je pripravljal že od študentskih let (32); "poleg tega 
se je zvrstilo vnovič le nekaj nekrologov in ocen. Končno mu je znanstveno 
delo za dolgo časa zavrlo tudi novo delo na fakulteti, kjer je trajalo preko de­
set let, preden je bil z rokopisi svojih predavanj toliko zadovoljen, da jih je 
izročil bogoslovcem in so jih razmnožili kot svoj študijski pripomoček (78, 79). 
Med 29 objavami v časopisih in drugod iz tega časa sta le dva (58 o Schönlebnu, 
64 o glagolici pri Slovencih) načenjala na novo pomembna vprašanja na znan­
stvenic ravnim, sedem prispevkov v ZČ in SBL (37, 38, 43, 44, 45, 47, 49) pa je 
prinašalo več ali manj novosti v obliki biografij zgodovinarjev ali v ocenah; 
večino drugih objav pa sestavljajo bolj ali manj prigodniški članki v Nòvi 
poti. Da ga je pri tej obliki javnega dela res oviralo prav tankovestno priprav-
ljanje na poklicne naloge pa toliko bolj potrjuje ugotovitev, kako široko se je 
razmahnil, ko je do okr. 1960 v glavnem dokončal besedilo svojih predavanj: 
od 1960 do 1971 je objavil 99 del, med njimi slovensko, jugoslovansko in del 
občne cerkvene zgodovine (81, 78 in 159, 79), zlasti pa (z Jožetom Dolencem) še 
dva obsežna zvezka »Leta svetnikov« (141, 154) ter skoraj pol stotine prispev­
kov v zadnjih zvezkih SBL (66—77, 105—140). Po skušnjah, s kolikšnimi teža­
vami smo od njega poprej dobivali obljubljene prispevke (ali pa jih sploh ni 
bilo), se zdi obseg njegovega dela, ki ga kaže bibliografija dobrega zadnjega 
desetletja njegovega življenja, naravnost neverjeten. Tako neverjeten, da se 
druži z veseljem nad tem obilnim sadom tudi grenka misel, ali ni bil tempo 
pripravljanja Leta svetnikov za njegovo naravo in navade prehud in roki pre­
ostri, ko pa se je temu pridružilo še delo fakultetnega dekana, ki prav tako 
postavlja še ostrejše roke pri delu, je ves časovno preostro odmerjeni napor 
izzval značilno bolezen preutrujenosti našega časa — srčni zlom. Ko bi prav 
njemu, ki ni znal na nobeno prošnjo reči »ne«, previdneje nalagali bremena, 
nemara ne bi danes stali pred vprašanjem, kdo bo poprijel tam, kjer je omah­
nilo njegovo pero. 
Kakorkoli pa je bilo Miklavčičevo poklicno delo dolgo razdrobljeno in se 
mu je šele v zadnjih desetletjih, ko je učil domačo cerkveno zgodovino na fa­
kulteti in ji sledil v nadškofijskem arhivu po virih, združilo v eno samo pot, 
pa so se vse njegove poti vendar že od nekdaj združevale v celoto v njegovem 
znanstvenem delu, s katerim se je za vselej in trdno zapisal v pot spoznavanja 
preteklosti slovenskega naroda. Privlačila so ga vselej zlasti vprašanja domače 
cerkvene zgodovine, med njimi vrsta takšnih,- ki jih srečujemo v delu visoko­
šolskih učiteljev cerkvene zgodovine v Ljubljani vsaj že od Grudna naprej, 
nekatera pa tudi že poprej. 
Le njegova prva — in med vsemi najbolj skopo in disciplinirano napisana 
— monografija o ureditvi župnij na Kranjskem do Jožefa II. in razmerju pred-
jožefinskih župnij do političnoupravne razdelitve dežele konec 18. stoletja (32) 
je povsem izven teh tradicionalnih tem našega cerkvenega zgodovinopisja. V 
tem delu se pozna vpliv Miklavčičevega prvega akademskega učitelja domače 
zgodovine, Ljudmila Hauptmanna, in disertacija pomeni pome'mbno dopolnilo 
Hauptmannovega dela o >postanku in razvoju Kranjske«. Sebe in, Hauptmanna 
je Miklavčič popravil še z dokazovanjem, da se je okrog 1200 že premaknila 
meja Kranjske preko grebena Gorjancev in da je zajela začasno tudi Vivodino 
(95). Ob disertaciji je obravnaval tudi jožefinski kataster, čigar vprašanj se je, 
večkrat dotaknil tudi drugje (10, 27).in nad dvajs.et let obljubljal v zvezi z no­
vimi najdbami v arhivu Slovenije posebno razpravo o njem, žal pa je ostala 
nenapisana. Prav zavezanost temu, hkrati zgodovinskemu in zemljepisnemu 
načinu dela se je kazala, tudi v izdelavi več zemljevidov s področja sloVenske 
cerkvene zgodovine za zgodovinski atlas naših narodov, ki ga pripravljajo naše 
akademije znanosti (gl. tudi 160). 
Mimo tega pa so ga pri tem pritegovali zlasti trije krogi cerkvenozgodovin-
skih vprašanj: širjenje krščanstva med alpskimi in panonskimi Slovani od Mo­
desta do Metoda ter postanek slovenskih molitvenih besedil (freisinški spome-
150 
nikü), glagoljaštvo nasploh in pri Slovencih posebej ter zgodovina ljubljanske 
škofije. Vse to se kaže seveda (za kompozicijo celotnih del gotovo premočno) 
tudi v njegovih večjih delih o celotni slovenski in jugoslovanski cerkveni zgo­
dovini, pa tudi v vrsti posameznih objav. 
Vprašanje pokristjanjevanja Slovencev je obravnaval največkrat v zvezi 
s Cirilom in Metodom (39, 87, 150, 151), kar pa porablja tudi za širšo primerjavo 
razlik v misijonski metodi frankovske, irske in vzhodnih cerkva (zlasti 47 ter 
159, str. 35—43), pa še ob vprašanju izvora freisinških spomenikov (143, 155) in 
v Letu svetnikov (141, str. 148—153 ob Pavlinu, 407 ob Amandu, 800—803 ob 
Zahariji, 852—855 ob Rupertu ter zlasti 877—885 ob Modestu). Prav ob tem delu 
pa je prišlo do polemik, ki jih bo zaradi Miklavčičeve smrti moral skleniti sedaj 
kdo drug. Spor v zvezi s Kolaričevo teorijo o postanku predloge freisinških spo­
menikov v krogu okrog patriarha Pavlina se je nadaljeval z novim, z napakami 
posejanim Kolaričevim napadom v Prostoru in času 1971; še težji pa je primer 
gosposvetskega župnika Mucherja, čigar pravcate napade na Cirila in Metoda 
(v knjigi z značilnim naslovom Die Sprache des Religionsunterrichtes in Süd-
kärnten, 1968) in na slovensko obiskovanje Gospe Svete je Miklavčič utemeljeno 
zavrnil z dognanji našega in svetovnega zgodovinopisja o solunskih bratih (150), 
zato pa je žel strasten vnovičen nestrpen napad (isti naslov z označbo II in 
dodatkom Der Herzogsbauer und sein Halsschlag, 1971), čigar način sestave 
nasprotuje vsakršni znanstveni metodi. Tudi na to delo bo naše zgodovinopisje 
še moralo v kratkem odgovoriti, a gotovo ne le doma. 
Glede glagoljaštva (64, 159 str. 43—93) je Miklavčič po pravici opozoril na 
nekaj novih najdb glagolskih zapiskov po drugi svetovni vojski in skuša z re­
vizijo gradiva obnoviti v le malo spremenjeni obliki (brez teze o usodni ločitvi 
od drugih Južnih Slovanov zaradi uvedbe latinice v protestantski književnosti!) 
nekdanjo Grudnovo teorijo o njeni vlogi. Vendar se z novimi najdbami po moji 
sodbi vprašanje ni'toliko spremenilo, da bi mogli sprejeti takšne sklepe. 
Največ novih dognanj pa je zvezanih z njegovim delom na zgodovini ljub­
ljanske škofije, ki se tudi včasih v večjem okviru skoraj premočno izraža (pri 
kompoziciji 81, ki je po nastanku ljubljanske škofije zelo močno oprta na za­
poredje ljubljanskih škofov). Glede postanka škofije oziroma njenega začetnega 
obsega se je v bistvu vrnil od Turkovih nazaj h Grudnovim tezam (s podrobno 
argumentacijo zlasti 82a, krajše pa je vprašanje načenjal večkrat). Za zgodo-
• vino škofije je pomembno tudi njegovo sodelovanje pri SBL, kjer je prispeval 
vestne in zanesljive življenjepise vrste škofov ter zlasti pri Petru Seebachu 
utemeljeno povsem revidiral vprašanje njegovega razmerja do reformacije (117). 
Drugo skupino njegovih prispevkov v SBL sestavljajo življenjepisi največ slo­
venskih duhovniških pisateljev (precej jezuitov) iz 17. in 18. stoletja. Njegovi 
prispevki brez dvoma spadajo med najboljše v SBL in se skoraj brez izjeme 
v zelo veliki meri opirajo na še neuporabljeno arhivsko gradivo. 
Večkrat se je lotil tudi širokih potez slovenske cerkvene zgodovine, dvakrat 
le v kratkem pregledu (93 in 94 v celoti, 160 do reform Jožefa IL), enkrat v 
okviru cerkvene zgodovine Južnih Slovanov (78, v 159 z nekaterimi majhnimi 
dodatki ali popravki), enkrat posebej v obliki 31 pridig, 81). Predavanja so pri 
tem namer jena bolj v vprašanja, ki so mu bila posebno blizu; želel je očitno 
govoriti in učiti zlasti o tem, kjer se mu je zdelo, da more študente poučiti 
o novem in o svojih dognanjih. Po njegovem pripovedovanju pa so bila »skrip­
ta« le očrt, ki ga je pri predavanjih dopolnjeval tudi o vprašanjih, ki z raz­
množenim besedilom niso bila zajeta. Ključna vprašanja so mu bila očitno po­
kristjanjevanje, glagoljaštvo, ustalitev cerkvene uprave v srednjem veku tako 
pri Slovencih kot pri Hrvatih, bogumilstvo, reformacija in jožefinske reforme. 
Pregled slovenske cerkvene zgodovine v pridigah (81), ki seže do Jegliča, je 
s tega stališča gotovo celovitejši (v srednjem veku se opira organizacijsko v ve­
liki meri na redove, od 15. stoletja naprej pa na zaporedje ljubljanskih ško­
fov, v katero pa vpleta seveda tudi druge komponente, npr. reformacijo, Mah­
ni čev nastop itd.). Seveda narava besedila — pridižno versko vzpodbujanje — 
pri tém vsebino marsikje enostransko usmerja, vendar je to gotovo najbolj Mi-
151 
klavcicev tekst.. V svojih razmišljanjih o zgodovini je namreč zelo močno po­
udarjal men pomen za oblikovanje sedanjega mišljenja (19, 21, 47), torej prav to 
kar je skušal uresničiti tu s cerkveno zgodovino. Prav v to vrsto pisanja spada 
tudi zadnje delo, ki ga je zapustil komaj ob začetku druge polovice, Leto svet­
nikov (141, 154; prim, tudi 100, 101, 104, 146, 147, 148). Poleg treznega in kri­
tičnega pisanja, ki se marsikje močno razlikuje ne le od z legendami napolnje­
nega starega'Kogacevega in Torkarjevega, marveč tudi od nedokončanega Zo-
retovega podobnega dela, je treba podčrtati posebej velik posluh za vse, kar je 
zvezano z domačo slovensko, pa tudi sicer z južnoslovansko in slovansko zgo­
dovino, ne te v mejah katoliške cerkve. Čeprav spet ob enostransko usmerjeni 
vsebini določeni po namenu dela za versko življenje, je to delo brez dvoma 
pomembno za seznanjanje z velikimi kompleksi evropskega kulturnega življe­
nja m mišljenja, posebej do konca srednjega veka. Miklavčičeve izšolane kri­
tične in vselej na vire oprte presoje ter temeljitega znanja o slovenski cerkveni 
zgodovini bo nadaljevalcem gotovo zelo manjkalo. 
Bogo Grafenauer 
1925 
1937 
1929. 
1932 
1934: 
1935: 
1936: 
1938: 
1939: 
IMO: 
1941: 22. 
23. 
BIBLIOGRAFIJA ZGODOVINSKIH SPISOV 
. Dr. Krek in študenti. Socialna misel 4, 1925 205—208. 
. Slovenstvo. Dijaški koledarček 1„ 1927/28; 87—89. 
. O c : Slovenci v desetletju 1918 do 11928 (M. M.). Križ 2, 1929, 58—59. 
. Oc : Franc Terseglav Med nebom in zemljo. DS 45. ,1932, 249^253 (poleg ocene 
polemika z oceno J. Turka v Bogoslovnem vestniku). 
' § £ ' : » ^ П « 0 0 1 ^
0 5 ' Z S o d o T ™ a * Slovencev od naselitve do reformacije. DS 47, 1934 
o d a n i h ' p r J e l o r o v r C n e J S e m n a C P a r k U Z a S l 0 V e n S k ° n a r 0 d m ° i i Y l i e a i ° 
• O c : Fr. Ks. Lùkman, Martyres Christi. DS 48 1935 541. 
. Oc. : Anton Melik, Slovenija Ш. DS 49, 1936 114—11б'. 
' veinée 5°J a 93 k , n Ì r i23 . ^ ™ ' ^ ^ ^ 4 " : Z ^ đ o T i n s k i d r ° b c i župnije Tržič. Slo-
• O c : Anton Melik, Slovenija 1/2. DS 50 1937, 115^117 
' D s ' : 5 0 F r ? 4
n 3 7 Z ^ e r < Q , P l ; e b i T a ' ! , s t ™ n ? Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. 
US su, 1,9̂ 7, 192-H193 (s poudarjanjem za trezno presojo sodobnega slovenskega polo­
žaja; v oceni napoveduje bližnjo objavo aktov o jožefnski davčni reformi iz du-
najsKin arhivov). 
' R c - : L r a n f G r ' T e c . Slovenski knez Kocelj. GMS, 19, 1938, 1*1-1*2 
' J^r ^ t P i ,„- П с д е ^ K l i l t u ^ - u n d Kirchengeschichte des Jauntales. Dekanat Ebern-
k n i M Z t - 9 j 8 - i Ć a S ? 5 ' ^ 8 - 1 9 3 9 - " 9 - 1 2 0 (s posebnim poudarjanjem, da manj­
kajo podatki o slovenstvu obravnavane pokrajine, da niso navedena sistematično 
slovenska krajevna imena ш pod.) 
O c : Dr. jur . et pb.il. Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranja. Mladika 20 1939 111—412 
kakaovo°s?f s f e 3 5 l o r ? S k a 2Sodovinska knjiga zadnjih let, knjiga, kakršne po 
KaKovosti Movenci doslej se nismo imeli«). . J O . F « 
?£' i?*,*' r L , ! ^ a 1 ' , P r o b l e m e a u * <Ц* Frühgeschichte der Slowenen. Mladika 20, 1,939, 
Maïovîm 'fezam) Р ° т е П а ^ '* s l o T e n s k e z S ° d ° ™ e zapira kritični pristop k 
žuljm^tdš*^ M a 1 , Z g o d o v i l ; a , ? l 0 T enskega naroda, 16. zv. Cas 34, 1939-1940, 
k r î i k o oremafo n n J T r " u ? ° ^ T l J a . d a ^ P 1 " ™<»пје obdobje obravnavano pre-' 
kratko, premalo poglobljeno in da je obravnava preveč razdrobljena). 
n : J # n e z v " d e r Jinegmja Ema, naša prva svetnica. Cas 34 1939—1940 241 (M. M ) 
(М7М j™" 0 B e r n l k ' Z S ° d ( m n a f a « Domžale. П. knjiga. 'Cas 34, 1939-1940, 242 
Pomembna gornjegrajska osemstoletnica. Slovenec 68, 1940 št 80 
ШП iTMl^ Razmišljanje ob novi Mohorjevi Občni zgodovini. Mladika 21 
posebej pri Slovfncih) n e r a z m i s l j a n j e o pomenu zgodovine za narodno življenje,' 
4KAr) f i7^?ÌS k Ì l t?d e?»4„Z b i°- r I \ Ìk- P r e d a v a n J akademskega kulturno-sócialnega tedna 
n ^ S Zarje T letu 1939. Ljubljana 1940. Dejanje 3, 1940, 336-340 (pomen knjige j e 
poudarjal večkrat tudi v svojih prispevkih po 1945). 
(Janez Gornik) Za slovensko zgodovino. Dejanje 3, 1940, 336-340 (podobno kot pod 
19 posebej s kritično oceno stanja slovenskega zgodovinopisja glede sinteze in 
položaja slovenske zgodovine na univerzi). 
Dr. Firan Trdan. (In memoriam.) GMS 22, 1941 139—140. 
O c : Metod Mikuž, Vrsta stiskih opatov. GMS 22, 1941, 150. 
152 
24. O c : Stephan Singer Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales. Dekanat Ebern­
dorf. Kappel 1938. GMS 22, Љ941, 150. 
25. Sv. Mohor, Mohorjeva družba pa — ljubljanska škofija. Koledar MD 1942 (1941), 
1942: 26. O c : D T . Mladen Lorković, Narod i zemlja Hrvata. GMS 23 1942, 103—104 (le referat 
o tezaih). , 
27. O c : H. Pirchegger, Die kirchliche Einteilung der Steiermark von 1783 — Die 
Grafschaften der Steiermark im Hochmittelalter. GMS 23, 1942 106—109 (primerjava 
s Kranjsko, nekaj podatkov ,o pripravljanju jožefinske davčne regulacije na 
Kranjskem). 
1943: 29. Urejanje in reševanje škofijskega arhiva. ZUZ 19. 1943. 71-80 (z opisom sestavnih 
delov arhiva in zgodovino njegovega urejanja).' 
30. O c : Dr . Rudolf Kline, L'attuazione della legislazione ecclesiastica di Giuseppe II 
nell'.archidiocesi di Gorizia. GMS 24, 1943, 1131. 
31. O c : Anton Slomšek, Blaže in Nežica. Priredil dr. Vinko Вгшпеп. GMS 24 1943 
131—132. 
1945: 32. Pred jožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave GMS 23—96 
1|944—1945 (1943), 3—64 in zemljevida Cerkvene uprave na Kranjskem pred "jožefinsko 
preuredbo (1782—1785) in Nabornih okrajev 1. 1780 in 1787. Tudi posebni odtis kot 
»mavguralna disertacija«, Ljubljana 1945. 
33. Dr. Anton Breznik. (In memoriam.) GMS 25—26, 1944—1945, 109—1(10. 
34. O c : Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo. GMS 25—26, 1944—1945 113—IM. 
• -! ' S c ' : j F r \ , Kotnik, Misijonar Jernej Mózgan. Življenjepis. GMS 25—2б' 1944—1945 M6 
>b. Vrednost m pomen naših, žrtev. SPor. 6, 1945, št. 156 (19. X.). 
1949: 37. Dr. Rudolf Andrejka, bivši predsednik Muzejskega društva za Slovenijo. ZC 2—3 
1948—1949 (1949), 202—205. 
38. Pokom Franc. SBL, 7. sn., 1949, 430—431. 
Ж Slovence") n a * e S a d r U Š t ™ - N o v a p o t !• 1 9 4 9 ' . 1 2 ~ 1 3 (° Pomenu Cirila in Metoda za 
40. Pogled v zgodovino Kitajcev. Koledar MD 1)950 (H949) 172—181 
1950: 41. Deseti oktober. Nova pot 2, 1950, 181 (ob obletnici koroškega plebiscita) 
42. Dr. I r ancu Lukmanu. Ob sedemdesetletnici. Koledar MD 19511 (lf>50) 82. 
1951: f 43. Splošni zakon o državnih arhivih. ZC 5, 1951, 241—242. 
44. O c : Rudolf Egger, Der heilige Hermagòras, ZC 5 1951 330—333 
4 5 ' ? £ " , Ј о ^ а п R a d o n i ć . Rimska kuri ja i južnoslovenske zemlje od' XVI do XIX veka 
LO 5, 1951, 382—585. , 
46. Diogenova svetilka. (Ob jubileju F. S. Finžgarja.) Nova pot 3 1951 14-16 
47. Nasa zemlja m njena zgodovina. (Poudarek vzgojnih momentov v slovenski zgodovini 
,„ tel?° nadaljevanje razmišljanj pod 1.9 in 211.) Nova pot 3, 1951, 80—85 
48. Važna stoletnica. Koledar MD 1952 (1951), 68—71. 
1952: 49. Prešeren Janez Krst. SBL, 8. sn., 1952, 564—566. 
50. Naš rod in jezik v Koprščini. Koledar MD 1(953 (1952) 179—187. 
1953: 31. Koroška bolečina. Nova pot 5 1953, 84 86. 
Ж 211—af|e t l e t n Ì C e" ( K a p i t u l a c i J a Italije, kočevski zbor, AVNOJ.) Nova pot 5, 1953, 
1S>54: 53. Naš Trst im naša Istra. (Ob londonskem sporazumu o delitvi STO.) Nova pot 6 
19^4, .509—316. ' 
54. Biserna maša F. S. Finžgarja. Koledar MD 1955 (1954), 1110—113. 
Ü - Г 5 3 ^ 6 ' ^ ' J i- 1 9 5 3 : 5 3 - BenediHir.«- Slovenija, 433. - 56. Bogoslovje, Slovenija, 638-639. 
19?6: 57. EJ 2, 1956: Cisterciti, Slovenija, 383. 
1957: 58. Johann Ludwig Schoetnlëben, ein slowenischer Mariologe (1618-1681). Acta congressus 
* Mariologici — Mariani, Romae anno MCMLIV celebrati, Romae 1957 214—241 
19P8: 59. EJ 5, 1958: Gornji grad, 502. 
60. Ob vstopu v deseto leto. Nova pot 10, 1958, 1—5. 
61. Kraljica Mairija Tudor. (>Zgodovmsko pojasnilo k drami Marija Tudor - Regina ' 
Catholica«.) Nova pot 10, 1958 375—379. 
6 2 ' ^ S ' ^ - k i , - ^ d e ž v R l m u - ( 0 b s m r t i Р«а ' m i n nastopu Janeza XXIII.) Nova pot 10, 
1959: 63. Ob napovedi vesoljnega cerkvenega zbora. Nova pot lil 1959 341-356. 
M. lilagotica med Slovenci. Nova pot 11 1959 40^-51 ' ' 
1 9 6 0 : 65. EJ 4, 1960: Jezuiti, Slovenija, 528—529. 
SBL 9. s n 4 I960: 66. Rabatta Jožef grof, 1-2. - 67. Radlič (Radlic) Baltazar 7. -
68. Radojcic Nikola, 7 - 8 . - 69. Rasp, plemiška rodbina, 29-33, — 70. (z R. Andreiko) 
Rasp Maksimilijan Leopold, 34-35. - 71. Ravbar Krištof, 136-137. - 72. Rosolenz 
JatOD фб-137. — Ti. Sajovic Janez, 185. — 74. Samsa Janez, 198. - 75. Scarlichi 
Jakob 218^-2 ~~ V ' S c h e l l e n b n r S Jakob, 215—216. - 77. SchUlinger Janez 
78. Ogrodje za zgodovino Cerkve v Jugoslaviji, Cikl. okr. 1960 delno do 18. stol. (za 
<,UL, ölovence), delno sele do konca srednjega veka, brez navedbe izdajatelja. 114 str. 
on' Š,S j V 1 j a C e r k v e s Palrologijo. I. del, Ljubljana 1961 ciklostil. 
Narod dozoreva. (»Naše gledanje na dvajsetletnico 'vstaje«.) Nova pot 13 1961, 
->69—jto. 
1962: 81. Marija Mati naše vernosti. Smarnicè za jubilejno leto 1962 ob 500-letnici l jubljanske 
škofije. Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani 1962. ciklostil, 101 str. (Slovenska cer-
kvena zgodovina v tridesetih pridigah, v zadnji pa so podčrtane poglavitne poteze.) 
82. Ob petstoletnici l jubljanske škofije. Nova pot 14, 1962, 321. 
153 
82a. O zgodovinskih temeljih in razvoju l jubljanske škofije. Zbornik teološke fakultete 
v Ljubljani, 1962, 7—3Ì. 
82b. Hermogenes — Hermagoras. Zbornik teološke fakultete v Ljubljani, 1962, 363—367. 
83-86.-EJ 5, 1962: 83. Jurklošter, 163. — 84. Kartuzijanci, 220. — 85. Katolička crkva, 228—229. 
— 86. Lukman Franc Ksaver, 363. 
1963: 87. Genij svetih bratov sije v naše stoletje. Nova pot 15, 1963, 598—603. 
88. Sonce in sence nad Salzbnrgom leta 1963. Nova pot 16. 1963, 632—636 (kritična sta­
lišča ob I. salzburškem kongresu slovanske zgodovine). 
89. Zgodovinski pogled na cerkvene zbore. Nova pot 15, 1963. 86—89. 
90. Umrl j e mož, kdo j e še tak med nami? Nova pot 15, 1963, 390—395 (ob smrti nadškofa 
Vovka). 
1965: 91. Ob treh častitljivih grobovih. (A. Vovka, J. Ujčića in M. Toroša, govor na ljub­
ljanski teološki fakulteti lp. VI. 1964.) BV 25, 1965. 153—138. 
92. EJ 6, 1965: Pleterje, 515. 
93. Cerkvena središča za Slovenijo do srede 18. stoletja. Nova pot 17, 1963,. 469—477. 
94. Vloga slovenskih škofij v zadnjih dveh stoletjih. Nova pot 17, 1965, 478—482. 
1966: 95. Premik kranjske meje ob spodnji Krki v 12. stoletju. SAZU, I. razred. Razprave 
V, Hauptmannov zbornik, 1966, 01—141. 
96. Beograjski protokol kaže smer nove potil Nova pot 18, 1966, 157—159. 
97. Kliment Ohridski in njegova književna šola. BV 26, 1966, 255>—265. 
98. O c : Jože Stabej, Staro božjepotništvo Slovencev v Porenje, BV 26, 1966, 153—154. 
99. O'C: Knjižne novice iz poglavja: oglejski patr iarhat (izbor). BV 26, 1966, 154—156. 
100. Bibliotheca sanctorum. Izd Institute Giovanni XXIII nella Pontificia Università 
iLateranense, I—VI, 1961—1965 (A-Giust). pò okr. 650 str. BV 26, 1966, 306—309. 
1967: 101. »Leto svetnikov« zakaj in kako? Cerkev v sedanjem svetu 1, 1967, 29—31, 69—70. 
102. Podoba prve Cerkve pri Očetih. BV 27, 1967, 62—76. 
103. O c : Miroslav Ostravsky, Beiträge zur Kirchengeschichte im Patriarchate Aquileia, 
Kärntens Museumsschriften XXX, Celovec 1965 BV 27, 1967 154—156. 
104. O c : Bibliotheca Sanctorum, VU—VIM, 1966—1967 (—Marzio). BV 27,' 1967, 311—314. 
105.-140..SBL, 10. sn. 1967: ljD5>. Schneider Filip Neri, 231. — 106. Schneller Jožef, 231—232. — 
107. Schoettl Gregor, 234—235 (z Lukmanom). — 108. Schoettl Janez, 235. — 109. 
Schönleben Janez Ludvik, 236—240. — lilO. Schönleben (Schönlebl, Schönliebel) Ludvik, 
240—241. — 111. Schoss (Shoss) Matijaè 242. — 112. Schrattenbach (Schrottenbach) 
Sigmunt Feliks grof, 242—243. — 113. Schnrbi (Žurbi) Gašper, 247. — 114. Schweiger 
(Shbaiger) Volbenk Andrej , 251—252. — 115. Schweiger (Sbaiger, Shbaiger, Suaiger)-
Lerchenfeld, kranjska plem. družina, 252—254. — 116. Schwizen (Schwiz, Schwizer, 
Shbiz) Frame Karel, 255. — 11|7. Seebach (Sepach, Sepacher) Peter, 263—270. — 118. 
Seigerschmied Jožef (Marija), 276. — 119. Sembler Ambrož, 284. — 120. Sengenschmidt 
(Segenschmid, Sensschmid) Lovrenc, 288—289. — 121. Seyboldt Jakob 303. — 122. 
Siezenhcimb Adam Boštjan, 307. — Ц23. Siganins (Žigon) o. Sigismund, 307. — 124. 
SisentscheUi (Sisenthal, Zizenčeli) Jožef, 320 (z razlago tega psevdonima!). — 125. 
Skerpin Janez Krst., 328—329. — 126. Skerpin Janez Krst., 329. — 127. Skerpin (Škr-
pin) Žiga, 329. — 128. Skopec Andrej , 334. — 129. Sknbic Anton, 339—340 .— 130. 
Slavic Franc Ksav., 353. — 131. Smrekar Janez, 399. — 132. Smrekar Jožef, 399—400. 
— 133. Socher Albert, 402. — 134. Sontner Adam, 407—409 (z opozorilom na tedaj še 
neobjavljeno pismo škofu Hrenu v slovenščini, sedaj gl. Slovenščina v dokumentih 
skozi stoletja, 1971, 26—27). — 135. Spillhofer Maksimilijan, 424. — 136. Spizig 
(Spicig Spizik) Emerik, 426. — 157. (z M. Golio) Sprug Oton, 427—428. — 138. 
Srebrnič Josip, 429—431. — 139. Steiner (Stainer) Boštjan, 461. — 140. Steinzinger 
Anton, 465. 
1968: 141. (z Jožetom Dolencem) Leto svetnikov. Prvi del. (januar-marec). Izd. in zal. Zadruga, 
katoliških duhovnikov v Ljubljani 1968. 868 + VIH str. + 22 slik v pril. 
142. EJ 7, 1968: Schönleben Janez. Lndvik, 173. 
143. Trofenikove publikacije s področja naše kulturne zgodovine. BV 28, 1968, 274—286. 
144. O c : ' F r a n c Gornik, Bled v fevdalni dobi, Bled 1967. BV 28, 1968, 155—156. 
145. O c : Studi e Ricerche di Scienze Religiose in onore dei Santi Apostoli Pietro e Paolo 
nel XIX centenario del loro martirio, Rim 1968. BV 28 1968, 166—157. 
. 146. O c : Bibliotheca Sanctorum X, 1968 (—Rafols), BV 28, ©68, 157—159. 
147. O c : André Ravier D. J .—D. N., Sveti Bruno. Kartužija Pleterje 1968. BV 28, 1968, 
309—310. 
Џ8. O c : Jaklič — Solar, Friderik Baraga, 3. izpop. izd. BV 28, 1968, 311. 
149. O c : A. Paradžik, Dr. Josip Stadler, prvi vrhbosanski nadbiskup, BV 28, 1968, 512—314. 
1969: 150. O svetništvn slovenskih apostolov Cirila in Metoda. Nova pot 21, 1969, 1—10 (kritičen 
obračun z V7. Mucherjem. Die Sprache des Religionsunterrichtes in Südkärnten. Eine 
Entgegnung: Cyrill und Method, 1968). 
151. Jubilej slovenske književnosti. Obzornik 1969, 333—337. 
152. O našem jubileju in bogoslovni izobrazbi na Slovenskem pred letom 1919. BV 29, 
1969, 168—170. 
152b. (z Marijanom Smolnikom) Teološka fakulteta. Petdeset let slovenske univerze v 
Ljubljani. 1919—1969. Ljubljana 1969, 565>—573. 
153. O c : Kartuzijanci. Po francoskem izvirniku priredil D. N. BV 29. 1969. 434—436. 
~ 1970: 154. (z Jožetom Dolencem) Leto svetnikov. Dragi del (april—junij). Izd), in zal. Zadruga 
katoliških duhovnikov v Ljubljani 1970. 689 + VII str. + XVII slik v pril. 
155. Prvi in dragi vatikanski koncil. Nova pot 22, 1970, 1451—153. 
156. Nova »zgodovinska« dognanja Rudolfa Kolariča. BV 30, 1970. 261—265. 
157. Draga naj nam bo — draga! NRazgl. 19/1970, št. 21 (1)3. XI.), 632—633. 
154 
\ 
158. Prof. Stanko Cajnkar. Ob sedemdesetletnici. NiRazgl. 19/1970 (23. XII.), 725—726. 
158a. Ludvik Mođest Golia. In memoriam. ZC 24, 1970, 101^102. 
1971: 159. Zgodovina cerkve v Jugoslaviji. Ponatis. Ljubljana 1971. Ciklostil, Izd. in razmnož. 
Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev v Ljubljani. 180 + I I , str. (od reformacije 
napre j le v kratkem pregledu). 
160. Krščanstvo na Slovenskem. Cerkev na Slovenskem. Provincia ecclesiastica Slovena 
in Ljubljana 1971, 23—34 (v pri l . zemljevidi: Cerkev pri nas- v rimski dobi. Cerkev 
pri nas leta 1550, Cerkev pri nas po Jožefu H., Cerkev pri nas — razdelitev po 
dekani jah). 
161. Oc. : P. Velimir Blažević, Concilia et synodi in territorio hodiernae Jugoslaviae 
celebrata. BV 31, 1971, 288—290. 
162. O c : Bibliotheca sanctorum XI—XII. Indici. BV 31, 1971., 290—394. 
1972: 163-173:'SBL, 11). sn., 1971 (1972!): 163. Stergulc Martin, 474. — 164. Stibiel Ivan, 4R4. — 
165. Stibiel (Stibel) Jožef, 484—485. — 166. Stoeger Janez Nep., 490. — 1167. Storchenau 
Sigmund (Ziga), 492—493. — 168. Strniša Janez Krst., 525. — 169. Stroj (Stroy) Janez 
Pavel, 526—527. — Ц70. Suk Feliks, 545,. — 171. Škeri (Scariichius . . .) Jakob, 631—632. 
— 172. Šlaker (Šlakar) Janez Nep., 652. — 173. Švab (Shvab) Gašper, 736. 
155 
O C E N E IN P O R O Č I L A 
Reallexikon der Assyriologie (= RLA) und vorderasiatischen Archäo­
logie. III. Band, 5. Lieferung, str. 321—400, (gesla:) Gewand — Girsu. Walter 
de Gruyter & Co. Berlin 1968. — 8. Lieferung, str. 561—640, (gesla:) Gott — 
Grenze. — 9. Lieferung, str. 641—722, (gesla:) Grenze — Gyges. Dodatek. Wal­
ter de Gruyter & Co. Berlin—New York 1971. 
Med poročili o novih sešitkih asiriološkega realnega leksikona je po na­
ključju izostalo poročilo o 5. sešitku. Zato ga v nekoliko skrajšani obliki uvr­
ščam v današnje poročilo. 
Ne bom se ustavljal ob mnogoštevilnih lastnih imenih (božanstev, oseb, 
krajev, zlasti neizkopanih gričev),' ki so na kratko obdelana. Obširneje obrav­
nava J . R . Caldwell uspehe izkopavanj Orientalskega instituta v Chicagu leta 
1948 v Tell-i Ghazir-u (Huzistan, Iran), (str. 348—355). Tam odkritih 49 plasti 
sega od vrhnje islamske naselbine (iz 14. do 16. stoletja) nazaj do elamske 
(2. tisočletje pr. n. št.) in do protoelamske kulturne plasti. Krajše so obdelane 
najdbe v Ghaflantu (Kurdistan, Iran) (U. Seidl, str. 344—346) in najdbe iz 
1. 1951 v Ghar-i Hutu (str.. 346) in v Ghar-i Kamarbandu (str. 346 s.) (oboje 
G. Smolla, str. 346 s.). — S področja verstva je omeniti prispevek Girra in Gibil 
(R. Frankena, str. 383—385). 
V celo razpravo je preraslo geslo o Gilgamešu (354—374). Ker gre za su-
merskega junaka, ki ga opeva babilonski ep, sta si najboljša poznavalca pe­
snitve, sedaj že pokojni Adam Falkenstein (î 1966) in F. M. Th. de Liagre Bohl 
razdelila obdelavo tako, da je prvi izčrpal gradivo iz sumerskih, drugi pa iz 
akadskih tekstov. Bralca seznanja A. Falkenstein s problematiko o imenu, ge­
nealogiji, o Gilgamešu kot vladarju, kot božanstvu in o ciklusu sumerskih 
pesnitev o njem. F. M. Th. de Liagre Bohi pa analizira vire in skuša dognati 
besedilo: za 9 starejšimi odlomki obravnava mlajše fragmente, zlasti pa naj­
važnejši tekst iz Niniv. Bohi označuje Gilgamešev ep za »najsilnejšo epsko pesni­
tev pred Homerjem« (364), pravilno pa svari pred precenjevanjem njegovega 
vplivanja, kakor ga je zagovarjal pokojni Peter Jensen (Marburg ob Lahni). 
Sledita še kratka prispevka o Gilgamešu po hetitskih tekstih (H. Otten, str. 372) 
in o arheoloških sledovih o njem (P. Calmeyer, 372 ss.). 
Za arheološka raziskovanja je pomembno tudi podrobno obdelano geslo 
o »oboku« (E. Heinrich; str. 323—340); posamezne vrste obokov so ponazorjene 
z risbami. — Splošno kulturnozgodovinsko zanimivo je geslo o začimbah (J. 
Bottéro; str. 340—344). Za soljo in kisom našteva 48 aromatičnih začimb. Zbral 
je tudi poročila o njihovem pridobivanju in uporabljanju. — R. M. Boehmer 
je prispeval sestavek o mavcu (sadri), ki so ga uporabljali že v 4. in 3. tisoč­
letju (str. 379—381). " 
Pravni zgodovinar bo z zanimanjem prebral gesli o pravnem pomenu,oble-
ke (oz. njenega roba) v pravu (H. Petschow; str. 318—322) in o'običajnem pra­
vu (R. Haase; str. 322 s.), ki pa se žal omejuje samo na zbirke prava. Želeti bi 
bilo, da bi bilo upoštevano tudi obširno listinsko gradivo. 
Za zgodovinarja in za arheologa je zanimivo geslo Girsu (dandanes Tello), 
ki je že okoli leta 2550 kot državna prestolnica izpodrinilo 20 km južneje le­
žeče mesto Lagaš (dandanes al-Hibä) v istoimenski državici. Pokojni A. Falken­
stein očrta na kratko zgodovino tega mesta po starih in novih sumerskih tekstih. 
(385—591), arheološki pregled s podrobno navedbo najdenih napisov (391̂ —401) 
pa'podaja arheologinja dr. Ruth Opificius. 
Osmi in deveti snopič RLA sta izšla leta 1971, skupno na 162 straneh; z 
njima se končuje tretji zvezek. Oba- snopiča prinašata več gesel; ki pomenijo 
157. 
мтшшш!&теш 
cele razprave. To velja zlasti za prvo geslo »Bog«, ki je za sumersko, akadsko 
in elamsko območje že obravnavano v sedmem snopiču (J. van Dijk — W. G. 
Lambert — W. Hinz, str. 532—547), medtem ko se precej podrobna obdelava 
hetitskega- sektorja (G. Steiner) nadaljuje še v osmem snopiču (547—575). Inte­
resent bo tu našel obilo pojasnil: od izrazov (splošnih in posebnih) za božan­
stvo, preko hetitskega panteona z razvejano tipologijo (božanstvo viharja, son­
ca, lune, materinska božanstva, Ištar [= huritsko Šaušga], vojne [junaštva in 
kuge], rasti, podzemlja, usode, kozmosa itd., z genealogijo in s hierarhičnimi 
skupinami bogov do njihovih (dobrih in slabih) lastnosti, njihove krajevne ve­
zanosti in funkcijskega območja itd.). V zgodovinskem pregledu (573 s.) skuša 
G. Steiner pokazati razvoj pojmovanja božanstva v Mali Aziji, počenši od 
poznega neolitika preko stare asirske dobe, nato od stare hetitske države do 
poznejše hetitske velesile v času nove države. Pri tem se dotakne takratne, naj­
brž splošne navade o vključevanju božanstev premaganih narodov v hetitski 
panteon, s tem da je zmagovalec odpeljal njihove kipe v svojo prestolnico. — 
Obsežno je dalje geslo »grob« (581—605), obenem s sorodnima gesloma o »pri-
datkih (mrtvecu) v grob« (605—609) ter o »posodi za mrtvo truplo« (609 s.). Za 
območje Iraka in Irana je ta vprašanja obdelala Eva. Strommenger, za Sirijo 
m Palestino B. Hrouda, za Malo Azijo pa W. Orthmann. Geslo »grob« pojasnju­
jejo tudi številne ustrezne risbe. Med pridatki, ki so ohranjeni še od prvih, 
predkeramičnih začetkov preko tisočletij do selevkidskih-partskih grobov, je 
tudi nekaj glinastih ploščic s klinopisnimi napisi, včasih z imenom mrtveca, 
včasih s pravno vsebino; najdemo jih že v stari babilonski dobi, pa tudi v novi 
asirski in v pozni babilonski dobi. V Siriji in Palestini omenja B. Hrouda po­
kopavanje glav, ločenih od trupel; prave razlage za tako ravnanje še ni. 
г.Ј^ал a r n e o l o š k o področje posegajo še druga gesla. Mladi iraški asiriolog 
Subhi Anwar Rashid povzema za geslo o »predmetih, vzidanih ob začetku gra­
denj« (655—661) v temelje stolpa ali vrat stavb, zlasti templjev, svoja dogna­
nja v (nenatisnjeni) disertaciji, odobreni v Heidelbergu 1965. Ugotavlja, da so 
za najstarejšo zgodovinsko (t. im. Mesilimovo) dobo našli največ takih pred­
metov pri izkopavanju mesta Girsu (= Tello) v Lagašu, zato sklepa, da je ta 
navada tam nastala. Po obliki so spočetka to dolgi žeblji, ki imajo na enem 
koncu lik gornjega dela človeškega telesa ali živalskega telesa. Pozneje se dru­
god uporabljajo liki graditeljev s košaro na glavi, kipci iz žgane gline (tera­
kota), kamnite posode za vlaganje ustanovnih listin, simboli orožja, mali kipci 
iz gline, ustanovitvene listine in stele ipd. Na priloženi tabeli nazorno pokaže 
razvrstitev posameznih vrst takih predmetov od Mesilima do Nabukadnezarja 
II (ca. 2100—562). — Geslo o tlorisu (664—668) obravnavata E. Heinrich in U. 
Seidl. Med 26 antičnimi ohranjenimi tlorisi jih je 18 mogoče razložiti in raz­
porediti. Enega najdemo v naročju kipa sedečega Gudea, ostali so na glinastih 
ploščicah. Predmeti tlorisov so: templji (2 krat), obzidje, hiše. — Granit kot 
gradivo obravnava R. M. Boehmer (632 s.), ki ugotavlja, da v umetni obrti 
starega Vzhoda granita niso mnogo uporabljali. To potrjuje njegov seznam 
najvažnejših izdelkov iz granita. — Nenavadno obširen je članek (izpopolnjen 
z risbami) o granatnem jabolku (616—633), ki »je dandanes v Iraku za dateljnovo 
'palmo najbolj razširjeno drevo« (630). Sadeže so uporabljali za namizno sadje 
in kot zdravilo (za pospeševanje poroda, -ustavitev krvavitev in zoper gliste 
(617). Pogosto so ga tudi umetno upodabljali. Arheološko obdelavo je, prispe­
val J. Börker-Klähn, analizo tekstov pa W. Röllig. — Brez tekstov, samo po 
ikonografskih upodobitvah je obdelano geslo »zmaj« (ptičji in levji) (Greif), 
dopolnjeno z risbami (J. Börker-Klähn). Geslo »pas« (Gürtel) je prispeval P 
Calmayer (689—693, 721 s.). 
Za zgodovinarja je pomembnih več gesel. Predvsem je omeniti geslo »Gu­
dea«, vladarja (ensi) v Lagašu, ki ga upodabljajo kot tipičnega Sumerca. Izko­
panih je iz njegovega časa blizu sto kipov in drugih likovnih del, ki najbolj 
omogočajo proučevanje sumerske zgodovine. Najboljši poznavalec njegovih spi­
sov, njegovega jezika in slovnice, pok. Adam Falkenstein je še napisal analizo 
tekstov (676—679), medtem ko je arheološki del s podrobnim naštevanjem skulp-
158 
tur (9 kipov stoječega Gudea, 7 kipov Gudea na prestolu, troje kipov nedolo­
čene vrste idr.), str. 680—687), prispeval Falkensteinov učenec D. O. Edzard. 
Vkljub toliki kulturni dediščini smo glede Gudea v marsičem na nejasnem, 
kajti sàm o sebi ne podaja nobene genealogije, po kateri bi ga mogli uvrstiti 
v kako znano obdobje. Falkenstein mu pripisuje kakih 20 let vladanja in ga 
uvršča skladno z E. Sollbergerjem pred Urnammuja, začetnika III. dinastije iz 
Ura (677). — W. W. Hallo obravnava Gutejce (geslo Gutium, str. 708—720). — 
S posebnim zanimanjem bo tudi neasiriolog prebral geslo »Grki« (W. Röllig, 
str. 643—647). Avtor odklanja mnenje, da bi bila Ahhijava, ki jo omenjajo he­
titski teksti, istovetna s klasično Grčijo. Nato nudi pregled tekstov iz 1. tisoč­
letja, kjer se omenjajo Grki. Sklepa z dognanjem, da se je babilonski kulturni 
vpliv na Grke kazal v literaturi (največ v basnih in v mitologiji), v astronomiji 
in v matematiki — pa tudi v astrologiji. — Geslo o mejah je po sumerskih in 
akadskih tekstih obdelal A. K. Grayson (639 s.), po hetitskih pa Einar v. Schü­
ler (640—643). — Kot zgodovinski viri so pomembna »pisma božanstvu« (R. 
Borger, str. 575 s.). Starejša taka pisma so ohranjena iz sumerske dobe. V ne­
katerih se občani obračajo na določeno božanstvo, s prošnjami za pomoč v sti-\ 
ski, zlasti bolezni. V poznejši, asirski dobi pa vladar večkrat poroča božanstvu 
(zlasti Asurju) o opravljeni vojni ali ga prosi pomoči. — Dr. Ruth Opificius 
obravnava primere ti im. pečatnikov (375—580). V geslu »Gutejski pečatniki« 
se R. M. Boehmer (str. 707 s.) izreka za to, da skupina pečatnikov, ki jih je 
pokojni H. Frankfort označil za gutejske, niso to, ampak so delno iz časa pred 
Vdorom Gutejcev v Mezopotamijo, delno so iz Irana importirani. 
Pravnega, zgodovinarja utegnejo zanimati gesla »pozdrav« (str. 668—670), 
v katerem obdeluje finski asiriolog E. Salonen pozdravno formulo, kakor.so jo 
uporabljali v pismih zlasti v el-amarnski korespondenci. Po kronološkem redu 
primerja ustaljena pozdravna besedila v stari babilonski, v srednji babilonski in 
srednji asirski dobi ter v poznejši dobi. — J. Renger je obdelal geslo »vele-
posest« (647—653). Rezultate je skušal ponazoriti s posebno tabelo (653). — R. 
Haase je prispeval geslo o zemljiški lastnini (661—664). V njem je skrbno po­
vzel dosedanja dognanja, toda potrebno bi bilo poskusiti to vprašanje še raz­
čistiti zlasti na podlagi listinskega gradiva. Direktnih uzakonjenih določb nam­
reč popolnoma manjka. 
Med lastnimi imeni naj omenimo vsaj ime G. F. Grotefenda, ki je raz-
vozljal 1. 1803 perzijski klinopis (str. 655) in mesto Gubla = Gyblos (str. 673 do 
675), ki je bilo najvažnejši posredovalec stikov med Prednjo Azijo in Egiptom 
že od druge polovice 3. tisočletja naprej, zlasti kot dobavitelj ceder z Libanona 
(B. Hrouda in W. Röllig). 
Končno naj omenimo obširen sestavek »Gramatika«, ki ga je prispeval 
D.O. Edzard (610—616). Bralcu pojasni, kako so akadski (= babilonski in asir­
ski) pisarji s takratnimi načini skušali analizirati (vsaj odmirajoči, če ne) že 
mrtvi sumerski jezik in njegove glagolske, zaimkove oblike, časovne prislove 
ipd. V ta namen so sestavljali vzpored. sezname teh sumerskih in akadskih 
glagol, in drugih oblik; do sistematične slovnice se niso povzpeli (str. 611). 
Če se ob dovršitvi tretjega zvezka asirološkega realnega leksikona ozremo 
za hip nazaj po prehojeni poti, se lahko veselimo lepega napredka asirioloških 
raziskovanj. Od prvega (1957) do devetega snopiča je poteklo 14 let. Predvojna 
asirologa Br. Meissner in E. Ebeling sta s prvima dvema zvezkoma položila 
temelje realnega leksikona. Velika Ebelingova zasluga je bila, da se je delo 
nadaljevalo, njegova smrt je izdajanje zelo zadržala. Toda mlajša asiriološka 
generacija je končnokrepko poprijel^, razširila j e področje ttudi na arheologijo, 
sprejela mnogojezičnost in steklo je* Vemo, da je do dovršitve dela še daleč! 
vendar se iskreno veselimo pomembnega napredka. Želimo samo, da ne bi v bo­
doči generaciji manjkalo med sodelavci jugoslovanskih asiriologov. 
Viktor Korošec 
159 
K u r t B i t t e 1, Hattusha, the capital of the Hittites, New York, Oxford 
University Press 1970, 174 str., 30 tabel,-38 ilustracij, 8°. 
Odkritje Hattuše, prestolnice nekdanje hetitske države' (razvaline lcžijo pri 
vasi Bogazkòy, 120 km vzh. od Ankare), sodi med velika odkritja orientalne 
arheologije. Pisec monografije o Hattuši vodi izkopavanja od leta 1931 in bolje 
• kot kdorkoli pozna problematiko najdišča. 
Prvo poglavje (str. 3—23), opisuje zgodovino raziskovanja razvalin Hattuše. 
Že leta 1834 je Francoz Charles Texier potoval po Anatoliji, opazil razvaline 
Hattuše in menil, da je tu stalo antično mesto Tavium ali pa Pteria. Leta 1884 
je tod potoval ameriški arheolog Sitlington-Sterrett in odkril Tavium 11 km 
jugozahodno od Bogazköya. A. H. Sayce, eden od pionirjev hetitologije, je na 
podlagi reliefov v Yazilikayi blizu Bogazköya sklepal, da ruševine sodijo 
v kompleks t. im. sirijske hetitske kulture. Njegovo teorijo sta 1894 potrdila 
Ernest Chantre in F. Schäfer, ki sta med razvalinami našla nekaj klinopisnih 
tablic. Jezik teh tablic je bil enak t. im. arzavskemu jeziku nekaterih pisem 
iz t. im. el-amarnske korespondence faraonov Amenofisa III. in IV. z raznimi 
prednjeazijskimi vladarji. Zgodovinarji so sklepali, da je bila pri Bogazkòyu 
arzavska prestolnica. ' 
Leta 1906 so se pričela izkopavanja pod vodstvom H. Wincklerja in T. 
Makridija. Izkopane tablice so vsebovale, poleg velikega števila verskih tekstov, 
tudi zgodovinske tekste, pogodbe, korespondenco s tujimi vladarji. Pokazalo . 
se je, da je tu stala Hattuša, prestolnica hetitske države, ki je obstajala od 
18. stol. pr. n. e. pa do ca. 1. 1200. V 14. in 13. stol. je sodila med velesile Bližnjega 
vzhoda; uničil jo je vdor t. im. pomorskih narodov, ki so pridrli iz Balkana in 
se ustavili šele na meji Egipta. 
Izkopavanja 1. 1906, 1907, 1911 in 1912 so bila pod vodstvom H. Wincklerja. 
Od 1. 1931—1939 je Hattušo izkopavala ekspedicija Nemškega arheološkega in­
štituta in Nemške orientalne družbe (Deutsche Orient-Gesellschaft) pod vod­
stvom K. Bittla. Od leta- 1952 dalje so izkopavanja vsako leto prav tako pod 
vodstvom K. Bittla. Izkopavanja do 1. 1966 so bila koncentrirana na utrjen 
kraljevski grad (Büyükkale). V mestu pod njim so izkopali le 5 templjev, eno 
stanovanjsko stavbo, del predhetitske kolonije asirskih trgovcev in del obzidja. 
Od 1966 leta dalje pa se vršijo izkopavanja predvsem na področju velikega " 
templja (tempelj I) in skalnega sve'tišča (Yazilikaya). 
Drugo poglavje (str. 24—62) opisuje zgodovino in arheološko problematiko 
Hattuše. Mesto sestoji iz dveh delov: gradu (Büyükkale), spodnjega mesta (se­
verozahodno od gradu) in gornjega mesta (južno od spodnjega mesta in gradu). 
Severovzhodno od Hattuše, kaka 2 kilometra zračne črte, pa stoji skalno svetišče 
Yazilikaya, kot se imenuje danes. 
Pisec »Hattuše« deli zgodovino mesta na štiri, obdobja : 
1. Prvo obdobje je slabo raziskano. Vemo le, da je na mestu gradu in dela 
spodnjega mesta stala naselbina iz časa zgodnje in začetka srednje bronaste 
dobe. Na področju te naselbine je kasneje stalo jedro Hattuše. 
2. Drugo obdobje zajema 19. in 18. stoletje. Poleg naselbine domačinov 
je stala naselbina asirskih trgovcev (karum Hattuš). Izkopan je le del te nasel­
bine (kompleks ca. 8 0 X 2 5 m). Tloris stavb je isti kot ,v Hattuši tistega časa, 
pa tudi notranja oprema, orodje in keramika so popolnoma anatolski. Ko v 
naselbini ne bi našli klinopisnih tablic s pogodbami, pismi in inventarji, je ne 
bi mogli ločiti od naselbine domačinov. V tekstih so omenjeni le Asirci (Da-ä, 
Il-Banujev sin; Šamaštaklaku, itd.), pečati, s katerimi so pečatili listine, pa 
imajo mezopotamske figuralne motive. Karum Hattuš je obstajal istočasno kot 
karum Kaniš lb (danes Kültepe pri mestu Kayseri), center asirske trgovine 
v Anatoliji. Asirska naselbina in- naselbina domačinov sta končali v ognju. 
Bittel meni, da je mesto uničil Anitta, eden prvih znanih hetitskih vladarjev. 
V tem času se prične v osrednji Anatoliji oblikovati jedro hetitske države. Obse­
galo je več premaganih, prej samostojnih mestnih državic, ki so jih hetitski 
vladarji priključevali svoji državi. 
160 
Tretje obdobje se prične kakih 100 let po Anitti, ko je Hatušili I. na raz­
valinah nekdanje naselbine zgradil svojo prestolnico. Arheološki viri iz tega 
časa so zelo skromni. Graditelji stavb v času nove države (imperija) so kopali 
zelo globoke temelje in uničili skoraj vse starejše stavbe. 
4. Četrto obdobje obsega čas nove države (imperija), 14. in 13. stoletja. 
Hetitska država je postala velesila, enakopravna Egiptu, Mitanniju, Babilonu 
in Asiriji. Hattuša doseže višek razvoja. Poveča se za skoraj dvojno površino 
starega mesta (Büyükkale, spodnje mesto), ko ji priključijo kompleks na jugu 
(gornje mesto). Mesto dobi novo obzidje s kvadratnimi stolpi in močno utrje­
nimi vrati. Veliki tempelj (tempelj I) v spodnjem mestu, posvečen najvišjima 
božanstvoma hetitskega panteona Gromovniku in Sončni boginji iz Arinne, je 
bil obnovljen. V gornjem mestu so zgradili 4 nove templje. Ker gornje, in spod­
nje mesto še nista raziskana, o stavbarstvu imperija (razen na gradu) ne mo­
remo kaj dosti povedati. 
Tretje poglavje (str. 63—90) je posvečeno kraljevskemu gradu Büyükkale, 
ki se na strmem griču dviga nad mestom. Tu je bila kraljeva palača, državni 
arhivi in center državne uprave. Iz predhetitskega časa- in iz časa stare države 
(tretje obdobje) so ohranjeni le skromni ostanki: nekaj pravokotnih stavb in 
del obzidja. Prav tako iz časa zgodnjega imperija. Temelji mlajših stavb so 
uničili starejše. 
Büyükkale iz časa imperija poznamo zelo dobro, vsaj tlorise,, kajti proble­
matika stratigrafije, arhitekture in funkcije stavb je izredno zapletena. Vseeno 
lahko za nekatere stavbe z večjo ali manjšo gotovostjo trdimo, kakšnemu na­
menu so služile. • 
Grad je z vseh strani obdajalo močno obzidje. Imel je le dvoje vrat in sicer 
na južni strani. Ena so vodila ven iz mesta, druga v gornje mesto. Ob vratih 
je bilo manjše dvorišče. S tega dvorišča so skozi podolgovato vezo vodila vrata 
v spodnje dvorišče, obdano s stebriščem, v katerega so se vključevala pročelja 
stavb. O teh stavbah ne moremo reči nie določenega. Le stavba A je bila prav 
gotovo arhiv. 
Pot v gornje dvorišče je vodila skozi vzhodno zgradbo (E-Hilammar). Na 
zahodu in jugu so ga obdajale štiri zgradbe. Kaj je bilo na severu in vzhodu 
med dvoriščema in obzidjem, ne vemo. Ohranjeni so le ostanki cistern. Ena 
od zgradb (D) jje bila, po mnenju Rudolfa Naumanna, arhitekta, ki je mnogo 
let sodeloval pri izkopavanjih, sprejemna dvorana (30X30 m). Vanjo je vodil 
vhod s stebriščem. Arhiv je bil tudi v stavbi E, kjer so bili najdeni ostanki 
lesenih polic, na katerih so bile razvrščene tablice. Za vse ostale stavbe (B, C, 
F-M) ne moremo z gotovostjo trditi, kakemu namenu so služile. 
Muwatalli (1305—1282) je prestolnico preselil v Dattašo v spodnji deželi. 
Njegov naslednik Muršili III. (Urhi-Tešub, 1282—1275) pa jo je prenesel nazaj 
v Hattušo in tu je ostala do dokončnega propada približno leta 1200. 
Četrto poglavje opisuje skalno zavetišče Yazilikaya (str. 91—112). Leži kaka 
dva kilometra zračne črte severovzhodno od Hattuše. Mogočne skale obkrožajo 
en večji in en manjši prostor. Vsak zase tvorita zaključeno celoto. V večjem 
prostoru sta v skalo vsekani dve procesiji bogov, ki se na koncu prostora, na­
sproti vhoda, srečajo. Najvišji bog in boginja si stojita nasproti, za njima pa 
so v vrsti in po hierarhičnem redu razvrščena nižja božanstva. Na skali, ki stoji 
najvišjima božanstvoma nasproti pa je vsekana skoraj 3 m visoka podoba he-
. titskega kralja Tuthalije (III. ali IV., to še ni jasno). V stranskem, manjšem 
.prostoru je v skalo vsekan relief, ki prikazuje boga Šarrumo, kako z levico 
qbjema kralja, z desnico pa mu kaže naprej, ga vodi. Tudi ta kralj se imenuje 
Tuthahja. Na istem skalnem zidu je upodobljeno tudi t. im. »Schwertgottheit« 
(božanstvo meča). Na jabolku ročaja je upodobljena glava nekega božanstva, 
sam ročaj tvorita dva, nasproti si stoječa leva^ rezilo z rebrom v sredini.pa je 
zasajeno v zemljo. Levo od tega reliefa je še nedokončan relief in.napis v he­
titskih herioglifih, ki tudi označujejo kralja Tuthalijo. 
Reliefi kažejo enoten stil in zasnovo. Ker napisi omenjajo le kralja Tutha­
lijo, sklepajo, da so bili reliefi klesani v času Tuthalije IV., torej približno 
leta 1250. . 
11 Zgodovinski oasopis \fo\ • 
Oba prostora z reliefi sta bila povezana s kompleksom stavb, ki so tvorile 
vhod v svetišče. Kdor je prišel po poti iz Hattuše v Yazilikayo, je moral najprej 
skozi veliko preddverje in po stopnicah, ki so vodile na višjo teraso. Potem je 
skozi manjša vrata prišel na pravokotno dvorišče, ki so ga obdajali pravokotno 
prostori. Na dvorišču je stal oltar in majhna stavba z enim samim prostorom, 
verjetno za umivanje. Levo od oltarja pa so vodila vrata v veliki prostor s pro­
cesijo božanstev. Stavba je v zasnovi torej enaka hetitskim templjem (pred­
dverje, dvorišče s stavbo za umivanje in prostor, kjer biva božanstvo). 
Čemu je služilo skalno svetišče? Zimmern je leta- 1918 trdil, da so tu ob­
hajali praznik Novega leta. Istega mnenja sta bila še W. Andrae in Benno 
Landsberger. Novejši podatki iz tekstov potrjujejo to mnenje. 
Peto poglavje (str. 113—131) govori o odnosih hetitske države z Egiptom, 
kot nam jih kažejo najdbe v Hattuši. Poleg znanih zgodovinskih dejstev, zapi­
sanih na klmopisnih tablicah iz arhivov Hattuše (npr. korespondenca Suppilu-
liume s faraonovo vdovo, Muvatallijeva . vojna z Ramsesom IL, mirovna po­
godba med Ramsesom II. Hattušilijem III. in drugo) našteva in opisuje najdbe 
egipčanske materialne kulture. Med njimi omenimo odlomek posode iz obsi-
diana. Na njem je v karjiiši zapisano ime faraona Khyana, največjega med 
vladarji 15. dinastije.. Vladal je na koncu 17. stol. pr. n. e. Podobno posodo 
s Khyanovim imenom je Evans našel v Knossosu. Kako so ta in drugi egipčan­
s k i predmeti prišli v Hattušo? V času stare države (tretjega obdobja v zgodovini 
Hattuše) so verjetno prišli kot plen vojnih pohodov v Sirijo, prav tako v za--
četku nove države. Od mirovne pogodbe dalje pa so lahko prišli bodisi kot 
darovi Egipčanov ali pa hetitskih sirijskih vazalov, ki so imeli trgovske stike 
z Egiptom. 
Šesto, zadnje poglavje (str. 132—157) opisuje Hattušo v frigijskem in per­
zijskem času. Po propadu hetitske države ca. 1200 je nekaj stoletij vladala 
tema (Dark Ages, kot to obdobje imenuje Bittel). V zahodni Mali Aziji je na­
stala frigijska država s središčem v Gordionu. Nekdanja Hattuša je postala 
nepomembno naselje na robu države. Na področju Hattuše je v 8. stol. na 
Büyükkaleju nastala naselbina bolj vaškega kot mestnega tipa, obdana z ob­
zidjem, ki poteka po nekdanjem hetitskem obzidju. Stavbe so bile razmeroma-
majhne, z več prostori, grajene brez enotnega urbanističnega načrta. Keramika 
je tipično frigijska s stiliziranimi živalskimi figurami in figurami vojščakov z 
velikimi okroglimi ščiti, sulicami in perjanicami na čeladah. Frigijska naselbina 
je trajala od 8. do 6. stol. V perzijski dobi je bila znova povečana in utr­
jena. Po propadu perzijske države propade tudi ta naselbina. Nekaj skromnih 
najdb se je ohranilo še iz rimskega časa, potem pa so ljudje dokončno zapu­
stili ozemlje nekdaj mogočnega mesta. 
Izčrpna bibliografija' (str. 159—169) zajema vsa važnejša arheološka, zgo­
dovinska in filiološka dela o Hattuši. 
Knjiga je pisana v jasnem in razumljivem stilu, izčrpno in podrobno po­
daja vse, kar je zanimivega v zgodovini Hattuše, povezuje z zgodovino Hetitov 
in širšo zgodovino Bližnjega zahoda. Marsikomu so Hetiti le eksotično orien­
talsko ime. Če bo prebral »Hattušo« bo dobil točno in zanesljivo podobo o tem 
ljudstvu, njegovi zgodovini in prestolnici. 
Marko Urbanija 
E v e l y n u n d H o r s t K l e n g e l , Die Hethiter, Geschichte und Um­
welt. Eine Kulturgeschichte Kleinasiens von Çatal Hüyük bis zu Alexander dem 
Grossen. Wien und München, Verlag Anton Schroll & Co. 1970, 247 str., 68 ilu­
stracij na tabelah in v tekstu, zemljevid, 8°. 
Pričujoče delo naj bi bilo, po mnenju avtorjev, »skica večtiso'čletnega raz­
voja Male Azije prav do pohodov Aleksandra Makedonskega«. Bilo naj bi uvod, 
ki bralcu v lažje razumljivi obliki predstavi pisano vrsto kultur in ljudstev, 
ki so živela v Mali Aziji. Kdor pa bi se hotel temeljiteje poglobiti v problema­
tiko maloazijske kulture, bo v bibliografiji našel najvažnejša dela. 
162 
Po kratkem uvodu, kjer je orisan geografski položaj Male Azije, je prika­
zana neolitska kultura, predvsem kultura Çatal Hüyüka in Hacilarja. Izkopa­
vanja obeh najdišč so povzročila pravo revolucijo v maloazijski arheologiji in 
-odkrila, da je v 7. in 6. tis. pr. n. e. v Anatoliji cvetela kultura, ki v ničemer ne 
zaostaja za mezopotamskimi. Zidne slikarije, arhitektura, plastika, keramika, 
orodje in orožje, vse kaže, da je kulturni razvoj tu dosegel visoko raven. Po 
mnenju J. Mellaarta, ki je izkopaval' obe najdišči, že lahko govorimo o raz­
členjeni družbeni ureditvi. Ta kultura traja od ca. 6500 do 5600 pr. n. e. 
Po kratkem zastoju na koncu neolitika in v halkolitiku (bakreni dobi) se 
kultura in civilizacija znova razcveteta v bronasti dobi. Uporaba kovin je 
Anatoliji dala velike možnosti za razvoj. Dežela je bogata z rudami (železo, 
srebro, baker, kositer) in mezopotamski trgovci so z velikimi karavanami po­
tovali v Anatolijo po dragoceno kovino, ki je v Mezopotamiji ni bilo. Zgodo­
vinski teksti nam poročajo, da je Sargon Akadski (2340—2284) prišel na pomoč 
trgovcem, Naramsin (2260—2223) pa se je bojeval z zvezo maloazijskih vladar­
jev. Y tekstih iz Marija, mesta ob srednjem Evfratu, beremo o trgovini z Malo 
Azijo. Vsa poročila pa so več ali manj prebliski v temi. 
Jasnejšo sliko o Mali Aziji dobimo šele v dobi, ko so asirski trgovci orga­
nizirali mrežo trgovskih postojank s središčem v Kanišu (danes Kiiltepe, blizu 
mesta Kay seri).* Nekaj tisoč klinopisnih tablic iz arhivov asirskih trgovcev nam 
podaja sliko o trgovini, o odnosu trgovcev do domačega prebivalstva, o deležu 
domačih vladarjev v trgovini, o ekonomiki dežele. Kolonije asirskih trgovcev 
so propadle v katastrofi, ki je v 18. stol. zajela osrednjo Anatolijo in ki označuje 
prihod Hetitov. 
Večina knjige (str. 59—182) je posvečena Hetitom. Avtorja kratko orišeta 
prvi vzpon hetitske države v obdobju Stare države (18.—16. stol.), mračno ob­
dobje Srednje države (16.—15. stol.), polno spletk in čas propada hetitske moči, 
ter^ obdobje Nove države oziroma obdobje Imperija (14.-13. stol.), ko postane 
dežela Hatti velesila, enakopravna egipčanski, babilonski in asirski državi. 
Naslednja poglavja podajajo sicer zgoščeno, vendar jasno sliko o politični, 
pravni in ekonomski ureditvi hetitske države, posebno poglavje je posvečeno 
ustroju het tske vojske. V poglavju o hetitskem verstvu avtorja poudarjata 
močan vpliv huritskega in predhetitskega verstva in menita, da še od prvot­
nega verstva, kot so ga Hetiti prinesli ob priselitvi, razen imen ni ohranilo 
takorekoč ničesar. Prikaz kulture Hetitov zaključuje poglavje o pisavi in li­
teraturi, kolikor nam je znana iz tekstov, izkopanih v hetitski prestolnici Hattuši 
(danes Bogazköy, 120 km vzhodno od Ankare). 
Posebno poglavje obravnava dežele, ki niso sodile v hetitsko državo in jih 
hetitski teksti omenjajo v zvezi z vojnimi pohodi ali pa diplomatskimi zapleti. 
Najzanimivejša med njimi je gotovo Ahhijawa, ki so jo mnogi povezovali z 
Ahajo, Ahajci, trojansko vojno in iskali v imenih tamkajšnjih vladarjev ime­
na, ki so nam znana iz Iliade. Dve poglavji (str. 185,—231) govorita o malih 
hetitskih državicah, ki so se ohranile v Mali Aziji in severni Siriji kot ostanek 
nekdaj mogočnega imperija. Okoli 1. 1200 namreč vderejo v Malo Azijo t. im. 
»pomorski narodi«, opustošijo še Sirijo in šele na meji Egipta jih je zaustavil 
faraon Ramses III. V 8. stol. si hetitske državice podvržejo Asirci, v istem sto­
letju se v Anatoliji izoblikujeta frigijska in lidijska država. Leta 546 Lidijo 
osvojijo Perzijci in leta 33 Aleksander Veliki >osvobodi« Malo Azijo. 
Knjiga, namenjena širokemu krogu bralcev, je pisana tekoče, kolikor je 
mogoče se izogiba učeni strokovni terminologiji. Vsakdo, kdor se zanima za 
predgrško kulturo in zgodovino Male Azije, jo bo s pridom prebral in v njej 
našel napotke za nadaljnji, podrobnejši študij. 
Marko Urbanija 
E k r è m A k u r g a , Ancient civilizations and Ruins of Turkey 
from Prehistoric Times until the End of the Roman Empire. Istanbul, Turk 
Tarih Kurumu Basimevi 1970, 375 str., 112 tabel, 168 ilustracij med tekstom, 
načrti najdišč, 2 zemljevida, 12°. 
u* 163 
Ekrem Akurgal je profesor arheologije na univerzi v Ankari. Študiral je 
v Nemčiji, tam tudi doktoriral in 1. 1941 postal predavatelj na ankarski uni­
verzi, 1949 pa profesor. Vodil je izkopavanja Smirne, Sinope, Phokaia, Dasky-
leon, Pitane, Erythrai, Izmir. Je avtor številnih pomembnih del s področja ana-
tolske arheologije: »Die Kunst der Hethiter«, München 1961; »Späthethitische 
Bildkunst«, Ankara 1949; »Orient und Okzident«, Baden-Baden 1966; »Urartä-
ische und altiranische Kunstzentre«, Ankara 1968; našteta so le najvažnejša. 
Avtor sam pravi, da je »knjiga napisana za tiste, ki jih zanima arheologija, 
prav tako pa tudi za specialiste«. Za obe vrsti publike je težko pisati. Akurgalu 
se je to odlično posrečilo. Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi del (str. 3—36) 
podaja kratek arheološki in zgodovinski pregled anatolskih kultur od 7. tisoč­
letja pr. n. e. do konca rimskega imperija. V drugem delu (str. 37—351) pa opi­
suje poglavitna najdišča. Le-ta so razvrščena tako, da prične z opisom na za­
hodu in gre proti vzhodu. Prvo je Byzantium, za njim Cyzicus, potem Troja, 
Neandria, Assos, Pergamon, itd. do Arsameje in Nemrud Daga na meji Mezopo­
tamije. Ta sistem ima to prednost, da vodi popotnika prek vse Turčije, od 
skrajnega zahoda do Mezopotamije in to pomanjkljivost, da je zelo nepregle­
den za tistega, ki bi rad hitro informacijo o nekem najdišču. Temu pomaga 
abecedni indeks najdišč na začetku knjige z označenimi stranmi. 
Vsako najdišče je obdelano po določenem sistemu: geografski položaj, kratka 
zgodovina, zgodovina raziskav najdišča, opis najdišča (stavbe, obzidje, epigrafski 
spomeniki, itd.). Pri večjih najdiščih ima na karti vertano tudi pot, po kateri 
naj gredo turisti, da bi videli čimveč zanimivega. Vsakemu najdišču je dodana 
vsaj topografska skica, večjim več skic, rekonstrukcij posameznih stavb, re­
liefov, templjev, itd. 
Na koncu (str. 353—355) je dodan kratek slovar strokovnih izrazov. Izčrpna 
bibliografija obsega splošna dela za posamezna obdobja, poleg tega pa še naj­
važnejša dela za vsako v tekstu omenjeno najdišče. 
Marko Urbanija 
J o s i p L u č i ć , Prošlost dubrovačke Astareje (Župe, Šumeta, Rijeke, 
Zatona, Gruža i okolice grada do 1366). Matica Hrvatska — ogranak Dubrov­
nik, pos. izdanje knj. 7, Dubrovnik 1970, str. 126. 
Raziskovalci dubrovniške preteklosti so v zadnjih letih posvečali pred­
vsem pozornost raznim vprašanjem ekonomske zgodovine. Zanimala jih je trgo­
vina z zaledjem, obrtna in manufakturna produkcija, pomorska trgovina in 
razvoj ladjedelništva, cene na dubrovniškem tržišču in podobno. V mnogo 
manjši meri je njihovo pozornost pritegnil razvoj dubrovniškega teritorija, to-
ponimika, agrarni odnosi. Dobili smo nekatere odlične sinteze o srednjeveški 
dubrovniški ekonomiki in posebej o trgovini, pogrešali pa smo načrtne, siste­
matične raziskave posameznih področij dubrovniškega teritorija. Takšne mi-
kroštudije bi lahko dale odgovor na mnoga nerešena vprašanja. Pri takšnih 
raziskavah seveda ne gre le za proučevanje arhivskega gradiva ampak tudi za 
terensko delo. V precejšnji meri se je Josip Lučić pri svojem delu poslužil .te 
poti. Pri svojih raziskavah preteklosti Astareje je pritegnil nekatere moderne 
zgodovinske metode (poslužil se je rezultatov toponomastike, lingvistike, arheo­
logije in terenskega proučevanja) in tako prišel do nekaterih novih odkritij v 
nastanku in razvoju Dubrovnika v prvih stoletjih obstoja ter postavil neka­
tere nove teze. 
Predmet Lučićevih raziskav je torej prvotni kopni teritorij Dubrovnika, 
ki ga poznamo pod imenom Astareja. To področje je segalo na vsako stran 
Dubrovnika okrog 10 km ter so mu pripadale naslednje enote: Župa, Šumet, 
Rijeka, Zaton Gruž in okolica mesta ter nekaj časa Cavtat. Beseda Astareja 
pomeni kopno; včasih so se uporabljali tudi nazivi »terra firma«, »hereditas« 
in »djedina«. Avtor povezu je. antično in srednjeveško zgodovino tega področja, 
da dobi kontinuiteto v zgodovinskem razvoju. Posebno pozornost posveti vpra­
šanjem kdaj in kako je Astareja postala sestavni del Dubrovnika, kdo so bili 
zemljiški posestniki, kakšni so bili agrarni odnosi, katere panoge gospodarstva 
164 
so bile v Astareji še razvite in kakšna je bila uprava. Raziskave je omejil do 
leta 1366. To je čas, ko dobi Astareja svoje dokončne meje. 
Glavno arhivsko gradivo je avtor črpal v Historijskem arhivu v Dubrov­
niku. Ugotavlja, da je literatura, ki obravnava področje Astareje skromna in 
brez neke večje znanstvene vrednosti. Lučičeva knjiga o Astareji predstavlja 
natis njegove doktorske disertacije. Ker je avtor objavil posamezne dele oz. 
poglavja v obliki samostojnih razprav (navaja podroben spisek vseh 16 raz­
prav, str.-7), se mu ni zdelo potrebno, da bi pričujočo izdajo opremil s citati 
o uporabljenih virih in literaturi. Smatra, da je z izpuščanjem opomb dal delu 
popularnejši značaj. Na koncu knjige pa objavlja zelo izčrpen pregled uporab­
ljenih virov in literature. 
Študija o Astareji je razdeljena na dva dela. Prvi del obsega splošno zgo-
dovinsko-geografske podatke, v drugem delu pa obdela zemljiško lastninske 
ter agrarno proizvodne odnose, daje pregled ostalih gospodarskih dejavnosti 
in prikaže upravno organizacijo. 
Kot pomemben doprinos proučevanju preteklosti srednjeveškega Dubrov­
nika smatram podrobno analizo krajevnih imen na področju Astareje. Za vsak 
kraj in vsako ledinsko ime ugotavlja, kdaj se prvič pojavi v dokumentih ter 
razišče njegovo poreklo (ilirsko, rimsko, romansko, vlaško, slovansko). Vsak 
dokumentarni podatek preverja s terenskim delom. Zanimivi so zaključki teh 
podrobnih raziskav. Izvor lokalnih nazivov dokazuje, da so se izvršile tekom 
stoletij spremembe različnih etničnih slojev na področju Astareje. Toponimi in 
hidronimi — predromanski in romanski — prekrivajo celotno področje Asta­
reje. Gostejši in številnejši so čim bližje smo samemu Dubrovniku, redkejši, 
čim bližje smo mejnim področjem Astareje. Poleg predromanskih in roman­
skih se pojavljajo tudi slovanski nazivi. Slovanski toponimi prevladujejo na 
področju, ki ga je 1357 daroval srbski car Uroš. Razpravo o krajevnih imenih 
lepo dopolnjuje zelo podroben zemljevid. , 
V drugem poglavju J. L. obravnava preteklost Astareje v prazgodovinski 
in antični dobi vse do propada Epidaura. Pri tem se opira na arheološke najd­
be, vendar ugotavlja, da je le majhen del Astareje arheološko raziskan. 
Precej originalnih misli najdemo v tretjem poglavju. O tem kdaj in kako 
je^ Dubrovnik pridobil svoj prvotni kopni teritorij, obstajajo v znanosti raz­
lična mišljenja. Na podlagi študija toponimov prinaša povsem novo tezo o tej 
problematiki. Historiografija se je doslej opirala na poročilo Konstantina Por-
firogeneta, ki je v 20. poglavju svojega dela »De administrando imperio« opisal 
začetke Dubrovnika. Poroča, da so se prebivalci Epidaura, ki so ga v začetku 
7. stoletja razrušili Slovani in Obri, razbežali in naselili »na strmih mestih«. 
J. L. meni da se poročilo K. P.'ne nanaša na eno samo točko, to je na morsko 
čer Ragusium, ampak da so se zatekli tudi v druga dva utrjena kraja v Župi 
to je v Spilan in Gradac. Spilan, Gradac in Ragusium so bili utrjeni verjetno že-
v II. stoletju, kar dokazuje, da je bila celotna Zupa naseljena že v antični dobi. 
Nedoločenega dne naj bi se prebivalci Spilana in Gradeča preselili v Ragusium. 
Polja, ki so jih obdelovali prebivalci Spilana, Gradeča in Ragusiuma naj bi 
predstavljala prvotno dubrovniško posest. Obstoj dubrovniškega teritorija v 
Astareji dokazuje tudi poročilo v 30. poglavju v delu K. P. Podatek se nanaša 
na čas vlade bizantinskega cesarja Vasilija I. Dubrovčani so morali namreč 
za svojo posest plačevati poseben davek ^bizantinskemu strategu, od Vasilija 
dalje pa ga plačujejo slovanskim knezom v. zaledju. Ta davek je znan pod 
imenom mogoriš. J. L. zastopa stališče, da Dubrovčani plačujejo mogoriš slo­
vanskim knezom v zaledju za posest na svojem teritoriju zato, da bi to posest 
mirno uživali. Odklanja misel, da gre za zemljo, ki bi jo vzeli Dubrovčani od 
Slovanov v najem. 
Tudi topografske raziskave dokazujejo, da so morali imeti Dubrovčani 
svojo posest v neposredni okolici že zelo zgodaj. Romanski toponimi v Astareji 
pričajo, da so romanski prebivalci ostali na svojih posestvih tudi po slovanskem 
prodoru na Jadran. Meja, do koder segajo romanski toponimi, naj bi bila po 
Lučiću etnična meja Romanov in s tem tudi meja dubrovniškega teritorija. Raz-
165 
poreditev in položaj predslovanskih in slovanskih toponimov opozarja, da Slo­
vani niso bili gospodarji celotnega področja Astareje. 
Zaustavlja se tudi pri vesteh (zabeležili so jih dubrovniški analisti Anonim 
in Ranjina ter Pop Dukljanin v svojem Letopisu), ki so navidezno protislovne 
z ožirom na prejšnje ugotovitve. Omenjeni pisci posredujejo podatek, da je 
nasproti otočka Ragusiuma, ki je bil naseljen z romanskim prebivalstvom, ob­
stajalo slovansko naselje Dubrovnik. Staro ime Ragusium naj bi se v trenutku 
združitve obeh delov razširilo tudi na slovansko predmestje, a slovansko irne 
predmestja naj bi se razširilo na Ragusium. Ta teza je sprejeta v vseh pre­
gledih dubrovniške zgodovine. J. L. ugotavlja, da obstoj nekega slovanskega 
predmestja, ki bi se imenovalo Dubrovnik, ne potrjujejo niti arheološke najdbe 
niti zanesljivi sodobni zgodovinski viri. Obliko Dubrovnik • kot naziv za Ragu­
sium srečamo prvič v listini bana Kulina leta 1189. Izvor imena Dubrovnik 
večina raziskovalcev išče v korenu dob, dobr — silva, quercus •= gozd, hrast 
(področje, pokrito s hrastovim gozdom, dubrava). V zadnjem času so bili 
namreč objavljeni nekateri trdni dokazi, da beseda Dubrovnik sploh ni slo­
vanskega izvora. Žarko Muljačić (v razpravi »O imenu grada Dubrovnika«, 
Zadarska revija XI, 1962) izvaja besedo Dubrovnik iz besede (epi) daurinovi. 
Podobno je tudi z razlago imena Ragusium. Danes je jasno, da ni nastalo od 
grške osnove »lau«, ampak je starejšega, verjetno ilirskega porekla. 
V drugem delu obravnava avtor gospodarsko-družbene odnose v Astareji. 
Glede na to, da je bila glavna panoga gospodarstva, s katero so se ukvarjali 
prebivalci Astareje poljedelstvo, se najprej sprašuje, v čigavih rokah je bila 
zemlja. Lučičevo delo pri obdelavi teh vprašanj je v precejšnji meri pionirsko. 
Tudi tiste razprave, ki obravnavajo agrarno-proizvodne odnose v dubrovniški 
republiki, ne analizirajo v dovoljni meri zemljiške lastnine, zemljiško posestne 
strukture dubrovniškega prebivalstva in zemljiško posestne odnose. Z izčrp­
nimi arhivskimi raziskavami izpolnjuje avtor to praznino. Slika, do katere 
pride, prikazuje, kako je izgledala zemljiško posestna struktura najstarejšega 
dubrovniškega teritorija, predno se je dubrovniška komuna razširila na nova 
področja. 
Največji delež posesti v Astareji pripada dubrovniškemu plemstvu. Glede 
na velikost posesti razdeli plemstvo na tri kategorije. Ta delitev se v precejšnji 
meri ujema z družbeno pomembnostjo posameznih dubrovniških plemiških rod­
bin. V XIV. stoletju je imelo 54 plemiških rodbin stalno posest v Astareji. Pu-
čanom (obrtniki, trgovci, lastniki ladij, delavci) pripadajo v Astareji le manj­
še parcele. Njihova posest pogosto menja lastnika, del pa preide v roke plem­
stva. V manjši meri pripadajo posamezni kosi zemlje tudi tujcem. V posebnem 
poglavju se dotakne še cerkvene posesti. Cerkvene ustanove uživajo posest 
več ali manj stalno. Odlok vlade iz leta 1348-50 prepreči nadaljnje kopičenje 
zemlje v cerkvenih rokah. Določeni kompleksi zemlje ostanejo last dubrovniške 
občine. Največ občinske zemlje je bilo na Brgatu, kot se je tedaj imenoval 
velik del današnjega Srda. 
Pripadniki nižjih družbenih slojev so običajno sami obdelovali svoje par­
cele. Veleposestniki iz vrst plemstva, bogatih meščanov, pa so obdelovali zem­
ljo s pomočjo tuje delovne sile. Kakšni agrarno-proizvodni odnosi so se pri tem 
razvili, je predmet naslednjega poglavja. 
V Astareji so se prvenstveno razvijale naslednje agrarne panoge: vino­
gradništvo, sadjereja in vrtnarstvo. Čeprav je bil kolonat osnovna oblika agrar­
nih odnosov v Dalmaciji in tudi na področju Dubrovnika v zgodnjem srednjem 
veku, opozarja J. L. na obstoj raznovrstnih oblik, ki jih najde na področju 
Astareje. Ugotavlja, da je struktura starorimske posesti nadaljevala svoje živ­
ljenje tudi v novih okoliščinah po prihodu Slovanov. Loči obdelavo zemlje 
v lastni režij, pojav podložništva kot nove kategorije v agrarnih odnosih in 
obliko dajanja zemlje v zakup. Zemljo, ki jo je zemljiški lastnik obdeloval 
v lastni režiji, se je imenovala »carina«. Prvotno so jo zemljiški lastniki ob­
delovali s pomočjo neplačane delovne sile. To so sužnji v srednjeveškem smi­
slu besede. Oni so nesvobodni, ker so sestavni del posesti. V XIII. stoletju se ta 
oblika agrarnih odnosov preživi. Agrarne sužnje postopoma zamenja plačana 
. 1 6 6 
delovna sila. To so osvobojenci (libertini), svobodni obdelovalci — težaki (labo-
ratores liberi), kopači (zappatores, verjetno sezonski delavci), sluge in podobni. 
Sredi XIV. stoletja pride do pomanjkanja delovne sile, zato pride v odnosih 
med zemljiškim lastnikom in obdelovalcem zemlje do sprememb. Zemljiški 
lastnik skuša s pomočjo državne oblasti prisiliti neposrednega obdelovalca, da 
čim dlje ostane na zemlji. Najpogosteje lastnik zadrži delovno silo na ta na­
čin, da izroči. obdelovalcu zemlje manjšo parcelo v uživanje. Obdelovalec, ki 
bi sprejel npr. 1 solad zemlje, mora v zameno delati na lastnikovi zemlji letno 
1—3 tedne. Na ta način se uvaja neke vrste delovna renta, obdelovalec pa se 
na nek način priveze na zemljp. Proces, ki pelje od plačane delovne sile do 
nekih specifičnih oblik podložništva, traja v Astareji več kot pol stoletja. Če­
prav na področju Astareje ni nekih formalnih oznak fevdalnih odnosov — 
kmet ostane namreč svoboden človek, lastnik nad kmetom nima sodne oblasti 
— obstaja vseeno nek fevdalni način izkoriščanja. 
Zemljo, ki jo lastnik ni obdeloval v lastni režiji, je dajal v zakup. Zakup 
je lahko naturalni ali denarni, bil pa je lahko kratkoročni ali dolgoročni. Iz 
privatno-pravnih pogodb je razvidno, da daje lastnik zemljo v zakup pod po­
gojem, da mu obdelovalec odstopi določen del pridelkov. Če je bila zemlja 
nekultivirana, pripada zakupniku večji delež. Vedno bolj se je uveljavila de­
litev pridelkov na polovico. Denarni zakup prevladuje na posestvih cerkvenih 
ustanov. Ta oblika zemljiških odnosov bi torej odgovarjala kolonatu. Vsekakor 
je avtorju uspelo, da je opozoril na različne oblike agrarno-pravnih odnosov 
na področju Astareje. (Opozarjam na kritiko Nade Klaić, Problem kmetstva 
na području dubrovačke Astareje [Prilog problematici dalmatinskog agrara], 
Arhivski vjesnik XIV, Zagreb 1971, str. 237—273). 
Ker se zaradi prirodnih pogojev ni mogla razviti- veleposest v pravem 
smislu besede, v Astareji ni veliko obdelovalnih površin, so se morali prebivalci 
Astareje ukvarjati tudi z drugimi neagrarnimi panogami. Pri tem ne izvzame 
vpliv mesta Dubrovnika na svojo okolico. Ekonomika mesta in okolice se v mno-
gočem dopolnjuje. Avtor obdela vse proizvodne panoge, ki se razvijajo na 
področju Astareje. Omenja proizvodnjo strešne opeke, apna, soli, klesarstvo, 
mlinarstvo, čebelarstvo, prodajo gnoja, ladjedelništvo, ribištvo. Področje Asta­
reje zajemajo tudi denarni posli, posamezniki se vključujejo v trgovske družbe. 
Ilustrativni so podatki o cenah posameznih proizvodov. 
Razpravo zaključi L. s pregledom razvoja uprav, organizacije distrikta. 
Lučićeva študija o Astareji predstavlja pomemben doprinos v naši zgo­
dovinski znanosti. Upoštevanja vredna je metoda, ki jo pri svojem delu upo­
rablja. Nekatere njegove rešitve bodo morale odmevati v delih, ki obravnavajo 
preteklost Dubrovnika, druge pa bodo izzvale določeno polemiko. Preglednost 
zmanjšujejo ponavljanja, ki bi lahko brez škode za razumevanje odpadla. 
Ignacij Voje 
M i h a i l o J. D i n i ć , Humsko-trebinjska vlastela. Pos. izdanje SANU, 
kn j . CCCXVII, odeljenje društvenih nauka knj. 54, Beograd 1967, str. 114. 
Med zadnja obsežnejša dela pokojnega akademika in profesorja dr. Mihaila 
J. Diniča spada študija o Humsko-Trebinjskem plemstvu. Mihailo J. Dinić, ki je 
umrl 12. V. 1970. leta, je pripadal starejši generaciji srbskih zgodovinarjev. Bil 
je redni profesor zgodovinskega oddelka filozofske fakultete v Beogradu, kjer 
je predaval narodno zgodovino srednjega veka. Velik ugled je užival kot vzgo­
jitelj. Znana je njegova medievistična šola, iz katere so izšli najvidnejši zgo­
dovinarji mlajše generacije, ki delujejo danes na univerzah v Srbiji in Bosni, 
v arhivih, muzejih in drugih institucijah. Na znanstvenem področju je nada­
ljeval Jirečkovo delo. Proučeval je predvsem dubrovniški arhiv s posebnim 
namenom, da osvetli razna vprašanja s področja srbske in bosenske zgodovine. 
Izdal je nekaj pomembnih zbirk virov. Opus njegovih del je obsežen (pregled­
no, čeprav ne popolno bibliografijo sta izdelala Sima Čirković in Rade Mihaljčić. 
ki je izšla v Zborniku Filozofskog fakulteta, knj. VIII, Beograd 1964. str. 2—8). 
167 
Mnoge njegove študije, v katerih je pogosto zaoral ledino, predstavljajo trdno 
osnovo za nadaljnje delo. Njegove razprave so rezultat vestnega arhivskega 
študija. Iz drobnih podatkov je znal napraviti jasno sliko. Kljub težki bolezni 
v zadnjih letih, je še vedno ustvarjal in presenečal znanstvene kroge s svojimi 
najnovejšimi izsledki. 
S kratko oceno njegove zadnje knjige bi tudi slovenski zgodovinarji poča­
stili njegov spomin. 
Kljub ozko zastavljenemu naslovu, je M. D. odprl v svojem delu o humsko-
trebinjskem plemstvu številna vprašanja v zvezi z razvojem fevdalizma v du-
brovniškem zaledju in posredno tudi v srednjeveški Srbiji. Proučevanje pre­
teklosti in vloge plemstva v srbski srednjeveški državi je otežkočeno zaradi 
majhnega števila ohranjenih virov. Plemiške arhive, kolikor so obstajali, so 
uničili Turki, ostali viri pa nudijo zelo razdrobljene in posamične podatke. Iz 
teh drobnih in fragmentarnih podatkov je uspel izdelati zelo konkretno sliko 
o plemstvu nekega ožjega področja. Omejil se je na plemstvo bližnjega zaledja 
Dubrovnika iz razloga, ker je v dubrovniškem arhivu našel o tem plemstvu 
največ gradiva. Model, ki ga je uporabljal pri svojem proučevanju, naj bi služil 
za raziskave tudi na drugih področjih srbske srednjeveške države. 
M. D. si je zadal nalogo, da ugotovi, kolikor je seveda možno, genealoške 
zveze posameznih plemiških rodbin, njihov razvoj, posest in njihovo vlogo v 
Trebinju in Humu. Pri tem seveda ne zanemarja stikov tega plemstva s samim 
Dubrovnikom. Čeprav Trebinje in Hum nista bila ves čas obstoja srbske sred­
njeveške države v njenem okviru, je avtor mnenja, da se situacija bistveno ne 
spremeni. Avtor se v svoji študiji ni dotaknil vlaških starešin in njihovega po­
ložaja, ker bi ta vprašanja zahtevala posebnih obravnav. 
Kljub temu, da so bile nekatere plemiške rodbine s tega področja že prej 
podrobno obdelane (Jireček je obdelal Drugoviće, Jovanka Mijušković Kalić 
Sankoviće, Veljan Trpković Branivojeviće) predstavlja Dinićeva študija ven­
darle celoto ter vključuje tudi rezultate omenjenih avtorjev. Šele od zadnjega 
desetletja 13. stoletja, odkar so ohranjene arhivske knjige dubrovniškega arhi­
va, so ohranjeni številni in kontinuirani podatki ò humsko-trebinjskem plem-
stvu. Do tega časa obstajajo le posamezne vesti. 
Podrobno je uspelo avtorju obdelati 35 plemiški rodbin, ki so delovale na 
področju bližnjega dubrovniškega zaledja. Za njih je lahko sestavil ali vsaj 
slutil približno genealogijo, ugotovil njihovo posest in podrejene lfudi. Ugo­
tavlja tudi, da ni pravilno stališče tistih, ki trdijo, da so pri plemstvu obsta­
jala samo patronimska imena in da so zelo redko obstajali stalni priimki. Nje­
gove raziskave so dokazale, da se uveljavi skupni priimek. Taki so Nikoliči. 
ki se pod tem skupnim imenom označujejo ves čas svojega obstoja. Podobno je 
z Ljubibratiči in celo Starčiči. Druga zanimiva ugotovitev pa je, da je baštinska 
posest posameznih rodbin bila stalna, kljub težkim krizam, ki so zajele področje 
Huma in Trebinja. Tudi politične spremembe ne vplivajo na trdnost zemljiške 
posesti. 
Precej podatkov se nanaša tudi na osebnosti, pri katerih M. D. ni mogel 
ugotoviti njihove rodbinske povezanosti, čeprav se omenja kraj oziroma župa 
iz katere izhajajo. Našel je tudi primere, da ni razvidna niti rodbinska pove­
zanost niti krajevna pripadnost, čeprav nekateri podatki opozarjajo, da gre za 
plemiča iz ožjega dubrovniškega zaledja. Opozoril bi na izredno precizno me­
todo ugotavljanja plemstva pri posameznih ljudeh, ki se pojavljajo v dubrov-
niških dokumentih. Da bi dal avtor čimbolj popolno sliko o plemstvu tega 
področja, je te posameznike obdelal posebej v dveh ločenih poglavjih. 
Zelo pomemben doprinos proučevanju plemiškega razreda v Nemanjiški 
Srbiji predstavlja XXXVIII poglavje. Tu se loti podrobne obdelave in analize 
vlasteličičev, ki predstavljajo najnižji sloj priviligiranega razreda v srednjeveški 
Srbiji. Termin vlasteličić je dobro znan iz Dušanovega zakona. Iz posameznih 
ohranjenih redakcij Dušanovega, zakonika pa so razvidne razne variante o nji­
hovem položaju. Le člen 50. postavlja jasno razliko med vlastelo in vlasteličiči. 
Tudi pri proučevanju ostalih podatkov izven zakonika je naletel avtor na pre­
cejšnje težave. 
168 
Čeprav najdemo vlasteličiće pod tem imenom šele od druge polovice 13. 
stoletja, to ne pomeni, da niso obstajali že prej, vendar pod drugim imenom. 
V Bosni se pojavijo vlasteličići ob proglasitvi kraljestva leta 1377. Preko Bosne 
se razširi ta naziv tudi v Poljice. Značilno je/da se tudi člani dubrovniškega 
patricijata pogosto nazivajo kot vlasteličići v srbskih listinah. 
0_ srbskem plemstvu, predvsem o nižjem, navaja M. D. podatke s področja 
tistih žup, ki so jih pridobili Dubrovčani z nakupom; to so Pelješac s Stonom, 
Bosansko primorje in Konavlji. Ti predeli so pripadali najprej srbski državi, 
nekateri od njih pa so pozneje prišli pod Bosno. Številčno stanje malega plem­
stva ugotavlja M. D. v obmejni župi v Konavljah in to v tistem delu, ki ga je 
leta 1419 odstopil Dubrovniku Sandalj Hranič. Pri delitvi južnega dela med 
svoje plemiče je dubrovniška vlada napravila izjemo. 60 starih srbskih fevdal­
nih rodbin je obdržalo svoje baštine. Opozori na določeno diferenciacijo glede 
na velikost zemlje, ki jim je priznana. Na ostalih področjih, ki jih pridobi 
Dubrovnik, avtor tega pojava ni opazil. Ko so Dubrovčani kupili leta 1426 
ostanek Konavelj od Pavlovičev, niso nikomur od starih prebivalcev priznali 
njihove posesti. Kdor ni hotel postati kmet, je moral zapustiti Konavlje. Čeprav 
nekateri raziskovalci dopuščajo možnost obstoja - neodvisnih kmeto.v, je M. D. 
mnenja, da svobodni kmetje, kot nekakšna ločena družbena kategorija, ne 
obstaja v srednjeveški Srbiji. 
Knjigo zaključuje izčrpen' register osebnih in krajevnih imen. 
Ignacij Voje 
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih pa­
nog, L zvezek Agrarno gospodarstvo. Ožja redakcija Pavle Blaznik, Bogo 
Grafenauer, Sergij Vilfan. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 
inštitut za zgodovino, sekcija za občo in narodno zgodovino; založila Državna 
založba Slovenije, Ljubljana 1970, str. XVII -f- 652 + 3 priloge. 
Inštitut za zgodovino pri SAZU je na pobudo Zgodovinskega društva za 
Slovenijo in po predhodnih pobudah posameznih zgodovinarjev že prèd več 
kakor dvema desetletjema sprejel kot eno svojih poglavitnih neposrednih nalog 
napisati Leksikon gospodarske in družbene zgodovine, ki naj bi časovno zajel 
razdobje od naselitve prednikov Slovencev v Vzhodne Alpe do druge svetovne 
vojne. Sedaj je pred nami prvi zvezek prve knjige tega široko zasnovanega 
dela z naslovom Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek Agrarno gospodarstvo. 
V njej je torej zajeto agrarno gospodarstvo. Po napovedih agrarnega odseka 
SAZU (ki ga tvorijo P. Blaznik, B. Grafenauer, M. Kos, S. Vilfan, F. Zwitter 
in J. Zontar) bo temu sledil kmalu drugi zvezek agrarnih panog, v katerem 
bodo obravnavali družbeno zgodovino podeželja. Oba skupaj bosta predstav­
ljala celoto. 
Celotno delo so avtorji zasnovali tako, da bodo v delu posamezne veje 
gospodarstva in družbe kot zaokrožene celote obravnavali v leksikografski 
obliki, vendar pod znatno širšimi gesli kakor so običajni pri navadni leksikalni 
obdelavi. Tako je zasnovana navedena knjiga; toda širša gesla so povezana 
v večje naslovne enote, a gesla sama se deie na različno — snovi primerno in 
prilagojeno — število oddelkov in pododdelkov, zaznamovanih z rimskimi in 
arabskimi številkami. Pri geslih je praviloma vrstni red obdelave v glavnem 
enak: razlagi pojmov in terminologije, kjer je ta potrebna, sledi prikaz virov 
in literature v zvezi z geslom, a temu opis zgodovinskega razvoja in stanja v 
geslu zajete snovi, a tudi drugih k geslu spadajočih obravnav. Vendar so av­
torji navajali literaturo — kot nekako nadomestilo za znanstveni aparat — tudi 
na koncu posameznih pododdelkov gesla. Težko je že sedaj dati dokončno sodbo 
o zasnovi te in bodočih knjig leksikona. Vendar se mi zdi, in to naj posebej 
poudarim, sodeč po tem zvezku, da sintetični obliki besedila, v katerem se ne 
analizira niti ne razpravlja, marveč* se v njem prikazujejo predvsem rezultati 
znanstvenih dognanj, tako koncipirana zasnova dela povsem ustreza. Vsekakor' 
bo o koncepciji dela mogoče reči več, ko bo izšel še drugi zvezek agrarnih pa-
169 
nog in bo z njim ena panoga zaključena tako z gospodarskih kakor tudi z druž­
benih vidikov. 
V pričujočem zvezku so avtorji v okviru agrarnih panog obravnavali vire 
in literaturo za celotno področje, torej tako za gospodarsko kot družbeno plat 
življenja (po zasnovi je virom in literaturi namenjena cela prva knjiga leksi­
kona) agrarnih panog ter proizvajalne sile, sredstva in načine v njihovem 
okviru; vsega skupaj 28 gesel. Le-ta zajemajo kolonizacijo in populacijo na 
slovenskih tleh, agrarni proizvodnji namenjeno zemljo, orodje in načine, orga­
nizacije za napredek agrarne proizvodnje, specialno šolstvo in strokovno lite­
raturo, domačije in njih povezavo ter gospodarski obrat kmetije, kot nekak za­
ključek prikaza agrarnega gospodarstva. Delo so si razdelili avtorji F. Baš (Go­
spodarska poslopja), P. Blaznik (Kolektivna kmečka posest, Enote individualne 
posesti, Poljska razdelitev, Kmečka naselja ter sodeloval pri geslu Kolonizacija 
in populacija, kjer je napisal III. poglavje o kolonizaciji in populaciji od 16. 
do 18. stoletja in še nekaj krajših prispevkov o pojmih, virih in literaturi, de­
loma skupaj z B. Grafenauerjem), B. Grafenauer (sodeloval pri istem geslu, za 
katerega je napisal IV. poglavje o populaciji in agrarnem prebivalstvu od srede 
18. stoletja do druge svetovne vojne ter nekaj krajših sestavkov o pojmih, virih 
in literaturi, deloma skupaj z P. Blaznikom, ter napisal Uvod (k Orodje in 
načini), Poljedelsko orodje, Urbarizacija zemljišča, Poljedelski obdelovalni na­
čini, Nabiralništvo, Gospodarski <obrat kmetije), M. Kos (sodeloval pri geslu 
Kolonizacija in populacija ter napisal II. poglavje o kolonizaciji in populaciji 
v srednjem veku z odgovarjajočimi odstavki o virih in literaturi, v katerem je 
strnil ugotovitve svojega dolgoletnega proučevanja naselitve in-kolonizacijskega 
procesa na Slovenskem v srednjem veku). S. Mihelič (Čebelarstvo), V. Novak 
(2ivinoreja), E. Umek (Lov in lovstvo, Ribištvo in ribolov), V. Valenčič (Vrste 
zemljišč, Kulturne rastline, Vrtnarstvo, Vinogradništvo, Hmeljarstvo, Sadjar­
stvo, Gozdarstvo, Organizacije za napredek agrarne proizvodnje, specialno šol­
stvo in strokovna literatura), S. Vilfan (Kmečka hiša), F. Zwitter (sodeloval pri 
geslu Kolonizacija in populacija z odstavki o štetjih prebivalstva kot virov za 
populacijo in o literaturi o njih) in J- Zontar (Gojitev sviloprejk). Pri tem se­
veda ne gre pozabiti dela, ki ga je pri obravnavi besedil opravil celotni agrarni 
odsek SAZU, a pri pripravi končnih oblik besedila in celotne zasnove zvezka 
zlasti še ožja redakcija, ki je poleg tega napisala še geslo o enotah agrarne po­
sesti in knjigo opremila z izredno bogatimi, strokovno zelo ilustrativnimi po­
nazorili. 
Obdelava posameznih gesel je zelo obširna in je v največjih primerih do­
bila obseg razprav. V pregledni sintezi so avtorji v njih strnili dosedanje re­
zultate znanosti na obravnavanem področju, a tudi dognanja svojih dolgoletnih 
proučevanj posameznih problemov agrarne zgodovine: Hkrati s tem so opo­
zarjali na vprašanja in probleme, ki so bili doslej slabo proučeni ali pa sploh 
neraziskani ali pa so sporni. Delo je tako postalo tudi izhodišče za nadaljnja 
znanstvena raziskovanja in proučevanja. Vrednost dela je s tem seveda samo 
pridobila. Besedilu so avtorji zelo funkcionalno vključevali številne zemljevide, 
tlorise, grafikone, statistične tabele in številne skice ter fotografije. Kot po­
sebne priloge pa so knjigi priloženi zemljevid Agrarna kolonizacija slovenske 
zemlje, delo M. Kosa, ki izredno plastično dopolnjuje njegovo besedilo o sred­
njeveški kolonizaciji, dalje zemljevid o razširjenosti gozdov na ozemlju sedanje 
SRS ob koncu 19. stolentja, ki jo je po podatkih za katastrske občine priredil 
V. Valenčič, in končno, zadružni zemljevid slovenskega ozemlja po stanju ob 
koncu leta 1925, ki ga je sestavil A. Kralj. 
V celoti je knjiga delo, ki zaradi svoje izredno bogate' vsebine in zaradi 
mnogovrstne problematike zasluži vso pozornost ne glede na to, da bo kri­
tični ocenjevalec gotovo imel k vsebini posameznih gesel podrobne pripombe 
in seveda tudi popravke. Vsekakor jo moremo šteti med najpomembnejša dela 
slovenskega zgodovinopisja. Prav tako je celotno zasnovo leksikona gospodarske 
in družbene zgodovine Slovencev označiti za grandiozen načrt, katerega ure-
170 
sničenje bo prineslo slovenskemu zgodovinopisju veliko afirmacijo tudi v ši­
rokem mednarodnem znanstvenem svetu. 
S tem zapisom smo želeli v glasilu slovenskih zgodovinarjev čimprej kot 
mogoče opozoriti na to pomembno knjigo. Zato uredništvo Zgodovinskega ča­
sopisa seveda še pričakuje oceno tega dela. 
Ferdo Gestrin 
P e t e r V o d o p i4v e c , Luka Knaf el j in. štipendisti njegove ustanove. 
Ljubljana 1971 (Knjižnica Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, 
zvezek 5). Strani 104. 
Prav gotovo bo slovenska kulturna javnost pozdravila knjižico, ki jo je 
spisal mladi zgodovinar Vodopivec in popisuje v njej ne samo življenje in delo 
Luke Knaflja, ustanovitelja imenitne štipendije, ki jo Slovenci prejemamo že 
300 let, ampak tudi kronološko navaja uživalce štipendije in superintendente 
(upravljalce ustanove), končno tudi usodo Knafljeve nepremičnine na Dunaju. 
Kolikšen interes je bil za imenovano študijo, razberemo iz uvodnih stav­
kov: tèmo je določila ljubljanska univerza (današnji razpisovalec Knafljevih 
štipendij) ob razpisu nalog za študentske Prešernove nagrade leta 1968, av­
torju je bil mentor univ. prof. dr. Fran Zwitter, poleg tega mu je pomagala 
manjša skupina zgodovinarjev doma in na Dunaju, dalje je izid študije fi­
nančno podprla Univerza v Ljubljani, končno pa delo izdala Knjižnica Kro­
nike, ki je s tem zavestno znatno presegla okvir krajevne zgodovine. 
Štipendijo je utemeljil Luka Knafelj in je pričela teči z novembrom 1676. 
Vodopivec je kot prvi ugotovil, da Knafelj ni bil Gorenjec iz Doslovič — kàr 
je veljalo do danes, — ampak Ribničan, rojen okoli leta 1621. Okoli 27 let star 
je bil na Dunaju posvečen v duhovnika. Vsaj od takrat je stalno živel na Du­
naju oziroma v Gross Russbachu kot župnik. 
Štipendij, ki so jih nekdaj uživali naši študentje, je bilo več. Avtor ne­
katere navaja, toda res samo navaja, ker je razumljivo, da se je hotel omejiti 
le na Knafljevo. Preštudiral je kar precej virov in literature pa kljub vsemu 
potrjuje, da ni mogel ugotoviti vseh prejemnikov štipendije. Pri drugih podob­
nih ustanovah je bilo verjetno stanje še manj pregledno in manj urejeno. 
Ob tem se nam kar sâmo ponuja vprašanje, ali bi se ob študiju vseh šti­
pendij in podobnih načinov podpiranja ne mogel izluščiti nekakšen oris siste­
matične oskrbe slovenskih (ali vsaj »kranjskih«, dalje »goriških« in drugih) 
študentov? Koliko gre pri narodih in narodnostih habsburške monarhije, ki 
niso imeli svojih univerz in so morali njihovi študentje študirati na Dunaju, 
v Pragi in drugje, za izjemno mecenstvo, za humanost posameznika, koliko pa 
za nekakšen organiziran privatni sistem vzdrževanja, ki je šel bolj v širino, 
kot si to danes predstavljamo? Vsekakor ni naključje, da je Ribničan-duhovnik 
Knafelj določil v testamentu vsoto za štipendiranje inteligence, tujec-bankir 
Jakob Schellenburg pa ne; Knafelj je čutil, da je Slovenec, da more in mora 
pomagati sorojaköm, da dobijo svojo inteligenco, Schellenburg pa je kljub 
vsemu ostal v našem miljeju tujec. 
V seznamu štipendistov navaja Vodopivec v obliki opomb — pač tam, kjer 
je mogel ugotoviti — nekaj najvažnejših biografskih opomb. Podatke za neka­
tere štipendirance moremo spopolniti kar na tem mestu. Odvetnik v Kranju 
dr. Beno Sabothy (Vodopivec, op. cit., str. 76, leto 1904/05) je bil revizor tekstil­
ne tovarne » Jugočeška« in tudi sicer v gospodarskem življenju Kranja znana 
oseba. Dr. Julij Murgel (str. 77, 1911/12) je bil po ustnih podatkih sina dr. An­
tona, kirurga v trboveljski bolnišnici, rojen 21. julija. 1889 v Kranjski gori 
(umrl decembra 1971). Zaslovel je po tem, da je že v letih 1937—1941 uspešno 
operiral srce nekaj pacientom v bolnišnici v Krškem, kjer je bil kirurg-prima-
rij. O operacijah je napisal strokovne članke v švicarsko zdravniško revijo. 
Leta 1969 je bil odlikovan z jugoslovanskim redom dela z zlatim vencem. O njem 
sta pisala dva članka, prvi v reviji Arena 29. novembra 1970, drugi v reviji 
VEN maja 1970 (s sliko). Njegov starejši brat Erwin (rojen 1886 v Novem me­
stu, umrl 1966 na Dunaju) je bil šef-zdravnik zveze bolniških blagajn in zdrav-
171 
stveni svetnik; po prvi svetovni vojni je ostal na Dunaju. Bil je tudi absolvi-
rani jurist. Veliko je publiciral s področja socialne medicine. Miha Kambič 
(77, 1912/13) je bil po osvoboditvi finančni minister vlade v Ljubljani in 
pozneje guverner Narodne banke v Beogradu, Jožef Smola (77, 1914/15) je 
bil po ustni izjavi dr. Vinka Vrhunca advokat v Ljubljani; preimenoval se 
je v Smoleta; je oče Jožeta, diplomata, in Janka, našega zveznega sekretarja za 
finance v Beogradu. Dr. Vinko Vrhunec (76, 1914/15), direktor Trboveljske pre-
mogokopne družbe, mi je povedal o sebi, da mu je štipendija tekla kljub temu, 
da je bil vpoklican na soško fronto; prejemal jo je do 1918, ko je bila ukinjena. 
Študije je končal in tudi promovira! na zagrebški fakulteti. 
"Naj na koncu še enkrat poudarim, da nas je knjižica prav prijetno pre­
senetila in da ob tej priliki želimo, naj bi se tako obdelale tudi druge podobne 
ustanove. Počasi bomo dobili zaokroženo sliko o podpiranju naše inteligence 
pred ustanovitvijo ljubljanske univerze. 
Jože Šorn 
D r . B f a n i s l a v G l i g o r i j e v i ć , Demokratska stranka i politički 
odnosi u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Institut za savremenu istoriju, 
Beograd 1970, 620 strani. 
S pričujočim delom B. Gligorijevića se je historiografija o stari Jugosla­
viji obogatila z novim in izredno pomembnim delom. Avtor se je lotil zelo 
važnega in obsežnega problema, prikaza razvoja ene najpomembnejših jugoslo­
vanskih političnih strank in njene politike v prvem desetletju obstoja države 
1919—1929, to je v času parlamentarizma, ko so klasične politične stranke igra­
le zelo pomembno vlogo. Mirne duše moremo priznati, da se mu je s pričujočim 
delom, velike širine in plastičnosti, posrečilo izklesati enega temeljnih kamnov 
za politično zgodovino stare Jugoslavije. 
Delo je napisano na podlagi študija velike množine gradiva, za katerega 
moremo reči, da je zbrano res vsestransko (precej fondov je koristil prvi), tako 
da mu tudi najbolj kritičen recenzent in poznavalec arhivov nima česa očitati. 
Avtor je pregledal in uporabil vse pomembnejše arhivske fonde v Jugoslaviji, 
nanašajoče se na obravnavani problem, najslabše so pravzaprav upoštevani 
slovenski arhivi. Pregledal je vse važnejše časopisje ter konsultiral vso obsto­
ječo literaturo, ki pa je tako ali tako starejša in ima že bolj značaj vira. 
V sedmih poglavjih je avtor prikazal nastanek demokratske stranke kot 
fuzije različnih večjih in manjših strankarsko političnih meščanskih grupacij, 
ki so se zavzemale za unitarno jugoslovanstvo in zaradi tega za močno cen­
tralistično državo. Tej Buržoaziji je bila 'ob formiranju pred očmi močna vse-
državna stranka, ki naj bo nosilka državotvorne ideje in konsolidacije. Formi­
ranje stranke v letu 1919 ima dve etapi, prvo, v kateri se združijo podobne 
stranke iz prečanskih krajev 15. in 16. februarja 1919 v Sarajevu. Glavnino v 
stranki tako predstavljajo srbske stranke iz bivše hrvatsko-srbske koalicije 
s Svetozarjem Pričičevičem. Stranka nekaj časa koketira s srbsko Narodno ra­
dikalno stranko in govori celo o fuziji z njo v eno enotno državotvorno stranko, 
toda ob problemu razmejitve vpliva in poslanskih mandatov se razideta. De­
mokrati potem navežejo stik s srbskimi opozicijskimi strankami, predvsem 
s Samostalno radikalno stranko Ljube Davidovića in Naprednjačko Vojé Ma-
rinkovičain se 11. aprila 1919 združijo in izberejo za šefa Ljubo Davidoviča. 
Tako formirana stranka dobi v Privremenem narodnem predstavništvu neso­
razmerno veliko število zastopnikov. 
Avtor govori nadalje o prizadevanju in vlogi Demokratske stranke pri cen­
tralističnem urejanju Kraljevine SRS in pri borbi za vidovdansko ustavo. 
Eno poglavje posveti vlogi Demokratske stranke pri zadušitvi revolucio­
narnega delavskega gibanja. Ob natančni analizi pokaže novo sliko, da ni bila 
Demokratska stranka edini komunistični nasprotnik in "tvorec protikomunistič-
nih zakonov Obznane in Zakona o zaščiti države, da je tu odigrala veliko, vča­
sih vodilno vlogo tudi Radikalna stranka. 
172 
Nevzdržnost centralistične državne ureditve, ki potisne v opozicijo režimu 
kar celotni hrvatski in slovenski narod in povzroči latentno državno politično 
krizo v SRS, prisili tudi nekatere voditelje DS s predsednikom Davidovičem, 
da začno razmišljati o sporazumu s Hrvati in o reviziji vidovdanske ustave. 
Ultraunitaristično krilo v stranki se temu odločno upira in odbija kakršnekoli 
pogovore z Radićem, ki ga je treba upogniti. To privede do razcepa v Demo­
kratski stranki marca 1924. Pribičevič odcepi od demokratskega poslanskega 
kluba dobro tretjino poslancev, skoraj vse poslance iz prečanskih. krajev, iii 
ustanovi svojo Samostalno demokratsko stranko. Ta stranka potem zastopa 
stališča intransingentnega unitarizma in centralizma in sodeluje v vladnih kom­
binacijah z radikali ter se bori za obrambo vidovdanske ustave. 
Demokratska stranka še nadalje išče sporazum s tako imenovanim fede­
ralističnim blokom HSS, SLS in JMO, ustanovi z njim Opozicijski blok in v 
drugi polovici leta 1924 z SLS in JMO tudi vlado Narodnega sporazuma, ki 
ima nalogo izvesti pomiritev s Hrvati in ustavno spremembo. Vlada in politika 
narodnega sporazuma sta od dvora, vojaške diktatorske klike in radikalne 
stranke minirani in zrušeni. 
Po kratkem intermezu, sporazuma med velikosrbskimi radikali z Nikolo 
Pašičem in HSS s Stjepanom Radićem, v katerem je Radič odigral dokaj sra­
motno in klavrno vlogo, zapustil je blok opozicije, stopil v vlado, v kateri se je 
dokončno kompromitiral, je nastopilo obdobje priprav na kraljevo diktaturo. 
V -tem času poizkusov dvora, da razbije klasične politične stranke, ki so do 
tega časa igrale odločilno vlogo in se borile za parlamentarizem in demokra-
tizem, je prišlo v Demokratski stranki do ponovnega cepljenja. Bolj reakcio­
narni politiki bivše Naprednjačke stranke Voja Marinković in podobni so za­
padli pod vpliv dvora ali se mu prodali in začeli delati na formiranju nekake 
vsedržavne dvorske stranke, ki naj se ustanovi iz oportunističiih disidentov 
vseh strank pri vseh jugoslovanskih narodih. Davidović se na svoje stare dni 
s strankino levico upre takim poizkusom in preti z ostavko predsedniškega 
položaja v stranki, katere politiko noče kriti s svojim imenom. Ves ta razvoj 
pretrga kraljeva proklamacija 6. januarja 1929, s katero je suspendiral ustavo, 
parlament in vse politične stranke. 
Naj še enkrat ponovimo, da je tekst izredno vsestransko dokumentiran, 
kljub temu pa pisan v zelo prijetnem in preglednem stilu. Dogodki so osvet­
ljeni z vseh mogočih strani in upoštevane so vse mogoče komponente pblitič-
nega dogajanja. Izredno lucidno je obravnavan odnos Demokratske stranke 
do hrvatskega vprašanja. Žal pa moramo zopet konstatirati, da je o Sloven­
cih, o slovenskih demokratih v knjigi napisano zelo malo, verjetno ' manj kot 
so predstavljali po svoji vlogi v splošno jugoslovanski politični areni. Ne bi 
mogel reči, da je temu kriv avtorjev napačen koncept, ki bi videl problem 
jugoslovanske politike v dvajsetih letih izključno v nrvatsko-srbskem sporu. 
Avtor vedno znova skuša pokazati politično moč in pozicijo Demokratske 
stranke po posameznih jugoslovanskih pokrajinah, edino za Slovenijo mu naj­
večkrat zmanjka podatek. Verjetno sta za to dva vzroka; avtor splošno jugo­
slovanskega dela zelo težko vidi vse specifičnosti položaja JDS in njeno druž­
beno politično težo v Sloveniji, in drugo, ker se o tem res nima informirati 
skoraj v nobenem slovenskem monografskem delu. Še enkrat se je znova poka­
zala potreba po zgodovinskih monografijah problemov Slovencev v obdobju 
med obema vojnama, k i j e naloga slovenske zgodovinske znanosti. Kajti samo 
če bomo sami dobro vsestransko monografsko obdelali svojo zgodovino, lahko 
pričakujemo, da bomo bolj upoštevani v sklopu občejugoslovanskih in še 
širših zgodovinskih del. , 
Janko Prunk 
A l o j z R a v b a r , Zakaj je padla španska republika. Zavod Borec, Ljub­
ljana 1971, 707 str. 
O španski državljanski vojni je mnogo literature, saj je triletno vojskovanje 
na iberskem polotoku pomenilo neposreden uvod v drugo svetovno vojno in 
je že v svojem času simboliziralo konflikt dveh, povsem nasprotujočih si ideo-
173 
loških in političnih usmeritev in naziranj. V tej literaturi je politika vlad 
Ljudske fronte v Španiji kot tudi posameznih republikanskih strank različno 
ocenjena, različno pa je prikazana tudi diplomatska in politična aktivnost ev­
ropskih držav, ZDA in ZSSR ob španski državljanski vojni. Avtorji so si v sploš­
nem, kolikor ne gie za povsem pragmatične desničarske pisce, enotnejši le v 
oceni politične in vojaške vloge Nemčije in Italije, ki sta uporabili Španijo za 
svoje vojaško vežbališče. Te ocene pa postajajo zelo različne kadar gre za po­
moč Sovjetske zveze, ki je v tedanjem času edina javno podprla špansko re­
publikansko vlado in se vsaj formalno postavila na njeno stran. K tej raz­
ličnosti ocen sovjetske vloge v Španiji so na eni strani pripomogla po drugi 
svetovni vojni razkrita dejstva o Stalinovi notranji in zunanji politiki, njego­
vem odnosu do Kominterne in komunističnih strank nasploh, na drugi strani 
pa tudi nekateri španski komunisti sami, ki so — kot tedanji član Centralnega 
komiteja KP Španije in komunistični minister v vladah-Ljudske fronte Jesus 
Hernandez — obdolžili Stalina, da je v Španiji sledil le svoje lastne koristi.* 
Zaradi svoje tesne prepletenosti s celotnim svetovnim in evropskim dogajanjem 
v letih od gospodarske krize do druge svetovne vojne, je vsaka nova osvetlitev 
dogodkov v Španiji tudi poizkus širšega razkrivanja vseh tistih elementov, ki 
so neposredno vodili k svetovni vojni; v sodobnem trenutku postaja problem 
Španije kot tehtnice vojaške in politične moči različnih ideoloških in političnih 
.nasprotnikov ob številnih »novih Španijah« po vsem svetu zopet posebej priso­
ten. Zato vsako novo delo, tokrat je to celo delo slovenskega avtorja, o špauski 
državljanski vojni pritegne razmeroma veliko pozornost. 
Ze sam naslov Ravbarjeye knjige »Zakaj je padla španska republika« po­
ve, da poizkuša avtor na vprašanja o vzrokih padca španske republike poiskati 
več ali manj trden odgovor. Svoje delo je zastavil zelo široko, saj je pri vseh 
poglavjih, tistih, ki vpeljujejo bralca v španska nasprotja pred državljansko 
vojno kot tudi tistih, ki obravnavajo posamezne stranke, nacionalna nasprotja 
ali diplomatsko aktivnost posameznih držav, ' dodal retrospektivni prikaz hi­
storičnih korenih in zgodovinske pogojenosti obravnavanih problemov. Meto­
dološko je kombiniral prikazovanje po kronološkem redu s prikazom po pro­
blematiki; tako časovno sledi notranje politično dogajanje v Španiji vse do 
bitke za Teruel v decembru 1937 in v tem sklopu le obrobno obravnava dejav­
nost zunanjih sil. Zunanji intervenciji, italijanski, nemški in portugalski po­
moči zarotnikom, diplomatski in politični igri zahodnih demokracij ter poli­
tičnim naporom evropske levice in ZSSR je avtor posvetil posebna poglavja, 
ki si slede v strnjenem redosledu. S tako porazdelitvijo mu je uspelo razvidneje 
opredeliti in razčleniti vlogo, ki so jo po njegovih ugotovitvah odigrale zunanje 
sile. V zadnjem delu knjige se avtor zopet vrne k notranjemu razpletu dogodkov 
v Španiji po bitki za Teruel in jih nato sledi do končnega razpada republike. 
Ravbar je v svojem delu zbral — kot je razvidno iz natančnega citiranja 
— obširno znanstveno publicistično in spominsko literaturo, deloma pa se je 
naslonil tudi na originalna časopisna poročila. Svoj prikaz je začel s kratkim 
uvodnim pregledom razmer v Španiji od srede 19,. stoletja in se posebej dotaknil 
nastanka delavskih strank, pomena in vloge anarhistov pri začetkih delavskega 
gibanja v Španiji, nacionalnih nasprotij in avtonomističnih gibanj. Širše je 
zarisal tudi razvoj desnice, predvsem monarhistov in fašistov in vzporedno 
z dogajanjem v republikanskem taboru sledil razplet odnosov med zarotniki, 
predvsem Francom in ostalimi generali, njihovo politično in vojaško organi­
zacijo in nato razčlenil še dogajanje na frontah. Podrobnejše poročilo bi za­
vzelo mnogo prostora, zato se bom tu omejil na tiste Ravbarjeve ocene, ki od­
govarjajo na vprašanje o vzrokih za padec republike; na eni strani so- to ne­
soglasja v samem republikanskem taboru, na drugi pa intervencija Italije in 
Nemčije ter tim. politika »nevmešavanja« zahodnih držav. 
Avtor že uvodoma naglasa, da »del krivde za katastrofo vsekakor nosijo 
tudi tisti republikanski voditelji, ki se niso dovolj odločno bojevali proti no-
* Hesus Ernandes (Jesus Hernandez), Republikanska Španija i SSSR, Kul­
tura — Beograd 1953. v 
174 
tranjim nasprotnikom republike« in »je danes brez pomena prikrivati napake 
in slabosti republikanskega tabora«. Te napake so se kazale predvsem v ideo­
loški, pa tudi taktično-politični razcepljenosti ves čas vojne. Avtor naglasa, 
da sta republikanske stranke in gibanja v splošnem zvezali le njihova proti­
fašistična usmeritev in strah pred padcem demokracije; v vseh drugih pogle­
dih, ob vprašanjih reševanja socialnih vprašanj, agrarne reforme, nacionaliza­
cij in politiki do cerkve in vojske, se je politika levih strank, ki so se združile 
v Ljudsko. fronto, močno razlikovala. 
Podlaga za ustanovitev Ljudske fronte je bila v Španiji že pred pozivom 
VIL kongresa kominterne; prvi poizkusi koncentracije levih strank segajo v 
leto 1933, ko se začenja tim. »črno dvoletje« z močno okrepitvijo desnice in 
skrajno zaostrenimi socialnimi nasprotji. K tej, tedaj nastali Delavski zvezi 
(Alianza Obrera) KP Španije ni pristopila. Ravbar piše, da je bila v tem času 
KP Španije še pod močnim vplivom Kominterne, ki je tedaj odklanjala tako 
sodelovanje. Že leto kasneje so se notranje politične razmere v Španiji tako za­
ostrile, da je morala KP Španije popustiti in se vključiti v zvezo levice. 
Leta 1935 pa je tudi Kominterna pozvala delavske stranke, naj se po fran­
coskem in avstrijskem zgledu združijo v Ljudske fronte. V Španiji so se poga­
janja za združtev levice v Ljudsko fronto končala januarja 1935, že sama po­
gajanja pa so pokazala na različnost konceptov in idejnih izhodišč. K Ljudski 
fronti so pristopili: KP Španije, Socialistična stranka, Sindikalistična stranka, 
Republikanska levica, Republikanska unija, Katalonska levica, Federalna re­
publikanska stranka, Socialistični sindikati in delavska protrockistična POUM. 
Ustanovitev Ljudske fronte v Španiji je izzvala velik hrup pri desnici, ki se je 
združila v tim. Nacionalno fronto. 
Prvo vlado Ljudske fronte je sestavil Azana in sicer pretežno iz predstav­
nikov republikancev, medtem ko so socialisti odrekli sodelovanje. Med pogla­
vitnimi ukrepi vlade Ljudske fronte je bilo priznanje katalonske avtonomije in 
nadaljevanje agrarne reforme. Ravbar pa poudarja, da je bila ta vlada pri izva­
janju teh reform zelo počasna, kar je zaostrilo tudi nasprotja v sami levici 
(posebno ostro so vlado kritizirali anarhistični sindikati CNT). Azana je opo­
zarjal kmete, da boju za agrarno reformo ne smejo dati pomen socialnega boja 
in je treba »bojnega duha zamenjati z duhom razumevanja« (str. 132). Ze maja 
meseca 1936 je tako prišlo do zamenjave vlade; Azana je postal predsednik 
republike, Casares Quiroga (Rep. levica) pa predsednik vlade. Vendar pa za­
menjava ni pomenila spremembe vladne politike. 
, Spomladi 1936 je postajal boj med levico in desnico, ki je spretno izrabila 
nasprotja v levici, vse ostrejši. Komunisti so večkrat opozorili na možnost de­
sničarskega puča, vendar sta Azana in Casares Quiroga opozorila zavračala 
kot neutemeljena. Namesto da bi vlada temeljiteje reorganizirala vojsko, piše 
Ravbar, je posamezne vojaške, poveljnike le premeščala. Julija 1936 se je 
začel upor v Maroku; ko so se uprle garnizije tudi v Španiji so socialistični, 
anarhistični, a tudi ostali levi sindikati zahtevali orožje. Vlada pa se je še 
vedno obotavljala. »Bala se je,« meni Ravbar, »da bi delavske množice upora­
bile orožje ne le za zadušitev upora, ampak tudi za izvedbo socialistične revo­
lucije« 
Začetek upora je povzročil številne vladne krize. Septembra 1936 je sesta­
vil vlado levi socialist Largo Caballero, ki je nato ostal predsednik vlade vse 
do maja 1937, ko ga je zamenjal dr. Juan Negrin. Caballerova vlada se je — 
kot piše Ravbar — lotila programa Ljudske fronte odločneje kot njene pred­
hodnice, prevzela iniciativo pri izvajanju agrarne reforme, ustanovila v vseh 
tovarnah z več kot sto delavci delavske svete, dala avtonomijo tudi Baskom 
itd. Vendar politike Larga Caballero v celoti Ravbar ne ocenjuje pozitivno. 
Kot piše je bil Caballero »pod vplivom antikomunistične mrzlice, kar je močno 
kalilo njegov odnos s komunisti« (str. 192), njegova politična stališča pa so bila 
več ali manj odvisna od splošne politične atmosfere, zato je ves čas »nihal 
med revolucionarnostjo in oportunizmom«. Caballeru očita Ravbar tudi njegovo 
sodelovanje z anarhisti (Caballero je štiri anarhiste celo sprejel v vlado), ki naj 
175 
mm 
• - i ° ^ a p e r j e n 1
0 z o p e r d e l ° K P S P a n i J e > d a l J e njegovo politiko pri posameznih 
vojaških posegih, predvsem pa njegovo politiko pri organizaciji vojske. 
Ob začetku protirepublikanskega puča so imele posamezne delavske stran­
ke svoje milice, ki se jim iz strahu pred enotnim vojaškim poveljstvom — to 
bi lahko ogrozilo oboroženo moč ene ali druge stranke — tudi potem, ko se 
je vojna že razširila, niso hotele odpovedati. Prvi so zahtevali enotno vojsko 
komunisti, najostreje pa so se tej zahtevi uprli anarhisti in POUM. Largo 
Caballero je.zavračal ustanovitev enotne ljudske vojske vse do oktobra 1936, 
ko je postala zaradi pritiska proti Madridu taka vojska že neizogibna nujnost! 
Ravbar piše, da anarhisti celo tedaj niso hoteli svoje milice vključiti v redno 
vojsko, kar je tudi med samimi anarhisti povzročilo razcep. Zaradi vedno več­
jih uspehov pučistov so kasneje to storili, vendar so tako kot tudi POUM orga­
nizirali svoja skladišča orožja, ki. naj bi v končni posledici služilo obračunom 
med strankami.-Nasprotja med Caballerom, socialisti, komunisti, anarhisti in 
•POUM so se nadaljevala ves čas vojne; Largo Caballero je po Ravbar je vem 
mnenju ta konflikt zaostroval, kar je pripisati »njegovi osebni prizadetosti, ko 
je ugotovil, da si komunisti pridobivajo vse več vpliva in ugleda tudi v vojski« 
(str. 222). 
Kot je razvidno že iz povedanega so Ravbarjeve ocene politike anarhistov 
in POUM med špansko državljansko vojno negativne. Posebno pri analizi 
razmer y Kataloniji, ki je bila najmočnejše oporišče anarhistov in POUM, avtor 
ugotavlja, da so »katalonski anarhisti večino svojega časa potratili v boju 
proti PSUC in UGTK (Združena katalonska socialistična stranka in Splošni 
katalonski delavski sindikati) namesto v boju proti fašistom«. Anarhisti so s 
svojo nedisciplino v vojski povzročili številna usodna nasprotja, posebej pa so 
zaostrili odnosi s komunisti njihovi poizkusi kolektivizacije kmetijstva, usta-
navijanja zadrug, ki so povzročala vedno nova trenja v zaledju. Spomladi 1937 
so se spori med anarhisti, komunisti in POUM v Kataloniji razvili v oborožen 
spopad. 
POUM je bila po svoji usmeritvi predvsem protistalinistična delavska 
stranka. Njen voditelj Andre Nin je v sporu med Stalinom in Trockim simpati-
z i ra lz zadnjim in je moral zaradi tega zapustiti Sovjetsko zvezo. Ravbar piše, 
da POUM ni imela svojih, podrobneje izdelanih načrtov za revolucionarno 
akcijo, da pa je v sami Ljudski fronti stalno povečevala nasprotja in zavračala 
pozive KPŠ na skupen boj proti bližajočemu se sovražniku. »POUM je nenehno 
spletkarila ' proti republiki in vladi Ljudske fronte, širila je preplah, sejala 
neslogo med antifašističnimi silami, vzbujala nezaupanje v republikanske ob­
lasti in hujskala proti komunistom...« (str. 313). 
Po oboroženih spopadih maja 1937 med anarhisti, POUM in komunisti 
v Barceloni so posebno komunisti zahtevali razpustitev POUM in kaznovanje 
njenih voditeljev. Akcija proti anarhistom in POUM je v končni posledici merila 
tudi na Larga Caballera; komunistična ministra v njegovi vladi Urribe in 
Hernandez sta zaradi njegove omahljivosti s svojim izstopom povzročila vladno 
krizo. Padec vlade Larga Caballera je postal neizogiben in novo vlado je 
sestavil dr. Juan Negrin. Ta je popustil zahtevam po razpustitvi POUM in 
kaznovanju njenih voditeljev. Po aretaciji junija 1937 je bil ubit tudi voditelj 
POUM Andre Nin; kot piše Ravbar »v doslej ne čisto pojasnenih okoliščinah« 
(str. 334). 
Negrinova prizadevanja za rešitev republike za razliko od Caballerove 
politike in sploh ostalih republikanskih vlad Ravbar dokaj ugodno ocenjuje. 
Predvsem priznava Negrinu odločen boj proti fašizmu in stalno prizadevanje 
za ponovno enotnost Ljudske fronte, predvsem pa intenzivnejše sodelovanje ko­
munistov in socialistov. Negrin naj bi posvetil vso pozornost razvoju težke indu­
strije m odločno nastopil v boju s peto kolono. Tudi ta njegova politika pa — 
kot je znano — ni rešila republike. Ob številnih notranjih nasprotjih je repub­
lika že zamudila najugodnejši trenutek za'obrambo. 
Pri obravnavanju zunanjih šil, ki so pripomogle k Francovi zmagi Ravbar 
najprej obravnava vojaško in materijalno pomoč Italije in Nemčije. Posebej se 
176 
dotika tudi politike Portugalske, španske cerkve in Vatikana. Posebno pozoT-
nost pa posveča Ravbar tim. »nevmešavanju« zahodnih držav Francije, Velike 
Britanije in ZDA; v posebnem poglavju obravnava tudi delo »odbora za ne-
vmešavanje« v Londonu. 
Od 1934. leta.je bila v Franciji na oblasti vlada Ljudske fronte, ki jo je 
vodil socialist Leon Blum in od katere je vlada španske Ljudske fronte 
pričakovala vso pomoč. Kot je tudi iz Ravbarjevega izvajanja razvidno, je bil 
Blum ves čas svojega predsednikovanja vklenjen na eni strani v izmikanju 
pred pritiskom desnice, na drugi pa v iskanju zunanje političnih zaveznikov, 
ki bi mu nudili oporo pri urejanju odnosov z Nemčijo in Italijo. Blum je špan­
ski'republikanski vladi tako naprej obljubil pomoč, vendar so ga kasneje na­
sprotniki med radikali, pa tudi samimi socialisti prisilili, da je obljubo preklical. 
Francija se je znašla tudi v zunanje politični odvisnosti od Velike Britanije, ki 
je zagovarjala politiko »nevmešavanja« in tako je francoska vlada Ljudske 
fronte ob Španiji povsem odpovedala. Ravbar to nebogljenost francoske poli­
tike v veliki meri pripisuje tudi osebni Blumovi nesposobnosti, saj na nekem 
mestu celo piše, da je »prav Blum bil med tistimi, ki so imeli največ možnosti 
vrniti pravico (namreč: pravico, da si svobodno nakupi obrambna sredstva — 
op. P. V.) španski vladi, a ji je niso hoteli« (str. 581). 
Pri obravnavanju politike Velike Britanije in ZDA do Španije' razpravlja 
Ravbar najprej o gospodarski povezanosti angleškega in ameriškega kapitala 
s španskim gospodarstvom in ugotavlja, da so »angleški reakcionarni krogi 
pomagali mednarodnim silam fašizma uničiti špansko republiko iz strahu, da 
se ne bi njen demokratični režim razrasel v socialistični režim«. Tako ob po­
litiki ZDA kot Velike Britanije Ravbar naglasa, da je politika »nevmešavanja« 
v bistvu pomenila pristanek na intervencijo Italije in Nemčije. 
Sovjetsko pomoč Španiji obravnava Ravbar v posebnem poglavju z na­
slovom: »Pomoč Sovjetske zveze«. Ravbar poudarja, da je ZSSR tedaj diplo­
matsko in politično podprla špansko republikansko vlado; Stalin se je sicer 
v začetku zanašal, da bo španska vlada sama opravila z uporniki (zato je ZSSR 
tudi pristopila k odboru za nevmešavanje), vendar je kasneje, na pritisk demo­
kratične javnosti moral podpreti boj španske republikanske vlade. Sovjetska 
vlada je nudila Špancem pomoč v materijalu in vojaških svetovalcih; ob očit­
kih, da so Španci orožje večkrat preplačali, navaja Ravbar podatek Louisa 
Fischerja, da »so republikanci po koncu vojne ostali ZSSR dolžni 120 milijonov 
dolarjev« (str. 567). Pomoč Sovjetske zveze je ne glede na številne očitke, kot 
piše Ravbar, veliko pomenila republikanski Španiji. 
V posebnih poglavjih obravnava avtor še solidarnost mednarodnih levi­
čarskih organizacij in gibanj, kjer se posebej dotika poizkusov Kominterne, 
da bi se s socialistično delavsko internacionalo zedinili in skupno pomagali 
republiki Španiji. Prav tako razpravlja o organiziranju mednarodnih brigad, 
njenem sestavu in vojaški organizaciji. Ugotavlja pa, da vsa ta prizadevanja 
brez pomoči velikih sil niso mogla rešiti španske republike. 
Svoje delo o španski državljanski vojni avtor sklene z ugotovitvijo, da »je 
bil eden glavnih vzrokov za propad španske republike ta, da so ji zahodne 
demokracije odrekle sleherno pomoč«. Medtem sta Italija in Nemčija s to vojno 
pridobili mnoge koncesije in okrepili svojo vojaško in politično trdnost; konec 
španske državljanske vojne sovpada z začetkom svetovnega oboroženega kon­
flikta. 
Obsežno delo Alojza Ravbar ja se dotika številnih vprašanj in problemov 
spopada v Španiji, mnogo teh vprašanj razrešuje in mnoga na "novo odpira. 
Zal avtor obširni literaturi, ki jo je zbral, ni dodal kritičnega komentarja, ki 
bi jasneje opredelil njegov kriterij pri izbiri podatkov. Ta se na več mestih 
ne zdi povsem jasen, pri vprašanju- vloge Sovjetske zveze, Kominterne in KP 
Španije pa postaja celo vprašljiv. 
Na primer: Ravbar dokaj ugodno ocenjuje sovjetsko pomoč republikanski 
vladi m se v podkrepitev svojih ocen nasloni — med drugim — tudi na spo-
12 Zgodovinski časopis ' ^jj 
ma 
minsko delo Jesusa Hernandeza: »Republikanska Španija in SSSR«. To delo 
kot celota pa poizkuša nasprotno dokazati nekorektnost in pragmatizem Sov­
jetske zveze v politiki do Španije in Hernandez izrecno pravi, da je Moskva 
v Španiji igrala le toliko, kolikor je ustrezalo Moskvi. Po Hernandezovem 
prepričanju je pod vplivom sovjetskih navodil in navodil Kominterne KP Špa­
nije napravila velike napake, ki so škodile enotnosti Ljudske fronte. Tudi 
Ravbar v svoji knjigi to večkrat potrdi (predvsem kadar govori o odnosu med 
komunisti in socialisti). Nikjer pa širše ne analizira politike komunistov med 
vojno, predvsem pa ne razpravlja o njihovem odnosu do Kominterne in Stalina. 
Problematika politike Kominterne in Sovjetske zveze v Španiji zastavlja 
tudi številna druga vprašanja. Rad bi pokazal le še na eno: Hernandez v svoji 
knjigi večkrat omenja, da se je Sovjetska zveza prek predstavnikov Kominterne 
v Španiji kot tudi svojih obveščevalcev vmešavala v politična nasprotja repub­
likanskega tabora mimo španskih komunistov. Isto dokazujejo tudi nekateri 
drugi pri Ravbarju citirani avtorji, npr. Hugh Thomas. Primer takega vme­
šavanja naj bi bila prav »skrivnostna« izginitev Andrea Nina. Hernandez 
omenja, da kot komunistični predstavnik v Negrinovi vladi in član Centralnega 
komiteja KP Španije ni ničesar vedel o Ninovi usodi, da pa je takoj pomislil 
• na vmešavanje sovjetskih obveščevalcev (Republikanska Španija i SSSR, str. 
133 si.). 
Teh vprašanj Ravbar v svojem4delu ni niti nakazal, niti komentiral, niti 
zavrnil, čeprav bi prav njihova razsvetlitev verjetno v mnogočem spremenila 
dosedanje ocene razmerij v Ljudski fronti kot tudi dosedanje ocene nekaterih 
socialističnih vlad in politikov. Nekatere teh ocen se namreč zde preostre kot 
se tudi zdi preostra npr. Ravbarjeva ocena Blumove osebe. ' 
Kljub pomanjkljivostim pa bo Ravbarjeva knjiga o padcu španske repub­
like prav verjetno pritegnila mnogo pozornosti. Zanjo je avtor tudi dobil Ka-
juhovo nagrado. 
Peter Vodopivec 
PRISPEVKI ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA I-X. , LJUBLJANA, 1960-1970 
Prispevki za zgodovino delavskega gibanja so revija, ki jo izdaja ljub­
ljanski Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Ta je v svojem desetletnem 
delovanju izdal tudi deset številk te revije. Ob tem jubileju zaslužijo Prispevki 
kratko oceno o tem, kaj pomenijo v slovenskem znanstvenem prostoru, še pose­
bej zgodovinarskem. Kot glasilo imenovanega inštituta so prav gotovo še zlasti 
odraz njegovega dela, razvoja, slabosti in uspehov. Bolj kot katera drugih 
slovenskih zgodovinarskih revij so tesno povezani z razvojem institucije, ki jih 
izdaja in z njegovim konceptom, tako da predstavljajo pregled nad dobršnim 
delom inštitutovega znanstveno-raziskovalnega in arhivskega udejstvovanja. 
Uredniki so v uvodni besedi k prvi številki razvili svoj programski kon­
cept, ki se je bolj ali manj obdržal skozi vseh deset let. V tej uvodni besedi 
je bilo objavljeno, da bo revija izhajala dva do štirikrat na leto. Toda samo 
v prvem letu sta izšla dva obsežna zvezka, potem pa le še vsako leto po eden. 
včasih z zamudo, enkrat, leta 1964, pa Prispevki sploh niso izšli. Tako se je 
že na začetku pokazalo, da je bil načrt ob razpoložljivem kadru in znanstveni 
potenci le-tega nekoliko preširok. V programu je nadalje rečeno, da »si bodo 
Prispevki prizadevali marksistično osvetliti nastanek, razvoj in družbeno vlogo 
delavskega razreda na Slovenskem. Razprave, članki, študije, kritike, recenzije, 
ki jih bo glasilo prinašalo, bodo zajemale preteklo stoletje, naš dvajseti vek in 
zlasti obdobje ljudske revolucije, lotevale se bodo zgodovine socialistične gra­
ditve.« Pogled na kazalo v vseh desetih letnikih nam pokaže, da so Prispevki 
zajemali res samo problematiko zadnjih nekaj več kot sto let, pri čemer pa 
so razprave iz obdobja pred prvo svetovno vojno samo štiri, nekaj več ' iz 
obdobja stare Jugoslavije, večina pa jih je za čas naše ljudske revolucije in 
NOB., Žal pa obdobju socialistične graditve ni posvečena niti ena sama raz­
prava ali članek. 
178 
Doslej je v desetih številkah na skoraj 4.500 straneh izšlo precej tehtnih 
razprav iz obdobja NOB, precej manj pa iz prejšnjih obdobij. Temu je dodati 
še 560- strani bibliografij, predvsem za obdobje NOB. Značilno za prve šte­
vilke je, da je večina razprav posvečenih razdobju NOB, saj je bilo takrat 
tudi v samem inštitutu največ ljudi, ki so se ukvarjali s tem obdobjem. V tem 
prvem razdobju je bilo odmerjenega precej prostora izdajanju virov in spo-
ml^°.T> k J e r I e Predvsem omeniti B. Kidriča Kratek oris razvoja OF in sedanja 
politična situacija v Sloveniji iz leta 1944. Da je bilo v prvih letnikih takšnega 
materiala prilično dosti, gre verjetno pripisati tudi uredniški stiski, ker ni 
bilo dovolj kvalitetnih razprav. Med razpravami, ki so v svojih spoznanjih šle 
globlje od ostalih in ki so manj lokalno pogojene, je omeniti T. Ferenca Kratek 
pregled razvoja KPS in OF v Slovenskem Primorju od decembra 1942 do 
septembra 1943; istega avtorja Politične in državljanske kategorije prebivalstva 
na Spodnjem Štajerskem pod nemško okupacijo, ter I. Juvančiča Italijanski 
okupator v Ljubljani 1941—1943. Razdobju po prvih treh letnikih revije sledi 
očitna kriza, saj v letu 1964 Prispevki sploh niso izšli. Kriza, ki je pogojena 
z notranjim prestrukturiranjem inštituta samega, ko se je v obdobju 1964/65 
kadrovska sestava, zelo spremenila. Odslej se začenja počasen, vendar opazen 
napredek, ki, se kaže tudi v profilu revije. Glavna značilnost, se mi zdi, je ta, 
da se težišče.prenese na razdobje pred aprilskim zlomom Jugoslavije in tako je 
v zadnjih letnikih večina razpravnega prostora posvečena temu času. 
Vmes sta sedmi in osmi zvezek Prispevkov, ki sta docela posvečena dvema, 
simpozijema, ki jih je inštitut priredil, in sicer prvega leta 1966 ob 25-letnici 
vstaje in OF, ter drugega ob 50-letnici oktobrske revolucije leta 1967. V vsaki 
od obeh številk je izšlo 25 oz. 27 razprav iz vseh treh obdobij naše zgodovine 
zadnjih sto let. Sodelavcev je bilo tu mnogo več, saj so bili pritegnjeni k sode­
lovanju takorekoč vsi zgodovinarji, ki se ukvarjajo s sodobno zgodovino na 
Slovenskem in tudi iz drugih republik. Seveda pa je ob tem dobila revija 
povsem drug značaj (velja za ti dve številki), prav nič v skladu z običajnim 
konceptom revije, kjer je določen prostor, posvečen razpravam, potem ocenam, 
poročilom o kongresih, simpozijih, razstavah, bibliografijam itd. S tem je bil 
dan poudarek le dvema znastvenima dogodkoma, za celi dve leti pa je zamrla 
predstava o kontinuiranem delu inštituta v celoti. Materiali inštitutovega posve­
tovanja ob 10-letnici njegovega dela in 25- letnici znanstvenega inštituta SNOS 
ter nekakšna okrogla miza o statistiki sta tudi našla mesto v zadnjih dveh 
številkah revije, pa je vendar ostalo prostora še za redne rubrike. Pri tem 
seveda ne mislim zmanjšati vrednosti teh simpozijskih številk, zdi se ini le, 
da se ne vklapljata v koncept revije, za katero bi lahko rekli, da je kot takšna 
za dve leti zamrla. -
V osmih številkah revije (brez dveh simpozijskih zvezkov) je izšlo, da na 
kratko povzamem, 24 člankov in razprav, 8 bibliografij ter 53 ocen in poročil. 
Od razprav in člankov jih je kar 13 iz obdobja NOB, 7 iz obdobja med obema 
vojnama ter le 4 iz 19. in začetka 20. stoletja. Med razpravami iz obdobja stare 
Jugoslavije je omeniti zlasti V. Melika Volitve v konstituanto ter M. Kacinove 
Parlamentarne volitve in politične razmere v Julijski krajini 1921—1921, ter 
socialnopolitične razprave F. Kresala; za obdobje pred prvo svetovno vojno 
pa še posebej J. Soma Premogovniki in njihovi rudarji 1848—1918 ter M. 
Britovška razprave o Leninovem boju za revolucionarna načela in o Koncep­
cijah prve internacionale do vojnega, kolonialnega in nacionalnega vprašanja, 
ki so tudi edine razprave, ki se ukvarjajo z občo zgodovino. 
Precej prostora je revija doslej posvetila tudi bibliografijam, saj je v njih 
F. Škerl sistematično nadaljeval z bibliografijo o NOB Slovencev zâ leta • 
1960—1965, za leto 1966 pa jo je oskrbela Š. Zadnik. Velike vrednosti je tudi 
J. Munde Bibliografija delavskega tiska v socialnodemokratskem razdobju 
na Slovenskem 1868—11, IV. 1920, medtem ko je F. Klopčič prispeval gradivo 
za bibliografijo slovenskega in srbohrvatskega komunističnega tiska v SZ 
1918—1921. ' ' • . ' • • 
12- .179 • 
Mnogo bolj pomanjkljivo delo je opravila revija na področju ocen in. 
poročil, čeprav je to v sodobnem konceptu revij področje, kamor je še posebej 
usmerjeno uredniško delo. Samo dvojni letnik 1968/69 je prinesel kar 22 pri­
spevkov iz tega področja, toda to le zato, ker sta prejšnja dva letnika simpo-
zijski številki in je to pravzaprav triletna bera. Sedem poročil in ocen pa je za 
povprečje takšnega obsega vse premalo, saj'so vse ostale številke prinesle le 
31 takšnih prispevkov. Sprotnemu obveščanju o novih domačih in tujih publi­
kacijah bi v bodoče moralo uredništvo posvetiti mnogo več pozornosti in pro­
stora, saj za to razdobje, M ga revija obravnava, gradiva res ne manjka. 
Zdi se mi da se z osnovno znanstveno stabilizacijo, ki jo je zdaj kljub 
vsemu izdajatelj le dosegel, konsolidira tudi revija sama in želeti bi bilo, da bi 
v svojem nadaljnjem razvoju postala glavna revija za slovensko moderno zgo­
dovino. To pa bo ob bolj ažurnem izhajanju in nekoliko poudarjenem akcentu 
na delavskem gibanju vendarle možno. 
Franc Rozman 
KNJIŽNICA NOV Ш POS. Ureja komisija za zgodovino sveta za razvijanje revolucionarnih 
tradicij pr i predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. 
Zgodovinopisje je proučevanju razvoja narodnoosvobodilnega boja na Slo­
venskem posvetilo veliko pozornost, ki jo ta prelomna doba naše zgodovine tudi 
zasluži. V kratkem bomo dobili prvi obsežni pregled zgodovine NOB na Sloven­
skem, ki ga pripravlja prof. dr. Metod Mikuž, prav tako so bili v zadnjih letih 
znanstveno osvetljeni nekateri pomembni problemi splošnega slovenskega in 
regionalnega razvoja NOB, veliki uspehi pa so bili doseženi tudi pri bibliograf­
skem delu in pri izdajanju virov ter pri urejanju arhivov, kar vse je soliden 
temelj za uspešno raziskovanje tega obdobja tudi v prihodnje. V več pogledih 
je slovensko zgodovinopisje v proučevanju zgodovine NOB pred jugoslovan­
skim, in je torej položaj prav obraten kot pri raziskovanju, obdobja 1918—1941, 
kjer so zgodovinarji drugih narodov Jugoslavije marsikje pred nami. Uspehi, 
v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu, pa bi bili lahko ob vsklajenem 
delovanju vseh institucij in raziskovalcev, našega narodnoosvobodilnega boja še 
večji. Ce smo pri bibliografijah in izdajanju virov priče sistematičnemu delu, 
največ zaslug za to imata Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani 
in Vojaško zgodovinski inštitut JLA, pa smo pri znanstvenem raziskovanju 
posvetili načrtnosti še premajhno pozornost. Prav s sistematičnim znanstvenim 
delom pa bomo lahko hitreje in uspešneje prišli do prave sinteze narodnoosvo­
bodilnega boja slovenskega naroda, kar mora biti eden pomembnih ciljev 
našega zgodovinopisja. 
Pomembna načrtna akcija pri raziskovanju vojaško zgodovinskega raz­
voja slovenskega narodnoosvobodilnega boja in tudi širše problematike je 
»Knjižnica NOV in POS«, za katero je dal leta 1965 pobudo republiški odbor 
ZZB NOV. Pri komisiji za razvijanje in negovanje tradicij NOB je ustanovil 
posebno komisijo za zgodovino, ki je dobila zelo zahtevne naloge. Izdelati je 
morala načrt strukture knjižne zbirke, metodologijo za pisanje monografij o 
narodnoosvobodilnih enotah, iskati pisce, jim dajati strokovno pomoč ter skrbeti, 
da bodo tiskana dela na ustrezni strokovni ravni. Pri teh prizadevanjih ji je 
nudil veliko pomoč republiški odbor ZZB NOV, ki je skrbel za ustanavljanje 
odborov brigad in odredov. Ti odbori so dobili za poglavitno nalogo, da poma­
gajo piscem monografij pri zbiranju dokumentacije, hkrati pa skrbijo tudi za 
razvijanje tradicij svoje enote in za utrjevanje vezi med njenimi nekdanjimi 
borci. 
Glede na to, da pisci monografij o narodnoosvobodilnih enotah povečini 
niso zgodovinarji, temveč nekdanji vojaški funkcionarji, je komisija za zgodo­
vino 1968. leta izdala Programska in metodološka načela za pripravo knjig 
»Knjižnice NOV in POS« (pisec polkovnik Zdravko K l a n j š č e k , obseg 24 
strani), ki naj bi jim bila mimo recenzentov opora pri njihovem delu. Klanj -
šček je v brošuri o ciljih te zbirke zapisal: »Knjižnica NOV in POS namerava 
180 
v poljudni strokovni obliki podajati zgodovino slovenskih narodnoosvobodilnih 
enot, njihov razvoj in problematiko, skratka, orisati bojno dejavnost v času 
ljudske revolucije na Slovenskem. Razen podajanja zgodovinskih dogodkov in 
bojev narodnoosvobodilnih enot naj bi Knjižnica NOV in POS prikazala tudi 
našega človeka kot vojaka v letih osvobodilne vojne, razvoj in problematiko 
vojaške misli v NOV in POS ter tudi tiste njene dejavnosti, ki so se, čeprav 
niso bile povsem vojaškega značaja, vendarle razvijale v njenih okvirjih.« Pisci 
so dobili nalogo, da v svojih delih pišejo tudi o trenutnih slabostih, pomanjklji­
vostih in napakah, ki so bile nujne spremljevalke razvoja in delovanja enot 
NOV in POS, tako da bo slika izjemnih vojaških naporov slovenskega naroda 
v NOB čimbolj realistična in popolna. ' 
Zgodovinska komisija je celotno zbirko razdelila na dva dela: prvi naj 
bi obsegal 31 monografij - (lahko tudi v več knjigah) vseh enot NOV in POS 
(št. 1—4: monografije prvih partizanskih enot in štirih odrednih skupin; št. 
5—23: o vseh slovenskih brigadah; št. 24: o italijanskih enotah v sestavu NOV 
in POS; št. 25: o prekomorskih enotah; št. 26—31: o partizanskih odredih na 
Gorenjskem, Primorskem, Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem, in Notranjskem), 
drugi del pa naj bi sestavljale monografije, ki obravnavajo širše probleme raz­
voja narodnoosvobodilne vojne. Dokončno je torej izdelan načrt le za prvi 
del Knjižnice NOV in POS, medtem ko bi se problemski del oblikoval sproti 
glede na možnosti in potrebe. S takšno strukturo daje ta knjižna zbirka širok 
okvir za raznovrstne raziskovalne napore pri preučevanju zgodovine NOB. 
Do srede 1971. leta je izšlo v Knjižnici NOV in POS 22 knjig, kar priča, 
da je zbirka že prebrodila začetne težave. V zadnjem času izide v njej okrog 
5 knjig letno. Iz prvega dela jè doslej izšlo po kronološkem zaporedju naslednjih 
14 knjig: Stanko P e t e l i n , Gradnikova brigada (zaporedna številka 7; Nova 
Gorica 1966, 516 str.); isti pisec, Prešernova brigada (št. 11; Nova Gorica 1967, 
642 str.); Radule B u t o r o v i ć in Albert K1 u n , Tretja prekomorska bri­
gada (št. 25/2; Nova Gorica 1967, 418 str.); Srečko V i l h a r in Albert K l u n , 
Prva, in Druga prekomorska brigada (št. 25/1; Nova Gorica 1967, 412 str.) ; 
Rafael P e r h a u c, Letalci prekomorci (št. 25/6; Nova Gorica 1968, 353 str.)'; 
Stanko P e t e l i n , Vojkova brigada (št. 20; Nova Gorica 1968, 543 str.); Karel 
L e v i č n i k, Artileristi prekomorci (št. 25/5; Nova Gorica 1968, 257 str.); Ma­
no jlo B a b i c in Miroslav L u š t e k , Tankisti prekomorci (št. 25/7; Nova Go­
rica 1969, 290 str.); Edvin P e r v a n j e in Jože A. H o č e v a r , Četrta pre­
komorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ (št. 25/3; Ljubljana 1969, 
360 str.); Jože Š m i t , Rado B o r d o n in Albert K l u n , Peta prekomorska-
brigada Ivana Turšiča-Iztoka (št. 25/4; Nova Gorica 1969, 336 str.); Mile 
P a v l i n , Petnajsta brigada (št. 18; Ljubljana 1969, 498 str.); Franjo B a v e c -
Branko, Bazoviška brigada (št. 21; Ljubljana 1970, 585 str.); Mile P a v l i n , 
Jeseniško-bohinjski odred (št. 26/1; Ljubljana 1970, 375 str.); Tone L o t r i č, 
Škof jeloški odred (št. 26/2; Ljubljana 1971, 333 str.). 
Glede na problematiko lahko delimo ta dela v dve veliki skupini: v mono­
grafije brigad in odredov, ki so nastali in delovali na Slovenskem in na knjige 
o prekomorskih enotah. V tem prikazu celotne zbirke ni mogoče nadrobneje 
predstaviti vseh knjig, čeprav bi vsaka zaslužila opis vsebine in svojo oceno. 
Če se omejimo na poglavitne sestavine del prve skupine Knjižnice NOV in POS 
lahko ugotovimo, da so si vsi pisci prizadevali na osnovi dostopnih virov in 
literature nadrobno prikazati bojno pot obravnavanih enot od njihove ustano­
vitve do konca vojne, običajno še s kratko predzgodovino njihovega nastanka, 
organizacijski in kadrovski sestav enot, delo sanitetne, intendantske, obvešče­
valne, orožarske in drugih služb ter razvoj rodov vojske (topništvo, inženerija, 
zveze),' politično dejavnost, posebej aktivnost organizacij KPS in SKOJ, ter 
kulturnó-prosvetno delo brigad oziroma odredov, bolj ali manj obširno pa tudi 
splošne pogoje, v katerih so delovale. Vsak pisec je poskušal skladno s pro­
gramskimi in metodološkimi napotili na svoj način rešiti zastavljeno nalogo in 
lahko rečemo, da je vsakdo prispeval nekaj svojega v način prikazovanja 
aktivnosti narodnoosvobodilnih enot. Kot splošni vtis naj še dodamo, da so vsi 
181 
pisci uspeli najti ustrezne ločnice v delovanju obravnavanih enot, tako, da je 
periodizacija dobra in so zato vsa dela pregledna. 
Najtežjo nalogo je imel pisec prve brigadne monografije Stanko P e t e l i n , 
ki je obdelal vse tri brigade 31. divizije. V marsikaterem pogledu je olajšal 
delo drugim piscem, ki so se glede načina obdelave posameznih problemov 
lahko pri njem zgledovali. Kot odliko njegovih del naj poudarimo dobre vo­
jaške analize in povzetke, pregledne prikaze razmer na območjih, na katerih 
so Gradnikova, Prešernova in Vojkova brigada delovale, solidno dokumenti-
ranost, moti pa mestoma preobširno dobesedno navajanje ustnih in drugih 
virov, ki je nastalo iz želje, da bi dogodke in boje čim bolj živo prikazal. Tudi 
splošne okvire za prikaz delovanja brigad bi lahko ponekje skrčil, prav tako pa 
bi tudi posebne dejavnosti in službe prišle bolj do izraza, če jih ne bi obrav­
naval sredi kronološko zaokroženih poglavij o bojni aktivnosti. Petelinove 
tri knjige so dober prispevek k osvetlitvi razvoja narodnoosvobodilnega gibanja 
na nekaterih območjih Gorenjske in Slovenskega primorja. 
Nekdanji komandant Bazoviške brigade Franjo B a v e c je zgodovino 
svoje enote napisal zanimivo in dobro je prikazal njeno raznovrstno dejav­
nost v zgornjem Posočju, v središčnem delu Primorske, v Benečiji in na Go­
renjskem. Pisec je posebno pozornost posvetil prikazu večnacionalnega sestava 
brigade in odnosom med narodnostnimi skupinami. Zelo dobre so tudi Bavčeve 
analize bojev in akcij, zaradi nenehnih premikov brigade pa ni mogel dovolj 
prikazati razmer na terenu, na katerem je brigada delovala, težave pa je imel 
tudi zaradi pomanjkanja sovražnikove dokumentacije. 
Mile P a v l i n si je prizadeval napisati dejavnost XV. brigade »kot na­
peto zgodbo, ne pa kot suhoparno naštevanje bojev, izgub, pohodov in spre­
memb položajev.« To mu zaradi pomanjkanja virov ni povsem uspelo, včasih 
pa . tudi ni vse dokumentacije zadosti izčrpal. Tudi terena, na katerem se je 
brigada bojevala, ni uspel prikazati povsem ustrezno. Na koncu vsakega po­
glavja je dodal oceno razdobja; politično in kulturnoprosvetno dejavnost ter 
razvoj rodov in služb pa je obdelal v zadnjem poglavju, kar je bolj pregledno 
kot v drugih brigadnih monografijah. 
V Knjižnici NOV in POS sta doslej obdelana le dva gorenjska odreda. 
Mile P a v l i n je v prikazu aktivnosti Jeseniško-bohinjskega odreda uspel pri­
kazati posebnosti delovanja teritorialnih enot v primerjavi z brigadami. Po­
sebno pozornost je posvetil diverzantskim, ostrostrelskim in drugim akcijam, 
ki so specifične za odrede, prikazu razporeda njegovih enot, ki ga je narekoval 
zemljepisni položaj odredovega operativnega območja, opisu sodelovanja od­
reda s terenskimi organizacijami, kjer se ni izogibal prikazom sporov med 
njimi itd. Glede na teritorialni značaj odredov pa bi želeli nekoliko več po­
datkov o razmerah na njegovem operativnem območju. 
Tone L o t r i č se je pri pisanju svojega dela preveč togo držal kronike 
o njegovi dejavnosti, ki je bila napisana sproti po akcijah. V primerjavi z 
drugimi pisci je uporabil premalo gradiva in zato ni uspel prikazati delovanja 
odreda v širšem okvirju. Prav tako je pomanjkljivo navajal vire in literaturo 
ter posvetil premajhno pozornost povzetkom. Te pomanjkljivosti pa odtehta 
živ in prepričljiv opis odredovega življenja in vzdušja, ki je vladalo med 
njegovimi borci, v čemer so ga drugi pisci monografij o narodnoosvobodilnih 
enotah le mestoma dosegli. 
Zgodovinska komisija je načrtovala, da bi v Knjižnici NOV in POS izšla 
tudi dela, ki bi obravnavala »narodnoosvobodilni in protifašistični boj naših 
ljudi v vseh krajih, kjer so bivali med drugo svetovno vojno ali kamor jih je 
zanesla vojna vihra v zavezniških in drugih protifašističnih vojskah, kakor 
tudi sodelovanje tujcev pri nas«. (Programska in metodološka načela. . . , str. 4). 
Vprašanja vključevanja Slovencev v protifašistični boj zunaj domovine slo­
vensko zgodovinopisje še ni ustrezno obravnavalo: vzrok za to je tudi veliko 
pomanjkanje virov za to problematiko. Te naloge se je načrtno lotil osrednji 
odbor prekomorskih brigad s .pododbori, ki so z izjemno prizadevnostjo zbrali 
veliko dokumentacije, zlasti nekaj sto ustnih pričevanj »prekomorcev«. Posa­
mezni pisci so uspeli dobiti tudi nekaj italijanskega in zavezniškega gradiva. 
182 
\ 
\ 
\ 
Po zaslugi omenjenega odbora smo doslej dobili zgodovine vseh petih preko­
morskih brigad, od katerih so prve štiri nastale zlasti iz primorskih Slovencev 
in istrskih Hrvatov v južni Italiji, in sicer tri kmalu po kapitulaciji Italije, 
četrta pa septembra 1944, peta pa je nastala v Angliji novembra 1944 zlasti iz 
štajerskih, gorenjskih in koroških fantov, ki so kot nemški vojaki prebežali v 
zavezniško ujetništvo. Prav tako so obdelane tudi posebne topniške, letalske 
in tankovske prekomorske enote. Vojna vihra je zlasti veliko primorskih in 
istrskih fantov zanesla daleč iz Italije, kjer se zaradi različnih ovir niso uspeli 
vključiti v enote NOV in POJ. Tej problematiki sta posvečeni dve deli Srečka 
V i 1 h a r j a in Alberta K 1 u n a, ki sta izšli v problemskem delu Knjižnice 
NOV in POS, m sicer Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardi­
niji, Korziki in v južni Franciji (št. 36; Nova Gorica 1969, 362 str.) in Narodno­
osvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki (št. 38; Ljubljana 1970, 355 str.). 
V prikaz delovanja »prekomorcev« pa sodi še delo Ivana J e r m a n a , Pevski 
zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel (št. 37; Ljubljana 1971, 216 str.) 
tako, da je o tej problematiki izšlo v Knjižnici NOV in POS doslej 10 knjig. 
Za naslovi navedenih del se skriva izredno zanimiva in pestra vsebina. Tako 
so npr. v njih prikazi preganjanja Slovencev pod fašistično Italijo, razmer na 
evropskih in afriških bojiščih, kjer so se bojevali slovenski fantje kot nemški 
in italijanski vojaki, načinov njihove protifašistične aktivnosti in oblik sezna­
njanja z narodnoosvobodilnim bojem v domovini, pobegov k zaveznikom in 
življenja po ujetniških taboriščih, poskusov londonske vlade, da jih vključi 
v kraljeve enote, življenja političnih preganjancev v italijanskih kazenskih 
enotah, težav in zaprek, ki so jih morali premagati pri zaveznikih, da so se 
lahko vključili v prekomorske brigade, oziroma kako iz navedenih razlogov 
niso uspeli priti vanje. Dalje opisi delovanja L, IL, III. in V. prekomorske 
brigade ter tankovskih, topniških in letalskih enot »prekomorcev« v zaključ­
nih operacijah NOV in POJ, delovanja IV. prekomorske brigade pri pošilja­
nju zavezniške pomoči po morju in zraku v Jugoslavijo in drugim odpor­
niškim gibanjem iz baz v južni Italiji, bogatega političnega in kulturno-pro-
svetnega dela med »prekomorci« in še bi lahko naštevali probleme, ki so se jih 
lotili in glede na razpoložljive vire in literaturo tudi bolj ali manj izčrpno 
obdelali pisci omenjenih 10 monografij. Zlasti dela o prekomorskih tankovskih, 
letalskih in topniških enotah so pomembna za poznavanje nastanka, razvoja 
in delovanja posebnih rodov vojske v okviru NOV in POJ oziroma JA in torej 
znatno presegajo zgolj slovenski okvir. Odbori prekomorskih brigad so uspeli 
sestaviti tudi sezname borcev nekaterih svojih enot, ki so objavljeni kot pri­
loga knjigam. 
Za knjige prvega dela programa Knjižnice NOV in POS velja ugotovitev, , 
da kakovostno sicer niso izenačene, vse pa ustrezajo temeljnim programskim 
in metodološkim kriterijem. Pisci monografij o narodnoosvobodilnih enotah so 
zbrali veliko nove dokumentacije, zlasti za problematiko, za katero ni bilo 
sočasnih virov, s preverjanjem pa so tudi popravili marsikatero napako v 
takratnih poročilih, ali pa so dogajanja bolj vsestransko osvetlili, kot so bila 
v ohranjenih dokumentih. S tem so mnogo pripomogli k bolj objektivnemu 
prikazu razvoja in delovanja narodnoosvobodilnih enot, kot bi si ga ustvarili 
zgolj po doslej zbranem gradivu. 
Po tehtnosti obravnavanih problemov, in večina tudi po kvaliteti, zaslu­
žijo posebno pozornost monografije, ki so izšle v problemskem delu Knjižnice 
NOV in POS. Doslej je izšlo 8 problemskih monografij, ki bi prav tako za­
služile bolj nadroben prikaz in oceno, kot ga lahko damo v tem splošnem 
poročilu. Prvo knjigo, ki je hkrati tudi kronološko prva v celotni zbirki, je 
napisal Stanko P e t e l i n z naslovom Osvoboditev Slovenskega primorja (št. 32; 
Nova Gorica 1965, 248 str.). V prvem poglavju je prikazal nemške in kvizlin-
ške sile na operativnem območju IX. korpusa pozimi 1944/45, v naslednjem pa 
pregleden historiat enot 30. in 31. divizije, divizije Garibaldi Natisonè in drugih 
operativnih enot, partizanskih odredov ter zalednih vojaških oblasti, ki so spa-
dale v sestav ali pod operativno poveljstvo IX. korpusa. V tretjem in četrtem 
183 
poglavju je nato na okrog 100 straneh precej natančno prikazal veliko sovraž­
nikovo ofenzivno aktivnost v. obdobju od decembra 1944 do začetka aprila 
1945, ko se je končala zadnja Ròsenerjeva ofenziva. Enote IX. korpusa so se 
kljub veliki sovražnikovi premoči (konec februarja 1945 je bilo namreč na 
njegovem območju 74.000 sovražnikovih vojakov, v njegovih bojnih enotah pa 
komaj ena desetina tega števila) uspelo obdržati na Gorenjskem in Slovenskem 
primorju z izredno hrabrostjo, za ceno precejšnjih izgub (1500—2000 borcev): 
Sovražnikovo skoraj nenehno ofenzivnost v obravnavanem obdobju je pove­
zati z velikim strateškim pomenom operativnega območja IX. korpusa zanj, 
zlasti zaradi možnosti zavezniškega izkrcanja in zaradi komunikacij, po katerih 
je tekla zveza med njegovo balkansko in italijansko fronto. V zadnjem poglavju 
pa je pisec kronološko in pregledno prikazal vse sklepne boje enot IV. armade 
(osvoboditev Reke,. Trsta, Gorice, Beneške Slovenije, Soške doline in Postojne 
ter prodor na Koroško), pri čemer je posebej osvetlil velik delež enot IX. kor­
pusa pri osvoboditvi Slovenskega primorja. Pisec je ob tem posebej poudaril, 
da ni primerno vrednotiti delež enot pri osvobajanju Slovenskega primorja 
glede na številčno stanje, kot je ponekje v vojaško-zgodovinski literaturi, tem­
več je treba upoštevati tudi velik delež enot IX. korpusa za dosego končnega 
cilja z njegovimi bojnimi napori pozimi 1944/45 sredi najhujših' ofenziv, ko so 
vztrajale na svojem operativnem območju, ki je bilo za sklepne . operacije iz­
redno strateško pomembno. Pisec, ki je bil kot načelnik štaba 30. divizije tudi 
samemu sebi dragocen vir, bi lahko podal popolnejšo sliko obravnavane pro­
blematike, če bi imel na voljo tudi sovražnikov arhiv. Poročila partizanske ob-
veščevalske službe namreč za sovražnikove namere, za njegovo številčno stanje 
in izgube, niso zanesljiv vir. Pisec je na več mestih tudi kritično analiziral potek 
vojaških akcij za osvoboditev Slovenskega primorja. 
General Lado A m b r o ž i č - Novljan je napisal drugo problemsko mono­
grafijo Pohod Štirinajste. — Vojaško-zgodovinska študija o pohodu XIV. di­
vizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli Krajini skozi Hrvaško na Štajersko in 
o njenih bojih od 6. I. do 26. И. 1944 (št. 33; Nova Gorica 1967, 300 str.). Pisec 
je v uvodnem poglavju na kratko orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja 
na območju Štajerske operativne cone jeseni 1943 in ob tem poudaril, da ta 
pokrajina »iz lastne moči ni mogla izvesti ofenzivnega naleta partizanske voj­
ske, kot so ga doživljale druge slovenske pokrajine« (str. 16). Po prikazu nem­
ških oboroženih sil y Štajerski coni je nadrobno razčlenil vzroke za pohod 
XIV. divizije na Štajersko, nakazal možne variante za smeri pohoda in pri­
prave nanj. V nadaljnjih štirih poglavjih pa je opisal potek okrog 550 km dol­
gega in 50 dni trajajočega pohoda, ki ga je razdelil v štiri etape (Skriven pohod 
— skozi Hrvaško, Na Kozjanskem, Proti Pohorju, Boj na življenje in smrt — 
Basališče in Graška gora!), vsako pa je tudi še podrobneje razdelil. V sklepnem 
poglavju je analiziral taktiko XIV. divizije na pohodu, njeno utrditev na Šta­
jerskem ter prelomni pomen njenega prihoda za nadaljnji razmah narodnoosvo­
bodilnega gibanja v tej pokrajini. 
Pisec je poudaril, da pohod Štirinajste ni »bil le lokalna slovenska bojna 
epizoda, temveč je ta bojna in politična akcija...« širše pomembna. »Zaradi 
obilja zamisli poveljstev, pestrosti v taktičnih pblikah boja, velike fizične vzdr­
žljivosti in moralno politične čvrstote partizanov je pohod postal zakladnica 
za študij zasnov in oblik partizanske vojne« (str. 283). General Ambrožič je 
na osnovi kritične analize partizanskih in sovražnikovih virov, pri čemer 
moramo posebej poudariti srečno okolnost, da je imel na voljo zelo izčrpne 
nemške dokumente (npr. Treeckovo poročilo o delovanju nemške operativne 
skupine za boj proti XIV. diviziji), prikazal vse dejavnike, ki so pozitivno ali 
zaviralno vplivali na -pohod. Odlika Ambrožičevega dela so dobri povzetki ob 
sklepu vsakega manjšega obdobja, posebno pozornost pa je pisec posvetil analizi 
taktičnih zamisli; v tem pogledu zavzema to delo vidno mesto v slovenski vója-
škozgodovinski literaturi. Ob tem je pisec znal prikazati tudi nečloveški napor 
in hrabrost borcev in starešin divizije, tako da je pohod osvetljen zares pia-, 
stično. Posebej pa moramo šteti piscu v dobro, da se ni izmikal prikazom po­
manjkljivosti in taktičnih napak, skratka, tudi senčnim stranem, s čemer po-' 
184 
\ 
hod XIV. divizije ni prav ničuzgubil na legendarnosti, nasprotno, prav z Am-
brožičevim načinom prikaza je->pridobil na resničnosti in veličastnosti. 
Kot 34. in 35. knjiga v zbirki sta izšli problemski monografiji dr. Toneta 
F e r e n c a , Kapitulacija Italije in, narodnoosvobodilna borba v Sloveniji je­
seni 1943 (Maribor 1967, 719 str.) in Nacistična raznarodovalna politika v Slo­
veniji v letih 1941—1945 (Maribor 1968, 857 str.), ki predstavljata kakovostni 
vrh Knjižnice NOV in POS. Uvodoma moram pripomniti, da sta obe študiji 
rezultat dolgoletnega Ferenčevega raziskovalnega dela in ju je uredniški odbor 
zbirke sprejel v svój program že v času, kö ju je pisec le še dokončno oblikoval. 
Dr. Ferenc se je z veliko energijo lotil zbiranja gradiva za svoji monografiji. 
Potem ko ga je izčrpal v slovenskih in osrednjih beograjskih institucijah, je 
po vztrajnem prizadevanju dobil veliko dragocenih dokumentov in literature 
zlasti v National Archives v Washingtonu, v arhivih ustanov Institut für 
Zeitgeschichte v Münchnu. Politisches Archiv Auswärtiges v Amt v Bonnu, 
Deutsches Zentralarchiv v Potsdamu, Public Record Office v Londonu in Foreign 
Office Library v Londonu, za splošno problematiko nacistične raznarodovalne 
politike pa tudi v Varšavi. Na koncu obeh del je pisec podal oris virov in lite­
rature, ki jih je nadrobneje navedel v nad 3000 opombah. Ugotovitve in zaključ­
ki v obeh monografijah temeljijo torej na zelo bogati dokumentaciji, pri čemer 
pa se je tudi dr. Ferenc nekajkrat srečal s podobnim problemom kot vsi raz­
iskovalci najnovejše zgodovine, namreč z nedostopnostjo ali pomanjkanjem virov 
za določena vprašanja, zaradi česar jih je lahko le nakazal. 
V monografiji o razvoju narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem je­
seni 1943 je v uvodnih dveh poglavjih obdelal dogodke in dejavnike, ki so pri­
vedli do zloma osi Rim—Berlin ter razvoj narodnoosvobodilnega gibanja pred 
kapitulacijo Italije, s posebnim poudarkom na političnih in vojaških pripravah 
na ta dogodek. V tretjem poglavju je nato pisec prikazal kapitulacijo Italije 
na jugoslovanskih in posebej na slovenskih tleh ter nemške ukrepe ob njej, 
razoroževanje italijanske vojske in splošno ljudsko vstajo v Slovenskem pri­
morju in Istri. V posebnem poglavju jé nato opisal uničenje belogardističnih 
in plavogardističnih postojank na Dolenjskem in Notranjskem ter sodni proces 
zoper belogardistične in plavogardistične organizatorje v Kočevju. V petem po­
glavju je na več kot 100 straneh obdelal prevzem oblasti in organizacijo uprave 
na obširnem osvobojenem ozemlju v Ljubljanski pokrajini ter v Slovenskem 
primorju in Istri, splošno mobilizacijo v narodnoosvobodilno vojsko in nasta­
nek novih enot, snovanje zalednih vojaških oblasti ter obrambo osvobojenega 
ozemlja do oktobra 1943 pred nemškimi vdori. Posebno poglavje je posvetil 
Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju ter drugim pomembnim po­
litičnim manifestacijam narodnoosvobodilnega gibanja po kapitulaciji Italije. 
Prikazu ustanovitve operativne cone Jadransko primorje sledi" opis nemške ofen­
zive jeseni 1943 in operacij enot NOV in PO Slovenije na Dolenjskem, na No­
tranjskem, v Slovenskem primorju in v Istri. Dr. Ferenc je uspel dobiti za 
prikaz posameznih faz nemške ofenzive veliko sovražnikovega gradiva, tako, 
da je ta problematika med najbolje obdelanimi v'monografiji. V devetem po­
glavju je prikazal utrjevanje narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem in 
v Slovenskem primorju po septembrski nemški ofenzivi, zlasti nastanek novih 
divizij, njihovo dejavnost in nove nemške ofenzivne akcije proti njim novembra 
1943, v naslednjem poglavju je pregledno prikazal stanje narodnoosvobodilnega 
gibanja na Štajerskem in na Koroškem v drugi polovici 1943, monografijo pa 
je zaključil s poglavjem o drugem zasedanju AVNOJ in njegovem pomenu, pri 
čemer je posebej prikazal delovanje slovenskih delegatov na njem. 
Dr. Ferenc je v uvodu poudaril, da zaradi pomanjkanja virov in izčrpnej-
ših razprav o posameznih manjših problemih njegovo delo »v marsičem še ni 
zgodovinska sinteza obravnavanega obdobja, temveč bolj razprava o posamez­
nih pomembnih dogodkih v Sloveniji ob kapitulaciji Italije in takoj po njej« 
(str. 5). V njegovem delu je nekaj problemov, ki zaradi svoje izjemne pomemb­
nosti zaslužijo posebno monografsko obdelavo (npr. Zbor odposlancev sloven­
skega naroda, Kočevski proces in podobno) in to ne le iz vidika zgodovinarja, 
185 
/ 
/ 
temveč tudi s pravnega aspekta. Ne glede na to pa nam je dr. Ferenc v svojem 
delu podal doslej najbolj vsestransko sliko nekega krajšega obdobja v zgodo­
vini narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. 
V svoji drugi monografiji je uvodoma prikazal nacistično raznarodovalno 
politiko v pokrajinah, ki jih je zasedla nemška vojska v drugi svetovni vojni, 
y drugem poglavju pa germanizacijo slovenskega ozemlja do leta 1918, nemške 
imperialistične pretenzije do Slovenije med svetovnima vojnama ter uvedbo 
okupacijske uprave- na slovenskem Štajerskem in Gorenjskem. V naslednjem, 
najobsežnejšem poglavju (str. 174—416) je obdelal množične deportacije Slo­
vencev (načrte zanje, organizacijo deportacij in njihov obseg v posameznih va­
lovih, politično in rasno ocenjevanje itd.), ki so bile poglavitno raznarodovalno 
sredstvo, in ugotovil, da je bilo v času vojne v izgnanstvu več kot 80.000 Slo­
vencev ali 10 % vseh, ki so živeli pod nemško okupacijo, kar je več kot v ka­
terikoli okupirani evropski deželi. Tudi nikjer drugod nemški okupator ni iz­
vedel tako popolne izselitve kot v tako imenovanem brežiškem trikotu. Prese­
litev tretjine Slovencev, ki so živeli v nemški okupacijski coni, pa zaradi raz­
maha narodnoosvobodilnega gibanja in zaradi transportnih in naselitvenih pro­
blemov ni uspel izvesti. V četrtem poglavju je opisal položaj Slovencev v iz­
gnanstvu v Srbiji, v Bosni, na Hrvaškem in v Nemčiji, v naslednjem pa pro­
blematiko naseljevanja Nemcev na Gorenjskem in Štajerskem, pri čemer je 
najbolj nadrobno obdelal naseljevanje Kočevskih Nemcev ob Savi in Sotli. Na 
koncu svoje obsežne monografije je pisec prikazal še različne, oblike ponemče-
vanja slovenskega prebivalstva (odpravo slovenskih organizacij in časopisja, 
zaplembo kapitala slovenskih podjetij, denarnih zavodov in društev ter prese­
ljenih oseb, ukinitev slovenskih šol in predšolskih ustanov ter uvedbo nemških, 
ustanovitev in delovanje Štajerske domovinske zveze in Koroške ljudske zve­
ze itd.). 
Pripomnimo naj, da zaradi različnosti problematike dr. Ferenc ni zajel 
v svoje delo tudi nacistične raznarodovalne politike na Koroškem. Mestoma bi 
bilo primerno še nekoliko bolj osvetliti vpliv narodnoosvobodilnega gibanja na 
opustitev nekaterih raznarodovalnih načrtov in ukrepov. S to Ferenčevo mo­
nografijo smo dobili obširen in znanstveno soliden prikaz nacističnih prizade­
vanj za ponemčenje slovenskega ozemlja in prebivalstva na njem. Pisec je za to 
delo dobil visoko znanstveno priznanje — nagrado sklada Borisa Kidriča. 
Mimo že omenjenih treh monografij, v katerih je govora o ' vključevanju 
Slovencev in Hrvatov v protifašistični boj v drugih državah, je izšlo v pro­
blemskem delu Knjižnice NOV in POS še delo Steva S u n a j k a , Sodelova­
nje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941—1945 (št. 39; Ljub­
ljana 1971, 496 str.). Tudi. problematika, ki se jo je lotil Sunajko, doslej v slo­
venskem in hrvaškem zgodovinopisju ni bila deležna ustrezne pozornosti. V 
svojem delu se je osredotočil na prikaz bojnega sodelovanja na stičnih območjih 
obeh narodov od Prekmurja do Istre, opisal pa je tudi druge oblike stikov in 
pomoči (npr. sodelovanje med političnimi organizacijami, skupno reševanje 
gospodarskih in zdravstvenih problemov, dajanje pomoči izseljencem). Dobro 
je v knjigi opisal zlasti akcije XVIII. divizije v Gorskem Kotarju jeseni 1943 
ter y naslednji zimi, sodelovanje hrvaških in slovenskih enot pri obrambi Bele 
krajine sredi 1944 ter v zaključnih operacijah za osvoboditev spomladi 1945. 
Sunajko je za svoje delo zbral veliko gradiva tudi na terenu, pri aktivistih na 
obeh straneh hrvaško-slovenske meje, snov je ustrezno periodiziral v pet ob­
dobij, nekoliko pa moti, da se je mestoma zaradi pomanjkanja konkretnih po­
datkov o sodelovanju omejil na opise razmer na hrvaških oziroma slovenskih 
obmejnih območjih. 
^ Vsa dela v Knjižnici NOV in POS so bogato opremljena s fotografijami, 
večina tudi s skicami položajev v bojih in z zemljevidi, knjige pa imajo'na 
koncu kombinirane registre (osebnega, ' krajevnega in registre enot) ali vsaj 
osebna kazala, kar uporabnost teh del zelo olajšuje. Za njihovo enotno zunanjo 
opremo je poskrbel Vladimir Lakovič. Prve knjige Knjižnice NOV in POS je 
založila Soča iz Nove Gorice, v zadnjem času pa sta to nalogo prevzeli zlasti 
Partizanska knjiga iz Ljubljane in deloma Obzorje iz Maribora. Doslej je izšlo 
186 
nad 50.000 izvodov. Največ knjig prvega dela programa Knjižnice NOV in POS 
so.odbori enot razdelili svojim bcrcem kot spomin in priznanje za njihovo so­
delovanje v boju za svobodo. Posebej naj opozorim, da bi bila nekatera dela 
zelo primerna za popestritev pouka v šolah. Zlasti opisi delovanja enot v bli­
žini krajev učenčevega bivanja bi pritegnili njihovo pozornost. S tem pa bi 
Knjižnica NOV in POS tudi dosegla enega svojih ciljev, ki je obujanje in ne­
govanje tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladino. Obrobno naj ome­
nimo, da Knjižnica NOV in POS doslej ni dobila ustrezne družbene materialne 
podpore. Akcijo je podprl republiški odbor ZZB NOV, skromna dotacija sklada 
za založništvo SRS pa je le malenkostno vplivala na znižanje cen knjig. Ko­
likor se tudi v prihodnje to stanje ne bo izboljšalo, je izvajanje programa te 
pomembne zbirke ogroženo. Na tem mestu naj omenimo, da je v končni pri­
pravi še 15 rokopisov. ^ 
Ob sklepu tega poročila naj poudarimo, da smo z deli iz Knjižnice NOV 
in POS tudi Slovenci prišli do solidne vojaško-zgodovinske literature, in da so 
doslej izdana dela dober prispevek osvetlitvi zgodovine našega narodnoosvo­
bodilnega boja. Pomembno je zlasti dejstvo, da večina del obravnava proble­
matiko po kapitulaciji Italije, torej obdobje, ki je doslej še slabo raziskano. 
Nekatera dela tudi presegajo'zgolj okvir prikazovanja bojnih naporov sloven­
skega naroda v NOB in posegajo v širšo problematiko tega zgodovinskega ob­
dobja. Po zaslugi te zbirke je vojaška stran našega narodnoosvobodilnega boja 
vedno bolj nadrobno prikazana, kar terja, da se čimprej lotimo tudi načrtnega 
raziskovanja delovanja KPS, OF in njenih množičnih organizacij ter razvoja 
ljudske oblasti v širših slovenskih kakor tudi lokalnih okvirih. 
Miro Stiplovšek 
187 
B I B L I O G R A F I J A 
. , O l g a J a n š a 
BIBLIOGRAFSKO KAZALO K ZGODOVINSKEMU ČASOPISU 
I—XXV (1947—1971) 
PREDGOVOR 
Med številnimi jubileji četrtstoletnice obstoja, ki se jih spominjamo 
v teh letih, sta tudi jubileja Zgodovinskega društva za Slovenijo in nje­
govega glasila Zgodovinskega časopisa. Oboje ima seveda svojo predzgo-
dovino v prejšnjih dobah. Že leta 1839 je bilo ustanovljeno o Ljubljani 
Društvo kranjskega deželnega muzeja z namenom, da skrbi za 1821 usta­
novljeni kranjski deželni muzej; to društvo je izdalo v petdesetih in 
šestdesetih letih preteklega stoletja tri zvezke svojega Jahreshefta s 
prirodoslovno vsebino in se je preoblikovalo 1865 v Muzejsko društvo 
za Kranjsko, medtem ko so zgodovinarji ustanovili posebno Zgodovinsko 
društvo za Kranjsko, ki je izdajalo med leti 1846 in 1868 posebno glasilo 
in sicer prav tako v nemškem jeziku. Proti koncu šestdesetih let pre­
teklega stoletja je dejavnost obeh društev zastala in se oživila šele 
dvajset let pozneje, ko so se v času preselitve muzeja v novo poslopje 
zgodovinarji in naravoslovci združili v Muzejsko društvo za Kranjsko, 
ki od 1889' ni več prenehalo z izdajanjem periodičnih publikacij. To 
društvo je združevalo zgodovinarje in naravoslovce ; po svojem naslovu 
se je omejevalo na Kranjsko, čeprav se v javnosti in publikacijah že kaže 
tendenca, da bi dobilo vseslovenski značaj; med člani prevladujejo Slo­
venci, vendar sodelujejo tudi Nemci; kar se pa tiče publikacij, izdaja 
društvo poleg nemških Mitteilungen des Museal-Vereins für Krain od 
1891 tudi slovenska Izvest ja Muzejskega društva za Kranjsko, pozneje se 
pa obe publikaciji združita v dvojezično Carniolo. Prvo,čisto slovensko 
društvo zgodovinarjev je nastalo na Štajerskem, ko je bilo 1903 usta­
novljeno Zgodovinsko društvo v Mariboru, ki je nato med leti 1904 in 
1940 izdalo 35 letnikov svojega Časopisa za zgodovino in narodopisje. 
Po propadu Avstro-Ogrske se je 1919 Muzejsko društvo za Kranjsko 
spremenilo v Muzejsko društvo za Slovenijo, ki je nato do 1945 izdalo 
•26 letnikov svojega Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo, a je še 
vedno združevalo zgodovinarje in naravoslovce. Šele nova generacija, 
ki je nastopala po ustanovitvi univerze in zahtevala specializacijo, je 
privedla najprej do tega, da sta se v društvu osnovali prirodoslovna in 
zgodovinska sekcija, nato je pa 1934 prevzelo prirodoslovno delo na novo 
ustanovljeno Prirodoslovno društvo, medtem ko je Muzejsko društvo za 
• * 1 8 9 
Slovenijo postalo dejansko društvo zgodovinarjev, čeprav je zaradi tra­
dicije še ohranilo svoje prejšnje ime. Tako so imeli v stari Jugoslaviji 
slovenski zgodovinarji dve društvi, eno v Ljubljani in drugo v Mari­
boru, čeprav se je čutila potreba po skupni organizaciji; ko je l. 1939 
ob stoletnici ustanovitve prvega društva Muzejsko društvo za Slovenijo 
izdalo XX. jubilejni letnik svojega Glasnika, kjer je dr. J. Mal napisal 
uvodno razpravo Naše muzejsko društvo v teku sto let, posebej pa je 
izdalo bibliografsko publikacijo dr. M. Pivec-Steletove: Kazalo k zgo­
dovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo 1891—1939, 
ki nadaljuje stari Gratzyjev repertorij iz leta 1898, je bilo v Ljubljani 
prvo zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki mu je sledilo nato 1940 
drugo zborovanje na Ptujski gori, v Ptuju in na Domavi. 
Po zlomu oblasti okupatorjev je v novi Jugoslaviji nastopila nova 
generacija zgodovinarjev, ki je dotedanje, kljub nekaterim novim ten­
dencam po imenu in delu vendar pretežno v pokrajinsko zgodovino 
usmerjeno Muzejsko društvo ni moglo več zadovoljiti. Na občnem zboru 
Muzejskega društva 28. decembra 1945 je bil izvoljen nov odbor, na 
izrednem občnem zboru 5. maja 1946 so bila sprejeta nova pravila, po 
katerih se je^Muzejsko društvo za Slovenijo preimenovalo v Zgodovin­
sko društvo za Slovenijo, 9. novembra 1946 je bil pa ustanovni občni 
zbor novega društva. Pravila predpisujejo društvu na prvem mestu 
znanstveno delo, pri čemer se poudarja predvsem raziskovanje zgodovine 
slovenskega naroda in slovenske zemlje, vendar pa tudi zgodovine drugih 
narodov Jugoslavije in vprašanj zgodovinske vede sploh; poudarja se 
skrb za probleme zgodovinskega pouka in izobrazbe; omenja se skrb 
za predmete, ki so važni za zgodovino, in za njihovo varstvo, kar po­
sredno pomeni tudi zanimanje za zgodovinske ustanove; društvo si po­
stavlja nalogo, da povezuje zgodovinarje iz vseh krajev Slovenije in da 
vzdržuje zveze s sorodnimi društvi v Sloveniji, v ostali Jugoslaviji in 
v inozemstvu. V praksi so postala^ nato tako obnovljeno Zgodovinsko 
društvo v Mariboru kakor tudi druga muzejska in podobna društva v 
Sloveniji podružnice Zgodovinskega društva za Slovenijo. O delu, ki 
ga je društvo opravilo odtlej v prvem četrtstoletju svojega obstoja, je 
mogoče dati tehle nekaj podatkov. Med leti 1946 in 1970 je bilo trinajst 
zborovanj slovenskih zgodovinarjev, ki so trajala večinoma po več dni, 
se vršila po različnih pokrajinah Slovenije in je bilo na njih ob refe­
ratih, diskusijah in ekskurzijah skoraj vedno več kakor sto udeležencev. 
Po prvih stikih z društvi v drugih republikah je bila ob prvem kongresu 
zgodovinarjev Jugoslavije v Beogradu 1954 ustanovljena Zveza društev 
zgodovinarjev Jugoslavije; s članstvom v tej zvezi je nastala za Zgo­
dovinsko društvo za Slovenijo vrsta novih obveznosti; doslej je bilo pet 
kongresov zgodovinarjev Jugoslavije, med njimi tretji l. 1961 v Ljub­
ljani. Ves ta čas je društvo včlanjeno tudi v Nacionalnem komiteju za 
historične vede Jugoslavije, ki skrbi za zveze z inozemskimi historiki; 
v zvezi s tem je društveno delo za'sodelovanje pri zadnjih štirih med­
narodnih kongresih historičnih ved, pa tudi pri drugih sestankih z 
inozemskimi historiki. Glavno društveno glasilo, Zgodovinski časopis, 
. 1 9 0 
ki je izšlo prvič v prvi polovici 1948 z letnico 1947, je z drugim zvezkom 
za leto 1971 v decembru tega leta zaključilo svoj XXV. letnik. Drugo gla­
silo; Kronika, ki je le v določeni meri povzelo tradicijo publikacije, ki so 
jo pred vojno od 1934 izdajala slovenska mesta, je začelo izhajati l. 1953 
kot glasilo sekcije za krajevno zgodovino društva in zaključuje v letu 1971 
svoj XIX. letnik; poleg tega je ta sekcija izdala še pet publikacij Knjižni­
ce Kronike. V letu 1965 je Zgodovinsko društvo v Mariboru začelo izdajati 
novo serijo Časopisa za zgodovino in narodopisje, od katerega je v času, 
ko to pišem (dec. 1971), že izšla prva polovica VII. letnika za 1971. 
Društvo je sodelovalo organizacijsko in po prispevkih svojih članov tudi 
pri jugoslovanskem historičnem glasilu Jugoslovenski istorijski časopis 
in pri obeh dosedanjih glasilih zveznega značaja za pouk zgodovine. 
Društvo nima seveda nikakega monopolnega položaja niti glede izda­
janja historičnega periodičnega tiska, saj obstoje še publikacije Inšti­
tuta za zgodovino delavskega gibanja, Inštituta za narodnostna vpra­
šanja, razni krajevni • zborniki itd.; historične knjige izhajajo skoraj 
izključno izven okvira društva; vendar pa smemo trditi, da nosi glavno 
breme za izdajanje historičnega periodičnega tiska'prav Zgodovinsko 
društvo za Slovenijo. Ob vsem tem delu ni odveč poudariti, da društvo 
ves ta čas ni imelo nobenega poklicnega uslužbenca in da je bil znaten 
del društvenega dela opravljen brez vsakega honorarja; bilo je to pač 
delo ljudi, ki so bili nameščeni na raznih mestih, v društvu jih je pa 
družilo sodelovanje pri delu, ob katerem so imeli zavest, da m,ora biti 
opravljeno. 
Delo pri Zgodovinskem časopisu;, katerega vsebino v prvem četrt-
stoletju njegovega izhajanja prikazuje ta bibliografija, ni bilo lahko za 
avtorje in za uredniški odbor, prav posebej pa tudi ne za oba odgo-, 
vorna urednika, B. Grafenauerja, ki je uredil prvih 22 letnikov, in 
F. Gestrina, ki je uredil letnike XXIII—XXV. Skoraj ves ta čas je bil 
namen uredništva, da naj bi izhajal Zgodovinski časopis v eni številki 
letno v obsegu približno 20 tiskovnih pol, vendar je pa čas izida pogosto 
zaostajal za koledarskim letom, včasih zaradi avtorjev, včasih zaradi 
uredništva ali pa zaradi tiskarne, večkrat tudi zaradi kombinacije teh 
vzrokov. Uredništvo se je deloma zaradi prevelikega obsega in deloma 
zaradi zakasnitev v izhajanju kar petkrat zateklo k dvojnim letnikom. 
V zadnjih petih letih pa dvojnih letnikov ni več, že od letnika XXII izhaja 
Zgodovinski časopis v dveh številkah letno, druga številka XXV. letnika 
je pa izšla v decembru 1971 in je tako v soglasju s koledarskim letom. 
V soglasju z značajem znanstvenih historičnih revij objavlja Zgodo­
vinski časopis daljše in krajše razprave, krajše zapiske, diskusije 
in polemike, poročila o historičnih ustanovah, spominja se umrlih hi-
storikov in njihovega dela, poroča o delu društva, o kongresih, zboro­
vanjih in simpozijih, objavlja ocene o posameznih publikacijah in vča­
sih tudi o celem kompleksu publikacij, poleg tega pa tudi poročila o 
knjigah in časopisih, važno nalogo pa izpolnjuje tudi s tem, da objavlja 
tekočo bibliografijo za slovensko zgodovino. Jasno je, da v njem sode­
lujejo predvsem slovenski zgodovinarji, vendar se pa v njem precej 
191 
javljajo tudi drugi jugoslovanski zgodovinarji, v nekaterih letnikih pa 
tùdi inozemski zgodovinarji. Tu ne more biti moja naloga, da bi dajal 
oceno Zgodovinskega časopisa, njegovih dobrih in slabih strani. Jasno 
je, da je postanek Zgodovinskega časopisa v zvezi z zmago NOB in 
nastankom nove Jugoslavije. Obenem se mi pa zdi, da je v Zgodovin­
skem časopisu toliko resnega in kritičnega znanstvenega stremljenja in 
toliko dokumentarnosti, da je v njem le malo prispevkov, ki bi jih mogli 
označiti samo kot dokument časa in ne kot resen znanstveni ali stro­
kovni prispevek. 
Fran Zwitter 
192 
UVOD 
Misel o izdaji bibliografskega kazala Zgodovinskega časopisa je že 
pred nekaj leti sprožil profesor Vasilij Melik, uredništvo Zgodovin­
skega časopisa in Zgodovinsko društvo, ki časopis izdaja, pa sta ob 
srebrnem jubileju časopisa sklenila idejo realizirati. Tako je nastalo 
pričujoče bibliografsko kazalo za vseh petindvajset letnikov Zgodo­
vinskega časopisa* ki se v metodi obdelave bibliografskega gradiva 
skuša držati sodobnih bibliografskih načel po vzgledu Slovenske biblio­
grafije, Bibliografskega kazala Ljubljanskega Zvona in podobnih no­
vejših del. Zaradi specifičnosti prispevkov, ki so razen redkih izjem 
omejeni izključno na historično problematiko, mednarodna decimalna 
klasifikacija ne bi bila najbolj primerna, ampak je gradivo razdeljeno 
v sedemnajst skupin po vsebini, te pa v podskupine, dodano pa je še -
imensko kazalo. 
Imensko kazalo zajema avtorje prispevkov Zgodovinskega časopisa, 
avtorje ocenjenih del, osebe, omenjene v naslovih ter osebe, na katere 
se nanašajo biografije in bibliografije 1/2 in 1/3 skupine. Zaradi lažje 
uporabnosti so pisci ocen zaznaniovani z zvezdico, pisci biografij z dve­
ma zvezdicama, osebe, na katere se nanašajo biografije, bibliografije in 
nekrologi, s plusom (+), avtorji ocenjenih del pa s krožcem (»). V vse­
binskem kazalu so označeni pisci ocen spet z eno zvezdico, pisci biogra­
fij in nekrologov pa z dvema zvezdicama. Pri nekaterih polemičnih 
prispevkih in dopolnilih smo s kazalkami opozorili na prispevek, ki 
z njim avtor polemizira ali ga dopolnjuje. 
Poročila o enkratnih zbornikih, ki spadajo po vsej svoji vsebini v 
eno samo skupino ali podskupino, so uvrščena v tó skupino ali pod­
skupino; poročila o zbornikih s heterogeno vsebino (to velja zlasti za 
zbornike, izdane v počastitev določene osebe) ter zbornikih, ki so svoje 
vrste redne ali neredne periodične .publikacije, pa so uvrščena obenem 
z revijami in drugimi periodikami v XVII. skupino. 
Posamezne bibliografske enote so v skupini razvrščene po abe­
cednem redu avtorjev, enote istega avtorja si slede kronološko. Zaradi 
lažje preglednosti je nekaj izjem: v skupini Biografije (1/2) velja abe­
cedni red oseb, ki-se nanje biografije nanašajo, v skupini Bibliografije 
(1/3) velja za tekoče slovenske zgodovinske bibliografije kronološki red, 
prav tako v skupini Kongresi (XV) za zborovanja slovenskih zgodovi­
narjev in kongrese jugoslovanskih zgodovinarjev, ter zä tajniška poro­
čila Zgodovinskega društva v XVI. skupini. V skupini Revije, periodične 
publikacije in zborniki (XVII) pa velja abecedni red ocenjenih revij, 
periodik in zbornikov. 
13 Zgodovinski časopis J O T 
Ime avtorja je natisnjeno polmastno, sledi naslov in v oglatem 
oklepaju morebitne dopolnitve. Za pomišljajem so navedeni letnik, 
letnica in strani Zgodovinskega časopisa. Ker Zgodovinski časopis od 
1968. leta izhaja v dveh zvezkih, navajam od tega letnika dalje vedno 
tudi številko zvezka (št. 1—2, 3—4). 
Razprave, ki imajo povzetek y tujem jeziku, imajo dodan naslov 
v jeziku, v katerem je povzetek napisan (prvi letniki imajo povzetke 
v dveh jezikih, kasneje praviloma le v enem). 
Psevdonimov v Zgodovinskem časopisu ni. Prav neznatno je tudi 
število prispevkov, ki so signirani le z začetnicami. V takem primeru 
je avtor v bibliografiji naveden s polnim imenom, in'icialke pa so nave­
dene v bibliografski opombi. Ni pa bibliografskih opomb tam, kjer je 
, avtor naveden s priimkom in začetnico osebnega imena. Z bibliograf­
skimi opombami opozarjam na razliko med naslovom prispevka, kakor 
je objavljen v članku, in naslovom, kakor je bil objavljen v kazalu istega 
letnika Zgodovinskega časopisa. Naslovi ocen knjig in posameznih raz­
prav so včasih zelo dolgi in vsebujejo vrsto podatkov, ki za bibliografijo 
niso bistveni, zato založbo, število strani in prilog ter format ocenjenega 
dela izpuščam, prav tako tudi prevajalca in nazive, in naslove posa­
meznih avtorjev; 
Opozoriti velja tudi na dejstvo, da je Zgodovinski časopis včasih 
izšel z zamudo, vendar v bibliografiji navajam le ustrezne letnice let­
nikov, ne pa letnic dejanskega izida; te so razvidne iz priložene tabele. 
Do nesporazumov bi lahko prišlo tudi pri letniku XVIII/1964, ki ima 
v ovojnem naslovu letnico 1965, na kar še posebej opozarjam (v bibliogra­
fiji navajam le pravilno letnico naslovne strani). Pri letniku XXII/1968 
pa je izpadla na drugem zvezku številka 3—4. Zgodovinski časopis se 
po obliki v vseh letih ni bistveno spreminjal, nekaj novosti je. bilo le 
glede notranje ureditve z uvedbo nekaterih novih rubrik, dvakrat pa je 
Zgodovinski časopis izšel tudi kot zbornik; prvi ob 60-letnici profesorja 
Kosa (VI—VH/1952—1953) kot Kosov zbornik in drugi ob 60-letnici 
profesorja Zwitterja (XIX—XX/1965—1966) kot Zwitterjev zbornik. 
Obseg časopisa se iz leta v leto veča, največji obseg je dosegel Ko­
sov zbornik, kar 826 strani. Z letom 1968 je pričel ZČ na pobudo takrat­
nega predsednika Zgodovinskega društva profesorja Ferda Gestrina 
izhajati dvakrat letno. 
Uredniški odbor so od I. do III. letnika sestavljali Bogo Grafenauer, 
Jože Hainz, Jože Kastelic in Fran Zwitter; s IV. letnikom je funkcijo 
odgovornega urednika prevzel Bogo Grafenauer in jo obdržal do XXIII. 
letnika. Medtem pa se je članstvo uredniškega odbora nekoliko spre­
minjalo, pri IV. letniku je štelo šest članov (Bogo Grafenauer, Jože 
Hainz, Jože Kastelic, Josip Korošec, Milko Kos, Fran Zwitter), pr i V. 
letniku pa se jim je pridružil še Vasilij Melik. Kosov zbornik (VI—VII) 
so uredili Bogo Grafenauer, Jože Hainz, Jože Kastelic, Josip Korošec, 
Vasilij Melik in Fran Zwitter. Od VIII. do XI. letnika pa je štelo ured­
ništvo sedem članov (Bogo Grafenauer, Jože Hainz, Jože Kastelic, Josip 
Korošec, Milko Kos, Vasilij Melik, Fran Zwitter). Nato imamo od 
194 
i 
. • * - -—• * — • - . - » . — i - - . 
XII.—XIII. letnika dalje že osem članov uredniškega, odbora in sicer 
so to bili Bogo Grafenauer, Jože Hainz, Jože Kastelic, Josip Korošec, 
Milko Kos, Vasilij Melik, France Škerl, Fran Zwitter. V uredništvu 
XIV. letnika ni več Jožeta Kastelica, novi član pa je Metod Mikuž, pri 
XV. letniku zamenja umrlega Hainza Ferdo Gestrin, nato pa pri XVII. 
letniku Metoda Mikuža Bogo Stup an. Potem ostane uredništvo do XXI. 
letnika nespremenjeno (z izjemo Zwitterjevega zbornika, kjer Zwitter 
ni sodeloval). Z XXI. letnikom se članstvo ponovno poveča za enega 
člana (Jože Šorn), potem v XXII. letniku nasledi umrlega Josipa Korošca 
Stane Gabrovec. Devetčlanski uredniški odbor v enakem sestavu (Stane 
Gabrovec, Ferdo Gestrin, Bogo Grafenauer, Milko Kos, Vasilij Melik, 
Bogo Stup an, France Skerl, Jože Sorn, Fran Zwitter) ureja Zgodovinski 
časopis še danes, le da je od XXIII. letnika dalje njegov glavni urednik 
Ferdo Gestrin. 
Število v bibliografiji obdelanih letnikov, njihovo izhajanje in obseg 
prikazuje naslednja tabela:1 
Letnik 
1/1947 
II—111/1948^49 
IV/1950 
V/1951 
VI—VII/1952—53 
VIII/1954 
IX/1955 
X—XI/1956-57 
XII-XIII/1958-59 
XIV/1960 
XV/1961 
XVI/1962 
XVII/1963 
XVIII/1964 
XIX—XX/1965—66 
XXI/1967 
Redakcija 
zaključena 
Oddano v tisk 
7. 12. 1950 
16. 1. 1952 
15. 11. 1952 
3. 1955 
7. 1956 
28. 6. 1961 
16. 6. 1962 
27. 2. 1963 
30. 12. 1963 
30. 12. 1964 
15. 8. 1966 
. 3 . 1967 
Izšel 
' junij 1948 
december 1949 
junij 1951 
avgust 1952 
junij 1953 
oktober 1955 
september 1957 
december 1959 
' junij 1961 
december 1961 
marec 1963 
avgust 1963 
december 1964 
oktober 1965 
september 1967 
junij 1968 . 
Štev. str. 
240 
350 
320 
512 
826 
428 
348 ' 
412 
422 
346 
256 
• 282 
349 
330 
427 
323 
1 Preglednica je sestavljena po obvestilih na ovitkih Zgodovinskega ča­
sopisa, po tajniških poročilih in v nekaterih primerih po drugih zapiskih. 
195 
mm 
Letnik 
Redakcija 
zaključena 
Oddano v tisk 
Izšel Štev. str. 
XXII/1968, 1—2 
3—4 
XXIII/1969, 1—2 
3—4 
XXIV/1970, 1—2 
3—4 
XXV/1971, 1—2 
3—4 
5. 1968 
11. 1968 
4. 1969 
9. 1969 
3. 1970 
10. 1970 
3. 1971 
6. 1971 
september 1968 
junij 1969 
september 1969 
december 1969 
september 1970 
januar 1971 
oktober 1971 
december 1971 
344 
335 
336 
382 
196 
A. Vsebinsko kazalo 
I. Zgodovinski viri in njihova 
nahajališča 
1. Zgodovinski viri 
a) Viri za starejšo zgodovino 
Blaznik Pavle:* Milko Kos, Urbarji 
Slovenskega Primorja. Drugi del. 
Viri za zgodovino Slovencev. Knji­
ga tretja. Srednjeveški urbarji za 
Slovenijo. Zvezek tretji. V Ljub­
ljani 1954. — ZČ IX/1955 str. 252— 
255. 1 
Blaznik Pavle:* Die mittelalterlichen 
' Urbare des Benediktinerstiftes St. 
Paul in Kärnten 1289/90 und 
1371/72. Herausgegeben von Wal­
ther Fresacher (Österreichische 
Urbare. Herausgegeben von der 
Österreichischen Akademie der 
Wissenschaften. III. ' Abteilung. 
Urbare geistlicher Grundherrschaf­
ten. 3. Band. Die mittelalterlichen 
Stifturbare Kärntens. IL Teil. Sì. 
Paul 1289/90 und 1371/72). Wien 
1968. — ZČ XXV/1971 št. 3—4 str. 
297—300. 2 
Gestrin Ferdo:* P. Blaznik, Urbarji 
freisinške škofije, Srednjeveški 
urbarji za Slovenijo, zvezek četrti. 
Viri za zgodovino Slovencev, knji­
ga četrta, Ljubljana 1963. — ZČ 
XXIV/1970 št. 3—4 str. 307—308 3 
Grafenauer Bogo:* Milko Kos, Urbar­
ji Slovenskega Primorja. Viri za 
zgodovino Slovencev. Knjiga dru­
ga. Srednjeveški urbarji za Slove­
nijo. Zvezek drugi. I. del. V Ljub­
ljani 1948. — ZČ II—III/1948—1949 
str. 243—245. . 4 
Hauptmann Ljudmil:* Hans Pircheg-
ger-Otto Dungern, Urkundenbuch 
des Herzogtumes Steiermark. Do­
datek zvezkom I. do III. 1949. — 
ZČ IV/1950 str. 245—248. 5 
Kos Milko:* Hermann Wiesflecker, 
Die Regesten der Grafen von Görz 
und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten, 
I. Band. 1949. — ZČ IV/1950 str. 
248—252. 6 
Kos Milko:* Hermann Wiesf lecker, 
Die Regesten der Grafen von Tirol 
und Görz, Herzoge von Kärnten. 
IL Band. 1952. — ZČ VIII/1954 str. 
262—264. ? 
Kos Milko:* Monumenta historica du-
catus Carinthiae.. Fünfter Band. 
Die Kärntner Geschichtsquellen 
1269—1286. Sechster Band. Die 
Kärntner Geschichtsquellen 1286 
—1300. Herausgegeben von Her­
mann Wiessner. Klagenflirt 1956, 
1958. — ZČ XII—XIII/1958—1959 
str. 342—345. 8 
Kos Milko:* Gurkner Urbare (Bistum 
und Kapitel in Auswahl aus der 
Zeit von 1285 bis 1502). Heraus­
gegeben von Hermann Wiessner. 
Wien 1951. Hans Pirchegger, Die 
Herrschaften des Bistums Gurk in 
der ehemaligen Südsteiermark. 
Klagenfurt 1956. — ZČ XVII/1963 
str. 269—275. 9 
Kos Milko:* Hans Gille, Michel Be-
heims Gedicht »Von der Statt 
Triest«. Zeitschrift für deutsche 
Philologie, 77 (1958), 259—281; 78 
(1959), 50—71, 291—309; 82(1963), 
90—91, 420. — ZČ XVIII/1964 str. 
267—268. 10 
Kos Milko:* Monumenta historica 
ducatus Carinthiae. Siebenter 
Band, Die Kärntner Geschichts-
.quellen 1300—1310. — Achter Band. 
Die Kärntner Geschichtsquellen 
1310—1325. — Neunter Band. Die 
Kärntner Geschichtsquellen 1326— 
1335. — Herausgegeben von Her­
mann Wiessner. — " Klagenfurt 
1961, 1963- 1965. — ZČ XXI/1967 
str. 282—286. 11 
Voje Ignacij:* Monumenta turcica hi-
storiam Slavorum meridionalium 
ülustrantia. Tomus primus-Serija 
I, Zakonski spomenici, sv. 1, Sara­
jevo 1957; Tomus secundus — Se­
rija II, Defteri, knj . 1. Sarajevo 
1964. — ZČ XXIII/1969 št. 3—4 str. 
308—313. • 12 
197 
Yoje Ignacij:* Diplomatički zbornik 
kraljevine Hrvatske, Dalmacije i 
Slavonije. Svezak I, listine godina 
743—1100, JAZU, Zagreb 1967. — 
ZČ XXV/1971 št. 3-4 str. 131—132. 
13 
J 
b) Viri za novejšo zgodovino 
(20. stoletje) 
Gestrin Ferdo: Dokument iz predpre-
vràtne dobe. — ZČ XXI/1967 str. 
.204—210. 14 
Jare Janko:* Publikacije virov za zgo­
dovino narodnoosvobodilne borbe 
in kvizlinških organizacij. — ZČ 
1/1947 str. 203—205. 15 
Kranjec Silvo: Koroščevo predavanje 
o postanku Jugoslavije. — ZČ 
XVI/1962 str. 218—229. 16 
Krizman Bogdan: Zabilješka o razgo­
voru Predsjednika Wilsona s pred­
stavnicima Slovenaca (Pariz, 25. 
IV. 1919). — ZČ XVII/1963 str. 219 
—224. 17 
2. Biografije 
a) Biografije zgodovinarjev in drugih 
znanstvenikov 
Miklavčič Maks:** Dr. Rudolf An-
drejka, bivši predsednik Muzej­
skega društva za Slovenijo. ZČ II-
Ш/1948—1949 str. 202—205. 18 
Teply Bogo:** Franjo Baš (1899— 
—1967) — zgodovinar. — ZČ XXIII 
/1969 št. 3—4 str. 289—299. 19 
Jeločmk Aleksander:** Egon Baum-
gartner. — ZČ V/1951 str. 299— 
—300. 20 
Korošec Josip:** Akademik dr. Jaro­
slav Böhm (8. Ш. 1901—6. XII. 1962) 
ZČ XVI/1962 str. 231—232. 21 
Zwitter Fran:** Fabio Cusin. ZČ JX/ 
• 1955 str. 220—222. _ 22 
Graîenauer Bogo:** Gregor Čremoš-
nik. — ZČ XII-XIII/1958—1959 str. 
313—325. 23 
Z bibliografijo. 
Kos Milko:** Alfonz Dopsch. — ZČ 
VIII/1954 str. 179—180. 24 
Šorn Jože:** Vladislav Fabjančič. — 
ZČ IV/1950 str. 220—222. 25 
Miklavčič Maks:** Ludvik Modest Go­
lia. — ZČ XXIV/1970 št. 1—2 str. 
101—102. - 2 6 
Vilfan Sergij:** Dr. France Goršič — 
devetdesetletnik. — ZČ XXI/1967 
str. 210—211. 27 
Vilfan Sergij:** France Goršič. — 
ZČ XXIII/1969 št. 1—2 str. 137— 
151. 28 
Z bibliografijo (do 1968). 
Kos Milko:** Ivan Grafenauer. — ZČ 
XXI/1967 str. 233—235. 29 
Grafenauer Bogo:** Franc Grivec. — 
ZČ XVII/1963 str. 259—260. 30 
Gestrin Ferdo:** Jože Hainz. — ZČ 
XVI/1962 str. 230—231. • 31 
Grafenauer Bogo:** Ljudmil Haupt-
mann (Gradec, 5. II. 1884 — Za­
greb, 20. IV. 1968). — ZČ XXII/1968 
št. 3^4 str. 311—312. 32 
Zwitter Fran:** France Kidrič. — ZČ 
IV/1950 str. 219—220. 33 
Grafenauer Bogo:** Josip Klemene 
4. III. 1898—28. IX. 1967. Bibliogra­
fija dela dr.. Josipa Klemenca. — 
ZČ XXII/1968 št. 1—2, str. 135—141. 
34 
Grafenauer Bogo:** Josip Korošec. 
13. X. 1909—11. III. 1966. — ZČ 
XXI/1967 str. 238—246. 55 
Z bibliografijo. 
Grafenauer Bogo:** Pomen dela 
Franca Kosa v razvoju slovenske­
ga zgodovinopisja. ZČ VIII/1954 
str. 118—124. 36 
Résumé: L'importance de l 'oeuvre de 
Franc Kos pour l'évolution- de la science 
. historique slovène. 
Grafenauer Bogo:** Znanstveno delo 
Milka Kosa. - ZČ VI—VII/1952-
1953 str. 9—19. 37 
Bibliografski pregled idela Milka Kosa glej 
pod številko 79. 
Grafenauer Bogo:** Ob sedemdeset­
letnici Milka Kosa. — ZČ XVI/1962 
str. 171—172. 38 
Bibliografijo glej pod številko 81. 
Zwitter Fran:** Dragotin Lončar. — 
ZČ VIII/1954 str. 181—191. 39 
Bibliografijo glej pod številko 95. 
Grafenauer Bogo:** Anton Melik. 1. 
I. 1890—8. VI. 1966. -- ZČ XXI/1967 
str. 246—249. 40 
Gestrin Ferdo:** Metod Mikuž — šest-
desetletnik. — ZČ XXIII/1969 št. 
3—4 str. 193—199. 41 
" Bibliografijo glej pod številko 83. 
Gestrin Ferdo:** Mijo Mirković. — 
ZČ XVII/1963 str. 257—258, 42 
Teply Bogo:** Josip Mravljak. — ZČ 
VIII/1954 str. 192—194. 43 
Z bibliografijo. 
Pleterski Janko:** Milàda Paulova 
(1891—1970). — ZČ XXV/1971 str. 
106—107. 44 
Vilfan Sergij:** Janko Polec. — ZČ 
X—XI/1956—1957 str. 315—324. 45 
Z bibliografijo. 
198 
Grafenauer Bogo:** Nikola Radojčić 
(29. Vili. 1882 do 12. XI. 1964). — 
ZČ XXI/1967 str. 231—233. 46 
Kos Milko:** Fran Ramovš. — ZČ -
VIII/1954 str. 177—178. . 47 
Gestrin Ferdo:** Mirko Rupel. — ZČ 
XVIII/1964 str. 255—256. 48 
Grafenauer Bogo:** Heinrich Felix 
Schmid. (14. VIII. 1896—6. II. 1963.) 
— ZC XVn/1963 str. 255—256. 49 
Kastelic Jože:** Walter Schmid. — 
ZC V/1951 str. 292—299. 50 
Šorn Jože:** Dr. Ivan Slokar. — ZC 
XXV/1971 št. 1—2 str. 103—106. 51 
•Zwitter Fran:** Alma Sodnikova. — 
ZČ XXI/1967- str. 235—238. 52 
.> Z bibliografijo. 
Kastelic Jože:** Anton Sovrè (1885— 
—1963). — ZČ XVIII/1964 str. 251— 
—254. . 53 
Stelè-Pivec Melitta:** Janko Šlebin-
ger. — ZČ V/1951 str. 290—292. 54> 
Voje Ignacij:** Jorjo Tadić (1899— 
—1969). — ZČ XXIV/1970 št. 1—2 
_ str. 103—107. 55 
Vilfan Sergij:** Anton Urbane. — ZČ 
X—XI/1956—1957 str. 325—326, . 56 
Grafenauer Bogo:** Ob 'šestdesetlet-
nici Frana Zwitterja (24. X. 1905— 
—24. X. 1965). — ZČ XIX—XX/1965 
—1966 str. 7—14. ' 57 
Bibliografijo glej pod številko 82. 
Pleterski Janko:** Delo dr. Frana 
Zwittra za rešitev mejnih vpra­
šanj. — ZČ XIX—XX/1965—1966 
str. 23—29. 58 
b) Ocene biografskih leksikonov 
Melik Vasilij:* Österreichisches bio­
graphisches Lexikon 1815—1950. — 
ZČ VIII/1954 str. 300. 59 
Podpis V. M. 
c) Ostale življenjepise glej pod od­
govarjajočimi obdobji in panogami 
3. Bibliografije 
a) Bibliografije slovenske zgodovine 
do leta 1941 
Stelè-Pivec Melitta: Slovenska zgodo-
vinska bibliografija 1. I. 1940—5. 
IV. 1941. — ZČ II—HI/1948—1949 
str. 256—259. . 60 
Stelè-Pivec Melitta: Slovenska zgodo-
vinska bibliografija 6. IV. 1941— 
—9. V. 1945. — ZČ 1/1947 str. 218— 
. T 2 2 1 " .. 6 1 
Bibliografija slovenske zgodovine 
(Publikacije iz let 1945—1950). U-
vod (Vasilij Melik). Splošni del 
(Vasilij Melik). Arheologija in zgo­
dovina starega veka (Stanislav 
Jesse). Sredji in novi vek do 1941 
(Vasilij Melik s sodelovanjem Mil­
ka Kosa, Alberta Rejca in Lojzeta 
Udeta). — ZČ V/1951 str. 454 do 
491. 62 
Bibliografija slovenske zgodovine 
(Publikacije iz let 1951—1958). Se­
stavili Slavka Kajba, Vasilij Me­
lik, Majda Smole in Ema Umek. — 
ZČ XII—ХШ/1958—1959 str. 377-
—422. 63 
Bibliografija slovenske zgodovine 
(Publikacije iz let 1959-60). [Se­
stavila] Slavka Kajba-Milić in Va­
silij Melik. — ZČ XV/1961 str. 242 
—256. 64 
Bibliografija slovenske zgodovine 
(Publikacije iz let 1961-62. [Sesta­
vila] Slavka Kajba-Milić in Vasi­
lij Melik. — ZČ XVII/1963 str. 324 
—338. 65 
Bibliografija slovenske zgodovine 
(Publikacije iz let 1963—68. [Se­
stavili] Vasilij Melik, Olga Janša 
in Mirko Stiplovšek. — ZČ XXV/ 
1971 str. 165—185. 66 
b) Bibliografije o Koroški in Primorju 
Grafenauer Bogo in Lojze Ude:- Bi-
biografija o vprašanju Slovenske 
Koroške 1945—1948. — ZČ II—III/ 
1948—1949 str. 327--350. 67 
Kratkoe soderžanie: Bibliografija po vo 
prosu Slovenskoj Karintii (1945—1948). 
Résumé: Bibliography on the problem of 
Slovene Garinthia, 1945—1948. 
Rejec Albert s sodelovanjem Lava 
Čermelja: Bibliografija o primor­
skem problemu. — ZČ V/1951 str. 
506—512. _ 68 
Ude Lojze: Bibliografija slovenske 
Koroške. — ZČ V/1951 str. 501— 
—506. • 69 
Zorn Tone:* Friedrich Zopp, Kärnt­
ner Bibliographie. Das Schriftum 
über Kärnten aus den Jahren 1945 
bis 1949. Klagenfurt 1961. — ZČ 
XV/1961 str. 231. 70 
Zwitter Fran: Bibliografija o proble­
mu Julijske krajine in Trsta 1942 
—1947. — ZČ II—III/1948—1949 str. 
259—326. 71 
Kratkoe soderžanie: Bibliografija po vo-
prosu Julijiskoj Кгајпу i Triesta 1942— 
—1947. 
Résumé: Bibliography on the problem of 
the Julien March and Trst-Trieste. 
199 
e) Bibliografije o NOB na Slovenskem 
Škerl France: Bibliografija o narod­
noosvobodilnem boju Slovencev 
1945—1949. — ZC IV/1950 str. 278— 
—316. 72 
Škerl France: Bibliografija o narod­
noosvobodilnem boju Slovencev 
za leto 1950. — ZC V/1951 str. 492 
—500. 73 
Škerl France: Bibliografija o narod­
noosvobodilnem boju Slovencev za 
1951—1953. — ZČ VIII/1954 str. 353 
428. 74 
Škerl France: Bibliografija o narod­
noosvobodilnem boju Slovencev za 
1954-55 z dodatki za 1945—53. — 
ZC IX/1955 str. 287—348. 75 
Škerl France: Kratka bibliografija o 
NOB Slovencev v letih 1961 in 
1962. — ZC XVII/1963 str. 338 do 
349. 76 
Škerl France: Kratka bibliografija o 
NOB Slovencev v letih 1963—1965. 
— ZC XXIII/1969 št. 3—4 str. 321— 
—335. 77 
č) Ostale bibliografije 
Baš Franjo: Okupatorska historiogra­
fija o Slov. Štajerskem. — ZČ 
1/1947 str'. 222—240. 7S 
Grafenauer Bogo: Bibliografski pre­
gled dela Milka Kosa. — ZČ V I -
—VII/1952—1953 str. 19—29. 79 
Grafenauer Bogo:* Dix années d'hi­
storiographie Yougoslave 1945— 
—1955. Ten years of Yugoslav hi­
storiography 1945—1955. Beograd 
1955. — ZC X—XI/1956—1957 str. 
327-336. so 
Grafenauer Bogo: Bibliografski pre­
gled dela Milka Kosa (1953—1962). 
— ZČ XVI/1962 str. 172—175. 81 
Grafenauer Bogo: Bibliografija Fra­
na Zwitterja. — ZČ XIX—XX/1965 
—1966 str. 15—21. 82 
Janša Olga-Mirko Stiplovšek: Biblio­
grafija prof. dr. Metoda Mikuža. 
— ZČ XXIII/1969 št. 3—4 str. 201 
—209. 83 
Janša Olga:* Jože Munda, Bibliogra­
fija slovenskega marksističnega 
tiska. 11. april 1920—26. marec 
1941. Knjige, brošure in časopisje. 
Bibliografija delavskega gibanja. 
II. del. 1. knjiga. V Ljubljani 1969. 
— ZC XXIV/1970 št. 1—2 str. 130— 
131. 84 
Korošec Josip:* Banner-Jakabffy, A 
kozép-dunamedence régészeti bi-
bliogrâfiâja 1954—1959 (Archäolo­
gische Bibliographie des Mittel­
donau-Beckens 1954—1959), Buda­
pest 1961. — ZC XV/1961 str. 206— 
207. 85 
Nove knjige v Narodni in -univerzi­
tetni knjižnici, knjižnici Sloven­
ske akademije znanosti in umet­
nosti in knjižnici oddelka za zgo­
dovino filozofske fakultete v Ljub­
ljani. (Sestavili Melitta Pivec-Ste-
lè. Miloš Rvbar. Olga Janša.) — 
ZC XXIII/1969 št. 1—2 str. 1 7 5 -
191. " 86 
Nove knjige v Narodni in univerzi-
tetni knjižnici, knjižnici oddelka 
za zgodovino filozofske fakultete 
in knjižnici Inštituta za narodnost-
na vprašanja v Ljubljani. Sesta-
vili Miloš Rybar, Olga Janša, Ma-
ra Mervič.) — ZČ XXIV/1970 št. 
- 1—2f str. 141—153. 87 
Nove knjige v Narodni in univerzi­
tetni knjižnici, knjižnici Slovenske 
akademije znanosti in umetnosti, 
knjižnici oddelka za zgodovino fi­
lozofske fakultete in knjižnici In­
štituta za narodnostna vprašanja 
v Ljubljani. (Sestavili Miloš Ry­
bar, Melitta Pivec-Stelè, Mara 
Mervič, Olga Janša.) — ZČ XXV/ 
1971 št. 3—4 str.'341—373. 88 
Rybar Miloš: Zgodovinske publikaci­
je v letu 1969. — ZC XXV/1971 št. 
1—2 str. 187—196. 89 
Rybär Miloš: Zgodovinske publikaci­
je v letu 1970. — ZC XXV/1971 št. 
3—4 str. 375—382. 90 
Seznam publikacij za leto 1945—1950, 
ki so bile poslane Zgodovinskemu 
društvu v zameno ali v dar. — ZČ 
IV/1950 str. 317—320. 91 
Anonimno. 
Vrbnjak Viktor:* Dissertationenver­
zeichnis der Universität Graz 1872 
—1963. Herausgegeben von Franz 
Kroller, Graz 1964. - ZČ XVIII/ 
1964 str. 297—300. 92 
Zwitter Fran (s sodelovanjem Danice 
Lončarjeve) : Bibliografija Drago-
tina Lončarja. — ZC VIII/1954 str. 
187—191. 93 
4. Arhivi, biblioteke in muzeji 
a) Arhivi 
Blaznik Pavle:* 60 let Mestnega ar- ' 
hiva ljubljanskega. S sodelova-
200 
njem kolektiva ustanove sestavil 
S. Vilfan. Ljubljana 1959. — Splo­
šni pregled fondov državnega ar­
hiva LRS. Sestavil delovni kolek­
tiv ustanove. Ljubljana I960. — 
ZČ XVI/1962 str. 277—279. 94 
Fabjančič "Vladislav: . Ljubljanski 
mestni arhiv. — ZČ 1/1947 str. 174 
—183. . 95 
Gestrin Ferdo: Prispevek k poznava­
nju gradiva za slovensko zgodovi­
no v tujini. Arhivi v Markah. — 
ZČ XVIII/1964 str. 239—242. 96 
Gestrin Ferdo:* 60 let Mestnega ar­
hiva ljubljanskega (s sodelova­
njem kolektiva ustanove sestavil 
Sergij Vilfan), Ljubljana 1959, 
Splošni pregled fondov Državne­
ga arhiva LRS (sestavil kolektiv 
ustanove), Ljubljana 1960. — Vod­
nik po arhivih Slovenije, Ljublja­
na 1965. — ZČ XXI/1967 str. 269— 
271. 9? 
Gestrin Ferdo:* Arhivi v Sloveniji, 
Ljubljana 1970. Sestavila in ure­
dila s sodelovanjem, arhivov Jože 
Žonter in Sergij Vilfan. — ZČ 
XXV/1971 št. 3—4 str. 310—311. 98 
Golia Modest: Stanje naših arhivov. 
— ZČ 1/1947 str. 155—160. 99 
Kos Milko: Iz Državnega arhiva v 
Trstu Jugoslaviji izročene arhiva-
lije. — ZČ XV/1961 str. 197—199. 
1 0 0 
Maček Jože: Osrednji državni arhiv 
Slovenije in njegovi problemi. — 
ZČ 1/1947 str. 160—162. 101 
Miklavčič Maks: Splošni zakon o dr­
žavnih arhivih. — ZČ V/1951 str. 
241—248. 102 
Mohorič Ivan: Arhiv zbornice za tr­
govino, obrt in industrijo. — ZČ 
V/1951 str. 249—257. 103 
Stelè-Pivec Melitta: Problem ilirske-
ga arhiva. — ZČ XIX—XX/1965— 
1966 str. 243—253. * , 104 
Résumé: Le problème des archives illy-
riennesi-
Škerl France: Ali so arhivi znanstve-
ne ustanove. — ZČ X—XI/1956— 
1957 str. 299—306. 105 
Škerl France: O perečih vprašanjih 
naših arhivov. — ZČ II—ÏÏI/1948— 
1949 str. 165—177. 106 
Škerl France: Poročilo o arhivskem 
gradivu za slovensko zgodovino v 
dobi narodnoosvobodilne borbe. — 
. ZC 1/1947 str. 162—173. 10? 
Z witter Franc: Naše kulturne revin-
dikacije v novih mirovnih pogod­
bah. — ZČ II—III/1948—1949 str. 
157—165. 108 
b) Biblioteke 
Stelè-Pivec Melitta: Obnova čitalnice 
Narodne in univerzitetne knjižni­
ce v Ljubljani. — ZČ VI—VII/1952 
—1953 str. 798—801. 109 
Résumé: La restauration de' la salle de 
lecture de la Bibliothèque nationale et uni-
versitaire de Ljubljana. 
Stelè-Pivec Melitta:* Slovenske knjiž-
nice. Pregled ob štirostoletnici slo-
venske knjige. Zbrala in uredila 
Josip Rijavec in Marija Zidar. 
Ljubljana 1951. — ZČ IX/1955, str. 
260—261. 110 
c) Muzeji in spomeniško varstvo 
Baš Franjo: Pokrajinski muzej v Ma­
riboru. (Od osvoboditve do sep­
tembra 1948.) — ZČ II—HI/1948— 
1949 str. 178—183. 111 
Baš 'Fran jo : Mestni muzej v Ptuju. 
— ZČ II—III/1948—1949 str. 183— 
187. 112 
Baš Franjo: Situacjska slika sloven­
skih muzejev. — ZČ V/1951 str. 
257—268. ' 115 
Baš Franjo: Spomeniško varstvo v 
Sloveniji. — ZC V/1951 str. 268— 
277. 114 
Baš Franjo: Tehniški muzej Sloveni­
je. — ZČ XIV/1960 str. 218—221. 
115 
Kastelic Jože: Narodni muzej v Ljub­
ljani in njegovi problemi. — -ZČ 
IV/1950 str. 195—207. 116 
Marušič Branko: Vprašanje zgodovi­
ne v muzejih na Slovenskem. — 
ZČ XXV/1971 št. 1—2 str. 109—113. 
117 
II. Splošna in politična zgodovina 
(dela o vseh ali večini obdobij) 
1. Slovenska zgodovina 
Grafenauer Bogo:* Hermann Brau­
müller, Geschichte Kärntens. 
Kärntner heimatkundliche Schrif­
tenreiche. Geleitet von Dr. Gotbert 
Moro. Klagenfurt 1949. — ZČ 
V/1951 str. 301—320. 118 
Grafenaner Bogo:* Edvard Kardelj 
(Sperane), Razvoj slovenskega na­
rodnega vprašanja. Ljubljana 1970. 
201 
Tretja predelana in dopolnjena iz­
daja. — ZC XXIV/1970 št. 3—4 str. 
312—333. 119 
Šorn Jože:* Disertacije avstrijskih u-
niverz o vprašanjih slovenske zgo­
dovine. — ZC XII—XIII/1958—1959 
str. 358—368. 120 
2. Zgodovina jugoslovanskih narodov 
Gestrm Ferdo:* Ferdo Hauptmann, 
Rijeka od rimske Tarsatice do hr- . 
vatsko-ugarske nagodbe. Zagreb 
1951. — ZC V/1951 str. 375—378. 
121 
Janša Olga:* Iz preteklosti makedon­
skega, ljudstva. Skopje 1969. — 
ZC XXIV/1970 št. 3—4 str. 310—312. 
122 
Lape Ljuben: Prilog pitanju periodi-
zacije istorije makedonskog naro­
da. — ZC XIX—XX/1965—1966 str. 
115—123. 123 
Zorn Tone:* Anton Zollitsch, Filipo-
wa. Entstehen, Wachsen und Ver­
gehen einer donauschwäbischen 
Gemeinde in der Batschka, Frei-
lassing 1957. Otto Vogenberger, 
Pantschowa. Zentrum des Deut­
schtums im Südbanat, Freilassing 
1961. Martin Schneider, Miletitsch, 
Freilassing 1961. — ZC XV/1961 str. 
229—230. 124 
3. Zgodovina ostalih narodov 
Grafenauer Bogo:* Georg Stadtmül­
ler, Geschichte Südosteuropas. 
München 1950. — ZC VIII/1954 str. 
225—229. 125 
Stupan Bogo:* Charles in Mary 
Beard, Zgodovina Združenih držav 
Amerike. 1959. — ZC XV/1961 str. 
233—234. 126 
III.. Najstarejša zgodovina in 
arheologija 
1. Stari Vzhod 
Korošec Viktor: Kratko poročilo o 
nekaterih novejših klinopisnih 
tekstih. ZC V/1951 • str. 155—163. 
• / 1 2 7 
Résumé: Court rapport sur quelques nou­
veaux textes cunéiformes. 
Korošec Viktor: Nekaj prazgodovin­
skih pripomb k doslej objavljenim 
pismom mesta Mari. — ZC VI—VII 
/1952—1953 str. 30—70. 128 
Résumé: Quelques remarques jurisdiques 
sur les lettres de Mari, publiées jusqu'à 
present. (Archives royales de Mari, I—IV). 
Korošec Viktor:* Historia mundi. Ein 
Handbuch der Weltgeschichte in 
zehn Bänden. Zweiter Band: 
Grundlagen und Entfaltung der 
ältesten Hochkulturen. Bern 1953. 
— ZC VIII/1954 str. 232—236. 129 
Korošec Viktor:* Gurney O. R., The 
Hittites. A summary of the art, ar-
chievements, and social organisa-
tion of the people of Asia Minor 
during the second millennium B. 
C. I.' izd. 1952, 2. izd. 1954. — ZC 
VIII/1954 str. 236—237. 130 
Korošec Viktor:* G. R. Driver «and 
John C. Miles, The Babylonian 
laws. Vol. L: Legal commentary. 
Oxford 1952. — ZC VIII/1954 str. 
237—238. 131 
Korošec Viktor:* Szlechter Emile, 
Les lois d'Eshnunna. Transcription, 
traduction et commentaire. Paris 
1954. — ZC VIII/1954 str. 238. 132 
Korošec Viktor:* Josef Klima, Zako-
ny Chammurapiho. Praha 1954. — 
ZC VIII/1954 str. 238—239. 133 
Korošec Viktor:* C. W. Ceram, Enge 
Schlucht und Schwarzer Berg. Ent-
deckung des Hethiter-Reiches, 
Hamburg. — ZC IX/1955 str. 241— 
242. 134 
Korošec Viktor:* Grosse Kulturen der 
Frühzeit, herausgegeben von Hel-
muth Th. Bossert (2. zvezek) : Ur, 
Assur und Babylon. Drei Jahrtau-
sende im Zweistromland, von Hart-
mut Schmökel. Stuttgart 1955. — 
ZC IX/1955 str. 242—244. 135 
Korošec Viktor:* G. R. Driver and C. 
Miles, The Babylonian laws. Vol. 
IL Oxford 1955. — ZC LX/1955 str. 
244—245. 136 
Korošec Viktor:* Goetze Albrecht, 
The laws of Eshnunna (v The 
annual of the American schools of 
oriental research, vol. XXXI, for 
1951—1952). New Haven 1956. — 
ZC.IX/1955 str. 245—246. . 137 
Korošec Viktor:* Friedrich Johannes, 
Entzifferung verschollener Schrif-
ten und Sprachen (Verständliche 
Wissenschaft. ,51. Band). Berlin 
[itd!] — ZC IX/1955 str. 246—247. 
. 1 3 8 
Korošec Viktor:* Grosse Kulturen der 
Frühzeit, herausgegeben von Hel-
mutu Bossert: 1. zvezek: Die Welt 
202 
der Hethiter von Margarete Riem-
schneider, Stuttgart 1954. — ZC 
IX/1955 str. 247—249. 139 
Korošec Viktor:* Erwin Seidl, Ein­
führung in die ägyptische Rechts­
geschichte bis zum Ende des Neu­
en Reiches, I. 1939. Isti, Ägiptische 
Rechtsgeschichte der Saiten- und 
Perserzeit. 1956. — ZC X—XI/1956 
—1957 str. 341—342. 140 
Korošec Viktor:* Samuel Noah 
Kramer, From the tablets of Su-
mer. 195.6. — ZC X—XI/1956—.1957 
str. 343—344. 141 
Korošec Viktor:* Handbuch der Ori-
entalistik, II/3: H. Schmökel, Ge­
schichte des , alten Vorderasiens. 
1956. — ZČ X—XI/1956—1957 str. 
344—345. 142 
Korošec Viktor:* Hartmut Schmö­
kel, Das Land Sumer. Stuttgart 
1956. — ZCX—XI/1956—1957 str. 
346. 143 
Korošec Viktor:* W. v. Soden, Herr­
scher im Alten Orient. Berlin 
[itd.] 1954. — ZC X—XI/1956^1957 
str. 346—347. 144 
Korošec Viktor:* Kulturgeschichte 
des Alten Orients: Albrecht Goet-
ze, Kleinasien. (Handbuch der Al­
tertumswissenschaft, III, 1, 3.) 
München 1957. — ZC X—XI/1956 
—1957 str. 347—350. 145 
Korošec Viktor:* Dietz Otto Ed­
ward, Die »zweite Zwischenzeit« 
Babyloniens. Wiesbaden 1957. — 
ZC XII—XIII/1958—1959 str. 326— 
327. 146 
Korošec Viktor:* Sir Leonhard Wo-
olley, Ur in Chaldäa. Wiesbaden 
1857. — ZC XII—XIII/1958—1959 
str. 327—328. 147 
Korošec Viktor:* Sumerische und 
akkadische Hymnen und Gebete, 
eingeleitet und übertragen von A. 
Falkenstein und W. von Soden. 
Stuttgart 1953. — ZC XII-XIII/ 
1958—1959 str. 328—329. 148 
Korošec Viktor:* F. R. Kraus, Ein 
Edikt des Königs Ammi-saduqa 
von Babylon. Studia et documenta 
ad iura Ofientis Antiqui pertinen-
tia. Vol. V. — ZC XII-XIII/1958-
1959 str. 329. 149 
Korošec Viktor:* M. E. L. Mallovan, 
Twenty-five years of Mesopota-
mian discovery. 1956. — ZC XII— 
XIII/1958—1959 str. 329—330. 150 
Korošec Viktor:* Adam Falkenstein, 
Die neusumerischen Gerichtsur­
kunden. L, IL, III. Teil. München 
1956—1957. — ZC XII—XIII/1958-
1959 str.- 330—332. 151 
Korošec Viktor:* Einar v. Schuler, 
Hethitische Dienstanweisungen 
für höhere Hof- und Staatsbeamte. -
Graz 1957. — ZC XII—XIII/1958— 
1959 str. 332—333. 152 
Korošec Viktor:* Riekele Borger, 
Die Inschriften Asarhaddons, Kö­
nigs von Assyrien. Graz 1956. — 
ZC XII—XIII/1958—1959 str. 353. 
153 
Korošec Viktor:* ' Ernst Weidner, 
Die Inschriften Tukulti-Ninurtas 
I. und seiner Nachfolger. Graz 
1959. . — ZC XII—XIII/1958—1959 
str. 334. 154 
Korošec Viktor:* Mission de Ras 
Shamra: Tome VI: Le Palais royal 
d'Ugarit, publié sous la direction 
de Claude F. A. Schaf fer, III: 
Textes accadiens et nourrîtes des 
Archives Est, Ouest et Centrales, 
par Jean Nougayrol avec des étu­
des de G. Boyer et E. Laroche, 
Paris 1955. Tome IX: Le Palais 
royal d 'Ugarit . . . , IV: Textes acca­
diens des Archives Sud (Archives 
internationales), par Jean Nougay­
rol, Paris 1956. Tome VII: Le 
Palais royal d 'Ugarit . . . , II: Textes 
en cunéiformes alphabétiques des 
Archives Est, Ouest et Centrales, 
par Charles Virolleaud, Paris 1957. 
— ZC XII—XIII/1958—1959 str. 
334—335. 155 
Korošec Viktor:.* Archives royales 
de Mari (ARM) VIL Textes écono : 
miques et administratives par Jean 
Bottéro. Paris 1957. — ZC XII— 
XIII/1958—1959 str. 335—336. 156 
Korošec Viktor:* Geogres Boyer, 
Archives royales de Mari. III. 
% Textes jurisdiques transcrits et 
commentés. Paris 1958. — ZC XII— 
XIII/1958—1959 str. 336—337. 157 
Korošec Viktor:* D. J. Wiseman, 
The Vassal-Treaties of Esarhaddon. 
Iraq XX (1958), part. 1. — ZC XII— 
XIII/1958—1959 str. 337—338. 158 
Korošec Viktor:* ' André Dupont-
Sommer avec • la collaboration de 
M. l'abbé J. Starcky, 1. Une 
inscription araméenne inédite de 
Sfiré. 2. Les inscriptions aramée-
nnes de Sfiré. Extrait des Mémo-
203 
ires présentes par divers savants 
à l'Académie des Inscriptions et 
Belles Lettres. Tome XV. Paris 
1958. Str. 197—351. — ZČ XII— 
XIII/1958—1959 str. 338—339. 159 
Korošec Viktor:* Reallexikon der 
Assyriologie, begründet von Erich 
Ebeling und Bruno Meissner. Unter 
Mittwirkung zahlreicher Fach­
gelehrter herausgegeben von Erich 
Ebeling. Durch den Druck geführt 
und ergänzt von Ernst Weider. 
Dritter Band. Erste Lieferung: F 
— Fixterme. 1957. Zweite Liefe­
rung: Flächenmass-Gebet. 1959. 
str. 81—160. Berlin. — ZČ X I I -
XIII/1958—1959 str. 339—340. 160 
Korošec Viktor:* Johannes Fried­
rich, Die hethitischen Gesetze. D o ; 
cumenta et monumenta Orientis 
Antiqui. Vol. septimum. Leiden 
1959. - ZČ XII—XIII/1958—1959 
str. 340—341. 161 
Korošec Viktor:* Ur in retrospect 
in Memory of Sir C. Leonard 
Woolley. — Iraq XXII. London 
1960. — ZČ XIV/1960 str. 252—253. 
162 
Korošec Viktor:* Svend Aâge Pallis, 
The antiquity of Iraq. A hand­
book of assyriology. XVI. Copen­
hagen 1956. — ZČ XIV/1960 str. 
253—255. 163 
Korošec Viktor:* I. Fridrih, Dešif-
rovka zabytyh pis'mennostei i ja-
zykov . . . Moskva 1961. — ZČ XÎV/ 
1960 str. 255. 164 
Korošec Viktor:* L' M. Đ'jakonov, 
Obscestvennyi i gosudarstvennyi 
stroi drevnego Dvurečja: Šumer. 
' Moskav 1959. — ZČ XIV/1960 str. 
256. 165 
Korošec Viktor:* Klima Josef, Prawa 
Hammaurabiego. — ZČ XIV/1960 
str. 256. 166 
Korošec Viktor:* Neue deutsche Aus­
grabungen im Mittelmeergebiet 
und im Vorderen Orient. Berlin 
1959. — ZČ XV/1961 str. 208. 167 
Korošec Viktor:* Lubor Matous, 
Epos o Gilgamešovi. Praha 1958.— 
ZC XV/1961 str. 208—209! 168 
Korošec Viktor:* Introduction to the 
law of the Aramaic papyri by 
4 reuven lecturer in Roman law in 
the Hebrew Universitv, Jerusalem. 
Oxford 1961. — ZČ 'XV/1961 str. 
209. 169 
Korošec Viktor:* Samuel Noah Kra­
mer, Historie začina v Sumeru. 
Praha 1961'. — ZČ XV/1961 str. 
210. 170 
Korošec Viktor:* S. R. K. Glanville, 
The legacy of Egypt. Oxford 1953. 
— ZČ XV/1961 str. 210. 171 
Korošec Viktor:* Collinet-Guérin, 
Marthe, Historie du nimbe des 
origines aux temps modernes. 1961. 
— ZČ XV/1961 str. 211. 172 
Korošec Viktor:* Archäologische 
Übersichtskarte des Alten Orients, 
mit einem Katalog der wichtigsten 
Fundplätze. Weimar. — ZČ XV/ 
1961 str. 211—212. 173 
Korošec Viktor:* Läessoe Jörgen, 
The Shemshâra tablets, A prelimi­
nary report. ' Kobenhavn 1959. — 
ZČ XV/1961 str. 212—213. 174 
Korošec Viktor:* Egypt of the pha­
raons. An introduction by Sir Alan 
Gardiner. Oxford 1961. — ZČ XV/ 
1961 str. 213. 175 
Podpis: V. K. 
Korošec Viktor:* Leemans W. F., 
Legal and administrative docu­
ments of the time of Hammurabi 
and Samsuiluna (mainly from La-
gaba). Leiden 1960. — ZČ XV/1961 
str. 214. 176 
Korošec Viktor:* Leemans W. F., 
Foreign trade in the old Baby­
lonian period as revealed by the 
texts from southern Mesopotamia. 
Leiden I960. — ZČ XV/1961 str. 
214. ' 177 
Korošec Viktor:* John Garstang-
O. R. Gurney, The geography of 
the Hittite Empire. London 1959. 
— ZČ XV/1961 str. 214—215. 178 
Podpis: V.. K. 
Korošec Viktor: Josef Klima, Společ-
nost a kultura starovekč Mezopo-
tâmie. Praha 1962. — ZČ XVI/1962 
str. 242—244. 179 
Korošec Viktor:* Kulturgeschichte 
des Alten Orient: Mesopotamien, 
Hethiterreich, Syrien-Palästina, 
Urartu. In Zusammenarbeit mit, 
Heinrich Otten, Victor Maag und 
Thomas Beran, herausgegeben von 
Hartmut Schmökel. Stuttgart 1961. 
— ZČ XVI/1962 str. 244—246. 180 
Korošec Viktor: Iz kmečkega življe­
nja v Egiptu v Dioklecijanovi do­
bi — v luči novih pâpirov. — ZČ 
XVII/1963 str. 101—126. 181 
204 
ттштт mwm mm tmmm 
Résumé: Quelques traits caractéristiques 
de la vie villageoise en Egypte à l 'epoque 
de Diocletien d'après les papyrus récem-
ment publiés. 
Korošec Viktor:* Erich Lüddeckens, 
Ägyptische Eheverträge. Wiesba-
den. P. W. Pestman, Marriage and 
matrimonial property in ancient 
Egypt. A contribution to establi-
shing the legal position of the 
woman. (Papyrologica Lugduno-
Batava, vol. IX), Leiden 1961. — 
ZČ XVIII/1964 str. 307—309. 182 
Korošec Viktor:* Haase Richard, 
Die keilschriftlichen Rechtssamm­
lungen in deutscher Übersetzung. •-
Wiesbaden 1963. — ZČ XVIII/1964 
str. 310. 183 
Korošec Viktor:* Falkenštein Adam, 
Zu den Inschriftenfunden der Gra­
bung in Uruk-Warka 1960—1961 
(iBaghdader Mitteilungen, Band 2, 
1963). Berlin 1963. — ZČ XVIII/1964 
str. 310—312. 184 
Korošec Viktor:* Hermann Junker: 
Die Geisteshaltung der Ägypter in 
der Frühzeit (österr. Akademie 
der Wissenschaften, Philos.-hist. 
Klasse, Sitzungsberichte, 237 Band, 
1. Abh.) Dunaj 1961. — ZČ XVIII/ 
1964 str. 312—313. 185 
Korošec Viktor:* Wörterbuch der 
Mythologie. Herausgegeben von H. 
W. Haussig, I. Abteilung: Die alten 
Kulturvölker: Teil I: Vorderer 
Orient, 1.—4. Lieferung, Teil II: 
Das alte Europa, 5. Lieferung. 
Stuttgart 1961. — ZČ XVIII/1964 
' str. 313—314. 186 
Korošec Viktor:* Kienast Burkhart, 
Die altassyrischen Texte des • Ori­
entalischen Seminars der Univer­
sität Heilderberg und der Samm­
lung Erlenmeyer-Basel. Berlin 
1960. — ZČ XVIII/1964 str. 314— 
315. 187 
Korošec Viktor:* Parrot André, 
Sumer. Paris 1960. — ZČ XVIII/1964 
str. 315—316. 188 
Korošec Viktor:* Akurgal Ekrem, 
Die Kunst der Hethiter (Aufnah­
men von Max Hirmer), München 
1961. Isti, Die Kunst Anatoliens 
von Homer bis Alexander. Berlin 
1961. — ZČ XVIII/1964 str. 316— 
. 318. 189 
Korošec Viktor:* Jacques Pirenne, 
Histoire de la civilisation de 
l'Egypte Ancienne (avec la colla­
boration artistique d'Arpag Mek-
hitarian). Paris, I—II, 1962, III, 
1963. — ZČ XVIII/1964 str. 318— 
319. 190 
Korošec Viktor:* Wolf Walter, Kul­
turgeschichte des Alten Ägypten 
(Kröners Taschenausgabe, Band 
321). Stuttgart 1962. — ZČ XVI/1964 
str. 319—321. 191 
Korošec Viktor:* Simon Dieter, Stu­
dien zur Praxis der Stipulations-
klausel (Münchener Beiträge zur 
Papyrusforschung und antiken 
Rechtsgeschichte, 48. Heft. Mün­
chen 1964. — ZČ XVHI/1964 str. 
321—323. 192 
Korošec Viktor:* Reallexikon der 
Assyriologie, begründet von Erich 
Ebeling und Bruno Meissner. Unter 
Mitwirkung zahlreicher Fach-
gelehter herausgegeben von E. 
Ebeling. Durch den Druck' gefürt 
und ergänzt von Ernst Weidner. 
Drit ter Band, 3. Lieferung: Gebet 
II-Geschwulst. Berlin 1964. — ZČ 
XXI/1967 str. 271—272. 193 
Korošec Viktor:* Reallexikon der 
Assyriologie, III. Band, 4. Liefe­
rung: Geschwulst-Gewand. Berlin 
1966 (Nach E. Ebeling, B. Meissner. 
E. Weidner unter Mitwirkung von 
R. Borger, P. Calmeyer, D. O. 
Edzard, A. Falkenstein, A. Moort-
gat, H. Otten, D. J. Wiseman 
herausgegeben von W. von Soden). 
— ZČ XXI/1967 str. 272—273. 194 
Korošec Viktor:* Die Altorientali­
schen Reiche I. Vom Paläolithikum 
bis zur Mitte des 2. Jahrtausends. 
Herausgegeben von Elena Cassin, 
Jean Batterò, Jean Vercoutter 
(= Fischer Weltgeschichte, Band 
2), Frankfurt am Main 1965. — ZČ 
XXI/1967 str. 273—274. 195 
Korošec Viktor:* Römer, Willem Hen­
drik Philibert, Sumerische »Kö­
nigshymnen« der Isinzeit. (Docu­
menta et Monumenta Orientis An­
tiqui, XIII), Leiden 1965. — ZČ 
XXI/1967 str. 274—275. 196 
Korošec Viktor:* Schuler, von Ei-
nar, Die Kaskäer. Ein Beitrag zur 
Ethnographie des alten Kleinasien. 
Untersuchungen zur Assyriologie 
und vorderasiatischen Archäolo­
gie, 3. Berlin 1965. — ZČ XXI/1967 
str. 275—277. 19? 
Korošec Viktor:* Jean Nougayrol, 
Textes suméro-accadiens des Ar­
chives privées d'Ugarit. Ugaritica 
205 
V, Paris 1968. — ZČ ХХШ/1969 št. 
1—2 str. 163—166. 198 
Korošec Viktor:* Reallexikon der As-
syriologie und vorderasiatischen 
Archäologie. III. Band. 6. Liefe-
. rung (Girsu-Götterreisen), 7. Liefe­
rung (Götterreisen-Gott), Berlin 
1969. — ZČ XXIII/1969 št. 3—4 str. 
305—306. 199 
Korošec Viktor:* Cardascia, Guillau­
me, Les Lois Assyriennes. Intro­
duction, traduction et commen­
taire. Littératures Anciennes du 
Proche-Orient. Paris 1969. — ZČ 
1 XXII171969 št. 3—4 str. 306—307. 
200 
Urbanija Marko:* O. Neugebauer, 
The Exact Sciences in Antiquity. 
Rhode Island, 1957. — ZC XVI/1962 
str. 246—247. 201 
Urbanija Marko:* Paul Garelli, Le 
Proche Orient asiatique des origi­
nes aux invasions des peuples de 
la mer. Paris 1969. Nouvelle Clio. 
L'Histoire et ses problèmes, vol. 2. 
— ZČ XXIV/1970 št. 3—4 str. 289— 
290. 202 
Urbanija Marko:* Georges Roux, An­
cient Iraq. Harmondsworth 1969. 
— ZČ XXIV/1970 št. 3—4 str. 290— 
291. • 203 
Urbanija Marko:* U. Bahadir Alkim, 
Anatolia I. From the beginnings 
to the end of the 2nd millenium 
B. C. London 1969. — ZČ XXV/1971 
str. 295—297. - 204 
Urbanija Marko:* Robert J. Braid-
wood, Prehistoric Men. 7. izdaja. 
Glenview/Ill., 1967. — ZC XXV/ 
1971 str. 125—126. 205 
Urbanija" Marko:* Jack M. Sasson, 
The Military Establishment at Ma­
ri. Roma 1969. Studia Pohl, 3. — 
ZČ XXV/1971 str. 126—128. 206 
2. Prazgodovina evropskih ljudstev 
Bregant Tatjana:* Milutin V. Garaša-
nin, Hronologija vinčanske grupe. 
Ljubljana 1952. — ZČ VHI/1954 
str. 239—240.. 207 
Bregant Tatjana:* Alojzij Benac, Pre-
historijsko naselje Nebo i problem, 
butmirske kulture. Ljubljana 1952. 
> — ZČ VIII/1954 str. 241—242. 208 
Bregant Tatjana:* France Stare. Pra­
zgodovinske Vače. Ljubljana 1954. 
— ZČ VIII/1954 str. 242—244. 2Ò9 
Bregant Tatjana:* Draga Aranđelović 
-Garašanin: Starčevačka kultura. 
Ljubljana 1954. — ZČ IX/1955 str. 
249—250. 210 
Bregant Tatjana:* Josip Korošec, Ar­
heološke ostaline v Predjami. Raz­
prave IV/1, Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti. Ljubljana 
1956. — ZČ X—XI/1956—1957 str. 
350—351. 211 
Bregant Tatjana:* Stanko Pahič, Dru­
go žarno grobišče v Rušah. Razpra­
ve IV/3, Slovenska akademija zna­
nosti in umetnosti, Ljubljana 1957. 
— ZČ X—XI/1956—1957 str. 351. 
212 
Bregant Tatjana:* Josip Korošec, Neo­
litska naselbina u Danilu Bitinju. 
Zagreb 1958. Isti, Nova neolitska 
kulturna grupa na području Dal­
macije, Vjesnik za arheologiju i 
historiju dalmatinsku, 54, Split 
1952. Isti, Iskopavanja u Danilu 
kra j Šibenika, Ljetopis JAZU, knj . 
60, 1955, str. 194—204. Isti, Nasta­
vak iskopavanja u Danilu kra j Ši­
benika u 1955. god., Ljetopis JAZU, 
knj. 63, Zagreb 1959. str. 226—239. 
— ZČ XIV/1960 str. 242—247. 213 
Bregant Tatjana:* S. Gabrovec, Naj­
starejša zgodovina Dolenjske (Vo­
dnik po arheoloških zbirkah mu­
zejev v Novem mestu, Brežicah in 
Metliki), Novo mesto 1956. — ZČ 
XIV/1960 str. 249—250. 214 
Bregant Tatjana:* Zgodovina Ljublja­
ne, 1. knjiga Ljubljana 1955. — 
ZČ XV/1961 str. 215—217. 215 
Bregant Tatjana:* Dragoslav Srejo-
vič, Lepenski Vir, nova praistorij-
ska kultura u Podunavlju, Beo­
grad 1969. — ZČ XXIV/1970 št. 3— 
4 str. 291—298. 216 
Gabrovec Stane:* Paul Reinecke, Der 
Negauer Helmfund. Berlin 1950. — 
ZČ IV/1950 str. 223—226. 21? 
Gabrovec Stane: Pomen groba s se­
stavljeno čelado z Vač. [S slikami.] 
— l Z Č XIX—XX/1965—1966 str. 81 
—90. 218 
Zusammenfassung: Das Helmgrab топ Vače 
seine Bedeutung für dien Südostalpinen 
Kreis. 
Kastelic Jože:* Josip Korošec, Pred-
zgodovinska naselbina na Ptuj­
skem gradu. Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti. Razred za 
družbene vede: Dela 6. Ljubljana 
1951 — ZČ V/1951 str." 322—237. 
219 
206 
Korošec Josip: Butmirska keramika. 
— ZČ 1/1947 str. 123—150. 220 
, Kratkoe soderžanie: Butmirskaja kerami­
ka. 
Resume: The ceramics of Butmir. 
Korošec Josip:* France Stare, Poroči­
lo o zaščitnih arheoloških izkopa­
vanjih v Kandiji pri Novem me­
stu. Slovenska akademija znanosti 
in umetnosti. Razred za zgodovi­
no -in družbene vede. Dela 3. Ljub­
ljana 1950. — ZČ V/1951 str. 320— 
322. 221 
Korošec Josip:* France Stare, Ilirske 
najdbe železne dobe v Ljubljani. 
Slovenska akademija znanosti in 
umetnosti, Razred za zgodovino in 
družbene vede, Dela 9, Sekcija za 
arheologijo, 7, Ljubljana 1954. — 
ZČ VIII/1954 str. 244—247. 222 
Korošec Josip:* France Stare, Vače. 
(Ljubljana 1955.) — ZC IX/1955 str. 
250—251. 223 
Korošec Josip: Neolit na Krasu in v 
Slovenskem Primorju. — ZČ XIV 
/1960 str. 5—34. 224 
Summary: .The neolithic age in the Slo­
vene Karst area and the Slovene Littoral. 
Korošec Josip:* Neustupny Jifi, Ivan 
Hasek, Jitka Hralovâ, Jifi Bren, 
Rudolf Turek, Pravëk" Českoslo-
venska, Praha I960. — ZČ XV/1961 
str. 204—206. 225 
Korošec ' Josip:* L'Europe à la fin 
de l'âge de la pierre, Actes du 
Symposium consacré aux problè-
mes du néolithique européen, Pra-
gue-Liblice-Brno 5—12 octobre 
. 1959, Praha 1961. — ZČ XVI/1962 
str. 240—242. 226 
Korošec Josip: Zanimivi kulturni 
predmeti v neolitu jadranskega 
kulturnega kroga. [S slikami.] — 
ZČ XIX—XX/196S—1966 str. 65— 
80. 22? 
Zusammenfassung: Interessante Kultgegen­
stände im Neolithikum des Adriatischen 
Kulturkreises. 
Osole Franc:* Herman Müller-Karpe, 
Handbuch der Vorgeschichte I, 
Altsteinzeit. München 1966. — ZČ 
XXIV/1970 št. 1—2 str. 109—111. 
228 
Slabe Marjan:* V. Lahtov, Problem 
trebeniške kulture, Ohrid 1965. — 
ZČ XXI/1967 str. 277—279. 229 
Stare France: Nekaj železnodobnih 
predmetov iz Ljubljane. [S slika­
mi.] — ZČ VI—VII/1952—1953 str. 
71—77. 230 
Résumé: Some iron age objects from Ljub­
ljana. 
Urleb Mehtilda:* Stane Gabrovec, 
Prazgodovinski Bled. Slovenska 
akademija znanosti in umetnosti, 
Sekcija za arheologijo, Ljubljana 
' 1960. — ZČ XIV/1960 str. 251— 252. 
231 
3. Rimska (in grška) zgodovina 
in arheologija 
Kastelic Jože:* Josip Klemene, Ptuj­
ski grad v kasni antiki. Slovenska 
akademija znanosti in umetnosti. 
Razred za zgodovinske in družbe­
ne vede. Dela 4. Ljubljana 1950. 
— ZČ V/1951 str. 327—330. 232 
Klemene Josip: Teodozijev pohod 
proti Maximusu iz Siscije do Poe-
tovija. [Z zemljevidi.] — ZČ VI— 
VII/1952—1953 str. 78—88. 233 
Résumé: The march of Theodosius against 
Maximum from Siscia to Poetovio. 
Klemene Josip:* Adreas Mócsy, Die 
Bevölkerung von Pannonien bis zu 
den Markomannenkriegen. Buda­
pest 1959. — ZČ XIV/1960 str. 256 
—261. 234 
Klemene Josip: Beg pred smrtjo na 
šempeterskih spomenikih. — ZČ 
XIX-XX/1965-1966 str. 91—94. 
235 
Korošec Viktor:* Ziegler Karl-Heinz, 
Die Beziehungen zwischen Rom 
und Partherreich. Ein Beitrag zur 
Geschichte des Völkerrechts. Wies­
baden 1964. — ZČ XVIH/1964 str. 
323—325. 236 
Korošec Viktor:* Max Käser, Das 
römische Privatrecht (Rechtsge­
schichte des Altertums, im Rah­
men des Handbuchs der Alter­
tumswissenschaft, 3. Teil, 3. Band). 
Erster Abschnitt: Das altrömische, 
das vorklassische und klassische 
Recht. 1955. Zweiter Abschnitt: Die 
nachklassischen Entwicklungen. 
1959, München. — ZČ XVIII/1964 
str. 325—328. 237 
Petru Peter:* J. Šašel, Emona. Pauly-
Wissowâ, Realencyclopädie der 
classischen Altertumswissenschaft. 
Suppl. XI (1969). — ZČ XXIV/1970 
Št. 1—2 str. 111—112. 238 
Šašel Jaro: Upellae — Vitanje? — ZČ 
VIII/1954 str. 125—130. 239 
Zusammenfassung: Upellae-Vitanje? 
Šašel Jaro:* Borka Josifovska, Vodič 
niz Stobi. Skopje 1953. — ZČ ГХ/ 
1955 str. 251—252. 240 
207 
Sašel Jaro:* Pro Austria Romana V, 
1955. — ZČ LX/1955 str. 270—271. 
241 
Šašel Jaro:* Anna Sadarska, Inscri­
ptions latines et monuments funé­
raires romains au Musée national 
de Varsovie. Varsovie 1953. — ZČ 
XII—XIII/1958—1959 str. 541. 242 
4. Arheologija srednjega veka 
Baš Angelos:* Korošec Josip, Staro-
slovenska grobišča v severni Slo­
veniji. Celje 1947. — ZČ 1/1947 str. 
• 206—212. , 243 
Baš Franjo:* Korošec Josip, Slovan­
sko svetišče na ptujskem gradu. 
— ZČ II—III/1948—1949 str. 206— 
• 213. 244 
Glej odgovor J. Korošca, številka 251. 
Baš Franjo: Mali grad v Ptuju. [S 
slikami.] — ZČ IV/1950 str. 127— 
150. 24? 
Summary: Častnim minus Poetovionense. 
Povzetek v angleščini. 
Bregant Tatjana:* J. Korošec, Dru-
lovka. Zbornik filozofske fakultete 
Ш/4, Ljubljana 1960. — ZČ XIV/ 
1960 str. 247—249. 246 
Kastelic Jože:* Josip Korošec, Staro-
slovansko grobišče na Ptujskem 
gradu. Slovenska akademija znano­
sti in umetnosti v Ljubljani. Raz­
red za zgodovino in družbene ve­
de. Dela 1. Ljubljana 1950. — ZČ 
V/1951 str. 334—338. 24? 
Kastelic Jože:* Franjo Ivaniček, Sta­
roslavenska nekropola u Ptuju. 
Slovenska akademija znanosti in 
umetnosti. Razred za zgodovinske 
in družbene vede. Dela 5. Ljublja­
na 1951. — ZČ V/1951 str. 338—341. 
24«' 
Kastelic Jože: Najdbe zgodnjega 
srednjega veka v Gojačah pri Go­
rici. [S slikami.] — ZČ VI—VII/ 
1952—1953 str. 89—109. 249 
Résumé: Les découvertes de l 'époque Mé­
rovingienne à Gojače près de Gorica. 
Klemene Josip:* Z. Vinski, Arheološki 
spomenici velike seobe naroda u 
Srijemu. Situla 2. Ljubljana 1957. 
— ZČ XVI/1962 str. 247—249. 250 
Korošec Josip: Odgovor na kritiko 
Franja Basa o publikaciji »Slovan­
sko svetišče na ptujskem gradu«. 
— ZČ II—III/1948—1949 str. 213— 
238. 251 
Kratkoe soderžanie: Vopros slavjanskogo 
svjatilišča na territorii zamka v Ptue. 
Resumé: The problem of the Slav sanctu­
ary on the castle-hill of Ptu j . 
Glej številko 244. 
Korošec Josip:* Jože Kastelic-Božo 
Škerl, Slovanska nekropola na Ble­
du. Slovenska akademija znanosti 
in umetnosti. Razred za zgodovino 
in družbene vede, Dela 2. Ljublja­
na 1950. — ZČ IV/1950 str. 226— 
231. 252 
Korošec Josip:*. Paola Korošec, Slo­
vanske najdbe zgodnjega srednje­
ga veka na Panorami v Ptuju. Slo­
venska akademija znanosti in u-
metnosti, Razred za zgodovino in 
družbene vede, Dela 3, Ljubljana 
1950. — ZČ IV/1950 str. 231—234. 
253 
Korošec Josip: Bijelo brdo. — ZČ 
V/195Ì str. 174—185. 254 
Summary: Bijelo brdo. 
Povzetek v angleščini. 
Korošec Josip:* Milutin Garašanin-
Jovan Kovačevič, Pregled materi­
jalne kulture Južnih Slovena u ra­
nom srednjem veku. Beograd 1950. 
— ZČ V/1951 str. 341—351. 255 
Korošec Josip:* Zdenko Vinski, Prilog 
poznavanju gradišta s osvrtom na 
jedan nalaz u Podravini. Historij­
ski zbornik 1949, 223—241. — ZČ 
V/1951 str. 351—352. 256 
Korošec Josip:* Zdenko Vinski — 
Ksenija Vinski — Gasparini, Gra­
dište u Mrsunjskom lugu. Zagreb 
1950. — ZČ V/1951 str. 352—353. 
257 
Korošec Josip: Antropomorfna pred­
stava na dnu slovanskega lončka 
iz 9. stoletja. [S slikami.] — ZČ 
VI—VII/1952—1953 str. 191—201. 
258 
Summary: An anthropomorphic image on 
the bottom of a small Slav pot from IXth 
century. 
Korošec Josip: Arheološki sledovi 
.slovanske naselitve na Balkanu. 
[S'slikami.] — ZČ VIII/1954 str. 
7-26. 259 
Summary: Archeological vestiges of Slav 
settlement in Balkan. 
Korošec Josip: Pravilnost opredelje­
vanja posameznih predmetov in 
kultur zgodnjega srednjega veka 
do' 7. stoletja kot slovanskih. [S 
slikami.] — ZČ XII—XIII/1958-
1959 str. 75—109. ' 260 
Summary: On the correctness to evaluate 
individual articles and cultures from the 
early middle ages till the seventh century 
as being Slavic. 
208 
Korošec Josip:* Joachim Werner, 
Die Langobarden in Pannonien. 
Beiträge zur Kenntnis der lango-
bardischen Bodenfunde vor 568. 
Bayerische Akademie der Wissen­
schaften, Philosophisch-Historische 
Klasse, Abhandlungen N. F., H. 55 
A und B. München 1962. — ZC 
XVI/1962 str. 249—251. 261 
Korošec Josip:* Gyul Török, Die 
Bewohner von Halimba im 10. und 
11. Jahrhundert. Archeologia Hun-
garica, Dissertationes archaeolo-
gicae Musei Nationalis Hungarici 
a Consilio archeologorum Acade-
miae scientiarum Hungaricae re-
dactae, Ser. nova XXXIX. Budapest 
1962 — ZC XVI/1962 str. 251—254. 
262 
Korošec Josip:* Ilona Kovring, t Das 
awarenzeitliche Gräberfeld von 
Alattyan. Budapest 1963. — ZC 
XVII/1963 str. 266—269. 263 
Korošec Paola: Poskus delitve slo­
vanske materialne kulture na pod­
ročju Karantanije. — ZC XV/1961 
str. 157—194. 264 
Zusammenfassung: Ein Versuch der typo-
logischen Unterscheidung in der slawischen 
materiellen Kultur in Karantanien. 
Korošec Paola: Tehnika sdamascira-
nja« na slovanskem nožu iz nekro­
pole na Ptujskem gradu. [S sli­
kami.] — ZČ XIX—ХХ/1965—1966 
str. 95—101. 265 
Zusammenfassung: 0 i e Technik des >Da-
maszierens« auf dem slawischen Messer aus 
der Nekropole auf Burg zu Ptuj . 
V kazalu: Tehnika »damasciranja« na slo­
venskem nožu z nekropole na Ptujskem 
gradu. 
Korošec Paola: Elementi obdobja pre­
seljevanja ljudstev na nekropoli 
na ptujskem gradu. — ZČ XXIV/ 
1970 št. 1—2 str. 77—8J. 266 
Zusammenfassung: Elemente aus der Pe­
riode der Völkerwanderung in der Nekro­
pole auf dem Burghügel von Ptuj (Pettau). 
Pus Ivo:* Andrej Valič, Staroslovan-
sko grobišče na Blejskem gradu. 
Situla 7, Ljubljana 1964. — ZČ 
XXI/1967 str. 281—282. 26? 
Uredništvo: Problem slovanskega sve­
tišča na ptujskem gradu. — ZČ 
II—HI/1948—1949 str. 206. 268 
Glej številki 2 « in 251. 
IV. Srednji vek 
1. Slovenske dežele v srednjem veku 
Dinić Mihajlo: O vitezu Palmanu. — 
ZC VI—VII/1952—1953 str. 3 9 8 -
401. ' 269 
Zusammenfassung: Über den Ritter Pal-
' mannuš de Letinberch. 
Gestrin Ferdo:* Bogo Grafenauer, Die 
etnische Gliederung und geschicht­
liche Rolle der westlichen Süd­
slawen im Mittelalter. Ljubljana 
- 1966. — ZC XXV/1971 št. 1—2 str. 
133—134. 270 
Grafenauer Bogo: Novejša l iteratura 
o Samu in njeni- problemi. — ZČ 
IV/1950 str. 151—169. 271 
.Résumé: Les problèmes soulevés par quel-
ques ouvrages récents sur Samo. 
Grafenauer Bogo:* Josip Mal, Konti-
nuiteta slovenske karantanske 
kneževine. Celje 1949. — ZČ IV/ 
1950 str. 237—241. 272 
Grafenauer Bogo:* Wutte-Martin, Zur 
Geschichte der Edlinger, der 
Kärntner Pfalzgrafen und des 
, Herzbgstuhles, Carinthia I 139, 
1949, str. 13—48. Hermann. Brau­
müller, Die Frage des Kärntner 
Pfalzgrafenamtes, prav tam 140, 
150, str. 618—630. Eberhard Kranz­
mayer, Der Ostname »Meilsberg« 
und seine Verwandten, prav tam 
140, 150, str. 284—304. Jakob Kele-
mina, Kazaz, kosez, Slavistična re­
vija 3, 1950, str. 464—465." Paul 
Puntschart, Einige Ergänzungen 
zur kritischen Literatur über die 
bäuerliche Herzogseinsetzung in 
Kärnten, Zeitschrift der Savigny-
stiftung f. Rechtsgesch., German. 
Abt. 65, 1947, str. 337—344. Anton' 
Kovačič, Knežji kamen; Vojvodski 
stol; Najstarejša oblika ustoliče-
vanja; Ogenj in voda v obredu 
umeščanja koroških vojvod; Svo­
boda 2, 1949, str. 10—12, str. 13—19; 
3, 1950; str. 118—129, 280—293; 4, 
1951, str. 82—86, 13fr-144. — ZČ 
V/1951 str. 353—364. 273 
Grafenauer Bogo: Vprašanje konca 
Kocljeve vlade v Spodnji Pano­
niji. — ZČ VI—VII/1952—1953 str. 
171—190. 274 
Zusammenfassung: Die Fragen um das Ende 
der Herrschaft Koceljs in Unterpannonien. 
Grafenauer Bogo:* Josip Mal, Sloven­
ska Karantanija in srednjeveška 
nemška država. Slovenska akade­
mija znanosti in umetnosti. Razred 
za zgodovinske in družbene vede. 
Razprave II. Ljubljana 1953. — ZČ 
VII1/1954 str. 253—258. 275 
Grafenauer Bogo:* Milko Kos, Zgodo­
vina Slovencev od naselitve do 15. 
14 Zgodovinski časopis 209 
stoletja. V Ljubljani 1955. — ZC 
X—XI/1957 str. 337—341. 276 
Grafenauer. Bogo:* Jakob Unrest, 
Österreichische Chronik. Heraus­
gegeben von Karl Grossmann. 
Monumenta Germaniae historica. 
Scriptores rerum Germanicarum. 
N. S. T. XL Weimar 1957. Magda 
Röscher,. Eine Rechtfertigungs­
schrift des Abten Johann von 
Vikring an das Cistercienšer 
Generalkapitel (1489). Archiv für 
vaterländische Geschichte und 
Topographie, 48. Bd., Klagenfurt 
1956. — ZC XV/1961 str. 217—218. 
27? 
Grafenauer Bogo:* Deset let prouče­
vanja ustoličevanja koroških voj­
vod, kosezov in države karanten­
skih Slovencev. — ZC XVI/1962 
str. 176—209. 278 
Grafenauer Bogo: Ob 1100-letnici slo­
vanske rokopisne knjige. — ZC 
XVII/1963 str. 171—195. 279 
Grafenauer Bogo:* Ustoličevanje ko­
roških , vojvod in vojvodski " pre­
stol. Joseph Felicijan, The genesis 
of the contractual theory and the 
instalation of the dukes of Ca-
rinthia. Celovec 1967. Gotbert Mo­
ro, Zur Zeitstellung und Bedeutung 
des Kärtner Herzogstuhles. Sonder­
druck aus Mundart und Geschichte. 
Studien zur österreichisch-bairi-
schen Dialektkunde, Bd. 4. Wien 
1967, str. 95—110. (Neue Arbeiten 
über den Kärntner Herzogstuhl. 
Sonderdruck aus Carinthia I, 157. 
Jahrgang, Heft 3/4, Klagenfurt 
1967, str. 420—468. Ulrich Stein-
mann, Die älteste Zeromonie der 
Herzogseinsetzung und ihre Umge­
staltung durch die Habsburger. 
Carinthia I, 157, str. 469—497. — 
ZC XXIV/1970 št. 1—2 str. 112-
122. 280 
Grivec France: Prepir o Metodovih 
ječah. — ZC VI—VII/1952—1953 str. 
159—170. 281 
Zusammenfassung: Der Streit um die .Ker­
ker des hl. Methodius. 
Grivec France: O papeških pismih 
knezu Koclju. — ZC VIII/1954 
str. 134—138. 282 
Résumé: De epistolis Hadriani П. et Joan-
nis VIH. ad Kooelem Pannoniae comitem. 
Povzetek v latinščini. 
Grivec France: Še o Metodovih ječah. 
— ZC VIII/1954 str. 139—143. 283 
Résumé: De carceribus s. Methodii. 
Grivec F r a n : Metodova ječa — Ell­
wangen. — ZC X—XI/1956—1957 
str. 282—284. 284 
Conspectus: Career s. Methodii-Ellwangen. 
Povzetek v latinščini. i 
Hauptmann Ljudmil: Postanek kmet-
skega stanu na Koroškem. — ZC 
V/1951 str. 186—191. 285 
Zusammenfassung: Die Entstehung des 
Bauernstandes in Kärnten. 
Koropec Jože: Srednjeveška groni-
berška gospoščina. — ZC XXIII/ 
1969 št. 3—4 str. 275—282. 286 
Kos Milko: Naša zapadna meja v no­
vejši italijanski zgodovinski lite­
raturi. — ZC 1/1947 str. 187—192 287 
Kos Milko:* Rajko Nahtigal, O ime­
nu Pribinove in Kocljeve prestol-
ice: Blatenski kostel. Slavistična 
revija, I, 1948, 17—18. Aladdr Rad-
npti, Une église du haut moyen 
âge à Zalavâr. Etudes slaves et 
roumaines, I, 1948, 21—30. Désiré 
Dercsényi, L'église de Pribina à 
Zalavâr, prav tam, I, 1948, 85—100. 
— ZC V/1951 str. 364—366. 288 
Kos Milko:* Bogo Grafenauer, Usto-
ličevanje koroških vojvod in dr­
žava karantanskih Slovencev. Slo­
venska akademija znanosti in u-
metnosti." Razred za zgodovinske 
in družbene vede. Dela 7. Ljub­
ljana 1952. — ZC VIII/1954 str. 
247—253. 289 
Kos Milko:* Ljudmil Hauptmann, Sta-
roslovenska družba in obred na 
knežjem kamnu. Slovenska akade­
mija znanosti in umetnosti. Razred 
za zgodovinske in družbene vede. 
Dela 10. Ljubljana 1954. — ZC 
. IX/1955 str. 255—259. 290 
Melik Vasilij: Vprašanje bitke pri 
Ljubljani v dobi madžarskih na­
padov. -=- ZC VI—VII/1952—1953 
str. 202—217. 291 
Résumé: Le problème de la bataille près 
de Ljubljana au temps des incursions hon-
groises. 
Pahor Samo: Rit(t)ershuebe. — ZC 
XIX—XX/1965—1966 str. 149—152. 
" Résumé: Ritterschuebe. 292 
Povzetek v italijanščini. 
2. Jugoslovanske dežele v srednjem 
veku 
Čremošnik Gregor: Podlaga trditev 
o slovanskem poreklu cesarja Ju-
stinijana. — ZC VI—VII/1952—1953 
str. 110—115. 293 
Summary: The basis of the hypothesis 
about the Slav origin of Justinian. 
210 
.: * i 
Cremošnik Gregor: Zadnja razisko­
vanja o bosanskih bogomilih 
(1952). — ZČ XVIII/1964 str. 229— 
238. 294 
Pripombe k objavi tega članka iz avtorje-
те zapuščine j e napisal Bogo Grafenauer. 
Gestrin Ferdo: Slovani v službi pri 
Malatestovih organih, v Fanu 
(1434—1455). — ZC XIX—XX/1965— 
1966 str. 161—180. 295 
Résumé: Slavi negli organi amministrativi 
dei Malatesta a Fano (1434—1455). 
V kazalu: Jugoslovani v službi pri Mala­
testovih organih v Fanu (1434—1451). 
Grafenauer Bogo: Nekaj vprašanj iz 
dobe naseljevanja južnih Slova­
nov. — ZČ IV/1950 str. 23—126 296 
Résumé: Quelques problèmes relatifs à Г 
epoque de l 'immigration des Slaves du. 
Sud. 
Grafenauer Bogo:* Angelos Baš in 
Branko Marušič, Stari Slovani v 
zgodovini. Ljubljana 1949. — ZČ 
IV/1950 str. 234—237. 29? 
Grafenauer Bogo:* Dragoslav Janko-
vić, Istorija države i prava naro­
da FNRJ. I. Ranofeudalne države 
jugoslovenskih naroda (do XII. 
veka). Beograd 1950. — ZČ IV/1950 
str. 241—245. 298 
Grafenauer Bogo:* Ljudmil Haupt-
mann, Hrvatsko praplemstvo>. Slo­
venska, akademija znanosti in u-
metnosti. Razred za zgodovino in 
društvene vede. Razprave I, Ljub­
ljana 1950. — ZČ V/1951 str. 374— 
375. 299 
Glej Hauptmannov popravek (številka 311) 
in Grafenauerjev odgovor (številka 300). 
Grafenauer Bogo: Odgovor. — ZČ 
VIII/1954 str. 174—176. 300 
Odgovor na Hauptmannov popravek (šte­
vilka 311). 
Grafenauer Bogo: Razmerje med Slo­
vani in Obri do obleganja Cari­
grada (626) in njegove gospodar-
sko-družbene podlage. — ZČ IX/ 
1955 str. 145—153. 301 
Grafenauer Bogo: Sklabarhontes = 
»gospodarji Slovanov« ali »slovan­
ski knezi«? — ZČ LX/1955 str. 202— 
• 219. 302 
Zusammenfassung: Sklabarchontes = »die 
Herren der Slawen« oder »die slawischen 
Fürsten*? 
Glej Hauptmannovo repliko (številka 312). 
Grafenauer Bogo: Vprašanje Hrvat­
ske Krajine v Kvarneru. — ZČ 
XII—XHI/1958—1959 str. 254—260. 
303 
Zusammenfassung: Die Frage der Kroati­
schen >Mark< im Kvarner. 
Grafenauer Bogo: Zgodnjefevdalna 
družbena struktura jugoslovan­
skih narodov in njen postanek. — 
ZČ XIV/1960 str. 35—95. 304 
Zusammenfassung: Die Gesellschaftsstruk­
tur der Südslawen im Frühmittelalter. 
Grafenauer Bogo: Pomembnejši novi 
rezultati v starejši zgodovini ju­
goslovanskih narodov. — ZČ XVIII/ 
1964 str. 191—218. 305 
Zusammenfassung: Die ältere Geschichte 
der südslawischen Völker betreffende neue 
Ergebnisse von grösserer Bedeutung. 
Grafenauer Bogo: Slovanski naselit­
veni valovi na Balkanski polotok. 
— ZČ XVIII/1964 str. 219—227. 306 
V kazalu: Slovenski naselitveni tokovi na 
Balkanski polotok. 
Grafenauer Bogo: Vprašanje srednje­
veške etnične strukture prostora 
jugoslovanskih narodov in njenega 
razvoja. 1. Terminologija in vsebi­
na pojmov. — ZČ XIX—XX/1965— 
1966 str. 103—114. 307 
Grafenauer Bogo: Etnična st juktura 
in zgodovinski pomen jugoslovan­
skih narodov v srednjem veku. [S 
slikami.] — ZČ XXI/1967 str. 7— 
48. 308 
Zusammenfassung: Die etnische Gliederung 
und geschichtliche Rolle der SUdslawen imi 
Mittelalter. 
Grafenauer Bogo: Od kdaj je pačenje 
dejstev »evolucionistički smjer«? 
— ZČ XXI/1967 str. 225—227. 309 
Polemika z Manđićem. 
Grafenauer Bogo: Postscriptum. — 
ZČ XXI/1967 str. 228—229. 310 
Odgovor na številko 319. 
Hauptmann Ljudmil: Popravek. — 
ZČ VII17Ì954 str. 173—174. 311 
Glej številki 299 in 300. 
Hauptmann Ljudmil: Replika. — ZČ 
IX/1955 str. 201—202. 312 
Prispevek se nanaša na Grafenauerjev od­
govor (številka 300) glej tudi številko 302. 
Kastelic Jože in Gregor Čremošnik:* 
Zgodovina narodov Jugoslavije I. 
knjiga. Ljubljana 1953. — ZČ 
VIII/1954 str. 212—220. 313 
Karaman Ljubo: Još o kralju Slavcu. 
— ZČ VI—VII/1952—1953 str. 259— 
269. . 314 
Résumé: Quelques remarques sur le roi 
Slavac. 
Klaié Nada: Pitanje društvenog ure­
đenja kvarnerskih općina u novi­
joj literaturi. — ZČ XII—ХШ/1958 
—1959 str. 242—254. - 315 
Zusammenfassung: Die Fragen der Gesell-
schaftsstruktu'r der Kvarner-Gemeinden in 
der neueren historischen Literatur. 
Klaić Nada: Problem Slavca i Ne­
retljanske krajine. — ZČ XIV/1960 
str. 96—136. 316 
211 
Zusammenfassung: Das Problem des Für­
sten Slavac und das Fürstentums >Paga-
niac. 
Klaić Nada: Da li je postojala Dal­
matinska marka Bečke ilustrirane 
kronike? — ZČ XIX—ХХ/1965— 
1966 str. 125—138. ' 31? 
Mandić Oleg: Primjedbe na neke kri­
tike ispod teksta. — ZČ XXI/Ì96.7 
str. 222—225. 318 
Polemika z Grafenauerjem, glej članek 
Pomembnejši novi rezultati v starejši zgo­
dovini jugoslovanskih narodov (305). 
Mandić Oleg: Replika prof. O. Man-
dića. — ZC XXI/1967 str. 227. 319 
Odgovor na številko 309. 
Mošin Vladimir: Povelje cara Dušana 
i Jovana Paleoioga Pantelejmono-
vom manastiru. [S slikami.] — ZČ 
VI—VII/1952—1953 str. 402—416. 
320 
Résumé: Les diplômes du tzar Douchan et 
de l 'empereur Jean Paléologue délivrés au 
monastère du St. Pantéléimon. 
Ostrogorski Georgi j e : Konstantin 
. Porfirogenit o Konstantinu Pogo-
natu. — ZČ VI—VII/1952—1953 str. 
116—123. ' 321 
Zusammenfassung: Konstantinos Porphyro-
gennetos und Konstantinos Pogonatos. 
Schmid Heinrieb Felix: Dalmati­
nische Stadtbücher. — ZČ VI—VII/ 
1952—1953 str. 330—390. 322 
Povzetek: Dalmatinske mestne knjige. 
Šidak Jaroslav: Bosna i zapadni du-
- alisti u prvoj polovici XIII stolje­
ća. [S slikami.] — ZČ VI—Vil/1952 
—1953 str. 285—300. 323. 
Zusammenfassung: Bosnien und die west­
lichen Dualisten in der ersten Hälfte des 
. XIII. Jahrhunderts . 
Šidak Jaroslav: Problem bogumilstva 
v Bosni. — ZČ IX/1955 str. 154— 
162. ^ 324 
Voje Ignacij:* Georgije Ostrogorski, 
Serska oblast posle Dušanove 
smrti. Posebna izdanja Vizanto-
loškog instituta, knj . 9, Beograd' 
1965. — ZČ XXIV/1970 št. 1—2 str. 
122—125. 325 
Voje-Ignacij:* Sima M. Čirković, Her­
ceg Stefan Vukčić-Kosaća i njego­
vo doba. Posebno izdanje SANU, 
knj.CCCLXXVI, Beograd 1964. -
ZČ XXIV/1970 št. 3—4 str. 301— 
303. 326 
Voje Ignacij:* Marko Šunjić, Dalma­
cija u XV stoljeću, Sarajevo 1967. 
— ZČ XXIV/1970 št. 3—4 str. 303 
—307. 327 
Voje Ignacij:* Jovanka Kalić-Mijuš-
ković, Beograd u srednjem veku. 
Beograd 1967. — ZČ XXV/ 1971 
št. 1—2 str. 128—131. 328 
, Voje Ignacij:* Franc Babinger, Me-
hmed Osvajač i njegovo doba. 
Novi Sad 1968. — ZČ XXV/1971 št. 
3—4 str. 303—306. 329 
Zupanič Niko: K antskermj proble­
mu. Odgovor kritiku K. Èoudi. — 
ZČ II—Ш/1948—1949 str. 145—151. 
330 
Résumé: K voprosu Antov (otvet krit iku K. 
Boude). Contribution au problème des An-
tes (répose au critique K. Boude). 
Žontar Josip:* G. Ostrogorski, Proni-
ja. Posebna izdanja SAN, knj . 176. 
Beograd 1951. — ZČ VIII/1954 str. 
258—262. 331 
Žontar Josip:* Klaus-Detlev Grothu-
sen, Entstehung und Geschichte 
Zagrebs bis zum Ausgang des 14. 
Jahrhunderts (Giessener Abhand­
lungen zur Agrar- und Wirt-
• Schaftsforschung des europäischen 
Ostens, Bd. 37), Wiesbaden 1967. 
— ZČ XXII/1968 št. 3—4 str. 333— 
335. 332 
3. Ostali svet 
Baš Angelos: K izvoru pleteninaste 
ornamentike. [S slikami.] — ZČ V/ 
1951 str. 119—154., 333 
Résumé: Remarks on origins of plait-work 
ornaments. 
Hauptmann Ljudmil:* Hugelmann K. 
G., Nationalstaat und Nationalitä­
tenrecht im deutschen Mittelalter, 
I. Bd. Stämme, Nation und Natio­
nalstaat im deutschen Mittelalter, 
Stuttgart 1955. — ZČ X—XI/1956— 
1957 str. 352—354. 334 
Pahor Samo:* Mario Brozzi, Contri­
buto per uno studio sugli stanzia­
menti longobardi in Friuli. Memo­
rie storiche forogiuliesi, 44 (1960 
—1961). Mario Brozzi, Contributo 
secondo allo studio sugli stanzia­
menti longobardi in Friuli. Ce fa-
stu? Rivista della Società filologica 
friulana, 37 (1961). Mario Brozzi, I 
Goti nella Venezia Orientale. Te-
stimonianze toponomastiche e ar-
cheologiche. Aquileia nastra 34 
(1963). — ZČ XXI/1967 str. 2 7 9 -
281. 335 
Petrič Ernest:* Wschpdnia ekspansja 
Niemiec w Europie srodkowej. 
Zbiór studiów nad tzw. Niemiec-
kim »Drang nach Osten«. Poznan, 
1963. — ZČ XVII/1963 str. 287—288. 
336 
Podpis: E. P.. 
212 
Žontar Josip:* H. F. Schmid, La legi-
slazione bizantina e la pratica giu-
diziaria occidentale nel più antico 
codice slavo. Atti del congresso in-
ternationale di diritto romano e di 
storia del diritto, Verona 27—29 
Settembre 1948, Milano 1951, 397 
—403. — ZC V/1951 str. 367. 33? 
Žontar Josip:* Die Stadt in Südost-
europa. Struktur und Geschichte. 
Südosteuropa Jahrbuch 8. Bd. Mün-
chen 1969. — ZC-XXIV/1970 št. 3— 
4 str. 298—300. 338 
V. Zgodovina od 16. do 18. stoletja 
1. Slovenci 
Božič Ivan: Ludovik Kozjakar u Du­
brovniku. — ZC VI—VÏI/1952—1955 
str. 522—530. 339 
Résumé: Ludvik Kozjakar à Dubrovnik. 
Gantar Kajetan: Andreas Divus iz 
Kopra — prevajalec Homerja. — 
ZC XXIV/1970 Št. 3—4 str. 273-^-
278. 340 
Gestrin Ferdo:* Albert Kos, Družbeni 
nazor slovenskih protestantov. 
Ljubljana 1946. — ZC IV/1950 str. 
252—256. 341 
Gestrin Ferdo:* O. Sakrausky, Ago-
ritschach. Geschichte einer prote-
stanischen Gemeinde in gemischt-
sprachigen Südkärten. Kärtner 
Museumschriften XX. Geleitet von 
Gotbert Moro. Klagenfurt 1960. — 
ZC XVI/1962 str. 255—256. 342 
Gestrin Ferdo:* M. Rupel, Primož 
Trubar, Življenje in delo. Ljublja-
na 1962. — ŽC XVII/1963 str. 278— 
280. 343 
Golia Modest: Slovenica v spisih me-
tliškega čevljarskega ceha. — ZČ 
V/1951 str. 214—222. 344 
Zusammenfassung: Slovenica in den Schrif­
ten der Schusterzunft von Metlika (Mött-
. ling). 
Grafenauer Bogo:* Drugi Trubarjev 
zbornik. Ljubljana 1952. — ZC 
VIII/1954 str. 276—284. 345 
Grafenauer Bogo: Stara in nova 
' vprašanja ob hrvatsko-slovenskem 
kmečkem uporu 1573. — ZČ IX/ 
1955 str. 170—188. 346 
Résumé: Anciens et noveaux problèmes 
concernants la révolte des paysans Slovè-
nes et croates en 1575. 
Grafenauer Bogo:* Gottbert Moro. 
Die Kärtner Chronik des Paracel-
sus. Kärntner Museumsschriften V. 
Klagenfurt 1955. Wilhelm Neu-
mann, Michael Gothard Christal-
nick. Kärntens Beitrag zur Ge-
schichtsschreibung des Humanis-
mus. Kärntner, Museumsschriften 
XIII, Klagenfurt 1956. Wilhelm 
Neumann, Wirklichkeit und Idee 
des »windischen« Erzherzogtums 
Kärnten. Das Kärntner Landesbe-
wustsein und die österreichischen 
Freiiheits'briefe (Privilegium 
maius). Südostdeutsches Archiv 
III, 1961 — ZC XV/1961 str. 219— 
223. . 347 
Koropec Jože: Ob urbarju gospoščine 
Slivnice pri Mariboru iz leta 1608. 
— ZC XIX^-XX/1965—1966 str. 235 
—241. 348 
Zusammenfassung: Die Herrschaft Slivni-
< .ca bei Maribor 1608. 
Jug Stanko: Turški napadi na Kranj­
sko in Primorsko od prve tretjine 
16. stoletja do bitke pri Sisku 
(1593). — ZC IX/1955. str. 26—62. 
349 
Summary: Turkish, rains into Carniola 
and the Littoral region from the first 
third of theXVIth century to the battle 
of Sisek (1593). 
Rupel Mirko: Namestitev Felicijana 
Trubarja v Ljubljani. — ZC VI— 
VII/1952—1953 str. 588—595. 350 
Résumé: La nomination de Felicijan Tru­
bar à Ljubljana. 
Sedivy Jan:* Mirko Rupel, Primus 
Trüber. Leben und Werk des slo-
wenischen Reformators. Deutsche 
Übersetzung' und Bearbeitung von 
Balduin Saria. Südosteuropa-
Schriften. 5.- Band. München 1965. 
— ZC XXI/1967 str. 291—292. 351 
Žontar Josip:* Greta Mecenseffy, Im 
Dienste dreier Habsburger. Leben 
und Wirken, des Fürsten Johann 
Weikhard Auersperg (1615—1677). 
Archiv für österreichische Ge-
schichte 114. Bd. 1938. — ZC-VIH/ 
1954 str. 296—299. 35ÌJ 
2. Jugoslovanski narodi 
DJTirdjev Branislav: Postanak brd-
skih, crnogorskih i hercegovačkih 
plemena. — ZC ХГХ—ХХ/1965-
1966 str. 187—195. 353 
Grafenauer Bogo:* Ferdo Culinović, 
Seljačke bune u Hrvatskoj. Za­
greb 1951. —. ZC V/1951 str. 379— 
382. - 354 
213 
Novak Grga: Hereza Agostina Capo-
grossa, »protestanta«, Splićanina, 
— ZČ VI—VII/1952—1953 str. 596— 
603. 355 
Résumé: Heresy of Agostino Capogrosso, 
the P r o t e s t a n t « of Split. 
Novak Viktor: Učešće dubrovačke flo­
te u španskoj Nepobedivoj armadi. 
, — ZČ VI—VII/1952—1953 str. 604— 
611. 356 
Résumé: The participation of the Ragusan 
fleet in the Spanish »Invicibile Armada«. 
Tadić Jorjo: O društvenoj strukturi 
Dalmacije i Dubrovnika u vreme 
renesanse. — ZC VI—VII/1952— 
1953 str. 552—565. 35? 
Résumé: La structure sociale de la Dalma-
tie et de Dubrovnik au temps de la Re­
naissance. 
Voje Ignacij:* Mavre Orbin, Kralje­
stvo Slovena, Beograd 1968. — ZČ 
XXV/1971 št. 3—4 str. 300—302. 
358 
Žontar Josip: Mihael Gaismair in Hr­
vatje. — ZC XIX—XX/1965—1966 
str. 205—218. 359 
3. Ostali narodi 
Gestrin Ferdo:* Emile G. Léonard, Hi­
stoire generale du protestantisme 
l-m. Paris 1961—1964. -^ ZC XXI/ 
1967 str. 289—291. 360 
Gestrin Ferdo:* Grete Mecenseffy, 
Geschichte des Protestantismus in 
Österreich. Graz-Köln 1956. •— ZČ 
XVI/1962 str. 259—261. 361 
Kresal France:* »Innerösterreich 1954 
—1619«. Publikationen des steier-
märkischen Landesmuseums und 
der Steiermärkischen Landesbi­
bliothek am Joaneum, 3. Band, 
Graz 1968. — ZC XXIII/1969 št. 1— 
2 str. 166. 362 
Stupan Bogo:* Paul Hazard, Kriza ev­
ropske zavesti (1680—1715). Ljub­
ljana 1959. — ZC XV/1961 str. 232 
—233. 363 
VIL Zgodovina 18. in prve polovice 
19. stoletja (do vključno 1848) 
1. Slovenci 
Grafenauer Bogo: Slovenski kmet v 
letu 1848. — ZČ II—III/1948—1949 
str. 7—68. 364 
Kratkoe soderžanie: Slovenskij krest ' janin 
y 1848 godu. 
Résumé: Le payson slovène en 1848. 
Melik Vasilij: Frankfurtske volitve 
1848 na Slovenskem. — ZC II—III/ 
1948—1949 str. 69—134. 365 
K'ratkoe soderžanie: Vybory v Frainkfurt-
л skij parlament v 1848 godu v Slovenij. 
Résumé: Les élections pour le Parlament 
de Francfort de 1848 dans les pays Slovè-
nes. 
Rozman Franc: Socialna struktura 
naročnikov »Novic« v letu 1845. — 
• ZČ XXIV/1970 št. 1—2 str. 81—89. 
366 
Stelè-Pivec Melitta: Dnevnik Henrika 
Coste o kongresu • Svete alianse v 
Ljubljani 1821. — ZČ XXV/1971 
št. 3—4 str. 201—211'. 36? 
Résumé: Le journal tenu par Henry Costa 
pendant le congrès de la Sainte alliance à 
Ljubljana en 1831. 
Šorn Jože: Donesek k kmečkim upo­
rom v letih 1705 in 1713. — ZČ 
IV/1950 str. 169—183. 368 
Résumé: Remarque sur les soulèvements 
de paysans en 1705 et 1713. 
Šorn Jože:* Josip Žontar, Christian 
Wilhelm Heil, ein Diplomat, Pro-
jektemacher und nationalöko-
nomischer Theoretiker des 18. 
Jahrhunderts. Siidostforschungen, 
Band XVII/2, München 1958, str. 
376—406. — ZČ XIV/1960 str. 274— 
275. 369 
Zwitter Fran:* Marjan Britovšek, An­
ton Füster in revolucija 1848 v Av­
striji. Maribor 1970. — ZČ XXV/ 
1971 št. 1—2 str. 144—151. 370 
Žontar Josip: Rokopis dr. Tomaža Do-
linarja (1760—1839). — ZČ VIII/ 
1954 str. 155—157. 371 
Zusammenfassung: Tomaž Dolinar, ein slo­
wenischer Rechtsgelehrte (1760—1839). 
2. Jugoslovanski narodi 
Stelè-Pivec Melitta:* Danilo Klen, 
Privredno stanje Rijeke u doba 
Ilirije. (Mijo Mirković: Predgovor.) 
Građa za gospodarsku povijest 
Hrvatske knj . 8. Zagreb 1959. — 
ZČ XII—ХШ/1958—1959 str. 324— 
> 356. 372 
V kazalu: Klein. 
i 
3. Ostali narodi 
Stelè-Pivec Melitta:* A. L. Narotchnit-
zki, De l'importance historique du 
Blocus continental. Bilan du 
monde en 1815. Rapports conjo-
ints. Paris 1966. — ZČ XXIII/1969 
št. 1—2 str. 168—169. 373 
214 
VIL Obdobje od 1850—1914 
1. Slovenci 
Čurkina Iskra V. (Moskva): Davorin 
Hostnik. — ZC XXII/1968 št. 3 - 4 
str. 261—309. 374 
Rezjume: Martin Hostnik. 
Glej številki 411 in 416. 
Ferenc Tone:* Oris kronologije delav­
skega, gibanja na Slovenskem 
1867—1968, Ljubljana 1969. — ZC 
XXIV/1970 št. 1—2 str. 131—133. 
375 
Gestrin Ferdo:* F. Petre, Rod in mla­
dost Ivana Cankarja. Zbirka »Po­
gledi« 11—14. Ljubljana 1947. — 
ZC IV/1950 str. 256—258. 376 
Gestrin Ferdo:* Zgodovinski arhiv 
Komunistične parti je Jugoslavije, 
tom V., Socialistično gibanje v Slo­
veniji 1869—1920. Beograd 1951. 
— ZC V/1951 str. 394—398. 377 
Gestrin Ferdo:* Jänko Kersnik, Zbra­
no delo,'V. knjiga: Podlistki, član­
ki, ocene, dodatek. Uredil in z o-
pombami opremil Anton Ocvirk. 
Ljubljana 1952. — ZC VIII/1954 str. 
299. 378 
Gestrin Ferdo:* Dušan Kermavner, 
Začetki slovenske socialne demo­
kracije v desetletju 1884—1894. 
Ljubljana 1963. — ZC XVIII/1964 
str. 282—284. 379 
Juvančič Ivo:* Gorizia nel Risorgi­
mento. (4. suplement k reviji Studi 
Goriziani. Gorica 1961). — ZC 
XVI/1962 str. 265—269. 380 
Kermavner Dušan: Nekaj kritičnih 
pripomb k razpravljanju dr. Ko­
ste Milutinovics v tem časopisu. — 
ZC XIV/1960 str. 203—217. 381 
Glej številko 403. 
Kermavner Dušan: Hegemonistična 
prekonstrukcija jugoslovanskega 
-kongresa v Ljubljani leta 1870. — 
ZC XVI/1962 str. 81—144. 382 
V kazalu: Hegemonistična prekonstrukcija 
jugoslovanskega programa v Ljubljani le­
ta 1870. 
Kermavner Dnšan: Še nekaj gradiva 
o ljubljanskem kongresu leta 1870. 
— ZC XVII/1963 str. 155—170. 383 
Kermavner Dušan: O nekaterih kri­
vih prijemih v političnem zgodo­
vinopisju. — ZC VTI/1963 str. 225— 
254. 384 
Polemika okrog Ljubljanskega kongresa, 
glej številke 380, 381, 382, 383, 385, 403, 
422, 424. 
Kermavner Dušan: Še iz predzgodo-
vine jugoslovanskega kongresa y 
Ljubljani decembra 1870. —, ZC 
XIX—XX/1965—1966 str. 319—354. 
385 
Kermavner Dušan: Ob spominskih za­
pisih R. Golouha: O tržaškem 
• anarhizmu in o nekaterih črtah 
slovenske socialne demokracije. — 
ZC XXII/1968 št. 1—2 str. 115—133. 
' v • 3 8 6 
Kermavner Dušan: Sodelovanje dr. 
Karla Slanca v chicaškem »Glasu 
svobode« in drugi dopolnilni po­
datki o njegovi publicistiki. — ZC 
XXIII/1969 št. 3—4'str. 282—288. 
Kermavner Dušan: Prispevek k poj­
movnemu razčiščenju oznake 
»Jungslovenen«. (O njenih prvih 
pomenih v letih 1859—1860 in 1864). 
— ZC XXIV/1970 št. 1—2 str. 21— 
37. 388 
Zusčummenfassung: Die Anfangsbedeutun­
gen der Bezeichnung >Jungslovenen< in den 
Jahren 1859-1860 und 1864. 
Lončar Dragotiu: K Prijateljevi Kul­
turni in politični zgodovini Sloven­
cev 1848—1895. — ZC IV/1950 str. 
183—194. 389 
Résumé: En marge de l'ouvrage de Prija­
telj ïHistoire culturelle et politique des 
Slovènes de 1848 à 1895<. 
Lončar Dragotin: Dva doneska o po-
četkih socializma med Slovenci. — 
ZC V/1951 str. 234—240. 390 
Résumé: Two contributions to the history 
of beginnings of socialism among the Slo­
vens. 
Lukovic Petko: Slovenci in krivošij-
ski ustanak 1869. — ZC XLX—XX/ 
1965—1966 str. 297—307. 39i 
Résumé: Les Slovènes et l ' insurrection des 
Krivošijes 1869. 
Marušič Branko: Doneski k biografiji 
: dr. Karla Lavriča. — ZC XIV/1960 
str. 196—202. 392 
Marušič Branko: Razvoj političnega 
življenja goriških Slovencev od 
uvedbe ustavnega življenja do 
prvega političnega razkola. -^ ZC 
XXIII/1969 št. 1—2 str. i—30. 393 
Marušič .Branko: Razvoj političnega 
življenja goriških Slovencev "od u-
vedbe ustavnega življenja do prve­
ga političnega razkola (Nadaljeva­
nje.) — ZC XXIII/1969 št. 3—4 str. 
211—256. 394 
Riassunto: Lo sviluppo della vita politica 
presso gli Sloveni del Goriziano dall ' in­
troduzione del constituzionalismo alla^pri-
ma rottura politica. 
215 
Marušič Branko: Doneski k politični 
zgodovini goriških Slovencev v 
razdobju 1870—1875. — ZC XXV/ 
1971 št. 3—4 str. 213—241. 395 
Riassunto: Il contributo alla vita politica 
degli Sloveni del Goriziano nel periodo 
1870—1875. 
Melik Vasilij: Volitve v Trstu 1907— 
1913. — ZC 1/1947 str. 70—122. 396 
Kratkoe soderžanie: Vybory v Trieste v 
1907 g. g. 
Summary: The election in Trst-Trieste 
1907—1913. 
Melik Vasilij: O nekaterih vprašanjih 
slovenske politike v začetku šest­
desetih let 19. stoletja. — ZC 
XVIII/1964 str. 155—171. 39? 
Summary: On some questions of the Slo­
venian policy in the sixtieths of the 19th 
century. 
Melik Vasilij: Sprememba programa 
slovenskega političnega tabora v 
letu 1867. — ZC XIX—XX/1965— 
1966 str. 309—317. 398 
Melik Vasilij: Slovenska politika ob 
začetku dualizma. — ZC XXII/1968 
št. 1—2 str. 25—59. 399 
Zusammenfassung: Die slowenische Politik 
am Anfang des Dualismus (1867—1870). > 
Melik Vasilij: Nekaj značilnosti raz­
voja na Kranjskem 1867—1871. — 
ZC XXIII/1969 št. 1—2 str. 65—74.. 
400 
Summary: Some characteristics of the de­
velopment in Carniola between 1867—1871. 
Melik Vasilij: Slovensko narodno gi­
banje za časa taborov. — ZČ 
• . XXIII/1969 št. 1—2 str. 75—88. 401 
Summary: The Slovene national movement 
at the time of >tabor<. 
Melik Vasilij: O razvoju slovenske 
nacionalno-politične zavesti 1861— 
1918. — ZC XXIV/1970 št. 1—2 str. 
39—51. 402 
Zusammenfassung: Die Entwicklung des 
slowenischen national jpolitischen Bewust-
seins von 1861 bis 1918. 
Milutinovic Kosta: Problematika ljub­
ljanskog programa 1870 kod Srba 
i Hrvata. — ZC X—XI/1956—1957 
str. 154—182., 403 
Zusammenfassung: Die Problematik des 
südslawischen Programms aus Ljubljana 
1870 bei den Serben und Kroaten. 
Glej polemiko' med Kermavnerjem in 
Zwittrom. 
Pahor Miroslav: Koprska nota iz leta 
1849 ali prvi poskus namerne ita-
lianizacije Istre. — ZC XIX—XX/ 
1965—1966 str. 277—296. 404 
V kazalu: Koprska nota iz leta 1848 . . . 
Pleterski Janko: Koroška socialna 
demokracija in slovensko nacional­
no vprašanje na Koroškem do le­
ta 1914. — ZC XVI/1962 str. 212— 
218. 405 
Pleterski Janko: Politični profil ko­
roškega časopisa »Mir« (1882 do 
1920). — ZC X—XI/1956—1957 str. 
183—216. 406 
Rozman Franc : Füster in Marx. — 
ZC XIX—XX/1965—1966 str. 275— 
276. 40? 
Rozman Franc: Prepoved izdaje »Pre­
poroda«. .— ZC XXII/1968 št. 1—2 
str. 105—106. 408 
Rozman Franc:* Preporodovci proti 
Avstriji. Uredil Adolf Ponikvar, 
Ljubljana 1970. — ZC XXV/1971 
št. 1—2 str. 140—141. 409 
Rode Matej: Nekaj podatkov o Jane­
zu Poharju. — ZC XXII/1968 št. 
1—2 str. 97—105. 410 
Smolej Viktor: O dijaških letih Davo­
rina Hostnika. — ZC XXIV/1970 
št. 1—2 str. 90—93. 411 
Glej prispevek I. V. Curkine: Davorin 
Hostnik. 
Šebjanič Franc: Prekmurski in po-
rabski Slovenci v šestdesetih in se­
demdesetih letih XIX. stoletja. — 
ZC ХХШ/1969 št.. 1—2 str. 53—63. 
412 
Zusammenfassung: Die Slowenen von Ргек-
murje und Porabje in den sechziger und 
siebziger Jahren des 19. Jahrhunderts . 
Uredništvo: Opomba uredništva. — 
ZC XXII/1968 št. 3—4 str. 344. 413 
Opomba se nanaša na prispevek I. V. Cur­
kine: Davorin Hostnik. 
Zorn Tone:* Zmago Vrbnjak, 90-letni-
ca I. slovenskega tabora (Pomurski 
vestnik, 22. maj 1958 — 26. junij 
1958, št. 20—23, 25). — ZC XIV/1960 
str. 275. 414 . 
Zorn Tone: Slovenski narodnostni raz­
voj v članku S. Hafnerja »Die 
Deutschen im Geschichtsbild der 
Slowenen«. — ZC XV/1961 str. 195— 
196. 415 
Zorn Tone: Andrej Einspieler in slo­
vensko politično gibanje na Koro­
škem v 60. letih 19. stoletja — ZC 
' XXIII/1969 št. 1—2 str. 31—51. 416 
Zusammenfassung: Andreas Einspieler und 
<• die slowenische politische Bewegung in 
den 60. Jahren des 19. Jahrhunderts . 
Zorn Tone: O nekaterih vprašanjih 
slovenske problematike na Koro­
škem v prvi polovici 70. let 19. sto­
letja. — ZC XXV/1971 št. 3—4, str. 
243—250. ' 417 
Zusammenfassung: ü b e r einige Fragen der 
slowenischen Problematik in Kärnten in 
der ersten Hälfte der 70. Jahre des 19. 
Jahrhunderts . 
216 
Zwitter Fran: Narodnost in politika 
pri Slovencih. — ZC 1/1947 str. 31— 
69. 418 
Kiatkoe soderžanie: Narodnost' i politika 
u Slovencev. 
Résumé: La nationalité et la politique chez, 
les Slovènes. 
Zwitter Fran:* Bogo Grafenauer, 
Czörnigova etnografska statistika 
in njena metoda. Slovenska akade-
mija znanosti in umetnosti. Razred 
za zgodovino in družbene vede. 
Razprave L Ljubljana 1950. — ZČ 
V/1951 str. 386—388. 419 
Zwitter Fran:* Ferdo Gestrin-Vasilij 
Melik. Slovenska zgodovina 1813— 
1914. Ljubljana 1950. — ZC V/1951 
str. 388—394. ,420 
Zwitter Fran: Problem narodnega 
preporoda pri Južnih Slovanih v 
Avstriji: legitimizem in narodno­
stno načelo. — ZČ IX/1955 str. 162— 
169. ' 421 
Zwitter Fran: Nekaj problemov okrog 
jugoslovanskega kongresa v Ljub­
ljani leta 1870. — ZC XVI/1962 str. 
145—170. 422 
Polemika s Kermavnerjem. 
Zwitter Fran: Slovenski politični pre­
porod XIX. stoletja v okviru ev­
ropske nacionalne problematike. — 
ZC XVIII/1964 str. 75—153. 423 
Résumé: Le réveil politique des Slovènes 
au XIXe siècle dans le cadre des problè-
mes nationaux européens. 
Zwitter Fran: Odgovor polemičnemu 
izkrivljanju. — ZC XVIII/1964 str. 
243—250. . 424 
Polemika s Kermavnerjem. 
Zwitter Fran: Slovenci in habsburška 
monarhija. — ZC XXI/1967 str. 49— 
67. 425 
Summary: The Slovenes and the Habsburg 
Monarchy. 
Zwitter Fran: Vzroki in posledice 
avstrijsko-ogrskega sporazuma. — 
ZC XXII/1968 št. 1—2 str. 1—24. 
426 
2. Jugoslovanski narodi 
Šidak Jaroslav: Autobiografski spisi 
J. Trdine kao izvor za hrvatsku 
povijest. — ZC VIII/1954 str. 157— 
168. 42? 
Zusammenfassung: Die autobiographischen 
Schriften J. Trdina's als Quelle für die 
kroatische Geschichte. 
3. Ostali narodi 
Marušič Branko:* Il Risorgimento e 
l'Europa. A cura di Vittorio ' Fro-
sini. Studi Risorgimentali 7, Ca­
tania 1969. — ZC XXV/1971 št. 1— 
2 str. 139. 428 
Potrč Jože:* V. I. Lenin, Imperializem 
kot najvišji stadij kapitalizma. 
Ljubljana 1946. — ZC 1/1947 str. 
199—201. 429 
Prunk Janko:* Wolfgang Abendroth, 
Sozialgeschichte der europäischen 
Arbeiterbewegung. Frankfurt a/M 
1965. — ZC XXIV/1970 št. 1—2 str. 
128—130. 430 
Rozman Franc:* Herbert Steiner, Die 
Arbeiterbewegung Österreichs 1867 
—1889. Dunaj 1964 — ZC XXII/ 
1968 št. 1—2 str. 155—157. 431 
Rozman Franc:* Klausjürgen Miersch, 
Die Arbeiterpresse der Jahre 1869 
bis 1889 als Kampfmittel der 
österreichischen Sozialdemokratie 
(Veröffentlichungen der Arbeits­
gemeinschaft für Geschichte der 
Arbeiterbewegung in Österreich, 
6). Wien 1969. — ZC XXV/1971 št. 
3—4 str. 314—315. 432 
Zorn Tone:* Ernst Birke, Frankreich 
und Ostmitteleuropa im 19. Jahr­
hundert. (Osteuropa im Vergangen­
heit und Gegenwart, 6), 1960. — 
ZC XV/1961 str. 231. 433 
VIII. Od začetka prve do začetka 
druge svetovne vojne 
• 1. Slovenci 
Biber Dušan: Kočevski Nemci med 
obema vojnama. — ZC XVII/1963 
str. 23—42. 434 
Zusammenfassung: Die Gottscheer Deut­
schen zwischen den beiden Weltkriegen. 
Brezovar Milan:* Ivan Regent-Jan-
ko Pleterski-Ivan,Kreft: Progresiv­
na Slovenija, Trst in Koroška. 
Murska Sobota 1964. — ZC XVIII/ 
1964 str. 284—297. 435 
Grafenauer Bogo:* Claudia Cromer, 
Die Vereinigten Staaten von Ame­
r i k a und die Frage Kärntens 1918 
—1920. Klagenfurt 1970. Aus For­
schung und Kunst, Bd. 7, urednik 
G. Moro. — ZC XXV/1971 št. 3—4 
str. 319—328. 436 
Kermavner Dušan: O posegu Ivana 
Cankarja v slovensko politiko le­
ta 1918. — ZC XXIII/1969 št. 1—2 
str. 89—100. 437. 
Zusammenfassung: Der Eingriff Ivan Can-
kars in die slowenische Politik im Jahre 
№18. 
217 
^ 
Kermavner Dušan: O številu sloven­
skih justificirancev v prvi svetov­
ni vojni. — ZČ XXIV/1970 št. 1—2 
str. 93—97. 438 
Klopčič France: Protivojno stališče 
Slovenske socialnodemokratske 
stranke leta 1914 in 1915. — ZČ 
XXIV/1970 št. 1—2 str. 53—75. 439 
Rezjume: Antivoennaja pozicija Slovenskoj 
socialđemokratičeskoj parti i v 1914-1915 gg. 
Kresal France: Začetki in razvoj de­
lavskega zavarovanja v Sloveniji 
med obema vojnama. — ZČ XXIV/ 
1970 št. 3—4 str. 209—245. 440 
Zusammenfassung: Die Anfänge und die 
Entwicklung der Arbeiterversicherung in 
Slowenien zwischen beiden Weltkriegen. 
Mikuž Metod: Razvoj slovenskih po­
litičnih strank (1918 do zač. 1929) 
v stari Jugoslaviji. — ZČ IX/1955 
str. 107—139. 441 
Summary: Development of Slovene politi­
cal parties in former Jugoslavia. 
Pleterski Janko: Trializem pri Slo­
vencih in jugoslovansko zedinje-
nje. — ZČ XXII/1968 št. 3—4 str. 
169—184. 442 
Zusammenfassung: Trialismus bei den Slo­
wenen und die jugoslawische Einigung. 
Pleterski Janko: Slovenci v politiki 
dunajske vlade in dvora med prvo 
svetovno vojno. — ZČ XXIV/1970 
št. 3—4 str. 177—189. 443 
Zusammenfassung: Die Slowenen in der 
Politik der Regierungen und des Hofes in 
Wien während des ersten Weltkrieges. 
Slobodnik Jožko: O osvoboditvi Ma­
ribora 1. 1918. — ZČ XVIII/1964 str. 
329—330. 444 
Odgovor L. Udetu (številka 448). 
Stiplovšek Mirko: Strokovne organi­
zacije slamnikarskega delavstva 
1907—1922. — ZČ XIX—XX/1965 
—1966 str. 365—374. 445 
Sepie Dragovan: Slovenci i jadran­
sko pitanje u prvom svjetskom ra­
tu (Referat na XIV. zborovanju 
slovenskih zgodovinarjev v Novi 
Gorici septembra 1968). — ZČ 
XXIII/1969 št. 3—4 str. 257—273. 
446 
Zusammenfassung: Die Slowenen und die 
adriatische Frage während des ersten 
Weltkrieges. 
Ude Lojze:* Seručar Zdravko, Vojne 
akcije u Koruškoj 1918/19 god. 
Beograd 1950. — ZČ V/1951 str. 
398—402. 44? 
Ude Lojze: Boj za Maribor in štajer­
sko Podravje leta 1918/19. — ZČ 
XV/1961 str. 65—156: 448 
Zusammenfassung: Der Kampf um'Maribor 
und 'das Steirische Draugebiet. 
Ude Lojze: Odgovor na Slobodnikov 
dopis v Zgodovinskem časopisu 
XVIII. — ZČ XXI/1967 str. 213— 
222. 449 
Glej številko 444. 
Ude Lojze: Upori slovenskega voja­
štva v avstro-ogrski armadi. — ZČ 
XXII/1968 št. 3—4 str. 185—205. 450 
Zusammenfassung: Die Meutereien des slo­
wenischen Militärs der österreichisch-
ungarischen Armee. 
Ude Lojze: Deklaracijsko gibanje pri 
Slovencih. — ZČ XXIV/1970 št. 
3^-4 str. 191—207. 451 
Zusammenfassung: Die Deklarationsbewe­
gung bei den Slowenen. 
Ude Lojze:* Wilhelm Neummann, 
Abwehrkampf und Volksabsti­
mmung in Kärnten 1918—1920. 
Legenden und Tatsachen. Das 
Kärntner Landesarchiv, 2. Band, 
Klagenfurt 1970. — ZČ XXV/1971 
št. 3—4 str. 328—335. 452 
Vodopivec Peter:* Koroški plebiscit, 
Razprave in članki. Uredili: Jan­
ko Pleterski, Lojze Ude in Tone 
Zorn. 1970. — ZČ XXV/1971 str. 
315—318. 453 
Vodopivec Peter:* Koroška in koroški 
Slovenci. Zbornik poljudnoznan­
stvenih in leposlovnih spisov. Ure­
dili: dr. Vladimir Klemenčič, dr. 
Janko Pleterski, dr. Tone Zorn in 
dr. Janko Kos. V Mariboru 1971. — 
ZČ XXV/1971 št. 3—4 str. 318—319. 
454 
Zorn Tone:* F. X. Holder, Das Kärn­
ten eins und frei bleibe. Klagen­
furt 1961. — ZČ XV/1961 str. 232. 
455 
Zorn Tone:* Theodor Veiter, Die Lage 
im Kanaltal — Rechtsprobleme 
der Kanaltaler. Ostdeutsche Wi­
ssenschaft, Bd. VIII, 1961. (Fest­
schrift für Max Hildebert Böhm). 
— ZČ XVI/1962 str. 275—277. 456 
Zorn Tone: Iz germanizacijskih pri­
zadevanj na Koroškem med obema 
vojnama. — ZČ XXIV/1970 št. 1—2 
str. 98—99. .45? 
Zorn Tone: Stališča koroških strank 
glede kulturne avtonomije za ko­
roške Slovence v letih 1925—1968. 
— ZČ XXV/1971 št. 3—4 str. 271— 
278. 458 
Zusammenfassung: Die Standpunkte der 
Parteien Kärntens '"betrefend der Kultur­
autonomie für die Slowenen Kärntens zwi­
schen den Jahren 1925—1968. 
218 
~x~^T-i^' *7£сч̂ "Т~Г i^ i * Ј \ 
Zorn Tone: Koroška publicistika in 
plebiscit (izbor). — XXV/1971 št. 
' 3—4 str. 335—338. 459 
Zont Tone:* Hans Steinacher, In 
Kärtens Freiheitskampf. Klagen­
furt 1970. — ZČ XXV/1971 št. 3— 
4 str. 338—339. 460 
2. Jugoslovanski narodi med obema 
• vojnama 
Čermelj Lavo: Kako je prišlo do pri­
jateljskega pakta med Italijo in 
kraljevino SHS 1. 1924. — ZC IX/ 
1955 str. 192—196. 461 
Summary: How it came to the friedly 
agreement between Italy and the Kingdom 
of SHS in 1924. 
Kreft Ivan:* Ivan Ribar, Politički za­
pisi, I—II. Beograd. — ŽC IV/1950 
str. 261—263. " 462 
Kreft Ivan:* Istorijski arhiv Komu­
nističke Parti je Jugoslavije, tom 
II. Kongresi.i zemaljske konferen­
cije KPJ, 1919—1937. Beograd 1949. 
— ZČ IV/1950 str. 258—261. 463 
Krizman Bogdan: Stranke u Hrvat­
skom saboru za vrijeme prvog 
svijetskog rata. — ZC XIX—XX/ 
1965—1966 str. 375—390. 464 
Mikuž Metod:* Svetozar Pribičević, 
Diktatura kral ja Aleksandra. (Pre­
vod s francoščine Andra Milosav-' 
ljević, predgovor, dopolnilo in re­
dakcija Sava N. Kosanović), 
Beograd 1952. — ZC VIII/1954 
str. 300—306. 465 
Mikuž Metod:* Bogdan Stojsavljevič, 
Seljaštvo Jugoslavije 1918—1941. 
Zagreb 1962. — ZC VHI/1954 str. 
306. 466 
Pleterski Janko:* Ivo J., Lederer, Yu­
goslavia at t i e Paris peace confe­
rence. A study in frontiermaking. 
New Haven and London 1962. — 
ZC XXII/1968 št. 1^2 str. 157—159. 
46? 
Pleterski Janko:* Milada Paulovâ, 
Tajny vybor (MAFFIE) a spolu-
prâce s Jihoslovany v letech 1916 
—1918. Academia, Praha 1968. — 
ZC XXV/1971 št. 1—2 str. 160—163. 
468 
Stiplovšek Mirko:* Ferdo Čulinović, 
Jugoslavija izmedju dva rata. Knj. 
I—II. Zagreb 1961. — ZC XVI/1962 
str. 269—275. 469 
Šorn Jože: Kartelizacija stare, jugo­
slovanske industrije kleja. — ZČ 
XIV/1960 str. 137—178. 470 
Zusammenfassung: Kartellierung der alten 
jugoslawischen Leimindustrie. 
Ude Lojze:* 1. Srdjan Budisavljević, 
Stvaranje države Srba, Hrvata i 
Slovenaca, povodom četrdesetgo-
dišnjiće jugoslavenskog ujedinje­
nja, Zagreb 1958; 2. Hamdija Ka-
pidžić, Austro-ugarska politika u 
Bosni i Hercegovini i jugosloven-
sko pitanje za vrijeme prvog svjet­
skog rata. Godišnjak Istorijskog 
društva B. i H., IX., 1957, str. 7—55; 
3. Bogdan Krizman, Stvaranje ju­
goslavenske države, Historijski 
pregled'1958, št. 3—4, str. 167—215; 
4. Ante Mandić, Fragmenti za hi­
storiju ujedinjenja, povodom če-
trdesetgodišnjice osnivanja Jugo­
slavenskog odbora, Zagreb 1956; 5. 
Dragoslav Janković, Društveni i 
politički odnosi u Kraljestvu Srba, 
Hrvata i Slovenaca uoči stvaranja 
socialističke radničke partije Ju­
goslavije (komunista) 1. XII. 1918 
-20. XII. 1919. Zbornik radova. Isto-
rija XX. veka, I, 1959, str. 8—152. 
— ZČ XIV/1960 str. 280—305. 471 
Zorn Tone:* Dokumentation der Ver­
breitung der Deutschen aus Ost-
Mitteleuropa, Band V. Das Schick-
. sal der Deutschen in Jugoslawien. 
Bonn 1961. — ZC XVII/1963 str. 301 
—302. 472 
3. Ostali narodi 
Klopčič France:* Karel Pichlik, Das 
Ende der österreichisch-ungari­
schen Armee. Österreichische 
Osthefte, 5. Jahrgang, 5. Heft, Sep­
tember 1963. — ZČ XVII/1963 str. 
288—293. 473 
Prunk Janko:* Vera Mujbegović, Ko­
munistička parti ja Nemačke u pe­
riodu posleratne krize 1918—1923. 
Beograd 1968.. — ZC XXII/1968 š t , 
3—4 str. 342—344. 474 
Wohinz-Kacin Milica:* Paolo Spiriano, 
Storia del partito comunista itali­
ano, I, Da Bordiga a Gramsci, To­
rino 1967. — ZC XXII/1968 št. 3— 
4 str. 338—342. . '475 
Zorn Tone:*, Helfried Pfeifer, Das 
Recht der nationalen Minderheiten 
in Österreich. Posebni odtis iz 
Ostdeutsche Wissenschaft, Bd. 
VIII, 1961, str. 265—318. — ZC XV/ 
1961 str. 230. 476 
219 
*vww*m ч»чрв 
IX. Od začetka druge svetovne vojne 
dalje 
1.. Slovenci 
Biber Dušan:* Franček Saje, Belo-
gardizem. Ljubljana 1951. — ZC 
VIII/1954 str. 320—323. ' 477 
Carni Laka:* Ljubljana v ilegali I. 
knjiga. Ljubljana 1958. — ZČ XIV/ 
1 1960 str. 330. 478 
Ferenc Tone: Ustanovitev operacij­
ske cone »Jadransko Primorje« je­
seni 1943. leta. — ZC XIX—XX/ 
1965—1966 str. 401—419. 479 
Ferenc Tone:* Poslovilna pisma za 
svobodo ustreljenih v okupirani 
slovenski Štajerski. Maribor 1965. 
— ZC XXI/1967 str. 312—320. 480 
Ferenc Tone:* Poslovilna pisma žrtev 
za svobodo. Druga razširjena in 
dopolnjena izdaja. Maribor 1969. 
— ZC XXIV/1970 št. 1—2 str. 135— 
„ 139- „ ш 
t e r e n e Tone: Izgnanci kot cenena de­
lovna sila nemškega rajha. — ZC 
XXV/1971 št. 1-2 str. 47—59. 482 
Zusammenfassung: Die Absiedler als billi­
ge Arbeitskräfte des Deutschen Reiches. 
Jarc Janko: Kočevsko v narodnoosvo­
bodilni vojni. — ZC XVII/1963 str. 
43-92. 4 8 3 Zusammenfassung: Kočersko im nationalen 
D ef remngskrieg. 
Jeršek Dare :* Franček Saje, Pisma 
na smrt obsojenih. Ljubljana 1959 
— ZC XIV/1960 str. 311—312. 484 
Mikuž Metod: Prvo osvobojeno ozem­
lje v Sloveniji. (Doneski k proble­
matiki narodnoosvobodilne borbe 
v Sloveniji.) — ZC V/1951 str. 87 
- 1 1 7 - . T 485 
Kesume: Le premier territoire libéré en 
Moverne. (Contribution a u x problèmes de 
la lutte pour la libération en Slovénie.) 
Mikuž Metod:* IL kongres Komuni-
stične partije Slovenije. Ljublja­
na 1949. - ZC V/1951 str. 403-407. 
Mikuž Metod:* Slovenski poročevalec 
1938 in 1941. (Ponatis Slovenskega 
poročevalca iz leta 1938 in 1941, in­
formacijskega vestnika Osvobodil­
ne fronte). Ljubljana 1951. Uredil 
France Škerl. — ZC V/1951 str. 412 
—415. 4 8 ? 
Mikuž Metod: Ali je narodnoosvobo­
dilna borba preprečila priključi­
tev Štajerske in Gorenjske k nem­
škemu rajhu. — ZC VI—VII/1952 
—1953 str. 733—767. 488 
Summary: Did the peoples struggle for 
liberty prevent the annexation of Styria 
and Upper Carniola to the Germain Reich? 
Mikuž Metod: Pregled gospodarske 
dejavnosti v narodnoosvobodilni 
borbi v Sloveniji. — ZČ X—XI/1956 
—1957 str. 217—281. 489 
Summary: A survey of the economic 
activity of Slovenes during the war for 
national liberation. 
Mikuž Metod: Boji Komunistične par­
tije Jugoslavije za zahodne meje 
(od 1941 do 1945). — ZC XII—XIII/ 
1958—1959 str. 7—50. 490 
Résumé: Les luttes du parti communiste 
de Yougoslavie pour la frontière occiden. 
taie (18411—1945). 
Mikuž Metod: Specifični elementi v 
NOB (revoluciji) jugoslovanskih 
narodov. — ZC XV/1961 str. 5—63. 
491 
Summary: Specific elements in the war 
of national liberation (revolution) of Yu­
goslav nations. 
Mikuž Metod: Od Kočevskega zbora 
do 1. zasedanja SNOO (SNOS) v 
Črnomlju. — ZC XVII/1963 str. 5 
- 2 1 - 492 
• Zusammenfassung: Von der Versammlung 
in Kočevje bis ' zur ersten Sitzung des 
Slovenischen nationalen Befreiungsrates 
(SNOS) in Črnomelj. 
Mikuž Metod: Primorski NOO (odbor 
, OF). - ZC XIX-XX/1965-1966 str. 
391—399. 493 
Summary: The people's autority in Slovene 
littoral district. 
Mikuž Metod: Boji za pravico samo­
odločbe na Primorskem od kapitu­
lacije Italije do začetka maja 1945. 
— ZC XXIII/1969 št. 1—2 str. 1 0 1 -
136. 494 
Summary: The struggle for the right of 
self-determination at Primorska from the 
capitulation of Italy until the beginnine 
of Mai 1943. s e 
Mikuž Metod: Trojna (dvojna) inter-
nacionalistična akcija CK KPS (CK 
KPJ) na Koroškem med NOB od 
konca 1943 dalje. — ZČ XXIV/1970 
št. 3—4 str. 247—272. 495 
Zusammenfassung: Die dreifache (zwei­
fache) internationalistische Aktion des ZK 
KPS (ZK KPJ) in Kärnten während des 
Volksbefreiungskampfes (seit Ende 1943). 
Mikuž Meton: Donesek k zgodovini 
Osvobodilne fronte. — ZC XXV/ 
1971 št. 1—2 str. 3—30. 496 
Zusammenfassung: Ein Beitrag zur Ge­
schichte des Volksbefreiungsfront. 
Saje Franček:* Metod Mikuž, Pregled 
razvoja NOB u Sloveniji I. Beo­
grad 1956. — ZC X—XI/1956—1957 
str. 368—375. 497 
220 
r , y-v^-f. - ^ 
_ , • _ . i , ' 
Saje Franček:* France ŠkerI, Počeei 
partizanskog pokreta u Sloveniji. 
Beograd 1956. — ZC X—XI/1956— 
1957 str. 375—390. ' 498 
Glej Škeriov odgovor številka 513. 
Saje Franček:* Delavska enotnost 1942 
—1944. V Ljubljani 1954. — ZČ 
XIV/1960 str. 308—311. 499 
Stiplovšek Mirko: O razvoju ljudske 
oblasti v osvobojeni Moravski in 
Zgornji Savinjski dolini. — ZČ 
XXV/1971 št. 1—2 str. 61—80. 500 
Zusammenfassung: Ober die Entwicklung 
der Volksgewalt • im befreiten Tal von 
Moravče und im Oberen Savinjatal 
Stiplovšek Mirko:* Metod Mikuž, Zgo­
dovina slovenskega osvobodilnega 
boja. Ljubljana 1970. — ZC XXV/ 
_ 1971 št. 3—4 str. 339—340. 501 
Skerl France:* Razpravi Dušana Kve-
dra o narodnoosvobodilni borbi. 
— ZČ 1/1947 str. 201—202. 502 
V kazalu: Publikacije Dušana Kvedra o 
partizanskih borbah na Slovenskem. 
Skerl France:* Slovenski zbornik 
1945. Ljubljana 1945. — ZC II—III/ 
1948—1949 str. 245—253. 503 
ŠkerI France:* Metod Mikuž, Iz Dolo­
mitov na Rog. Ljubljana 1947. — 
ZČ IV/1950 str. 263—264. 504 
Skerl France:* Edvard Kocbek, To-
vanšija. Dnevniški zapiski od 17. 
maja 1942 do 1. maja 1943. Ljub­
ljana 1949. — ZC IV/1950 str. 264 
-268. 505 
Skerl France: Politični tokovi v Osvo­
bodilni fronti v prvem letu njene­
ga razvoja. — ZC V/1951 str. 7— 
^ - T 5 0 6 
Kesume: Les courants politiques dans le 
i r o n t de libération da peuple slovène 
dans la première année de son existence. 
Skerl France:* Makso Šnuderl, Doku- ' 
menti o razvoju ljudske oblasti v 
Sloveniji. Ljubljana 1949. — ZČ 
V/1951 str. 415—419. 50? 
ŠkerI France: Nacistične deportacije 
Slovencev v letu 1941. — ZC VI— 
„ VII/1952—1953 str. 768—797. 508 
Summary: Nazi deportation of Slovenes 
in 1941. 
Skerl France:* Makso Šnuderl, Zgo­
dovina ljudske oblasti. Ljubljana 
1950. - ZC VLW1954 str. 3 0 7 -
317. 509 
Skerl France:* Zbornik dokumentov 
in podatkov o narodnoosvobodilni 
vojni jugoslovanskih narodov. Del 
VI. Knjiga 1.'Borbe v Sloveniji. 
Beograd 1952. — ZC VIII/1954 str. 
317—320. 510 
Skerl France: Obdelava NOB v zbor­
nikih 1954—1956. — ZC X—XI/1956 
—1957 str. 391—397. 5 Ц 
Skerl France: Osmorica Robottijevih 
talcev v luči Kozakove »Lesene 
žlice« in italijanskih aktov. — ZC 
XII—XIH/1958—1959 str. 285—292. 
Zusammenfassung: Acht Geisel des Gene­
ral Eobotti. 
ŠkerI France:* Problematičnost v Sa-
jetovi kritiki o knjigi »Počeci par­
tizanskog pokreta u Sloveniji« v 
Zgodovinskem časopisu 1956/57. — 
ZC XII—ХШ/1958-59 str. 293—312. 
513 
Skerl France:* Dokumenti ljudske re­
volucije v Sloveniji. Knjiga I. 
Ljubljana 1962. — ZC XVII/1963 
str: 294—301. 514 
ŠkerI France: Znanstveni institut. [S 
slikami.] — ZČ XIX—ХХ/1965— 
1966 str. 31—63. 515 
ŠkerI France: Prispevki k zgodovini 
razvoja nasprotnikov Osvobodilne 
fronte v letu 1941. — ZC XXI/1967 
str. 69—198. 516 
Résumé: Contribution a l 'histoire de 
l'évolution des adversaires du Front de 
libération en 1941. 
Skerl France: Drugi tržaški proces. 
— ZC XXV/1971 št. 1—2 str. 31— 
45. 517. 
Zusammenfassung: Der zweite Prozess von 
Triest. 
Ževart Milan: Narodnoosvobodilna 
vojna v Šaleški dolini. — ZC XXV/ 
1971 št. 1—2 str. 81—102. 518 
Zusammenfassung: Der Volksbefreiüngs-
kampf in Šaleška dolina. 
Žgarner Matija:* Rab — Živa priča 
»kulture in civilizacije« italijan­
skega okupatorja. Maribor 1953. — 
ZC XII-XIII/1958-1959 str. 3 5 6 -
357. 519 
Zgajnar Matija:* Franc Strle: Med 
proletarci. Ljubljana 1953. — ZC 
XII—XIII/1958—1959 str. 357—358. 
520 
2. Jugoslovanski narodi 
Ferenc Tone:* Jugoslavija — spome­
niki revolucije. Beograd 1968. 
Urednik Miloš Bajić (s sodelova­
njem članov uredniškega odbora 
in svetovalcev), Beograd, Saraje­
vo. — ZC XXIV/1970 št. 1—2 str. 
134—135. 521 
Klopčič France: Proti abstraktni po­
dobi naše zgodovine. O referatu 
Vlada Strugarja »Ustvaritev socia-
221 
listične Jugoslavije« na IV. kon­
gresu zgodovinarjev Jugoslavije 
novembra 1965 v Sarajevu. — ZC 
XXI/1967 str. 199—202. 522 
Mikuž Metod:* V. kongres Komunistič­
ne partije Jugoslavije. Ljubljana 
1948. — ZC V/1951 str. 402—403. 
523 
Mikuž Metod:* Edvard Kardelj, Pot 
nove Jugoslavije. Članki in govori 
iz narodnoosvobodilne borbe 1941 
—1945, Ljubljana 1946. — ZC V/ 
1951 str. 407—410. , 524 
Mikuž Metod:* Vladimr Dedijer; 
Dnevnik. L, II., III. Beograd 1945, 
1946, 1950. — ZC V/1951 str. 410— 
412. 525 
Mikuž Metod:* Leon Geršković, Doku­
menti o razvoju narodne vlasti. 
Beograd 1948. — ZC V/1951 str. 
419—422. 526 
Mikuž Metod:* Tomo Cubelić in Mi­
lovan Milostić, Pregled historije 
Narodnooslobodilačke borbe Jugo­
slavije. Zagreb 1952. — ZC VIII/ 
1954 str. 306—307. 52? 
Prunk Janko:* Julijana Vrčinac, Na­
ša najnovija istorija. (Pregled od 
1919 do 1945.) — ZC XXII/1968 št. 
3—4 str. 336—338. 528 
Škerl France:* Pregled zgodovine 
Zveze komunistov Jugoslavije. 
. Ljubljana 1963. — ZC XXI/1967 
str. 305—312. 529 
3. Ostali narodi 
Zorn Tone:* Otto Molden, Ruf des Ge­
wissens, Der österr. Freiheits­
kampf 1938—1945, 2. Auflage, 1958. 
— ZC XV/1961 str. 227. 530 
Zorn Tone:* Charles F. Delzell, Mus-
solini'Enemies. The Itajlian anti­
fascist resistence, New York 1961. 
— ZC XVII/1963 str. 293—294. 531 
Zorn Tone: Proces proti Aloisu Maier 
-Kaibitschu (od 14. X.—31. X. 1947). 
— ZC XIX—XX/1965—1966 str. 421 
-427. 532 
X. Posamezne zgodovinske panoge 
1. Slovenska gospodarska in socialna 
zgodovina 
a) Splošna slovenska gospodarska " • 
in socialna zgodovina 
Gestrin Ferdo: Gospodarstvo in druž­
ba na Slovenskem v 16. stoletju. 
(Oris razvoja.) — ZC XVI/1962 str. 
5-26. . 533 
Résumé: Économie et soceté en Slovénie 
au XVIe siècle. _ 
Gestrin Ferdo:* Josip Zontar, Locan 
Volbenk Schwarz. Prispevek k zgo-
dovini finančnega gospodarstva v 
dobi Friderika III. in Maksimilja-
na I. Loški razgledi 4, 1957. — Vil-
lach und der Südosten. Zur Ge­
schichte der wirtschaftlichen Be­
ziehungen Villachs und seiner Be­
wohner zur Kram, dem Küstenlan­
de und Kroatien bis zum Ende des 
16. Jahrhunderts. 900 Jahre Vil­
lach. Neue Beiträge zur Stadtge­
schichte. Villach 1960. — Nastanek, 
gospodarska in družbena proble­
matika policijskih redov prve po­
lovice 16. stoletja za dolnjeavstnj-
ske dežele s posebnim ozirom na 
slovenske pokrajine. Zgodovinski 
časopis 10—11. 1956—1957. — ZC 
XVI/1962 str. 256—259. 534 
Hauptmann Ljudmil: Razvoj družab­
nih razmer v Radovljiškem kotu 
do krize petnajstega stoletja. [S 
sliko.] - ZC VI-VII/1952-1953 
str. 270—284. 535 
Zusammenfassung: Die Entwicklung der 
gesellschaftlichen Verhältnisse im Kad-
mannsdorfer Winkel bis zur Krise des 
fünfzehnten Jahrhunderts. v 
Šorn Jože:* Toussaint Hočevar, 
The structure of the Slovenian 
economy, 1848—1963. , New York 
1965 (Studia Slovenica, V). — ZC 
XXII/1968 št. 1—2 str. 153—155. 536 
b) Razvoj prebivalstva, štetja in po­
pisi; razvoj priimkov 
Andrejka Rudolf: Pfeifer-Pišec. — 
ZC II—III/1948—1949 str. 152—156. 
53? 
Kratkoe soderžanie: Pfeifer-Pišec. 
Résumé: Pfeifer-Pišec. 
Grafenauer Bogo:* Statistika o Julij­
ski krajini. - ZC 1/1947 str. 192-
195. , 538 
Valenčič Vlado: Štetje prebivalstva 
leta 1754 v predjožefinski ljub­
ljanski škofiji in njegovi rezulta­
ti. — ZC XVI/1962 str. 27—54. 539 
Zusammenfassung: Die Volkszählung des 
Jahres 1754 im vorjosephinischen Bistum 
Ljubljana und ihre Ergebnisse. 
Valenčič Vlado: Starostna in družbe­
na struktura prebivalstva v pred­
jožefinski ljubljanski škofiji po 
štetju leta 1754. - ZC XVII/1963 
str. 127—154. 540 
222 
Zusammenfassung: Altertums- u n d ' G e s e l -
_ scbaftsstruktur der . Bevölkerung im vor-
josephinischen Bistum Ljubljana nach der 
_ Volkszählung d. J. 1754. 
Vilfan Sergij: Davčni privolitvi 
Kranjske za leti 1523 in 1527 in 
popis prebivalstva gospodstva Gra­
dac iz teh let. — ZC XIX—XX/1965 
—1966 str. 219—233. 541 
Zusammenfassung: Die krainischen 
Steuerbewilligungen für die Jahre 1523 und 
1527 und die Bevölkerungsverzeichnisse 
der Herrschaft Gradac aus diesen Jahren. 
c) Zgodovina davkov 
Vilfan Sergij: Zgodovina neposrednih 
davkov in arestnega postopka v 
srednjeveški Ljubljani. (Ob Hen-
rikovem privilegiju iz leta 1320.) 
I — ZC VI—VII/1952—1953 str. 417— 
442. 542 
Zusammenfassung: Geschichte der direkten 
Steuern und des Arrestverfahrens im 
mittelalterlichen Ljubljana (Heinrichs 
Privilegium vom Jahre 1320). 
6)' Kolonizacijska zgodovina 
Blaznik Pavle:* Kos Milko, O starejši 
slovanski kolonizaciji v Istri. Slo­
venska akademija znanosti in u-
metnosti;' razred za zgodovino in 
družbene yede; Razprave I. Ljub­
ljana 1950. — ZC V/1951 str. 367^ 
369. 543 
Blaznik Pavle:* Svetozar Ilešič, Siste­
mi poljske razdelitve na Sloven­
skem. Slovenska akademija zna­
nosti in umetnosti; razred za pri­
rodoslovne in medicinske vede; In­
štitut za geografijo. Dela 2. Ljub­
ljana 1950. — ZC V/1951 str. 369— 
372. 544 
Blaznik Pavle: Doneski k historični 
topografiji ljubljanske okolice. — 
ZC VI—VII/1952—1953 str. 391— 
397. 545 
Zusammenfassung: Beiträge zur histori­
schen Topographie der Umgebung von 
Ljubljana. 
Blaznik Pavle: Freisinška županija 
Dovje. — ZC IX/1955 str. 7—25.546 
Résumé: La communauté de lieu (županija) 
Dovje. 
Blaznik Pavle:* S. Ilešič, Die Flur­
formen Sloweniens im Lichte der 
europäischen Flurforschung. Mün­
chener Geographische Hefte, Heft 
16, Materialen zur Agrargeogra-
phie V, 1959. — ZC XIV/1960 str. 
264—266. 547 
Blaznik Pavle:* G. d a u e r t , Siedlung 
und Wirtschaft im oberen Sawege-
biet (Nordwestslowenien) während 
des 16. Jahrhunderts und heute. 
Südostforschung XVI, München 
1957, str. 388—426. — ZC XIV/1960 
str. 266. , 548 
Gestrin Ferdo: Gospodarska in social­
na struktura gornjegrajske posesti 
po urbarju leta 1426. [Z zemljevi­
dom.] — ZC VI—VII/1952—1953 str. 
473—514. 549 
Résumé: Tableau économique et social du 
domaine de Gornji grad d'après le terr ier 
de Ц26. 
Kos Milko: Odnosi med kolonizacijo 
in oblikovanjem narodnostnih in 
etničnih meja. — ZC IX/1955 str. 
140—145. . 550 
Kos Milko: K slovenski naselitvi na 
vzhodnem Tirolskem in Zgornjem 
Koroškem. — ZC XIV/1960 str. 179 
—186. 551 
Kos Milko: Haloze po ptujskih urbar­
jih iz 15. stoletja. — ZC XIV/1960 
str. 187—193. 552 
Kos Milko: Doneski k historični to­
pografiji Kranjske v srednjem ve­
ku. — ZC XIX—XX/1965—1966 str. 
139—147. 553 
Zusammenfassung: Beiträge zur histori­
schen Topographie von Krain im Mittel-
alter. 
Ramovš Fran: Iz slovenske toponoma­
stike. — ZC VI/VII/1952—1953 str. 
154—158. 554 
Zusammenfassung: Aus .der slowenischen 
Toponomastik. 
Vilfan Sergij:* Pavle Blaznik, Kolo­
nizacija in kmetsko podložništvo 
na Sorskem polju. Zemljiška go­
spodarstva na Besniškem Ozemlju. 
Razprave SAZU, Razred za zgodo­
vinske in družbene vede, II. Ljub­
ljana 1953, str. 139—242, 243—276. 
— ZC Vni/1954 str. 269—276. 555 
Voje Ignacij: Kajžarstvo v logaškem 
gospostvu. — ZC VI—VII/1952— 
1953 str. 650—662. 556 
Résumé: Cotters in the Manorial Estate 
of Logatec. 
t 
d) Zgodovina mest 
Blaznik Pavle: K problemu nastanka 
Škofje Loke in njenega notranje­
ga razvoja v srednjem veku. — ZC 
XIX—XX/1965—1966 str. 153—160. 
557 
Zusammenfassung: Zur Frage der Eht*-
stehung der Stadt Skofjä Loka und ihrer 
inneren Entwicklung im Mittelalter. 
Gestrin Ferdo: Doneski k zgodovini 
Ljubljane v srednjem veku. — ZC 
V/1951 str. 192—209. 558 
223 
Résumé: -Contributions à l'histoire de la 
ville de Ljubljana, au moyen age. 
Grafenauer Bogo: Ptuj v srednjem 
veku. [S slikami.] — ZC XXIV/1970 . 
št. ' 3—4 str. 157—175. 559 
Zusammenfassung: Ptuj (Pettau) im Mittel-
alter. 
Kos Milko: O izvoru prebivalcev 
Ljubljane v srednjem veku. — ZC 
X—XI/1956—1957 str. 7—31. 560 
Résumé: Les origines de la population 
médiévale de Ljubljana. 
Zwitter Fran: K predzgodovini mest 
in meščanstva na starokarantan-
skih tleh. — ZC VI—VII/1952—1953 
str. 218—245. 561 
Zusammenfassung: Zur Vorgeschichte der 
Städte, und des Bürgertums auf altkaranta-
nischen Boden. 
e) Zgodovina poljedelstva, kmetijstva 
in planinskega gospodarstva ter 
socialni problemi na vasi 
Britovšek Marjan: Uvajanje novih 
kultur na Kranjskem v drugi po­
lovici 18. in v prvi polovici 19. Sto­
letja. — ZC XII—XIII/1958—1959 
str. 111—149. i 562 
Zusammenfassung: Die Einführung der 
neueren Kulturpflanzen in Kram in der 
zweiten Hälfte des 18. und in der ersten 
Hälfte des 19. Jahrhunderts. 
Janša Olga: Agrarna reforma v Slo­
veniji med obema vojnama. —• ZC 
XVIII/1964 str. 173—189. . 563 
Novak Vilko:* E. Moór, Die Ausbil­
dung der Betriebsform der ungari­
schen Landwirtschaft im Lichte,1 
der slawischen Lehnwörter. Pos. 
odtis iz Studia Slavica Academiae 
scientiarum Hungaricae II, Buda­
pest, 1956, 31—117. — ZC XIV/1960 
str. 262—264. 564 
Polec Janko:* Walther Fresacher, Der 
Bauer in Kärnten. IL Teil. Das 
Freistiftrecht. Klagenfurt 1952. — 
ZC VIII/1954 str. 286—294. 565 
Vilfan Sergij:* Walther Fresacher, 
Der Bauer in Kärnten, Ш. Teil: 
Das Kaufrecht. Archiv für vater­
ländische Geschichte und Topo­
graphie, 43. und 44. Band, Klagen­
furt 1955. — ZC X—XI/1956—1957 
str. 354—367. 566 
f) Zgodovina obrti, manufaktur, 
industrije in rudarstva na Slovenskem 
Baš Franjo: Iz, zgodovine hiše v Kropi 
(Prispevek za podobo delavskih 
stanovanjskih razmer v zgodnji 
kapitalistični dobi.) [S slikami.] — 
ZC VI—VII/1952—1953 str. 619— 
649. 56? 
Zusammenfassung: Aus der Geschichte des 
Wohnhauses in Kropa. (Beitrag zur Ge­
schichte der Arbeiterwohnungen im Zeitalter 
des Frühkapitalismus). 
Baš Franjo. Wiessner Hermann, Ge­
schichte des Kärntner Bergbaues. 
I. Geschichte des Edelmetallberg­
baues. Archiv für vaterländische 
Geschichte und Topographie. 32. 
Bd., Klagenfurt 1950. — IL Ge­
schichte des Kärtner Buntmetall­
bergbaues mit besonderer Berück­
sichtigung des Blei- und Zinkberg­
baues. Archiv . . . 36./37. Bd. Klagen­
furt 1951. — III. Kärtner Eisen. 
Archiv , . . 41./42. Bd< Klagenfurt 
.1953. — ZC Vin/1954 str. 266— 
268. ' 568 
Kresal France: Ekspanzija Mautner-
jevega tekstilnega koncema na 
Slovensko. — ZC XIX—XX/1965— 
1966 str. 355—363. 569 
Kresal France:* Katarina Kobe-Ar-
zenšek, Prvi tekstilni industrijski 
obrati na Slovenskem. Publikacije 
Tehniškega muzeja Slovenije, 
Ljubljana 1968. — ZC XXIII/1969 
št. 1—2 str. 167. ' ' 570 
Kresal France:* Miroslav Kokolj: 
Vevški papirničarji v boju za svo­
je pravice 1842—1945. Ljubljana 
1970. — ZC XXV/1971 št. 1—2 str. 
134—139. 571 
Natek Milan: Vpliv industrializacije 
na agrarno pokrajino v Velenjski 
kotlini. — ZC XXV/1971 št.. 3—4 str. 
251—270. - ,572 
Zusammenfassung: Die Einflüsse der Indu­
strialisierung auf die landwirtschaftliche 
Struktur des Beckens von Velenje. 
Schmidt Vlädo: Doneski k problemu 
otroškega dela v začetkih kapita­
lističnega razvoja na Slovenskem. 
— ZC X—XI/1956—1957 str. 122— 
153. 573 
Résumé: Contributions au problème du 
travail des enfants au début de l 'époque 
capitaliste en Slovénie. 
Slokar Ivan: Nekaj dodatkov k zgo-
dovini mlinov za papir na Sloven-
skem. — ZC X—XI/1956—1957 str. 
295—298. 574 
v Zusammenfassung: Einige Beiträge zur Ge-
schichte der Papiermühlen in Slovenien. 
Glej številki 580, 582. 
Slokar Ivan: Zadružni nagibi pri ce-
hovskih rokodelcih in prva obrt-
niška zadruga v Ljubljani. — ZC 
XII—ХШ/1958—1959 str. 260—266: 
575 
224 
Zusammenfassung: Die Genossenschaft­
lichen Neigungen bei den Zunftgewerbs-
leuten und die erste Gewerbegenossen­
schaft in Ljubljana. 
Slokar Ivan: Delovne norme pri ljub­
ljanskih rokodelcih ob koncu 16. 
Stoletja. — ZČ XIV/1960 str. 193— 
195. 576 
Slokar Ivan: Koliko let je poslovala 
prva rokodelska zadruga v Ljub­
ljani. — ZČ XIV/1960 str. 195— 
196. 57? 
Slokar Ivan: Ljubljanska suknarna. 
' Prvo razdobje od leta 1724 do leta 
1747. (Stanovska suknarna v krem-
pljih finančnih mogotcev in špe­
kulantov). — ZČ XVI/1962 str. 55— 
79. ' 578 
Zusammenfassung: Laibacher Tuchfabrik. 
Die Tuchfabrik in Selo bei Ljubljana, 
betrachtet vom Standpunkte ihrer Aus­
beutung durch kapitalistische Magnaten. 
Šorn Jože: Začetki suknarne kranj­
skih deželnih stanov. (Odlomek iz 
našega zgodnjega kapitalizma). — 
ZČ VI—VII/1952—1953 str. 663— 
685. 579 
Résumé: Les débuts de la draperie des 
états provinciaux de Carniole. 
Šorn Jože: Starejši mlini za papir na 
Slovenskem. [S slikami.] — ZČ 
VIII/1954 str. 87—117. 580 
Résumé: Les anciennes papeteries de la 
Slovénie'. 
Šorn Jože: Ljubljanska suknarna. [S 
slikami.] — ŽČ IX/1955 str. 62— 
87. 581 
Résumé: La fabrique de draps de Ljub­
ljana. 
Šorn Jože: Dodatek k starejšim mli­
nom za papir na Slovenskem. — ZČ 
IX/1955 str. 189—192. 582 
Summary: A supplement to »older paper 
mills in Slovenia«. 
Šorn Jože: Še o mlinih za papir na 
Slovenskem. — ZČ XII—XIII/1958 
— 1959 str. 266—272. 583 
Zusammenfassung: Noch einmal über die 
Papiermühlen in Slowenien. 
Glej številke 5F4, 580, 582. 
Šorn Jože:* Josip Žontar, Svilogojstvo 
in svilarstvo na Slovenskem od 16. 
do 20. stoletja. Ljubljana 1957. 
Slovenska akademija znanosti in 
umetnosti, Razred za zgodovinske 
in družbene vede, Dela 11. — ZČ. 
XII—XIII/1958—1959 str. 345—347. 
~_ - 584 
• Šorn Jože:* Ivan Mohorič, Industriali­
zacija Mežiške doline. Maribor 
1954. — ZČ XII—ХШ/1958—1959 
str. 547—351. 585 
Šorn Jože:* Janko Orožen, Zgodovina 
Trbovelj, Hrastnika in Dola, I. Od 
početka do 1918. V Trbovljah 1958. 
— ZČ XII—XIII/1958—1959 str. 
351—354. 586 
Šorn Jože:* Kärntens gewerbliche 
Wirtschaft von der Vorzeit bis zur 
Gegenwart. Klagenfurt 1953. — ZČ 
XIV/1960 str. .241—242. « 587 
Šorn Jože:* Publikacije Tehniškega 
muzeja Slovenije. — ZČ XIV/1960 
str. 271—274. 588 
Šorn Jože:* Ivan Slokar, Zgodovina 
solitrarn in smodnišnic v Ljubljani 
in njeni okolici. (Kronika, IX., 
1961, str. 110—113). — ZČ XVI/1962 
str. 261—262. 589 
' Šorn Jože:* Ivan Slokar, Začetki ke­
mične industrije v Ljubljani in 
njeni okolici. (Kronika X, 1962, 
30—35.) — ZČ XVÏ/1962 str. 262— 
264. 590 
Šorn Jože:* Ivan Mohorič, Bombažna 
predilnica in tkalnica v Tržiču. 
Nastanek, razvoj in delo 1885— 
1960. Tržič. 1960. (Zgodovina obrti 
in industrije v Tržiču, II. knjiga.) 
— ZČ XVIÏI/1963 str. 280—282. 591 
Šorn Jože:* France Kresal, Razvoj 
Predilnice Litija. Litija 1961. — 
ZČ XVII/1963 str. 283—287. ' 592 
Šorn Jože: Premogovništvo na sloven­
skem ozemlju do sredine 19. sto­
letja. [S slikami.] — ZČ XVIII/1964 
str. 7—74. 593 
Zusammenfassung: Kohlenbergbau im slo­
wenischen Gebiete bis zur Mitte des 19. 
Jahrhunderts. 
Šorn Jože: Izumiteljstvo na Sloven­
skem narodnostnem ozemlju v 
predmarčni dobi. — ZČ XIX—XX/ 
1965—1966 str. 255—262. 594 
Šorn Jože:* Franc Minafik, Pohorske 
steklarne, Maribor 1966. — ZČ 
XXI/1967 str. 299—300. 595 
Šorn Jože:* Publikacije Tehniškega 
muzeja Slovenije. — ZČ XXI/1967 
str. 295—298. 596 
Šorn Jože:* Naši znameniti tehniki. 
Ljubljana, 1966. — ZČ XXI/1967 
str. 298—299. 597 
Šorn • Jože:* Igor Vrišer, Rudarska 
mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. 
Ljubljana 1963. — ZČ XXI/1967 str. 
300—302. 598 
Šorn Jože:* Beiträge zur Geschichte 
der. Industrialisierung des Siid-
-ostalpenraumes im 19. Jahrhundert. 
Graz 1970 (Forschungen zur ge­
schichtlichen Landeskunde der 
15 Zgodovinski časopis 225 
Steiermark, XXIV. Band). — ZC 
XXIV/1970 št. 3—4 str. 309—310. 
599 
Šorn Jože:* Ivan Mohorič, Dva tisoč 
let železarstva na Gorenjskem. 
Prva knjiga: Doba samoniklega 
železarstva. Od pradob' do ugasnit­
ve plavžev in opustitve rudarjenja 
na Karavankah. Ljubljana 1969. — 
Druga knjiga: Boji za obstoj — 
do samoupravljanja. Vzpon žele­
zarne, razsulo in obnova. Ljublja­
na 1970. (Ob 100-letnici železarne 
na Jesenicah.) — ZC XXV/1971 št. 
1—2 str. 151—157. 600 
Šorn Jože: Naše zgodovinopisje o ru­
darstvu in fužinarstvu na Sloven­
skem. — ZC XXV/1971 št. 3—4 str. 
279—290. 601 
Verbič Marija: Idrijski delavec v 16. 
stoletju. — ZC VI—VII/1952—1953 
str. 531—551. 602 
Résumé: L'ouvirier de Idrija au 16e 
siècle. 
- g) Zgodovina trgovine in prometa 
Golia Ludovik Modest: Razvoj cest-
nega omrežja na Kranjskem in 
Primorskem v 16. in 17. stoletju. 
— ZC VI—VII/1952—1953 str. 612— 
618. 603 
Résumé: Laying out of streets in Carr i -
ola and Littoral in the 16th and 17th 
centuries. 
Gestrin Ferdo: O nameravani trgov-
ski poti iz Ancone in Pesara v Ita-
liji na Nizozemsko prek Ljubljane 
za Ferdinanda I. — ZC XXI/1967 
str. 202—204. 604 
Šorn Jože:* Josip Zontar, Zapora pro-
ti kugi v Karavankah v 1. 1713— 
1716. Prispevek k zgodovini bla-
govnega prometa in organizacije 
trgovine na Slovenskem v 18. sto-
letju. Knjižnica Muzejskega dru-
štva v Tržiču, I (Priloga »Tržiškega 
vestnika« VI, 1957, št. 11). Tržič 
1957. — ZC XIV/1960 str. 270—271. 
605 
Šorn Jože:* Martin Riedlinger, Das 
Journal des österreichischen 
Lloyd, seine Stellung zur Re­
gierung. Disser tat ion. . . an der 
phil. Fak. der Universität Wien. 
Wien 1948. — ZC XVIII/1964 str. 
300—302. 606 
Šorn Jože:* Ivan Mohorič, Zgodovina 
železnic na Slovenskem. Ljublja­
na 1968. — ZC XXJI/1968 št. 3—4 
str. 335. 607 
Šorn Jože: Delovanje komerčnih kon-
sesov. — ZC XXIV/1970 št. 1—2 str. 
1—20. 608 
Zusammenfassung: Das Wirken von 
Komme rzkonsessen. 
Šorn Jože:* Miroslav Pahor, Sto let 
slovenskega ladjarstva 1841—1941. 
Piran, 1969 (Priloga I. »Informator­
ja« 3/69 — glasila delovne skup­
nosti Splošne plovbe, Piran). — ZC 
XXIV/1970 št. 1—2 str. 126—128. 
609 
Šorn Jože: Trgovina in rudarstvo v 
naših disertacijah. — ZC XXV/1971 
str. 311—314. -, 610 
2. Gospodarska in socialna zgodovina 
jugoslovanskih narodov 
Grafenauer Bogo:* Josip Bösendorf er, 
Agrarni odnosi u Slavoniji. Zagreb 
1950. — ZC V/1951 str. 378—379. 
611 
Lučić Josip: Agrarno-proizvodni od­
nosi u okolici Dubrovnika (do po­
lovine XIV. stoljeća). — ZC XXII/ 
1968 št. 1—2 str. 61—96. 612 
Zusammenfassung: Agrarwirtschaftliche 
Verhältnisse in der Umgebung von Dubrov­
nik (bis z. M. d. XIV. Jhdts.) 
Sindik Ilija: Verige, tesnac u Boki 
Kotorskoj. — ZC VI—VII/1952— 
1953 str. 515—521. 613 
Résumé: »Verige« (Chains). 
Šorn Jože: Jugoslovanska industrija 
papirja do osvoboditve. [Z zemlje­
vidi.] — ZC XII—XIII/1958—1959 
str. 151—241. 614 
Zusammenfassung: Die jugoslawische 
Papierindustrie bis zur Befreiung i. J.1945. 
Šorn Jože:* Andrija Ljubomir Lisac, 
Razvoj industrije papirja u Zag­
rebu. Zagreb 1961. — ZC XV/1961 
str. 226—227. 615 
Šorn Jože:* Vasilije Simić, Razvoj 
ugljenokopa i ugljarske privrede 
u Srbiji. Beograd 1958. Srpska 
Akademija Nauka, knjiga 300. — 
ZC XVI/1962 str. 264—265. 616 
Šorn Jože:* Tri disertacije o geograf­
ski zgodovini, Stevan Mezei, Raz-
- vitak industrije u Bačkoj do prvog 
svetskog rata (1961). Kemal Hrelja, 
Industrija Bosne i Hercegovine do 
kraja prvog svetskog rata. Beograd 
1961 (Ekonomska biblioteka, 15). 
Mirčeta Đurović, Trgovački kapi­
tal u Crnoj gori u drugoj polovini 
XIX i početkom XX vijeka. Ce-
tinje 1958. — ZĆ XVIII/1964 str. 
302—304. ' 617 
226 
Voje Ignac: Brskovo in vrednost sre­
bra v stednjem veku. — ZČ X—XI/ 
1956—1957 str. 285—295. 618 
Summary: Brskovo and the value of the 
silver during the middle ages. 
Voje Ignacij:* Desanka Kovačević, 
Trgovina u srednjovekovnoj Bosni. 
, Naučno društvo NR Bosne i Herce­
govine, Djela, knjiga XVIII, odje­
ljenje istorijsko-filoloških nauka, 
knjiga 13, Sarajevo 1961. — ZČ 
XVIII/1964 str. 268—277. 619 
Voje Ignacij: Sukno iz Hercegnove-
ga. — ZČ XIX—ХХ/1965—1966 str. 
181—185. 620 
Zusammenfassung: Das Tuch aus Нег-
cegnovi. 
3. Gospodarska in socialna zgodovina» 
ostalih narodov 
Gestrin Ferdo:* The Cambridge Eco­
nomic History of Europe III.: Eco­
nomic Organization and Policies 
in the Middle Ages. Edited by M. 
M. Postan — E. E. Rich — E. Miller. 
Cambridge 1963. — ZČ XXI/1967 
str. 286—289. 621 
Otorepec Božo:* Fritz Popelka, 
Schriftdenkmäler des steierischen , 
Gewerbes. Graz 1950.-— ZČ Vili/ 
1954 str. 264—266. 622 
Pleterski Janko:* Pavla Horskâ-Vrbo-
vâ, Kapitalistička industrializace 
a stredoevropskâ společnost. Pri­
spevek ke studiu formovâni tzv 
prûmyslové společnosti. Acedemia, 
Praha 1970. — ZČ XXV/1971 št. 
1-̂ 2 str. 159—160. 623 
Šorn Jože:* Arnošt Klima. Manufak­
turni obdobi v Čechach. Praha 1955. 
— ZČ XIV/1960 str. 269—271. 624 
Šorn Jože:* Richard M. Allesch, Arse­
nik, seine Geschichte in Öster­
reich. Klagenfurt 1959 (Archiv für 
vaterländische Geschichte und 
Topographie, 54. Band). — ZČ 
XV/1961 str. 223—224. 625 
Šorn Jože:* Alois Brusatti, JJnter-
nehmensfinanzierung und Privat­
kredit im österreichischen Vor­
märz. Wien 1960. (Mitteilungen des 
"österreichischen Staatsarchivs, 13. 
""Band.) — ZČ XV/1961 str. 224—225. 
626 
Šorn Jože:* PapiergeschÀchte. Zeit-
schrift der Forschungsstelle Pa-
piergeschichte im Mainz. Darm-
stadt 1951. — ZČ XVII/1963 s'tr. 
305—3Ò7. 62?, 
Šorn Jože:* Wilhelm Treue, Wirt-
schaftsgeschichte der Neuzeit — 
Im Zeitalter der Industriellen Re-
volution 1700 bis 1960. Stuttgart 
1967 (Kröner Taschenausgabe, 
Band 208). — ZČ XXI/1967 str. 294 
—295. 628 
Šorn Jože:* Toussaint Hočevar, The 
Portorož Conference: A plea for 
liberalization of trade in the Da-
nubian area, Volume 1, 1967. — 
ZČ XXH/1968 št. 3—4 str. 336. 629 
Šorn Jože:* Ein Jahrhundert Cre-
ditanstalt-Bankvefein. Wien 1957. 
— ZČ XV/1961 str. 225—226. 630 
Šorn Jože:* Alois Brusatti, öster­
reichische Wirtschaftspolitik vom 
Josephinismus zum Ständestaat. 
Wien 1965. (Institut für ange­
wendete Sozial- und Wirtschafts­
forschung, Schriftenreihe, Heft 7). 
— ZČ XXHI/1969 št. 1—2 str. 171— 
172. 631 
Šorn Jože:* Eduard März, öster­
reichische Industrie- und Bank­
politik in der Zeit Franz Josephs 
I. Am Beispiel der k. k. priv. 
österreichischen Credit-Anstalt 
für Handel und Gewerbe. Wien-
Frankfurt-Zürich 1968. — ZČ 
XXIV/1970 št. 1—2 str. 125. . 632 
Tadić Jorjo: Ekonomsko jedinstvo 
Balkana i Sredozemlje u XVI ve­
ku. — ZČ XIX—ХХ/1965—1966 str. 
197—204. • 633 
Žontar Josip:* L. Beutin, D e r wirt­
schaftliche Niedergang Venedigs 
im 16. und 17. Jahrhundert. Hansi­
sche Geschich,tsblätter, 76, I. 1958. 
— ZČ XIV/1960 str. 266—269. 634 
4. Pravna in upravna zgodovina 
Goršič France: O rodbinski zadrugi 
kot izrazoslovnem problemu. — ZČ 
XVI/1962 str. 209—211. 635 
Polec Janko: »Župan« in »občina« v 
novejšem slovenskem izrazoslov­
ju. — ZC V/1951 str. 222—234. 636 
Résumé: >2upan« (maire) et »občina« " 
(commune) dans la terminilogie slovène 
moderne. 
Polec Janko: Uvedba občin na Kranj­
skem 1. 1849/1850. — ZČ VI—VII/ 
1952—1953 str. 686—732. 63? 
Zusammenfassung: Die Einführung des 
Gemeindewesens in Krain 1849/18Ж 
Valenčič Vlado: O ženitni svobodi in 
njenih omejitvah od fevdalizma do 
15* 227 
liberalizma. — ZC XXII/1968 št. 
. 3^-4 str. 225—260. 638 
Zusammenfassung : Verehelichungsf reiheit 
und ihre Beschränkungen zwischen Feuda-
lismus und Liberalismus. 
Voje Ignacij: Knjige zadolžnic, po-
sebna notarska serija dubrovni-
škega arhiva. — ZC XXII/1968 št. 
3—4 str. 207—223. - 639 
Zusammenfassung: Die Bücher der Ver-
schuldigungsbriefe (debita notariae) im 
Notarialarehivi in Dubrovnik (Ragusa). 
Žontar Josip: Ob šeststoletnici Duša-
novega zakonika. — ZC V/1951 str. 
209—214. 640 
Résumé: Le sixième centenaire du Code 
Dušan. 
Žontar Josip: Kranjski sodni red za 
deželska sodišča iz leta 1535. — ZC 
VI—VII/1952—1953 str. 566—587. 
641 
Summary: Carniolian court-orde;r of the 
country courts of the year 1535. 
Žontar Jože: Posebno sodišče za kmet­
ske podložnike, njihove pritožbe 
ter poskusi regulacij podložniške-
ga položaja v terezijanski dobi 
na Kranjskem. — ZC IX/1955 str. 
87—106. 642 
Zusammenfassung: Sondergericht für Unter­
tanenbeschwerden und Versuche zur Regu­
lierung des Untertänigkeitsverhältnisses in 
Krain im Zeitalter Maria Theresias. 
Žontar Josip: Nastanek, gospodarska 
in družbena problematika policij­
skih redov prve polovice 16. stoletja 
za dolnjeavstrijske dežele s po­
sebnim ozirom na slovenske po­
krajine. — ZC X—XI/1956—1957 
str. 32—121. 643 
Zusammenfassung: Entstehung, wirtschaft­
liche und soziale Problematik der Polizei­
ordnungen für die niederösterreichischen 
Lande aus der ersten Hälfte des 16. Jahr­
hunderts mit besonderer Rücksicht auf die 
slowenischen Gebiete. 
Žontar Josip:* Gaetano Perusini, Vita 
di popolo in Friuli. Patti agrari e 
consuetudini tradizionali. Biblio­
teca di »Lares«, voi. Vili., Firen* 
ze 1961. — ZC XXI/1967 str. 293— 
294. 644 
5. Cerkvena zgodovina 
' Gestrin Ferdo:* M. Ostravsky, Beiträ­
ge zur Kirchengeschichte im Pa­
triarchate Aquileia, Kärntner Mu­
seumsschriften 30 (geleitet von G. 
. Moro), Klagenfurt 1965. — ZC 
XXII/1968 št. 1—2 str. 151—152. 645 
Miklavčič Maks:* Rudolf Egger, Der 
heilige Hermagoras. Eine kriti­
sche Untersuchung. (Posebni odtis 
iz Carinthie I, 1947 in 1948.) Celo­
vec 1948. — ZC V/1951-str. 330— 
333. 646 
Miklavčič Maks:* Jovan Radonić, 
Rimska kurija i južnoslovenske 
zemlje od XVI do XIX veka. Po­
sebna izdanja Srpske akademije 
nauka 155. (Odelenje društv. na­
uka, Nova serija, knjiga 3.) Beo­
grad 1950. — ZC V/1951 str. 382— 
385. 647 
6. Zgodovina šolstva in pedagogike 
Gestrin Ferdo:* Dr. Vlado Schmidt, 
Pedagoško delo protestantov na 
Slovenskem v XVI. stoletju. Peda­
goški tisk, zvezek 6. Ljubljana 
- ' 1952. — ZC VIII/1954 str. 285—286. 
648 
Gestrin Ferdo:* V. Schmidt, Zgodo­
vina šolstva in pedagogike na Slo­
venskem. I. del. Ljubljana 1963. 
— ZC XVII/1963. str. 276—278. 649 
Gestrin Ferdo:* V. Schmidt, Zgodovi­
na šolstva in pedagogike na Slo­
venskem, 2. del (1805—1848). Ljub­
ljana 1964. — ZC XVIII/1964 str. 
278—280. 650 
Gestrin Ferdo:* V. Schmidt, Zgodo vi-
. na šolstva in pedagogike na Slo­
venskem, III. del, Ljubljana 1966. 
— ZČ XXI/1967 str. 302—304. 651 
Gestrin Ferdo:* Osnovna šola na Slo­
venskem 1869—1969. Uredili dr. 
Vlado Schmidt, dr. Vasilij Melik 
in France Ostanek. Ljubljana 1970. 
— ZC XXV/1971str. 141—143. 652 
Grafenauer Ivan: Stolica za slovenski 
jezik na ljubljanskem liceju in 
Slomškovi tečaji v celovškem se­
menišču. — ZC XII—XIII/1958— 
1959 str, 272—285. 653 
Zusammenfassung: Der Lehrstuhl der slo­
wenischen Sprache am Lyzeum in Ljub­
ljana und Slomšeks slowenische Lehrkurse 
im Klagenfurter Priester-seminar. 
Janša Olga:* Zbornik za historiju 
• školstva i prosvjete, I, II, III. Za­
greb 1964, 1965, 1967. — ZC XXIII/ 
196'9 št. 3—4 str. 313—316. 654 
Schmidt Vlado: A. Linhart kot okrož­
ni šolski nadzornik. — ZC VIH/ 
1954 str. 143—154. 655 
Résumé: Linhart- inspecteur scolaire de 
district. 
Slokar.Ivan: Zgodovina obrtnega šol­
stva v Ljubljani do leta 1860. — 
ZC XVII/1963 str. 196—218. 656 
Stelè-Pivec Melitta:* Geschichte der 
Technischen Hochschule in Wien. 
228 
i 
Nach neugefundenem Aktenmate-
rial bearbeitet von H[edwig] Gol-
lob. Wien 1964. — ZC XVIÏI/1964 
• str. 280—281. 657 
7. Umetnostna in glasbena zgodovina 
Cevc Emilijan: Nova umetnostnozgo-
dovinska odkritja v Ptuju. [S sli-
ko.] — ZČ VI—VII/1952—1953 str. 
301—329. 658 
Résumé: Quelques découvertes récentes de 
monuments artistiques à Ptuj . 
Cvetko Dragotin: Značilnosti in re­
zultati slovenskega glasbenega de­
la v letu 1848. — ZC XIX—XX/1965 
—1966 str. 263—274. 659 
Zusammenfassung: Die Musik bei den Slo­
wenen im Jahre 1848. 
8. Narodopisje 
Baš Franjo:* Narodopisje Slovencev I. 
S sodelovanjem A. Breznika, Iv. 
Grafenauerja, Fr. Kotnika, Fr. Ma-
rolta, B. Orla in S. Vilfana priredil 
Rajko Ložar. Ljubljana 1944. II. 
Uredila Ivan Grafenauer in Boris 
Orel, Ljubljana 1952. — ZČ VIII/ 
1954 str. 230—232. 660 
Grafenauer Ivan: Slovenska pripoved­
ka o ujetem divjem možu. — ZC 
VI—VII/1952—1953. str. 124—153. 
661 
Zusammenfassung: Die Sage von gefan­
genen Wilden Mann (Waldmann) 
Grafenauer Ivan: Dostavek k »Slo­
venskim pripovedkam o ujetem 
divjem možu«. — ZČ VIII/1954 str. 
130—133. 662 
Zusammenfassung: Ein neuer Beitrag zu 
der »Sage vom gefangenen wilden Manne 
(Waldmann), , 
Sedivy Jan:* Volksmusik Südosteuro­
pas. Beiträge zur Volkskunde und 
Musikwissenschaft anlässlich der 
I. Balkanologentagung in Graz 
1964. Herausgegeben und redigiert 
, von W. Wünsch. — Südosteuropa-
Schriften 7. Band. München 1966. 
— ZC XXI/1967 str. 292—293. 663 
naukama. — ZC VI—VII/1952— 
1953 str. 820—826. 665 
Summaryi Economic history and its place 
among economic and historical sciences. 
Bičanić Rudolf: Još jedna^riječ o eko­
nomskoj povjesti. — ZC IX/1955 
str. 197—199. 666 
Giej odgovor številka 676. 
Grafenauer Bogo: Problemi in nalo­
ge slovenskega zgodovinopisja v 
našem času. — ZC 1/1947 str. 11—30. ' 
66? 
Kratkoe soderžanie: Problemy i zadaci 
slovenskoj istofiografiji u naše' vremja. 
Résumé: Problèmes et tâches de l'histori-
ographie Slovène à notre époque. 
Grafenauer Bogo: O arheologiji in 
zgodovini. — ZC V/1951 Str. 163— 
- 174. 668 
Summary:1 On archaeology and history. 
Klopčič France: Nekatere hibe naše-
f a zgodovinopisja. — ZC XXI1/ 968 št. 1—2 str. 107—115. 669 
Korošec Josip: Arheologija in neka­
tere njene naloge. — ZC IV/1950 
str. 5—22. 670 
Summary: Archaeology and some of its 
taskSi 
Kos Milko: O nekaterih nalogah slo­
venskega zgodovinopisja.'' — ZC II 
—111/1948—1949 str. 135—143. 671 
Kratkoe soderžanie: O nekotoryh zadačah 
slovensko! istoriografii. 
Summary: Some tasks öf the Slovene 
historiography. 
Stelè France: Umetnostna zgodovina 
— zgodovinska stroka. — ZČ VI— 
VII/1952—1953 str. 802—819. 672 
Résumé: Histoire de l 'art — science histo­
rique. , 
Škerl Frances Zgodovinarji r novi 
dobi. — ZČ 1/1947 str, 151—154, 673 
Uredništvo: Obračun in program. — 
ZČ 1/1947 str. 7—10. 674 
Zwitter F r a n : Gospodarska zgodovina 
kot znanost. — ZČ VIII/1954 str. 
169—173. 675 
Résumé; La science de l 'histoire - écono­
mique. 
Zwitter F r a n : Odgovor. — ZČ IX/1955 
str. 199—201. 676 
Odgovor R, Bičaniću (številka 666). 
9. Telesna kultura 
SteleTPivec Melitta:* Ljubomir Lisac, 
- Razvoj estetske gimnastike v Ju­
goslaviji. Zagreb 1953. •— ZC IX/ 
1955 str. 260. . 664 
XI. Problemi zgodovinopisja 
Bičanić Rudolf: Ekonomska povijest 
medju ekonomskim i historijskim 
XII. Pomožne zgodovinske vede 
1. Diplomatika 
Santifaller Leo: Über die Titel in den 
Adressen der Papsturkunden von 
Anfängen bis zum Ende des 11. 
Jahrhunderts. — ZC VI—VII/1952 
—1953 str. 246—258. 677 
Povzetfk: O naslovih v adresah papeških 
listin od začetkov do korica i l . stoletja. 
229 
t -yj~-
2. Sfragistika 
Čremošnik Gregor: Doslej neznani 
južnoslovanski pečati. [S slikami.] 
— ZČ XII—XIII/1958—1959 str. 51 
—74. 678 
Zusammenfassung: Unbenkannte südslawi­
sche Urkundensiegel. 
3. Numizmatika 
Jeločnik Aleksander:* Oesterreichi-
sche Münzprägungen. 1519—1938. 
Bearbeitet von V. Miller zu Aich-
holz — A. Loehr-E. Holzmair. 2. 
Auflage, Wien 1948. — ZC V/1951 
str. 385—386. 679 
Jeločnik Aleksander: Dve najdbi 
srednjeveških novcev. [S slikami.] 
— ZČ VI—VII/1952—1953 str. 443 
—472. 680 
Résumé: Two finds of. middle age coins. 
' 4. Metrologija 
Vilfan Sergij: Prispevki k zgodovini 
mer na Slovenskem s posebnim ozi-
rom na ljubljansko mero (16.—19. 
stoletje). — ŽČ VIII/1954 str. 27— 
86. 681 
Zusammenfassung: Beiträge zur Geschichte 
der Masse in Slowenien unter besonderer 
Berücksichtigung des Masses von Ljub­
ljana. 
XIII. Atlasi 
Grafenauer Bogo:* Atlas zur Ge­
schichte der deutschen Ostsied-
. lung. Bearbeitet von Wilfried 
Krallert unter Mitarbeit von Wal­
ter Kuhn und Ernst Schwarz. Bie­
lefeld-Berlin-Hannover, 1958. — ZC 
XV/1961 str. 228—229. 682 
Grafenauer Bogo:* Rei ja Novaković, 
Gavro Škrivanić, Vladimir Stojan-
čević, Željko Škalamera: Školski 
istorijski atlas. Kartografski rado­
vi Željko Škalamera. Beograd 1965. 
— Zgodovinski atlas. Urednik Zvo­
nimir Dugački. Uredniški odbor 
Josip Lučić, Olga Salzer, Josip 
Kampuš in Ferdo Gestrin. Teh­
nični urednik Josip Zoričić. II. do­
polnjena izdaja. Slovenski prevod 
opravil Tomaž Weber. Zagreb 1968. 
— ZČ XXII/1968 št. 3—4 str. 315— 
333. • 683 
Hauptmann Ljudmil:* Heimatatlas 
der Steiermark. Graz 1946/49. — 
ZČ IV/1950 str. 276—277. 684 
XIV. Problemi pouka zgodovine in 
ocene (srednješolskih in osnovnošol­
skih) učbenikov in čitank 
Grafenauer Bogo:* Bogdan Binter: 
Južni Slovani v srednjem veku. 
Ljubljana 1947. — ZČ 1/1947 str. 
212—218. 685 
Grafenauer Bogo:* Slovenska zgodo­
vina v novih učbenikih. — ZČ I I — 
HI/1948—1949 str. 240—243. 686 
Hainz Jože:* Učbeniki za zgodovino 
na naših šolah. — ZČ II—III/1948 
—1949 str. 253—255. ' 687 
Hainz Jože: Učbeniki za zgodovino v 
luči mednarodnih konferenc zgo­
dovinarjev. — ZČ VIII/1954 str. 
205—208. 688 
Kranjec Silvo:* Nastava istorije u 
srednjoj školi. I, 1—2. Zagreb 1951. 
— ZČ V/1951 str. 446—447. 689 
Stapan Bogo: Problem zgodovinske­
ga pouka na naših šolah. — ZČ 
XVII/1963 str. 93—99. 690 
Zusammenfassung: Die Fragen des Ge­
schichtsunterrichtes in den Schulen der SR 
Slovenien. 
Stupan Bogo:* Mavrici j Zgonik, Zgo­
dovina v sodobni šoli, Ljubljana 
1968. — ZČ XXIV/1970 št. 3-4 str. 
333—334. 691 
Stupan Bogo:* Marija Vrbetić, Nasta­
va povijesti u teoriji i praksi. 
Zagreb 1968. — ZČ XXIV/1970 št. 
•3—4'str. 334—336. 
Weber Tomaž:* Zgodovinske čitan­
ke. Š. Zadnik, Zbirka zgodovin­
skih virov za 4. razred gimnazije. 
Ljubljana 1968; M. Kos-F. Gestrin 
-V. Melik, Zgodovinska čitanka za 
6. razred osnovne šole. 1969; J. 
Križnar-Š. Zadnik. Zgodovinska 
čitanka za 8. razred osnovne šole. 
1970. — ZČ XXV71971 št. 1—2 str. 
157—159. . 693 
XV. Kongresi, simpoziji 
in zborovanja 
1. Zborovanja slovenskih zgodovinar­
jev 
Golia Modest: III. zborovanje sloven­
skih zgodovinarjev. — ZČ 1/1947 
str. 184—185. 694 
Golia Modest: IV. zborovanje sloven­
skih zgodovinarjev. — ZČ II—III 
/1918—1949 str. 188—194. 695 
Grafenauer Bogo: V. zborovanje slo­
venskih zgodovinarjev v Novi Go-
230 
rici (8. in 9. oktobra 1948). — ZČ 
II—(Ш/1948—1949 str. 194—198. 696 
Petauer Leopold: VI. zborovanje slo­
venskih zgodovinarjev v Celju in 
Laškem od 2. do 4. aprila 1950. — 
ZČ IV/1950 str. 208—212. 697 
Petauer Leopold: Sedmo zborovanje 
slovenskih zgodovinarjev ob deset­
letnici Osvobodilne fronte v Ljub­
ljani od 3. do 5. maja 1951. — ZC 
V/1951 str. 278—287. 698 
Otorepec Božo: VIII. zborovanje slo­
venskih zgodovinarjev v Ptuju od 
18. do 20. septembra 1953. — ZČ 
VIII/1954 str, 195—198. 699 
Grafenauer Bogo: IX. zborovanje slo­
venskih zgodovinarjev v Kopru in 
Piranu od 26. do 28. septembra 
1955. — Z C IX/1955 str. 223—227. 
^ * 7 0° 
Grafenauer Bogo: X. zborovanje slo­
venskih zgodovinarjev v Ravnah v 
dneh 23. do 25. septembra 1957. — 
ZČ X—XI/1956—1957 str. 307—309. 
Grafenauer Bogo: XI. zborovanje slo­
venskih zgodovinarjev v Murski 
Soboti ob štiridesetletnici Komuni­
stične partije Jugoslavije (od 28. 
do 30. septembra 1959). — ZČ XIV/ 
1960 str. 226^229. 702 
Zorn Tone: XII. zborovanje sloven­
skih zgodovinarjev v Kočevju (cd 
14. do 16. oktobra 1963. leta). — ZČ 
XVII/1963 str. 261—263. 703 
Zorn Tone: XIII. zborovanje sloven­
skih zgodovinarjev v Novem me­
stu od 22. do 24. X. 1965. — ZČ XXI/ 
1967 str. 251—252. 704 
Zorn Tone: XIV. zborovanje sloven­
skih zgodovinarjev v Novi Gorici 
od 9. do 13. septembra 1968. — ZČ 
XXIII/1969 št. 1—2 str. 158—160. 
705 
Zorn Tone: XV. zborovanje sloven­
skih zgodovinarjev v Velenju od 
10. do 13. septembra 1970. — ZČ 
XXIV/1970 št. 3—4 str. 279—281. 
706 
2. Kongresi zgodovinarjev Jugoslavije 
Grafenauer Bogo: I. kongres zgodovi­
narjev FLR Jugoslavije (od 5. do 
8. V. 1954 v Beogradu). — ZČ VIII/ 
1954 str. 198—205. 70? 
Zwitter F r a n : Drugi kongres' zgodo­
vinarjev Jugoslavije. — ZČ XIV/ 
• 1960 str. 222—226. • 708 
Voje Ignac: Tretji kongres zgodovi­
narjev Jugoslavije (od 5. do 8. de­
cembra 1961 v Ljubljani). — ZČ 
XV/196.1 str. 200—203. 709 
Grafenauer Bogo: Peti kongres zgo­
dovinarjev Jugoslavije (Ohrid, 5. 
do 7. septembra 1969). — ZČ 
XXV/1971 str. 115—117. 710 
3. Ostali kongresi, simpoziji itd. 
Fischer Jasna: Znanstveno posveto­
vanje ob 100-letnici pariške komu­
ne v Beogradu od 15. do 17. marca 
1971. — ZČ XXV/1971 št. 1-2 str. 
291—293. 711 
Gestrin Ferdo:* Die wirtschaftlichen 
Auswirkungen der Türkenkriege. 
Die Vorträge des 1. Internationa­
ler Grazer Symposion zur Wirt­
schafts- und Sozialgeschichte Süd-
, Osteuropas (5. bis 10. Oktober 
1970). Herausgegeben von Othfnar 
Pickl. Grazer Forschungen zur 
Wirtschafts- und Sozialgeschichte, 
Band 1, Graz 1971. — ZČ XXV/1971 
str. 306—310. 712 
Grafenauer Bogo: I. posvetovanje hr­
vatskih zgodovinarjev v Zagrebu 
od 25. do 27. XI. 1955. — ZČ IX/ 
1955 str. 234—238. 713 
Grafenauer Bogo: IV. zborovanje av­
strijskih zgodovinarjev in III. zbo­
rovanje avstrijskih arhivarjev v 
Celovcu od 17. do 22. septembra 
1956: — ZČ X—XI/1956—1957 str. 
309—311. 714 
Grafenauer Bogo: XI. mednarodni 
kongres zgodovinskih ved, Stock­
holm, 21.—28. avgust 1960. — ZČ 
XIV/1960 str. 233—239. 715 
Grafenauer Bogo: Sestanek jugoslo­
vanskih in sovjetskih zgodovinar­
jev v Beogradu, 19.—22. XII. 1961. 
— ZČ XVI/1962 str. 236—238. 716 
Korošec Josip: Prvo posvetovanje ju­
goslovanskih arheologov. — ZČ IV/ 
1950 str. 212—215. 717 
Korošec Josip: VI. internacionalni 
kongres prazgodovinarjev in pro-
tozgodovinarjev 1962. leta v Rimu. 
— ZČ XVI/1962 str. 233—236. 718 
Korošec Josip: IV. mednarodni sim­
pozij za slovansko arheologijo. — 
ZČ XXI/1967 str. 252—256. 719 
Korošec Josip: I. mednarodni kon­
gres za slovansko arheologijo v 
Varšavi. — ZC XXI/1967 str. 256— 
259. 720 
231 
Korošec Josip: Kolokvij o Bribiru. 
— ZC XXI/1967 str. 259—260. 721 
Korošec Josip: Simpozij o teritori­
alni in kronološki razmejitvi Ili­
rov v prazgodovinski dobi. — ZC 
XVIII/1964 str. 261—263. 722 
Korošec Viktor: XXV. mednarodni 
kongres orientalistov, 9.—16. av­
gusta 1960 s poročilom o kongresni 
publikaciji. — ZČ XVIII/1964 str. 
264—266. 723 
Kresal France: »Geschichte der Indu­
strialisierung des Südostalpen-
raumes im 19. Jahrhundert«. — 
ZC XXIII/1969 št. 1—2 str. 161— 
162. , 724 
Simpozij v Gradcu od 10. do U. oktobra 
1968. 
Pleterski Janko: »Jesen 1918«. — ZC 
XXIII/1969 št. 1—2 str. 160—161. 
725 
Puš Ivo: Poročilo s kolokvija »Kelti 
v Sloveniji«. — ZC XXI/1967 str. 
266—267. 726 
Rozman Franc: V. konferenca zgo­
dovinarjev delavskega gibanja v 
Linzu (16.—20. septembra 1969). — 
ZC XXIII/1969 št. 3—4 str. 302—304. 
727 
Rozman Franc: VI. konferenca zgo­
dovinarjev delavskega gibanja v 
Linzu od 15. do 19. septembra 1970. 
— ZC XXV/1971 str. 117-120. 728 
Sorn Jože: II. kölnski kolokvij o med­
narodni socialni in gospodarski 
zgodovini (od 24. do 26. aprila 
1968), — ZC XXII/1968 št. 3—4 str. 
313—514. 729 
Šorn Jože: VII. kongres internacional­
ne asociacije zgodovinarjev papir­
ja (IPH, Association Internationa­
le des Historiens du Papier), 
Oxford, 24.-29. septembra 1967. — 
ZC XXII/1968 št. 1—2 str. 143—144. , 
730 
Uredništvo: XI. mednarodni kongres 
zgodovinskih ved. — ZC X—XI/19"6 
—1957 str. 311—313. 731 
Voje Ignae: Posvetovanje jugoslovan­
skih zgodovinarjev na Cetinju. (2, 
in 3. julija 1960. leta.) — ZC XIV/ 
1960 str. 229—233. . 732 
Zorn Tone: Znanstveno zborovanje o 
odporniških gibanjih na Balkanu 
(Ohrid 3.-4. IX. 1969). — ZC 
XXIII/1969 št. 3—4 str. 301—502. 
733 
Zwitter Fran: Prva konferenca histo-
rikov Srbije. — ZC IV/1950 str. 
216—217. 734 
Zwitter Fran: X. svetovni kongres za 
zgodovinske vede v Rimu. — ZC 
IX/1955 str. 228—235. 735 
Zwitter Fran: Simpozij ob stoletnici 
narodnega preroda Dalmacije in 
Istre. — ZC XVII/1963 str. 263— 
265. • 736 
Zwitter Fran: Mednarodna historična 
konferenca o problemih Avstro-
Ogrske 1900 do 1918 v Budimpešti 
4.-9. maja 1964. — ZC XVIII/1964 
str. 257—260. - 737 
Zwitter Fran: Simpozij v. Marburgu o 
socialni problematiki nacionalnih 
gibanj okrog leta 1848. — ZC XXI/ 
' 1967 str. 260—261. 738 
Zwitter Fran: Konferenca o nacional­
nem problemu v habsburški mo­
narhiji v XIX. stoletju v Blooming-
tonu. — ZC XXI/1967 str. 261—266. 
739 
Zwitter Fran: Mednarodni kongres o 
avstrijsko-ogrskem sporazumu. V 
Bratislavi 28. VIII.—1. IX. 1967. — 
ZC XXIV/1970 št. 3—4 str. 281 — 
285. 740 
Zwitter Fran: Mednarodni znanstveni 
kolokvij Evropa v novembru 1918 
v Reimsu 9.—11. novembra 1968. — 
ZC XXIV/1970 št. 5—4 str. 285—285. 
741 
Zwitter Fran: Znanstveno zborovanje 
ob petdesetletnici razpada Avstro-
Ogrske in ustanovitvi jugoslovan­
ske države v Zagrebu 27.—28. de­
cembra 1968. — ZC XXIV/1970 št. 
5—4 str. 285—287. 742 
XVI. Zgodovinsko društvo 
za Slovenijo 
(Tajniška in blagajniška poročila ter 
društvene objave) 
Golia Modest: Tajniško .poročilo. — 
ZC 1/1947 str. 186. 743 
Golia Modest: Tajniško poročilo za le­
to 194.7. — ŽC 11—111/1948—19*9 
str. 198—199. . 744 
Grafenauer Bogo: Tajniško poročilo 
/a leto 1948. — ZC II—HI/1948— 
1949 str. 200—201. 745 
Grafenauer Bogo: Tajniško poročilo 
za leto 1949. — ŽC IV/1950 . str. 
217—218. 746 
232 
Grafenauer Bogo: Tajniško poročilo 
za leto 1950. — ZČ V/1951 str. 28? 
—289. 747 
Grafenauer Bogo: Tajniško poročilo 
za leto 1951. — ZČ VIII/1954 str. 
208—209. 748 
Melik Vasilij: Tajniško poročilo za 
leto 1952/53. — ZC VIII/1954 str. 
209—211. 749 
Melik Vasilij: Tajniško poročilo za 
leto 1953/55. — ZC IX/1955 str. 238 
—240. 750 
Melik Vasilij: Tajniško poročilo za 
leto 1955/56. — ZČ X—XI/1956— 
1957 str. 313—314. 751 
Melik Vasilij: Tajniško poročilo za 
dobo 1956—1959. — ZC XIV/1960 
str. 239—240. 752 
Melik Vasilij: Tajniško poročilo za 
dobo 1960—1962. — ZČ XVI/1962 
^str. 238—239. 753 
Stiplovšek Miro: Zgodovinsko dru­
štvo za Slovenijo v letih od 1962 
do 1966. (Tajniško poročilo). — ZC 
XXII/1968 št. 1—2 str. 144—150. 
754 
Stiplovšek Miro: Zgodovinsko društvo 
za Slovenijo v letih 1966—1968. 
Tajniško poročilo za obdobje med 
XVI. in XVII. občnim zborom. — 
ZČ XXIII/1969 št. 1—2 str. 153—157. 
755 
Škerl France: Zgodovinsko društvo za 
Slovenijo v letih 1966—1968. Bla­
gajniško poročilo. — ZČ XXIII/1969 
št. 1—2 str. 157—158. 756 
Janša Olga: Zgodovinsko društvo za 
Slovenijo v letih 1968—1970. (Taj­
niško poročilo) — ZC XXV/1971 št. 
1—2 str. 120—123. 757 
Odbor Zgodovinskega društva za Slo­
venijo: [Uvodne besede v Kosov 
zbornik.] — ZC VI—VII/1952—1953 
>str. 3—4. 758 
Objava y sloven, in francoskem jeziku. 
/ 
XVII. Revije, periodične publikacije 
in zborniki 
1. Slovenske revije in zborniki 
Bregant Tatjana:* Arheološki vestnik 
(Acta archaeologica), I—IV, Ljub­
ljana 1950—1953. — ZC VIII/1954 
str. 339—343. 759 
Bregant Tatjana:* Arheološki vest­
nik (Acta archaeologica) V—VI, 
1954—1955. — ZC LX/1955 str. 266-r-
268." " 760 
Bregant Tatjana:* Arheološki vestnik 
(Acta archaeologica), VII/1—4, 
Ljubljana 1956. — ZC X—XI/1956— 
1957 str. 398—399. 761 
Bregant Tatjana:* Arheološki vestnik 
(Acta archaeologica), VIII/1—4, 
Ljubljana 1957, — ZC XIV/1960 
str. 317. 762 
Bregant Tatjana:* Arheološki vestnik 
(Acta Archaeologica), IX—X, 1—4, 
Ljubljana 1958—1959. — ZC XV/ 
1961 str. 235—236. 763 
Bregant Tatjana:* Arheološki vestnik 
(Acta archaeologica), XI—XII, 
Ljubljana 1960—1961. — ZC XVII/ 
1963 str. 312—313. 764 
Grafenauer Bogo:* Celjski zbornik 
1951 — Slovenj Gradec ob 700-let-
nici. — Slovenci ob Jadranu. — 
Istrski zgodovinski zbornik I. — 
Kostanjevica na Krki ob sedem-
stoletnici mestnega obstoja. — 
Ptujski zbornik. 1893—1953. — 
Mengeški zbornik. 1154—1954, I. — 
ZČ VIII/1954 str. 220—225. 765 
Kacin Milica:* Goriški zbornik 1947— 
1957. Ob desetletnici priključitve 
Slovenskega Primorja k FLR Ju­
goslaviji. Nova Gorica 1957. — ZČ 
XIV/1960 str. 318—320. 766 
Istrski zgodovinski zbornik. 
Glej številko 7(6.. 
Stiplovšek Miro:* Kamniški zbornik 
VIII, 1962. Odgovorni urednik Zvo­
ne Verstovšek. Ljubljana 1962. — 
ZČ XVII/1963 str. 307—312. 767 
Zwitter Fran:* Koroški zbornik. Ure­
dili Bogo Grafenauer, Lojze Ude, 
Maks Veselko. V Ljubljani 1946. — 
ZC 1/1947 str. 195—199. 768 
Kostanjevica na Krki ob sedemstolet-
nici mestnega obstoja. 
Glej številko 765. 
Šorn Jože:* Kronika, časopis za slo­
vensko krajevno zgodovino I—X, 
• 1953—1962. Ljubljana. — ZČ XVII/ 
1963 str. 303—305. - 769 
Sfiligoj Nada:* Letopis Muzeja na­
rodne osvoboditve LR Slovenije v 
Ljubljani. I, II, 1957, 1958. — ZČ 
XIV/196Ö str. 325—329. '770 
Križnar Ivka:* Loški razgledi IV— 
VI. 1957—1959. — ZČ XIV/1960 str. 
305—308. 771 
Mengeški zbornik. 
Glej številko 765. ' 
Ptujski zborik. f893—1953. 
Glej številko 765'. 
Marušič Branko:* Prosvetni zbornik 
1868—1968. Izdala in založila Slo-
16 Zgodovinski Časopis 233 
venska prosvetna zveza Trst-Gori-
ca-Čedad, Trst 1970. — ZČ XXV/ 
1971 št. 1—2 str. 143—144. 772 
Kajba Slavka:* Savinjski zbornik, Ce­
lje 1959. _ XIV/1960. str. 321. 773 
.Urleb Mehtilda:* Situla, Glasnik Na­
rodnega muzeja v Ljubljani, (Opu-
scula Musei Nationalis Labacensis) 
zv. 1, 2, 3, 4. Ljubljana 1957—1961. 
— ZČ XV/1961 str. 236—238. 774 
Slovenci ob Jadranu. 
Glej številko 765. 
Slovenj Gradec ob 700-letnici. 
Glej številko 765. 
Janša Olga:* Svet med Muro in Dra­
vo. Ob 100-letnici 1. slovenskega 
tabora v Ljutomeru 1868—1969. 
Maribor 1968. — ZC XXIII/1969 št. 
1—2 str. 172—174. 775 
Kajba Slavka:* Zbornik Koroške. (Za 
50. obletnico Zveze komunistov Ju­
goslavije.) Ljubljana 1959. — ZČ 
XŒV/196.0 str. 322—324. 776 
2. Revije in zborniki drugih jugo-
slovanskih narodov 
Rybàr Miloš:* Anali Jadranskog insti-
tuta sv, II., Zagreb 1958. — ZC 
XIV/1960 str. 275—279. 777 
Podpis M. R. 
Korošec Paola:* Arheološki radovi i 
rasprave I, Zagreb 1959. — ZCXV/ 
1961 str. 240—241. 778 
Škerl France:* Arhiv za pravne in 
društvene nauke 1945—1959. Organ 
Saveza udruženja pravnika Jugo-
slavije. Beograd 1945—1959. — ZC 
XII—XIII/1958-59 str. 375—376. 779 
Ribnikar Peter:* Arhivist I—V, 1951-
1955. ZC IX/1955 str. 262-265 780 
Škerl France:* Crvena zvezda 1949— 
1951. Organ Glavnog odbora Save-
za boraca Narodnooslobodilačkog 
rata. Beograd 1949—1951. — ZC 
XII—XIII/1958-59 str. 372—373. 781 
Škerl France:* Crvena zvezda 1951— 
1959. List Saveza boraca narodno­
oslobodilačkog rata. Beograd 1951 
—1959. — ZC ХП—XIII/1958—1959 
str. 373—375. . 782 
Korošec Paola:* Diadora, glasilo Ar­
heološkega muzeja u Zadru, sv. 1, 
1951. Zadar 1960. — ZC XV/1961 
str. 238—239. ' , 783 
Korošec Paola:* Diadora. Glasilo Ar­
heološkega muzeja u Zadru, sv. 2, 
1960—1961, Zadar 1962. — ZC XVII 
/1963 str. 321—322. 784 
Čremošnik Gregor:* Glasnik zemalj­
skog muzeja u Sarajevu, Nova se­
rija I—V, 1946—1950. — ZC IV/ 
1950, str. 269—275. 785 
Voje Ignac:* Godišnjak Istoriskog 
društva Bosne i Hercegovine. Let­
nik I (1949); II (1950); III (1951); 
IV (1952); V (1953). — ZC IX/1955 
str. 276—282. 786 
Čremošnik Gregor:* Historijski zbor­
nik. I—III letnik. Zagreb 1948— 
1950. — Z C V/1951 str. 436—446. 787 
Voje Ignacij:* Historijski zbornik 
IV—VI. — ZC VIII/1954 str. 324— 
329. 788 
Voje Ignacij:* Historijski zbornik. VU 
—IX, Zagreb 1954—1956. — ZC X 
—XI/1956—1957 str. 402—405. 789 
Stiplovšek Mirko:* Istori ja XX. ve­
ka. Zbornik radova I (1959), II 
(1961), III (1962). — ZC XVI/1962 
str. 280—282. • 790 
Stiplovšek Mirko:* Istorija XX. veka. 
Zbornik radova IV (1962), V (1963). 
— ZC XVIII/1964 str. 304—307. 791 
Stiplovšek Miro:* Istorija XX. veka. 
Zbornik radova VI (1964); VII 
(1965); VIII (1966). — ZC XXII/ 
1968 št. 1—2 str. 159—165. 792 
Čremošnik Gregor:* Istoriski glasnik. 
I—III letnik. Beograd 1948—1950. 
— ZC V/1951, str. 423—436. 793 
Voje Ignacij:* Istoriski glasnik IV— 
VI. Beograd 1951—1953. — ZC VIII 
/1954 str. 329—334. 794 
Voje Ignac:* Istoriski glasnik 1953 (3 
—4) in 1954 (1—3). Beograd. — ZČ 
IX/1955 str. 272—276. 795 
Voje Ignac:* Istoriski glasnik 1954/4, 
1955/1—4, 1956/1—4. Beograd. — ZC 
X—XI/1956—1957 str. 405—410. 796 
Gestrin Ferdo:* Pomorski zbornik I 
—II, Zagreb 1962 in III, Zagreb 
1963 ; Pomoriski zbornik I—V, Za­
dar 1963-67. — ZC XXII/1968 št. 1 
—2 str. 165—166. 797 
Gestrin Ferdo:* Pomorski zbornik 
društva za proučavanje i unapre-
djenje pomorstva Jugoslavije, 
knjiga 8 (1970), Zadar. — ZCXXIV 
/1970 št. 3—4 str. 308—309. 798 
Janša Olga:* Pouk zgodovine. Nasta­
va istorije, Nastava povijesti, Na­
stava po istorija. Zagreb, 1967/68. 
— ZC XXIII/1969 št. 3 - 4 str. 317 
—319. 799 
Voje Ignac:* Prilozi za orijentalnu fi-
~ lologiju i istoriju jugoslovanskih 
naroda pod turskom vladavinom I 
234 
—IV, Sarajevo 1950—1953. — ZC 
IX/1955 str. 282—286. 800 
Korošec Josip:* Rad vojvodjanskih 
muzeja 1, Novi Sad 1952. — ZC 
VIII/1954 str. 343—345. 801 
Bregant Tatjana:* Rad vojvodjanskih 
muzeja 2, Nòvi Sad 1953. — ZC 
VIII/1954 str. 345—346. 802 
Korošec Josip:* Starinar, Nova serija, 
knjiga I. Beograd 1950. — ZC VÏII 
/1954 str. 346—348. 803 
Korošec Josip:* Starinar, Nova serija, 
knjiga II, Beograd 1951. — ZC VIII 
/1954 str. 348—351. 804 
Korošec Josip':* Starinar, Nova serija, 
knjiga III—IV, 1952—1953. Beo-
grad 1955. — ZC LX/1955 str. 269— 
270. ' 805 
Korošec Josip:* Starinar, Nova serija, 
knjiga V—VI, 1954—1955. Beograd 
1956. — ZC X—XI/1956—1957 str. 
399—402. 806 
Korošec Josip:* Starinar, Nova serija, 
knjiga VII—VIII, 1956—1957. Beo-
grad 1958. — ZC XII—XIII/1958— 
1959 str. 369—371. 80? 
Korošec Josip:* Starinar, Nova serija, 
knjiga TX—X/1958^1959, XI/1960, 
XII/1961. — ZC XVII/1963 str. 314 
—320. _ 808 
Korošec Josip:* Starinar, Nova serija, 
knjiga XIII—XIV, 1962—1963. Beo-
grad 1965. — ZC XXI/1967 str. 321 
—323. 809 
Škerl France:* Vojnoistoriski Glas-
nik, 1950—1953. Beograd 1950—1953. 
— ZC VIII/1954 str. 351—352. 810 
Škerl France:* Vojnoistoriski glasnik 
1954—1956. Beograd 1954—1956. — 
ZC X—XI/1956—1957 str. 411—412. 
811 
Škerl France:* Vojni istoriski glas-
nik. Beograd 1957—1959. — ZC 
XII—XIII/1958—1959 str. 371—372. 
812 
Korošec Josip:* Zbornik na trudovi, 
Naroden muzej vo Ohrid, Posebno 
izdanie po povod 10-godišninate od 
osriovuvanjeto na muzejot, posve-
ćeno na XII medjunaroden kongres 
na vizantolozite, Ohrid 1961. — ZČ 
XVII/1963 str. 322—323. ' ' '813 
3. Tuje revije in zborniki 
Kresal France:* XVIII. Bericht der 
historischen Landeskommission für 
Steiermark. Festschrift 75 Jahre 
historische Landeskommission für 
Steiermark (1892 do 1967), Graz 
1967. — ZC XXIII/1969 št. 1—2 str. 
166—167. 814 
Korošec Josip:* Atti del VI Con­
gresso Internazionale delle Scien­
ze Preistoriche e Protostoriche II, 
Comunicationi. Sezioni I—IV, 1965. 
— ZC XXI/1967 str. 320—321. 815 
Marušič Branko [Pula]:* Atti e me­
morie della Società istriana di ar-
cheologia e storia patria.' N. S. voi. 
I, II, III, IV, V, VI, VII—VIII, Ve-
nezia 1949, 1952, 1954, 1956, 1957, 
1958, 1960. — ZC XIV/1960 str. 313 
—316. 816 
Baš Franjo:* Carinthia I, 134—140. 
Celovec 1947—1950. Urednik Got-
bert Moro. — ZC V/1951 str. 450— 
' 453. 81? 
Baš Franjo:* Carinthia I. 141—143. 
1951—1953. Urednik Gotbert Moro. 
— ZC VIII/1954 str. 334—336. 818 
Polec Janko:* Jahrbuch f. Landeskun-
de von Niederösterreich N. F. 
XXIX, 1944—1948; Wien 1948 in N. 
F. XXX, 1949—1952; Wien 1953. 
— ZC VIII/1954 str. 294—296. 819 
Marušič Branko:* »Studi goriziani«, 
supplemento V—IX, Gorizia 1965, 
1967, 1967, 1968, 1968. — ZC XXIII/ 
1969 št. 1—2 str. 169—171. 820 
Baš Franjo:* Zeitschrift des Histori­
schen Vereines für Steiermark, 
XXXVII—XLI, Graz 1946—1950. 
Ureja Ferdinand Tremel. — ZC 
V/1951 str. 447—450. 821 
Baš Franjo:* Zeitschrift des Histori­
schen Vereines für Steiermark. 
Graz 1951 (XLII), 1952 (XLIII), 1953 
(XLIV). — ZC VIII/1954 str. 337— 
339. 822 
235 
B. Imensko kazalo 
Abendroth Wolfgang 430° ч 
Akurgal Ekrem 189° 
Aleksander Karađorđević 465+ 
Aleksander Makedonski 189+ 
Alkìm Bahadir U. 204» 
Allesch Richard M. 625° 
Ammi-saduqa 149 + 
Andreas Divus iz Kopra 340+ 
Andrejka Rudolf 18+, 537 
' Aranđelović-Garašanin Draga glej: 
Garašanin-Aranđelović Draga 
Arzenšek-Kobe Katarina 570° 
Asarhaddon 153+, 158+ 
Auersperg Johann Weikhard 352+ 
Babinger Franz 329° 
Bajić Miloš 521° 
Banner J. 85° 
Baš Angelos 243*, 297°, 333 
Baš Franjo 19+, 78, 111, 112, 113, 114, 
115, 244*, 245, 251°, 567, 568*, 660*, 
817*, 818*, 821*, 822* 
Baumgartner Egon 20+ 
Beard Charles 126° 
Beard Mary 126° 
Beheim Michel 10+ 
Benac Alojzij 208° 
Beran Thomas 180° 
Beutin L. 634° 
Biber Dušan 434, 477* 
Bičanić Rudolf 665, 666, 675°, 676° 
Binter Bogdan 685° 
Birke Ernst 433° 
Blaznik Pavle 1*, 2*, 3°, 94*, 544*, 545, 
546, 547*, 548*, 555°, 557 
Böhm Jaroslav 21 + 
Böhm Max Hildebert 456° 
Borger Riekele 153°, 194° 
Bösendorfer Josip 611° 
Bossert Helmuth Th. 135°, 139° 
Bottéro Jean 156°, 195° 
Bouda K. 330» 
Božič Ivan 339 
Boyer Georges 155», 157° 
Braidwood R o b e r t ] . 205°-
Braumiiller Hermann 118°, 273» 
Bregant Tatjana 207*, 208*, 209*, 210*, 
211*, 212*, 213*, 214*, 215*, 216*, 
246*, 759*, 760*, 761*, 762*, 763*, 
764*, 802* 
Bren Tiri 225» 
Breznik Anton 660° 
Brezovar Milan 435* 
Britovšek Marjan 370°, 562 
B rozzi Mario 335° 
Brosatti Alois 626°, 631° 
Budisavljević Srdjan 471» 
Burkhart Kienast 187° 
Calmeyer P. 194° 
Cankar Ivan 376+, 437 + 
Capogrosso Agostino 355+ 
Cardascia Guillaume 200° 
Cassin Elena 195» 
Christalnick Michael Gothard 347+ 
Ceram C. W. 134° 
Cevc Emilijan 658 
Collinet-Guérin Marthe 172° 
Costa Henrik 367+ 
Cromer Claudia 436° 
Cvetko Dragotin 659 
Czörnig Karl 419 + 
Cusi'n Fabio 22+ 
Carni Luka 478* 
Čermelj Lavo 68, 461 
Čirković Sima M. 326° 
Cremošnik Gregor 23+, 293, 294, 313*, 
678, 785*, 787*, 793* 
Čubelić Tomo 527» 
Čulinović Ferdo 354», 469° 
Čurkina Iskra V. 374, 411, 413 
Dedijer Vladimir 525° 
Dercsényi Désiré 288° 
Dieter Simon 192° 
Dietz Otto Edward 146° 
Dioklecijan 181 + 
Dinić Mihajlo 269 
D'jakonov I. M. 165° 
D j . . . g l e j : Đ . . . 
Dolinar Tomaž 371 + 
Dopsch Alfons 24+ 
Driver G. R. 131», 136° 
Dugački Zvonimir 683» 
Dungern Otto 5° 
Dupont André 159° 
Dušan (car) 320+, 325+, 640+ 
237 
Đurđev Branislav 353 
Đurović Mirčeta 617° 
Ebeling Erich 160°, 193°, 194° 
Egger Rudolf 646° 
Einspieler Andrej 416+ 
Erdzard D. O. 194°. 
Esarhaddon glej: Àsarhaddon 
Eshmmna 132+, 137+ 
Fabjančič Vladislav 25+, 95 
Falkenstein Adam 148°, 151°, 184», 194° 
Felicijan Jože (Joseph) 280° 
Felix Heinrich 49° 
Ferdinand I (cesar) 604+ 
Ferenc Tone 375*, 479, 480*, 481*, 482, 
521* 
Fischer Jasna 711 i 
Fresacher Walter 2°, 565°, 566° 
Friderik III. (cesar) 534+ 
Friedrich Johannes 138°, 161°, 164° 
Frosim Vittorio 428° 
Fiister Anton 370+, 407+ 
Gabrovec Stane 214°, 217*, 218*, 231° 
Gaismair Mihael 359 + 
Gantar Kajetan 340 
Garašanin-Aranđelović Draga 210° 
Garašanin Milutin V. 207°, 255" 
Gasparini-Vinski Ksenija glej: 
Vinski-Gasparini Ksenija 
Gardiner Alan 175° 
Garelli Paul 202° 
Garstang John 178° 
Gestrin Ferdo 3*, 14, 31**, 41**, 42**, 
48**, 96, 97*, 98*, 121*, 270*, 295, 
341*, 342*, 343*, 360*, 361*, 376*, 
377*, 378*, 379*, 420*, 533, 534*, 549, 
558, 604, 621*, 645*, 648*, 649*, 650*, 
651*, 652*, 683°, 693°, 712», 797*, 798* 
Geršković Leon 526° 
Gilgameš 168+ 
Gille Hans 10° 
d a u e r t G. 548° 
Glanville S. R. K. 171° 
Goetze Albrecht 137°, 145° 
Golia Ludvik Modest 26+, 99, 344, 603, 
694, 695, 743, 744 / 
Gollob Hedwig 657° 
Golouh Rudolf 386° 
Goršič France 27+, 28+, 635 
Grafenauer Bogo 4*, 23**, 30**, 32** 
34** 35** 36**, 37** 38** 40** 
46**^ 49**,' 57**, 67, 79, 80*, 81, 82 
118*, 119*, 125*; 270°, 271, 272* 
273*, 274, 275*," 276*, 277*, 278* 
279, 280*, 289°, 294, 296, 297*, 298* 
299*, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306. 
307, 308, .309, 310, 312°, 318°, 345* 
346, 347*, 354*, 364, 419°, 436*, 538*,. 
559, 611*, 667, 668, 682*, 683*, 685*, 
686*, 696, 700, 701, 702, 707, 710, 7Ì3, 
714, 715, 716, 745, 746, 747, 748, 765*, 
768° 
Grafenauer Ivan 29+, 653, 660°, 661, 
662 
Grivec Franc 30+, 281, 282, 283, 284 
Grossmann Karl 277° 
Grothusen Klaus-Detlev 332° 
Guérin-Collinet Marthe glej: 
Collinet-Guérin Marthe 
Gurney O. R. 130°, 178° • , 
Haase Richard 183° 
Hadrian.II (papež) 282+ 
Hafner S. 415 + 
Hamz Jože 31+, 687*, 688 
Hamurabi (Chammpurapih) 133+, 
166+, 176 + 
Hasek Ivan 225° 
Hauptmann Ferdo 121* 
Hauptmann Ljudmil 5*, 32+, 285, 290°, 
299°, 300°, 302°, 311, 312, 334*, 535, 
684* 
Haussig W. 186° 
Hazard Paul 363° 
Henrik (goriški grof) 542+ 
Hermagoras glej: Mohor sveti 
Hirmer Max 189° 
Hočevar Toussaint 536°, ,629° 
Holder F. X. 455° 
Homer 189+ . 
Horskâ-Vrbovâ Pavla 623° 
Hostnik Davorin 374+, 411+, 413+ 
Hralovä Jitka 225° 
Hrelja Kemal 617° 
Hugelmann K. G. 334° 
Ilešič Svetozar 544°, 547° 
Ioanes glej: Paleolog 
Ivaniček Franjo 248° 
Jakabffy I. 85° 
Janković Dragoslav 298°, 471° 
Janša Olga 66, 83, 84*, 86, 87, 88, 122*, 
563, 654*, 757, 775*, 799* 
Jare Janko 15*, 483 . 
-Jeločnik Aleksander 20**, 680 
Jeršek Dare 484* 
Jesse Stanislav 62 
Joannes Vlll.-(papež) 282+ 
Jörgen Laessoe 174° 
Josifovska Borka 240° 
Jug Stanko 349 
Junker Hermann 185° 
justinijan 295+ 
Juvančič Ivo 380* 
238 
i 
Kacin Milica glej: Wohinz-Kacin Mi­
lica 
Kajba Slavka glej: Milić-Kajba 
Slavka 
Kalić-Mijušković Jovanka 328° 
Kampuš Josip 683° 
Kapidžić Hamdija 471° 
Karaman Ljubo 314 
Kardelj Edvard (Sperans) 119°, 524° 
Kaser Max 237° 
KasiMic Jože 50**, 53**, 116, 219*, 
232*, 247*, 248*, 249, 252», 313* 
Kelemina Jakob 273° 
Kermavner Dušan 379», 381, 382, 383, 
384, 385, 386, 387, 388, 403, 437, 438 
Kersnik Janko 378» 
Kidrič France 33+ 
Klaić Nada 315, 316, 317 
Klein Danilo 372° 
Klemene Josip 34+, 232°, 233, 234*, 
235, 250* 
Klemenčič Vladimir 454° 
Klima Arnošt 624° 
Klima Josef 133°, 166°, 179° 
Klopčič France 439, 473*, 522, 669 
Kobe-Arzenšek Katarina glej: 
Arzenšek-Kobe Katarina 
Kocbek Edvard 505» 
Kocelj 274+, 282+, 288+ 
Kokolj Miroslav 571° 
Konstantin Pogonat 321 + 
Konstantin Porfirogenit 321+ 
Koropec Jože 286, 348 
Korošec Anton 16+ 
Korošec Josip 21**, 35+, 85*,' 211°, 
213°, 219», 220, 221*, 222*, 223*, 224, 
225*, 226*, 227, 243°, 244», 246», 
247°, 251, 252*, 253*, 254, 255*, 256*, 
257*, 258, 259, 260, 261*, 262*, 263*, 
670, 717, 718, 719, 720, 721, .722, 801*, 
803*, 804*, 805*, 806*, 807*, 808*, 
809*, 813*, 815* 
. Korošec Paola 253°, 264, 265, 266, 778*, 
783*, 784* 
Korošec Viktor 127, 128, 129* 130*, 
133,*, 134*, 135*, 136*, 
139*, 140*, 141*, 142*, 
145*, 146*, 147*, 148*, 
151,*, 152*, 153*, 154*, 
157*, 158*, 159*, 160*, 
163*, 164*, 165*, 166*, 
169*, 170*, 171*, 172*, 
175*, 176*, 177*, 178*, 
181 , 182*, 183*, 184*, 
187*, 188*, 189*, 190*, 
193*, 194*, 195*, 196*, 
199*, 200*, 236*, 237*, 
131*, 
137*, 
143*, 
149*, 
155*, 
161*, 
167*, 
173*, 
179*, 
185*, 
191*, 
197*, 
723 
132*, 
138*, 
144*, 
150*, 
156.*, 
162*, 
168*, 
174*, 
180*, 
186*, 
192*, 
198*, 
Kos Albert 341° 
Kos Franc 36+ 
Kos Janko 454» 
Kos Milko 1», 4°, 6*, 7*, 8*, 9*, 10*, 11*, 
24**, 29**, 37+, 38+, 47**, 62, 79+, 
81+, 100, 276°, 287, 288*, 289*, 290*, 
550, 551, 552, 553, 560, 671, 693° 
Kosanović Sava N. 465° 
Kotnik Franc 660» 
Kovačić Desanka 619° 
Kovačić Jovan 255° 
Kovačič Anton 273° > 
Kovring Ilona 263° 
Kozak Juš 512° 
Kozjakar Ludovik 339 + 
Krallert Wilfried 682° 
Kramer Samuel Noah 141°, 170° 
Kranjec Silvo 16, 689* 
Kranzmayer Eberhard 273° 
Kraus F. R. 149° 
Kreft Ivan 435», 462*, 463* 
Kresal France 362*, 440, 569, 570*, 
592», 724, 814* 
Krizman Bogdan 17, 464, 471» 
Križnar Ivkà 771* 
Križnar Ivan 693° 
Kroller Franc 92» 
Kveder Dušan 502° 
Kuhn Walter 682° 
Lahtov V. 229° 
Lape Ljuben 123° 
Laroche E. 155° 
Lavrič Karl 392+ 
Lederer Ivo J. 467° 
Leemans W. F. 176°, 177° 
Lenin Vladimir Iljič 429° 
Léonhard Emile G. 360» 
Linhart A. T. 655+ 
Lisac Andrija Ljubomir 615», 664» 
Lončar Dragica 93 
Lončar Dragotin 39+, 93+, 389, 390 
Lučić Josip 612, 683» 
Lüddeckens Erich 182° , 
Luković Petko 391 
Maag Victor 180° 
Maček Jože 101 
Maier-Kaibitsch Alois 532+ 
Maksimiljan I. (cesar) ,534+ 
Mal Josip 272°, 275° 
Mallovan M. E. L. 150° 
Mandić Ante 471° 
Mandić Oleg 309, 318, 519 
Marolt France 660° 
Marušič Branko (Nova Gorica) 117, 
392, 393, 394,- 395, 428*, 772*, 820* 
Marušič Branko (Pula) 297», 816* 
März Eduard 632° 
239 
Marx Karel 407 + 
Matouš Lubor 168° 
Mautner Izidor 569+ 
Mecenseffy Greta 352°, 361° 
Mehmed Osvajač 329 + 
Meissner Bruno 160°, 193°, 194° 
Mekhitarian Arpag 190° 
Melik Anton 40+ 
M e l k Vasilij 59*, 6% 63. 64, 65, 
66, 291, 365, 396, 397, 398, 399. 400, 
401, 402, 420°, 652°, 693°, 749, 750. 
751, 752, 753 
Mervič Mara 87, 88 
Metod 281+, 283+, 284+ 
Mezei Stevan 617° 
Miersch .Klausjürgen 432° 
Mijušković-Kalić jovanka glej: 
Kalić-Mijušković Jovanka ' 
Miklavčič Maks 18**, 26**, 102, 646*, 
647* 
Mikuž Metod 41 + , 83+, 441, 465*, 466*, 
485, 486*, 487*, 488, 489, 490, 491, 
492, 493, 494, 495, 496, 497°, 501°, 
504°, 523°. 524*, 525*, 526*, 527* 
Miles John C. 131°, 136° ' 
Milić-Kajba Slavka 63, 64, 65, 773*, 
776* 
. Miller E. 621° 
Milosavljević Andra 465° 
Milostić Milovan 527° 
Milutinovic Kasta 381°, 403 
Minarik Franc 595° 
Mirković Mijo 42+, 572° 
Mocsy Adreas 234° 
Mohor sveti 646+ 
Mohorič Ivan 103, 585°, 591°, 600°, 607° 
Molden Otto 530° 
Moór E. 564° 
Moro Gotbert 118°, 280°, > 342°, 347°, 
436°, 817°, 818° . 
Mošin Vladimir 320 
Moortgat A. 194° 
Mravljak Josip 43 + 
Mujbegović Vera 474° 
Munda Jože 84° 
Müller-Karpe Herman 228° 
Nahtigal Rajko 288° 
Natek Milan 572 
Neugebauer O. 201° 
Neumann Wilhelm 347°, 452° 
Neustupny Jiry 225° 
Nougayrol Jean 155°, 198° 
Novak Grga 355 
Novak Viktor 356 
Novak Vilko 564* 
Novaković Relja 683° 
Ocvirk Anton 378° 
Orbin Mavre 358° 
Orel Boris 660° 
Orožen Janko 586* 
Osole Franc 228* 
Ostanek France 652* 
Ostravsky M. 645° 
Ostrogor.ski Georgije 321, 
Otorepec Božo 622*, 699 
Otten Heinrich4180°, 194° 
325», 331° 
Pahič Stanko 212° 
Pahor Miroslav 404, 609° 
Pahor Samo 292, 335* 
Paleolog Ioanes 320+ 
Palman (vitez) 269 + 
Paracelsus 347° 
Parrot André 188° 
Paulovâ Milada 44+, 468° 
Pauly August 238° 
Perusini Gaetano 644° 
Pestman P. W. 182° 
Petauer Leopold 697, 698 
Petrič Ernest 336* 
Petrè F. 376° 
Petru Peter 238* 
Pfeifer Helfried 476° 
Pichlick Karel 473° 
Pirchegger Hans 5°, 9° 
Pirenne Jacques 190° 
Pivec-Stelé Melitta glej: 
Stelé-Pivec Melitta 
Pleterski Janko 44**, 58**, 405, 406, 
435°, 442, 443, 453°, 454°, 467*, 468*, 
623*, 725 
Pohar Janez "410+ 
Polec Janko 45+, 565*, 636, 637, 819* 
Ponikvar Adolf 409° 
Popelka Fritz 622° 
Postan M. M. 621° 
Potrč Jože 429* 
Pribičevič Svetozar 465° 
Pribina 288+ . 
Prunk Janko 430*, 474*, 528* 
Puntschart Paul 273° 
Puš Ivo 267*, 726 
Radnóti Aladâr 288° 
Radojčić Nikola 46+ 
Radonić Jovan 647° 
Ramovš Fran 47+, 554 
Regent Ivan 435° 
Reinecke Paul 217° 
Rejec Albert 62, 68 
Ribar Ivan 462° 
Ribnikar Peter 780* 
Rich E. E. 621° 
Riedlinger Martin 606° 
Riemschneider Margarete 139° 
240 
Rijavec Josip 110° 
Robotu Mario 512+ 
Rode Matej 410 
Römer Willem Hendrik Philibert 196° 
Röscher Magda 277° 
Roux Georges 203° 
Rozman Franc 366, 407, 408, 409*, 
432*, 727, 728 
Rupel Mirko 48+, 343°, 350, 351° 
Rybâr Miloš 86, 87, 88, 89, 90, 777* 
Sadarska Anna 242° 
Saje Franček 477°, 484°, 497*, 498*, 
499* 
Sakrausky O. 342° 
Salzer Olga 683» 
Samo 271 + 
Samsuiluna 176° • 
Santifaller Leo 677 
Saria Balduin 351° 
Sasson Jack M. 206° 
Schaffer F. A. 155» 
Schmid Heinrich Felix 337», 322 
Schmidt Vlado 573, 648°, 649° 650» 
651°, 652°, 655 
Schmidt Walter 50+ 
Schmökel Hartmut 135°, 142°, 143» 
180» 
Schneider Martin 124° 
Schuler Einar 152°, 197° 
Schwarz Ernst 682° 
Schwarz Volbenk 534° 
Seidl Erwin 140° 
Seručar Zdravko 447° 
Sfiligoj Nada 770* 
Simić Vasilije "616° 
Sindik Ilija 613 
Slabe Marjan 229* 
Slanec Karel 387+ 
Slavac (knez oz. kralj) 316+ 
Slobodnik Jožko 444, 449» 
Slokar Ivan 51+, 574, 575, 576, 577, 
578, 589°, 590°, 656 
Slomšek A. M. 653+ 
Smole Majda 63 
Smole j Viktor 411 
Soden W. 144°, 148°, 194° 
Sodnik 'Alma 52+ 
Sovrè Anton 53+ 
Spiriano Paolo 475° 
Srejović Dragoslav 216° 
Stadtmiiller Georg 125° 
Stracky J. 159° 
Stare France 209°, 221°, 222°, 223°, 
230 
Stefan Vukčić-Kosaća 326+ 
Steinacher Hans 460° 
Steinmann Ulrich 280° 
Stelè France 672 
Stelè-Pivec Melitta 54*,' 60, 61, 86, 
88, 104, 109, 110*, 367, 372*, 373*, 
657*, 664* 
Stiplovšek Miro 66, 83, 445, 469*, 500, 
501*, 754, 755, 767*, 790*, 791*, 792* 
Stojančević Vladimir 683° 
Stojsavljević Bogdan 466° 
Strle Franc 520° 
Stupan Bogo 126*, 363*, 690, 691*; 
692* 
Szlechter Emile 132° 
Šašel Jaro 238°, 239, 240*, 241*, 242* 
Šebjanič Franc 412 
Sedivy Jan 351*, 663* 
Šepić Dragovan 446 
Sidak Jaroslav 323, 324, 427 
Škal amera Željko 683° 
Škerl Božo 252° 
Škerl France 72, 73, 74, 75, 76, 77, 105, 
106, 107, 487°, 498», 502*, 503*, 504*, 
505*, 506, 507*, 508, 509*, 510*. 511, 
512, 513*, 514*, 515, 516, 517,' 529*, 
673, 756, 779*, 781*, 782*, 810*, 811*, 
" 812* • • . 
Škrivanič Gavro 683» 
Šlebinger Janko 54+ 
Šnuderl Makso 507», 509» 
Šorn Jože 25**, 51**, 120*, 368, 369* 
470, 536*, 579, 580, 581, 582, 583, 
584*, 585*, 586*, 587*, 588*. 589*, 
590*, 591*, 592*, 593, 594, 595*, 596*, 
597*, 598*,, 599*, 600*, 601, 605*, 
606*, 607*, 608, 609*, 610, 614, 615*, 
616*, 617*, 624*, 625*, 626*, 627*, 
628*, 629*, 630*, 631*, 632*, 729, 730, 
769* 
Šunjić Marko 327° 
Tadić Jorjo 55 + , 357, 633 
Teply Bögo 19**, 43** 
To rök Gyul 262° 
Trdina Janez 427» 
Tremel Ferdinand 821° 
Treue Wilhelm 628° 
Trubar Felicijan 350+. 
Trubar Primož 343 + , 345+, 351 + 
Tukulti-Ninurta 154+ 
Turek Rudolf 225° 
Ude Lojze 62, 67, 69, 444, 447*, 448, 
449, 450, 451, 452*, 453°, 471* 
Umek Ema 63 
Unrest Jakob 277° 
Urbane Anton 56+ 
Urbanija Marko 201*, 202*, 203*, 204*, 
205*. 206* 
Uredništvo 268, 413, 674, 731 
Urleb Mehtilda 231*, 774* 
241 
'\. 
Valenčič Vlado 539, 540, 638 
Valič Andrej 267° 
Veiter Theodor 456° 
Verbič Marija 602 
Vercoutter Jean 195° 
Veselko Maks 768° 
Vetrinjski Janez (Johann von Vikt-
ring) 277+ 
Vilfan Sergij 27**, 28**, 45**, 56**, 
94°, 97°, 98», 541, 542, 555*. 566*, 
660°, 681 
Vinski-Gasparini Ksenija 257° 
Vinski Zdenko 250», 256», 257» 
ViroUeaud Charles 155° 
Vodopivec Peter 453*, 454* 
Vogenberger Otto 124» 
Voje Ignacij 12'*, 13*, 55**, 325*, 326*. 
327*, 328*, 329*, 358*, 556, 618, 619*, 
620, '639, 709, 732, 786*, 788*, 789*, 
794*, 795*, 796*, 800* 
Vrbetič Marija 692» 
Vrbnjak Viktor 92* 
Vrbnjak Zmago 414° 
Vrčinac Julijana 528° 
Vrišer Igor 598° 
Weber Tomaž 683°, 693* 
Weidner Ernst 154°, 160°, 193°, 194» 
Werner Joachim 261° 
Wisemann D. J. 158°, 194° 
Wiesflecker Hermann 6°, 7° 
Wiessner Hermann 8°, 9°, 11°, 568° 
Wilson Woodrow 17+ 
Wissowa Georg 328» 
Wohinz-Kacin Milica 475*, 766* 
Wolf Walter 191° 
Woolley Leonhard 147°, 162° 
Wunsch W. 663° 
Wutte Martin 273° 
Zadnik Štefka'693° 
Zgonik Mavricij 691° 
Zollitsch Anton 124° 
Zopp Friedrich 70° 
Zoričić Josip 683° 
Zorn Tone 70*, 124*, 414*, 415, 416, 
417, 433*, 453», 454°, 455*, 456*, 457, 
458, 459, 460*, 472*, 476*, 530*, 531*, 
532, 703, 704, 705, 706, 733 ! 
Zidar Marija 110° 
Ziegler Karl-Heinz 236° 
Zupanič Niko 330 
Zwitter Fran 22**, 33**, 39**, 52**, 
• 57+, 58+, 71, 82+, 93, 108, 370*, 
403, 418, 419*, 420*, 421, 422, 423, 
424, 425, 426, 561, 675, 676, 708, 734, 
735, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 742, 
768* 
Ževart Milan 518 
Zgajner Matija 519*, 520* 
Žontar Josip 331*, 332*, 337*, 338*, 
352*, 359, 371, 534°, 584°, 605°, 634*, 
640, 641, 643, 644* 
Žontar Jože 98°, 642 
242 
KAZALO 
Predgovor (Fran Zwitter) 189(1) 
Uvod 193(5) 
A. Vsebinsko kazalo 197(9) 
I. Zgodovinski viri in njihova nahajališča 197(9) 
1. Zgodovinski viri 197(9) 
a) Viri za starejšo zgodovino . 197(9) 
b) Viri za novejšo zgodovino (20. stoletje) 198(10) 
2. Biografije ' 198(10) 
a) Biografije zgodovinarjev in drugih znanstvenikov 198(10) 
b) Ocene biografskih leksikonov • . _ _' 199(ll) 
c) Ostale življenjepise glej pod odgovarjajočimi obdobji in 
panogami 199(11) 
3. Bibliografije 199(11) 
! a) Bibliografije slovenske zgodovine do leta 1941 . 199(11) 
b) Bibliografije o Koroški in Primorju 199(11) 
c) Bibliografije o NOB na Slovenskem 200(12) 
č) Ostale bibliografije . ч 200(12) 
4. Arhivi, biblioteke in muzeji 200(12) 
a) Arhivi ' 200(12) 
b) Biblioteke 201(13) 
c) Muzeji in spomeniško varstvo 201(13) 
II. Splošna in politična zgodovina (dela o vseh ali večini obdobij) 201(13) 
1. Slovenska zgodovina 201(13) 
2. Zgodovina jugoslovanskih narodov - t 202(14) 
3. Zgodovina ostalih narodov 202(14) 
III. Najstarejša zgodovina in arheologija ' 202(14) 
1. Stari Vzhod 202(14) 
2. Prazgodovina evropskih ljudstev _ 206(18) 
3. Rimska (in grška) zgodovina in arheologija 207(19) 
4. Arheologija srednjega veka 208(20) 
IV. Srednji vek 209(21) 
1. Slovenske dežele 209(21) 
2. Jugoslovanske dežele ' l 210(22) 
3. Ostali svet . 212(24) 
V. Zgodovina od 16. do 18. stoletja 213(25) 
1. Slovenci ' 213(25) 
2. Jugoslovanski narodi 213(25) 
3. Ostali narodi 214(26) 
VI. Zgodovina 18. in prve polovice 19. stoletja (do vključno 1848) 214(26) 
1. Slovenci 214(26) 
2. Jugoslovanski narodi 214(26) 
3. Ostali narodi 214(26) 
VII. Obdobje od 1850 do 1914 215(27) 
1. Slovenci. 215(27) 
2. Jugoslovanski narodi 217(29) 
3. Ostali narodi , 217(29) 
243 
Vili. Od začetka prve do začetka druge svetovne vojne 
1. Slovenci 
2. Jugoslovanski narodi 
3. Ostali narodi 
IX. Od začetka druge svetovne vojne dalje 
1. Slovenci 
2. Jugoslovanski narodi 
3. Ostali narodi 
X. Posamezne zgodovinske panoge 
1. Slovenska gospodarska in socialna zgodovina 
a) Splošna slovenska gospodarska in socialna zgodovina 
b) Razvoj prebivalstva, štetja in popisi; razvoj priimkov 
c) Zgodovina davkov 
č) Kolonizacijska zgodovina 
d) iZgodovina mest 
e) Zgodovina poljedelstva, kmetijstva in planinskega 
gospodarstva ter socialni problemi na vasi 
f) Zgodovina obrti, manufaktur, industrije in rudarstva 
g) Zgodovina trgovine in prometa 
2. Gospodarska in socialna zgodovina jugoslovanskih narodov 
3. Gospodarska in socialna zgodovina ostalih narodov 
4. Pravna in upravna zgodovina 
• 5. Cerkvena zgodovina 
6. Zgodovina šolstva in pedagogike ' 
7. Umetnostna in glasbena zgodovina 
. 8. Narodopisje 
9. Telesna kultura 
XI. Problemi zgodovinopisja 
XII Pomožne zgodovinske vede 
1. Diplomatika 
2. Sf ragi stika 
3. Numizmatika 
4. Metrologija 
XIII. Atlasi 
XIV. Problemi pouka zgodovine in ocene (srednješolskih in 
osnovnošolskih učbenikov in čitank) 
XV. Kongresi, simpoziji in. zborovanja ' 
1. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev 
2. Kongresi zgodovinarjev Jugoslavije 
3. Ostali kongresi, simpoziji in zborovanja 
XVI. Zgodovinsko društvo (tajniška in blagajniška poročila ter 
društvene objave) 
XVII. Revije, periodične publikacije in zborniki 
1. Slovenske revije in zborniki 
2. Revije in zborniki drugih jugoslovanskih narodov 
3. Tuje revije in zborniki 
B. imensko kazalo 
217(29) 
217(29) 
219"(31) 
219(31) 
220(32) 
220(32) 
221(33) 
222(34) 
222(34) 
222(34) 
222(34) 
222(34) 
223(35) 
223(35) 
223(35) 
224(36) 
224(36) 
226(38) 
226(38) 
227(39) 
227(39) 
228(40) 
228(40) 
229(41) 
229(41) 
229(41) 
229(41) 
229(41) 
229(41) 
230(42) 
230(42) 
230(42) 
230(42) 
230(42) 
230(42) 
230(42) 
231(43) 
231(43) 
232(44) 
233(45) 
233(45) 
234(46) 
235(47) 
237(49) 
244 
SINOPSIS 
Ferdo G e s t r i n , red. univ. prof., Ljubljana: In memoriam akademiku in 
profesorju dr. Milku Kosu. Življenje in delo ter vloga in pomen enega 
izmed vodilnih slovenskih zgodovinarjev dr. Milka Kosa (1892—1972). 
To the Memory of Academic and Professor Milko Kos, Ph. D. An account 
of his life and work as well as of his role and significance in Slovene 
historiography. 
; UDK: 92 Kos M. 
Bogo G r a f e n a u e r , red. univ. prof., Ljubljana: Bibliografski pregled dela 
Milka Kosa 1963—1972. Bibliografski pregled dela prof. dr. Milka Kosa 
za leta 1963—1972. " 
A Bibliographical Survey of Professor Milko Kos's Work 1963—1972. A 
bibliographical Survey of Professor Milko Kos's Work for the Period 
1963—1972. 
UDK 012 Kos M. »1963/1972« 
Paola K o r o š e c , arheolog, Ljubljana: Zgodnjesređnjeveška nekropola na 
Ptujskem gradu. Sintetična obdelava zgodnjesrednjeveškega gradiva v 
nekropoli na Ptujskem gradu. , 
The Early Mediaeval Necropolis at the Castle of Ptuj. A synthetic 
presentment of the early mediaeval archeological material, et the necro­
polis at the Castle of Ptuj . 
Résumée La nécropole du moyen age de Ptujski grad. 
UDK 930.26 (497.12) Ptuj ' , 
Ferdo G e s t r i n , red. univ. prof., Ljubljana: Otok (Gutenwerth). Zgodovin­
ski oris freisinškega trga Otok (Gutenwerth) ob spodnji Krki na Dolenj­
skem v času 12.—14. stoletje. 
Otok (Gutenwerth). A historical outline of the freisinger settlement 
Otok (Gutenwerth) on the lower Krka in Dolenjsko from the 12 th to^the 
14th century. 
UDK 949.712 Otok (Gutenwerth)' 
Vinko Š r i b a r , znanstveni sodelavec, Ljubljana: Poročilo o arheološkem 
odkrivanju freisinškega trga Otok pri Dobravi (Gutenwerth). Prvi del 
strokovnega poročila o arheoloških delih pri odkrivanjih Otoka od 1967 
do 1970. 
Report on the Archeological Discovery of the Freisinger Settlement 
Otok near Dobrava (Gutenwerth). First part of technical report on the 
archeological work done in the discovering of Otok during the years 
196,7—1970. 
Zusammenfassung: Bericht über die archäologische Freilegung des freis-
ing'schen Marktes Gutenwerth. 
UDK 930.26 (497.12 Otok — Gutenwerth) 
Jože P i e r a z z i , mag. zgodovine, Trst: Vincenc Ferreri Klun in beneška 
revolucija 1848—1849. Delovanje V. F. Kluna v beneški revoluciji od 
marca 1848 do junija 1849 in njegova historiografska pričevanja o njej. 
Vincenc Ferreri Klun and the Venetian Revolution of 1848—1849. V. F. 
Klun's activity in the Venetian revolution from March 1848 until Juin 
1849 and his historiographie accounts. 
Riassunto: Vincenc Fererri Klun e la rivoluzione*veneziana (1848). 
UDK 945.311 »1848/1849«: 92 Klun V. F. 
245 
/ 
Vasilij M e l i k , izred. univ. prof., Ljubljana: Razcep med staroslovenci in 
mladoslovenci. Razcep je ena izmed posledic nasprotij med liberalci in 
klerikalci v Avstriji v drugi polovici 60. let in v prvi polovici 70. let 
19. stoletja. 
The Split between Staroslovenci and Mladoslovenci. The Split is one of 
the consequences entailed by the oppositions between the clericals and 
the liberals in Austria in the second half of the 'sixties and in the first 
- half of the 'seventies in Last Century. 
Zusammenfassung: Das Zerwürfnis zwischen Alt- und Juneslowenen. 
UDK 949.712 »1867/1873« 
246 
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, st. 
421-2/72, z dne 17. 8. 1972. jè knjiga oproščena prometnega davka. 
K A Z A L O — СОДЕРЖАНИЕ — CONTENTS 
RAZPRAVE — СТАТБИ — STUDIES 
Ferdo G e s t r i n , In memoriam akademiku in profesorju dr. Milku 
Kosu (s sliko) 5—10 
Памлти академика и профессора д-ра Милка Koca 
To the Memory of Academic and Professor Milko Kos, Ph. D. 
UDK 92 Kos M. 
Bogo G r a f e n a u e r , Bibliograf, pregled dela Milka Kosa 1963—1972 10—12 
Библиографическое обозрение работ Милка Koca 1963—1972 
A Bibliographical Survey of Professor Milko Kos's Work 1963—1972 
UDK 012 Kos M. »1963/1972« 
Paola K o r o š e c , Zgodnjesrednjev. nekropola na Ptujskem gradu 13—31 
Рании средневековБШ некрополБ y замка г. Птуи 
The Early Mediaeval Necropolis at the Castle of Ptuj 
UDK 950.26 (497.12 Ptuj) 
Ferdo G e s t r i n , Otok (Gutenwerth) 33—37 
OTOK (Гутенверт) 
UDK 949.712 Otok (Gutenwerth) 
Vinko Š r i b a г , Poročilo o arheološkem odkrivanju freisinškega 
trga Otok pri Dobravi (Gutenwerth) . .^ 37—6S 
Отчет об археологических находках в фреизиншком местечке 
OTOK возле Добрави (Гутенверт) 
.Report on the Archeological Discovery of the Freisinger Settlement 
Otok near Dobrava (Gutenwerth) 
UDK 930.26 (497.12 Otok — Gutenwerth) 
Jože P i e r a z z i , Vincenc Ferreri Klun in beneška revolucija 
1818—1849 69—84 
Винценции феррери Клун и венецианскаа револгоцин 
в 1848—1849 гг. 
Vincenc Ferreri Klun and the Venetian Revolution of 1848—1849 
UDK 945.311 »1848/1849«: 92 Klun V. F. 
Vasilij M e 1 i k , Razcep med staroslovenci in mladoslovenci 85—98 
Раскол между старословенцами и младословенцами 
The Split between Staroslovenci and Mladoslovenci 
UDK 949.712 »1867/1873« 
ZAPISKI — ЗАПИСИ — NOTES 
Iz poročil avstrijskega predstavnika v plebiscitni komisiji leta 
1920 (Tone Z o r n ) 99-101 
Из отчетов представители Австрии в комиссии no плебисциту 
в Каринтии в 1920 г. 
From the Reports of the Austrian Representative in the Plebiscite 
Commission in 1920 
I UDK 341.23.4 (436.6) »1920« 
I 
T PROBLEMI IN DISKUSIJA - ПРОБЛЕМИ И ДИСКУССИИ — PROBLEMS AND DISCUSSION 
Zlom avstromarksizma pri Slovencih (Fran Z w i t t e r ) 103—138 
Крах австромарксизма между словенцами 
The Decline of the Austro-marxism in Slovenia 
UDK 529.14 (497.12) »1917/1918« 
K O L N G R E S I , SIMPOZIJI IN ZBOROVANJA — СЂЕЗДБ1. НАУЧНМЕ СОВЕШАНМ 
И СОБРАПИЛ — CONGRESSES, SYMPOSIA, AND MEETINGS 
ÜDK 061.2.05 + 06,1.3 
VII. konferenca zgodovinarjev delavskega gibanja v Linzu od 
14. do 18. septembra 1971 (Franc R o z m a n ) 139—142 
СедБмал конференцил историков рабочего движенил в Линце 
с 14 no 18 сентлбрл 1971 г. 
The Seventh Conference of Historians Studying the Workers' 
Movement Held in Linz, September 14—18, 1971 
Simpozij »Srednjeveška Bosna i evropska kultura« v. Zenici od 
2. do 5. oktobra 1971 (Ignacij V o j e) f. 142—143 
Научное совевдание »Средневековаи Боснил и европеискаи 
кулБтура« в г. Зеница с 2 no 5 октлбри 1971 г. 
The Symposium »Mediaeval Bosnia and European Culture« Held 
at Zenica, October 2—5 1972 
Mednarodni kongres o povezavah obeh obal Jadranskega morja 
v Brindisiju, Lecce in Tarantu (15.—18. okt. 1971) 143—146 
МеждународнБШ СЂезд no вопросу свлзеи обоих побережии 
Адриат. морл в Бриндизи, Лечче и Таранту (15—18 окт. 1971) 
International Symposium on the Connections between the Shores 
of the Adriatic Sea Held at Brindisi, Lecce, and Taranto, 
October 15—18, 1971 
Peto zasedanje češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije 
v Pragi novembra 1971 (Vasilij M e 1 i k) 146—147 
Ш т а л сессин чехословацко-вдгославскои историческои комис-
сии в г. Прага в нолбре 1971 г. 
The Fifth Session of the Czechoslovakian—Yugoslav Historiographie 
Commission, Held in Prague in November 1971 
IN MEMORIAM 
Dr. Maks Miklavčič (Bogo G r a f e n a u e r) 149 155 
UDK 92 + 012 Miklavčič M. 
OCENE IN POROČILA - РЕЦЕНЗИИ И ИЗВЕ1ЦЕНИЛ - BOOK REVIEWS AND REPORTS 
UDK 930 (048.1) 
lleallexikon der Assyriologie und vorderasiatischen Archäologie 
(Viktor K o r o š e c ) 157 159 
Kurt Bitte]. Hattusha, the capital of the Hittites (M. U r b a n i j à) 160—162 
Evelyn und Horst Kiengel, Die Hethiter (Marko U r b a n i j a ) 162—163 
Ekrem Akurgal, Ancient Civilizations and Ruins of Turkey from 
Prehistoric Times until the End of the Roman Empire (Marko 
U r b a n i j a ) 163—164 
Josip Lučić. Prošlost dubrovačke Astareje (2upe, Sumeta, Rijeke, 
Zatona. Gruža i okolice grada do 1366) (Ignacij V o j e) 164—167 
Mihailo J. Dinić. Ilumsko-trebinjska vlastela (Ignacij V o j e) 167—169 
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih 
panog. I. zv.. Agrarno gospodarstvo (Ferdo G c s t r i n ) 169—171 
P. Vodopivec. Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove 'J. S o r n) 171—172 
Dr. Branislav Gligorijcvić, Demokratska stranka i politički odnosi 
u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca (Janko P r u n k ) 172—173 
A. Ravbar, Zakaj je padla španska republika (P. V o d o p i v e c ) 173—178 
Prispevki za zgodovino delavskega gibanja I—X (Franc R o z m a n ) 178—180 
Knjižnica NOV in POS (Miro S t i p l o v š e k ) 180—187 
BIBLIOGRAFIJA — БИБЛИОГРАФИД — BIBLIOGRAPHY 
Olga J a n š a , Bibliografsko kazalo k Zgodovinskemu časopisu 
I—XXV (1947—1971) 189—244 
UDK 014.3:930 (497.12) (05) »1947/1971«