URADNI VESTNIK DOLENJSKE — za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik II. Movo mesto, 30. decembra 1965 Št. 29 VSEBINA MEDOBČINSKE SLUŽBE OBJAVLJA Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto 324. Sklep o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje 325. Sklep o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1966 326. Sklep o stopnjah dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne in druge delovne organizacije, pri katerih stroški , zdravstvenega zavarovanja presegajo določeno , povprečje stroškov tega zavarovanja na območju skupnosti OBČINA ČRNOMELJ: 327. Odlok o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih in gostinskih organizacij ter gospodarskih organizacij storitvene obrti v občini Črnomelj OBČINA KOČEVJE: 328. Odlok o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Kočevje OBČINA METLIKA: 329. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1964 OBČINA NOVO MESTO: 330. Odlok o brezplačnem prevozu učencev osnovnih šol in voznih olajšavah za dijake in učence srednjih in strokovnih šol z območja občine Novo mesto — 331. Odlok o občinskem prometnem davku 332. Odlok o komunalnih taksah 333. Odlok o določitvi količine in vrste lesa za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvi! in gospodinjstvu na območju občine Novo mesto 334. Odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Novo mesto 335. Odlok o-izdatkih za potne in druge stroške, ki sc? priznavajo upravičenim organom občinske skupščine Novo mesto med materialne stroške 336. Odločba o soglasju k sklepom Otroškega vrtca Kandija in Otroškega vrtca Vide Tomšič Novo mesto o spojitvi ter o preosnovanju teh zavodov v Vzgojne varstveni zavod Novo mesto 337. Odločba o soglasju k sklepu delovne skupnosti Delavske univerze v Novem mestu o pripojitvi k Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto in k sklepu delovne skupnosti Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto o sprejemu pripojitve Delavske univerze v Novem mestu ter sklepu o nalogah Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto 338. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za opremo osnovne šole v Žužemberku OBČINA TREBNJE: 339. Odlok o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in občinskem prometnem davku od plačil za storitve 340. Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške 341. Odlok o popisu stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti 342. Odlok o odpravi sklada za preživninsko varstvo kmetov 343. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1965 344. Odlok o odpravi sklada za negospodarske investicije občine Trebnje. 345. Popravek odloka o prispevkih in davkih občine Trebnje MEDOBČINSKE SLUŽBE 324. Na podlagi 2. odstavka 77. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 24-440/65) je skupščina Komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev Novo mesto sprejela na 4. zasedanju dne 24. decembra 1965 SKLEP o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno savarovanje Stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje se določi v višini 8 odstotkov. * Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku Dolenjske«, uporablja pa se od 1. januarja 1966 dalje. Številka: 420-6/65-05/3 Datum: 24.12.1965 Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto Predsednica: Marija Jereb, 1. r. 325. Na podlagi 4. točke 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 24-440-1965) je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto na 4. rednem zasedanju dne 24. decembra 1965 SKLEP o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1966 I. Sprejme se finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1966, ki izkazuje: dohodkov 2.715,440.000 din izdatkov 2.715,440.000 din II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966. ' Številka: 400-13/65 Datum: 24.12.1965 Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto Predsednica: Marija Jereb, l.r. 326. Na podlagi 2. odstavka 77. člena, 79. člena, 1., 2. in 3. odstavka 80. člena in 81. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 24/65) ter odloka Ljudske skupščine LR Slovenije o določitvi panog, skupin oziroma podskupin organizacij, katerim se sme naložiti dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje (Ur. list LRS št. 5/63) je Skupščina Komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev Novo mesto na 4, zasedanju dne 24. decembra 1965 sprejela ta-le SKLEP o stopnjah dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije, pri katerih stroški zdravstvenega zavarovanja presegajo določeno povprečje stroškov tega zavarovanja na območju skupnosti I. Povprečje stroškov zdravstvenega zavarovanja za čas od 1. 10. 1964 do 30. 9. 1965 na območju Komunalne skupnosti Novo mesto, se določi na 40.000 din. II. Ne glede na določeno povprečje stroškov zdravstvenega zavarovanja iz prejšnje točke se dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje ne predpiše organizacijam, pri katerih je ugotovljeno, da znaša povprečno število pri njih zaposlenih na dan 30. 9. 1965 manj kot 16. III. V skladu z določenim povprečjem stroškov zdravstvenega zavarovanja iz L točke tega sklepa se določi naslednja tablica stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje: Ce stroški zdravstvenega zavarovanja v posamezni delovni organizaciji presegajo dolo-Jeno povprečje: — se plačuje stopnja dodatnega pri-stveno zavarovanje: spevka za zdravstveno zavarovanje: odst. od din do din (bruto) 1 1.000 1,00 1.001 2.000 1,25 2.001 3.000 1,50 3.001 4.000 1,75 4.001 5.000 2,00 5.001 6.000 2,25 6.001 7.000 2,50 7.001 8.000 2,75 8.001 9.000 3,00 9.001 10.000 3,25 10.001 11.000 3,50 11.001 12,000 3,75 12.001 dalje 4,00 IV. Na podlagi tablice stopenj dodatnega prispevka iz prejšnje točke sklepa, plačujejo dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje naslednje organizacije po naslednjih stopnjah: 19. »Krojač« krojaško podj. Novo mesto 2,00 20. KZSZ Novo mesto in Črnomelj 1,00 21. »Mercator« — »Standard« Novo mesto 2,00 22. Mesarija Novo mesto 4,00 23. »Novoles« Novo mesto (z vsemi obrati 4,00 24. »Novotehna«, avtoservis, Novo mesto 2,75 25. »Novotehna«, trg. podj. Novo mesto 1,25 26. »Novoteks« tekstilna tovarna, Novo mesto 4,00 27. Narodna banka SDK, Novo mesto 2,00 28. Novomeška opekarna Zalog 4,00 29. Osnovna šola Novo mesto 1,75 30. Osnovna šola Šentjernej 4,00 31. Osnovna šola Dol. Toplice 2,25 32. Osnovna šola Žužemberk 1,00 33. Osnovna šola Vavta vas 4,00 34. Osnovna šola Stopiče 4,00 35. Občinsko sodišče Novo mesto 1,25 36. »Opremales« Novo mesto 3,00 37. »Uslužnost« obrtni servis Kan- dija 3,50 38. Pekarna in slaščičarna Novo mesto 2,50 39. »Petrol« Novo mesto , 4,00 40. Podj. za PTT promet Novo mesto (za vse pošte v občini Novo mesto in Trebnje) 3,50 41. Remont Straža 3,00 42. Splošna bolnišnica Novo mesto 3,75 43. Splošno mizarstvo Dvor 1,00 44. »Pionir« Novo mesto (gradbišče v občini Novo mesto in Trebnje) 4,00 45. Tobak, skladišče Novo mesto 4,00 46. »Hmeljnik« trg. podj. Novo mesto 2,75 47. Vodovod, Novo mesto 3,00 48. Zdravilišče Dol. Toplice 1,50 49. Zdravilišče šmarješke Toplice 3,25 50. Zdravstveni dom Novo mesto 2,75 51. Železniška postaja Novo mesto in Trebnje 1,00 52. J2 — Sekcija za vzdrževanje proge, Novo mesto 4,00 53. J2 — Sekcija za vleko Novo mesto 3,00 54. Industrija stekla Novo mesto 2,00 55. »Dana« Mirna 2,25 56. Gradbeno podjetje — opekar-stvo Mirna 1,50 57. Gozdni obrat Mokronog 3,75 58. Industrijsko montažno podj. Trebnje 4,00 1. »Gorjanci« — avtopromet, Straža 4,00 2. Cestno podj. Novo mesto (z vsemi obrati — v občini Novo mesto in Trebnje) 1,75 3. »Elektro«,, obrat Novo mesto 1,75 4. Gostinsko podjetje, hotel Grad Otočec 4,00 5. Gimnazija — Učiteljišče, Novo mesto 4,00 6. »Metropol«, hotel Novo mesto 4,00 7. »Kandija«, hotel Novo mesto 2,00 8. Gozdno gospodarstvo, Novo mesto (z vsemi obrati v občini Novo mesto in Trebnje) 4,00 9. »Iskra« Šentjernej 1,00 10. Industrija motornih vozil Novo mesto 3,00 11. »Iskra« Žužemberk 1,25 Toplice 2,50 12. »Bor« industrija čevljev Dol. 13. »Iskra« Novo mesto 4,00 14. Kovinar Novo mesto 4,00 15. Komunalno podjetje Novo mesto 2,00 16. »Krka« tovarna zdravil Novo mesto 4,00 17. Keramika Novo mesto 1,00 18. Kmetijska zadruga Novo mesto , 1,75 3. člen 344. Na podlagi 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. 12. 1965 sprejela ODLOK o odpravi sklada za negospodarske investicije občine TREBNJE 1. člen Sklad za negospodarske investicije občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: sklad) se odpravi z dnem 31. decembra 1965. 2. člen Sredstva, ki ostanejo po zaključnem računu odpravljenega sklada, se prenesejo v proračun občine Trebnje. V proračun se vplačujejo tudi sredstva, ki pripadajo odpravljenemu skladu iz naslova terjatev. Pravice in obveznosti odpravljenega sklada prevzame občina Trebnje. 4. člen Upravni odbor sklada sprejme zaključni račun sklada po stanju 31. decembra 1965 in ga s poročilom o poslovanju sklada predloži skupščini občine do 15. 2.1966. Od dneva uveljavitve tega odloka upravni odbor sklada ne more prevzemati novih obveznosti za sklad. 5. člen Negospodarske investicije občine, ki so se do sedaj financirale iz sklada za negospodarske investicije, se bodo po 1. januarju 1966 financirale iz proračuna občine Trebnje. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za negospodarske investicije občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 9/65). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 402—09/65-1 Datum: 16.12.1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. 345. POPRAVEK ODLOKA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV OBČINE Trebnje Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 5—77/65) se v 8. členu druge alinee popravi tako, da se 150 nadomesti s 120 in 200 s 150, v 19. členu 12. točke pa se namesto besede sklene, postavi besedi »ne sklene«. Iz skupščinske pisarne Sob Trebnje IIISIIIA 11 URADNI VESTNIK DOLENJSKE za leto 1966 ostane neizpremenjena: 36 novih dinarjev. Račune za UVD bomo poslali v prihodnjih tednih. I: Dolenjskega lista NOVO MESTO Zadaja DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Izhaja po potrebi — Glavni In odgovorni urednik Tone Gošnlk — Rokopis« za objavo pošiljajte na naslov: Dolenjski list, uredništvo, Novo mesto, p. p. 33 — Letna naročnina 3600 dinarjev; plačljiva Je vnaprej — TekočI račun pri podružnici Naroda* bank« t Novem mestu: 631-603-9 — URADNI VESTNIK DOLENJSKE Izhaja kot redna priloga Dolenjskega lista In ga dobivajo val ■talni naročniki lista brezplačno ŠTEVILKA 29 _----------#- 59. Kmetijska zadruga Trebnje 4,00 60. »Hrast« mizarsko podj. Šent-lovrenc „ 3,00 61 Mizarska delavnica, Trebnje 4,00 62 Občinska skupščina Trebnje 1,25 63. SGP Grosuplje, za obrat na Mirni 4,00 64. Tovarna šivalnih strojev Mirna 3,25 65 »Mercator« — »Tržan« Mokronog 4,00 66. »Gradišče« trg. podj. Trebnje 3,25 67. »Litostroj«, obrat Trebnje 1,25 68. Zdravstveni dom Trebnje 4,00 69. Rudnik Kanižarica 4,00 70. »Lič«, litoželezna industrija Črnomelj 4,00 71. »Belt« Črnomelj 4,00 72 »Iskra« Semič 4,00 73. »Zora«, lesno pred. industrija Črnomelj 4,00 74. »Beti« obrat II Črnomelj 2,00 75. »Belsad« prehramb. industr. Črnomelj 4,00 76. Kmetijska zadruga Črnomelj 2,00 77. GG — gozdni obrat Črnomelj 4,00 78 GG — gozdni obrat Crmošnjice 4.00 79. GG — skladišče Črnomelj 2,50 80. »Begrad« Črnomelj 1,75 81. Cestno podj. Novo mesto — terenski obrat Črnomelj 4,00 82. »Potrošnik« STP Črnomelj 4,00 83. Kovinar Črnomelj 4,00 84. Obrtni servis Semič 3,50 85. Opekarna Kanižarica 2.25 86. »Novost« krojaško podjetje Črnomelj 2.25 87. »Planina« čevlj. podj. Črnomelj 1,00 88. Klavnica in mesarija Črnomelj 4,00 89. Obrtno komunalno podjetje Črnomelj 4,00 90. Osnovna šola Črnomelj 2,50 91. Zdravstveni dom Cmomelj 1,00 92. »Lepiš« Suhor pri Metliki 1,25 93. »Beti« Metlika 1,00 94. Kmetijska zadruga Metlika 4,00 95. »Mercator«, -posl. enota Metlika 4,00 96. Komunalno podj. Metlika 2,25 97. Skupščina občine Metlika 1,00 V. Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje se obračunava in plačuje od istih osnov, od katerih se obračunava in plačuje osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje. VI. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Z dnem ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o višini dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije v letu 1965 (Uradni vestnik Dolenjske št. 4/65). jr Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto Številka: 420-3/63-95/3 Novo mesto, 24. decembra 1965 Predsednica: Marija Jereb, 1. r. OBČINA ČRNOMELJ 327. Na podlagi 7. člena zakona o obrestih ,6d gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ št.- 8/61 in 13/63 in SFRJ št. 15/65 in 35/65) in 245. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnoti dne 26-novembra 195 sprejela O D L OK o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih in gostinskih gospodarskih organizacij ter gospodarskih organizacij storitvene obrti v občini črnomeZj 1. člen Obresti od poslovnega sklada obračunavajo in plačujejo gospodarske organizacije po obrestni meri, -kot sledi: 1. Obrtni servis Semič — od dela poslovnega sklada, ki ga uporablja za opravljanje komunalnih in uslužnost-nih dejavnosti 1 odstotek, 2. Obrtno komunalno podjetje Črnomelj 1 odstotek, 3. Klavnica in mesnica Črnomelj 2 odstotka, 4. Valjčni mlin Črnomelj 2 odstotka. 5. Marmor Gradac 1 odstotek, 6. Organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost, 1 odstotek. ? 2. člen Gospodarske organizacije: Parna pekarna Črnomelj, Brivsko-frizersko podjetje Črnomelj, Dom ljudske prosvete Črnomelj, Knjigovodski center Črnomelj, Pralnica in čistilnica črno-in menze so oproščene . obračunavanja in plačevanja obresti od poslovnega sklada. S. člen Obresti, ki jih plačujejo gospodarske, organizacije iz 1. člena tega odlo- ka, se uporabljajo za kreditiranje investicij v namene, iz katerih so bile obračunane in plačane, potem ko so bile vložene v kreditni sklad pri banki. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. številka: 402-279/65 Datum: 26.11. 1965 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r. OBČINA KOČEVJE 328. Na podlagi 8 in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. decembra 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Kočevje 1. člen Prvi odstavek 7. člena odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske št. 5/65) se spremeni v tem, da se stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja zniža od 6,8 odstotka na 5 odstotkov. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. avgusta 1965. Številka: 42-16/65-1/1 Kočevje, dne 3.12.1965 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. OBČINA METLIKA 329. Na podlagi 63. in 64. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 3. točke 26. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora delovnih skupnosti dne 22. oktobra 1965 sprejela \ ODLOK e zaključnem, računu o izvršitvi proračunu občine Metlika za leto 1964 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1964, ki obsega: 1. Zaključni račun proračuna občine dinarjev dohodki 138,415.391 izdatki 128,831.704 presežek dohodkov 9,583.687 2. Zaključni račun 6 odst. obvezne proračunske rezerve: dohodki 3,871.008 izdatki -3,851.750 presežek dohodkov 19.258 3. Zaključni račun 10 odst. posebne proračunske rezerve: dohodki 17,298.562 izdatki 17,298.562 presežek dohodkov — 4. Zaključni ?ačun rezervnega sklada: dottodki 9,301.712 izdatki — presežek dohodkov 9,301.712 5. Zaključni račun sklada za skrb borcev in spomeniško dejavnost: dohodki 518.191 izdatki 1.046 presežek dohodkov 517.145 6. Zaključni račun gasilskega sklada: dohodki 2,218.137 izdatki 713.864 presežek dohodkov 1,504.273 7. Zaključni račun sklada za varstvo matere in otroka: dohodki 17.353 izdatki 10.802 presežek dohodkov 6.551 8. Zaključni račun sklada za gradnjo vodovoda v Gradacu: dohodki 2,100.000 izdatki 220 presežek dohodkov 2,099.780 9. Zaključni račun sklada za obnovo podeželja: dohodki 178.381 izdatki -— presežek dohodkov 178.381 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Metlika v znesku 9,583.687 din se prenese kot dohodek proračunu za leto 1965. 3. člen Sredstva 6 odst. obvezne rezerve in sredstva 10 odst. posebne proračunske rezerve, se prenesejo v občinski^ rezervni sklad. 4. člen Presežek dohodkov skladov pod 7. m 9. točko 1. člena v skupnem znesku 184,932 din se aararij ukinitve teh skladov prenese kot dohodek proračuna občine Metlika za leto 1965. 5. člen Presežek dohodkov sklada pod 5. točko 1. člena v skupnem znesku 517.145 din se zaradi ukinitve tega sklada prenese kot dohodek občinskemu odboru Zveze borcev NOV Metlika. 6. člen Presežek dohodkov sklada pod 6. točko 1. člena v znesku 1,504.273 din se zaradi ukinitve tega sklada prenese kot dohodek občinski gasilski zvezi Metlika. 7. člen Presežek dohodkov skladov pod 4. in 8. točko 1. člena v skupnem znesku 11,401.492 din se prenese kot dohodek teh skladov za leto 1965. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 010-14/62 Datum: 22/10-1965 Predsednik občinske skupščine Metlika: Franc Vrviščar, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 330. Na podlagi 10. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 7/65) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o brezplačnem prevozu učencev osnovnih šol in voznih olajšavah za dijake in učence srednjih in strokovnih šol z območja občine Novo mesto 1. člen Učenci osnovnih šol in posebne šole so upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo, dijaki in učenci srednjih šol in strokovnih šol pa imajo lahko vozne olajšave, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem odlokom. 2. člen Do brezplačnega prevoza so upravičeni učenci osnovnih šol in posebne šole, ki: 1. stalno prebivajo na območju občine Novo mesto, 2. obiskujejo šolo v svojem šolskem okolišu, 3. prebivajo v kraju, ki je od šole oddaljen več kot 4 km, 4. se vozijo z rednim javnim prevoznim sredstvom ali posebnim javnim prevoznim sredstvom, ki ga organizira šola. •> 3. člen Dijaki in učenci srednjih in strokovnih šol imajo lahko vozne olajšave, če: 1. stalno prebivajo na območju občine Novo mesto, 2. nimajo možnosti dobiti stanovanja v kraju šolanja, 3. prebivajo v kraju, ki je od šole oddaljen več kot 6 km, 4. se vozijo z javnim prevoznim sredstvom, in sicer: 75 odstotkov cene mesečne vozovnice, če dohodek na družinskega člana ne presega 10.000 din mesečno; 55 odstotkov cene mesečne vozovnice, če dohodek na družinskega člana znaša mesečno nad 10.000 do 13.000 din; 35 odstotkov cene mesečne vozovnice, če dohodek na družinskega člana znaša mesečno nad 13.000 do 16.000 din; 25 odstotkov cene mesečne vozovnice, če dohodek na družinskega člana znaša nad 16.000 do 20.000 din. Tisti, ki imajo več kot 20.000 din dohodka na družinskega člana, nimajo pravice do vozne olajšave. Prav tako nimajo pravice do vozne olajšave tudi tisti, ki preiemaio štipendijo in tisti, ki ponavljajo razred. Če znaša regres iz prvega odstavka tega člena več kot oskrbnina v dijaškem domu, se v takem primeru namesto regresa plača oskrbnina v dijaškem domu. 4. člen Dijake srednjih in strokovnih šol se lahko pogodbeno zaveže, da morajo po končanem študiju službovati na območju občine Novo mesto najmanj toliko časa, kolikor časa so imeli vozne olajšave; če te obveznosti ne izpolnijo, morajo povrniti zneske, ki so jih prejeli; kot vozno olajšavo po doložbah tega odloka. 5. člen če je v dohodku iz 3. člena teea odloka zajet samo ali tudi katastrski dohodek ali dohodek od zgradb in obrti, se ta računa dvojno. 6. člen V dohodek družine se štejejo tudi pokojnine in dodatki ter otroški dodatek. 7. člen Pri določanju, kateri družinski člani se štejejo v smislu tega odloka kot družinski člani, se uporabljajo predpisi o otroškem dodatku. 8. člen O brezplačnih prevozih učencev osnovnih šol odločajo osnovne šole. Osnovne šole tudi plačujejo prevoznim podjetjem mesečne vozovnice na rednih javnih prevoznih sredstvih in račune za posebna javna prevozna sredstva, ki jih šole v ta namen same najamejo. O voznin olajšavah dijakov in učencev sieunjin in suoKovnin sol oaioca oucuiski upravni organ, pristojen za sois.vo, potem ko dooi o dijaku mnenje aoie. 9. člen Zoper rešitve, ki jih izdajajo osnovne ^>uie, je v 15 dnen dopusten ugovor n<± oocinsKi upravni organ, pristojen za soistvo. Zoper rešitve organa iz 2. odstavka 8.'ciena tega odloka je v 15 dneh dopusten ugovor na svet za izobraževanje, teitbno in tehnično vzgojo oočin-s*e sKtipscme. 10. člen Sredstva za brezplačne prevoze in vozne olajšave po tem odioku zagotovi uocinsKa sKupšcina v proračunu an skladu, nakazujejo pa se za brez-piacne prevoze osnovnim šolam, za vozne olajšave pa prevoznim podjetjem. Prevozno podjetje mora za to predložiti osnovni soli oziroma občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za šolstvo najpozneje do 15. v mesecu obračun za pretekli mesec, če ni pred tem sklenilo z osnovno šolo ali upravnim organom pogodbe, ki določa drugače. 11. člen Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka bo izdal po potrebi svet za izobraževanje, telesno in tehnično vzgojo občinske skupščine. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o voznih olajšavah za učence osnovnih šol ter dijake in učence srednjih ter strokovnih šol iz območja občine Novo mesto (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 76/63). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 426-01/65 Datum: 22.12.1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, Lr. 331. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65) in 4. točke 126. člena ter 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Novo mesto se uvaja občinski prometni davek na promet končnih proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, in na plačila za storitve. 2. člen Oblika občinskega prometnega davka sta davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve. 3. člen Davčni zavezanec je delovna organizacija, druga pravna oseba, organ ali občan, ki je proizvode prodal končnemu potrošniku, jih kako drugače dal v promet ali je za< plačilo opravil storitev. Davčni zavezanec mora prometni davek obračunati in obračunani znesek vplačati na ustrezni račun občinske skupščine. 4. člen Davčna osnova za prometni davek je prodajna cena proizvoda oziroma plačilo, doseženo za opravljeno storitev, če ni v tem odloku ali tarifi prometnega davka drugače določeno. V tarifi prometnega davka je lahko določena davčna osnova od merske enote proizvoda. 5. člen Stopnje prometnega davka so proporcionalne in se določajo v odstotkih od davčne osnove. Prometni davek je lahko določen tudi v absolutnem znesku. 6. člen Davčnim zavezancem, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih davčnih osnovah, se jim pavšalno obračunava tudi zvezni in občinski prometni davek. 7. člen Glede obračunavanja in plačevanja davka, nastanka davčne obveznosti, pravnih sredstev, kraja plačila, zastaranja, obnove postopka, kazenskih in drugih določb, ki niso določene s tem odlokom, se smiselno uporabljajo ustrezne določbe: 1. temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in na njegovi podlagi izdanih predpisov, 2. zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. 8. člen S tarifo občinskega prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka, se določajo proizvodi in storitve, na katere se uvaja občinski prometni davek. V tej tarifi so natančneje določeni zavezanci, osnove, stopnje, davčne oprostitve in olajšave. II. DAVEK OD PROMETA • BLAGA NA DROBNO 9. člen Občinski davek od prometa blaga na drobno se plačuje od proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, če je s tem odlokom ali v tarifi prometnega davka predpisano, da se od njih plačuje davek. Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje v smislu tega odloka: 1. prodaja proizvodov v trgovinah in trgovskih prodajalnah ter v prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacij; 2. prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti; 3. prodaja proizvodov, ki jih prodajajo neposredno potrošnikom na debelo trgovske in druge delovne organizacije, kot tudi proizvodov, katere jim prodajajo proizvajalne gospodarske organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih organizacijah; 4. potrošnja oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov, če se jemljejo za lastne potrebe; 5. uvoz proizvodov, ki jih za lastno porabo uvažajo gospodarske in druge delovne organizacije in občani. 10. člen Za prodajo proizvodov, ki so namenjeni za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih organizacijah, se uporabljajo določbe 9., 10. in 11. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka in na njegovi osnovi izdanih predpisov. 11. člen Poleg oprostitev iz 16. in 23. člena temeljnega zakona o prometnem davku se občinski davek od prometa blaga na drobno ne plačuje: 1. od živil, razen od alkoholnih pijač; 2. od orožja in vojne opreme Jugoslovanske ljudske armade in milice; 3. od vseh drugih proizvodov, od katerih se po zakonu o tarifi zveznega prometnega davka ne plačuje zveznega prometnega davka, če ni s tem odlokom določeno drugače. Davka od prometa blaga na drobno ne plačajo: 1. domovi planinskih društev in druge planinske postojanke; 2. delavnice strokovnih šol; 3. društva upokojencev od prodaje alkoholnih pijač svojim članom. 12. člen Davčno osnovo občinskega davka od prometa blaga na drobno tvori skupen znesek plačila za prodano blago, v katerem so obseženi tudi vsi postranski stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu. Davek od prometa blaga na drobno se ne všteva v davčno osnovo. V primerih, ko se proizvodi uporabijo v smislu 4. točke 9. člena tega odloka, je davčna osnova prodajna cena, ki bi se dosegla, če bi se taki proizvodi prodali na drobno. III. DAVEK OD PLAČIL ZA STORITVE 14. člen Davek od plačil za storitve se plačuje na tiste storitve, ki so določene v tem odloku ali v, tarifi prometnega davka. 15. člen Davčni zavezanec za davek od plačil za storitev je izvrševalec storitev. 16. člen Davčna osnova za davek od plačil za storitve je znesek plačila za opravljanje storitve, zmanjšan za vrednost porabljenega materiala, če ni v tem odloku ali v tarifi prometnega davka drugače določeno. S plačilom za opravljene storitve je po prvem odstavku tega člena mišljeno plačilo v denarju ali naravi ali vrednost nasprotnih storitev. 17. člen Občinski davek od plačil za opravljene storitve se ne plačuje v primerih, za katere se prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, in v primerih, za katere je z odlokom o prispevkih in davkih občanov v občini Novo mesto določeno, da se prispevek plačuje v letnem pavšalnem znesku. 18. člen Ne plačuje se davek od plačil za opravljanje naslednjih storitev: izdelovanja oblačil in perila po meri, kemičnega čiščenja, barvanja, krpanja, pranja in likanja oblek in perila, moškega in ženskega frizerstva, popravila obutve, dimnikarstva, mletja žitaric, krpanja nogavic in vreč, popravila dežnikov, brušenja nožev in britvic, čiščenja obutve, snaženja oken, žaganja drv, kovaštva, kolarstva in podkovstva ter komunalnih in gostinskih storitev. 19. člen Davku zavezane obrtne storitve se štejejo storitve, ki jih občanom opravljajo družbene delovne organizacije in storitve, ki jih opravljajo samostojni obrtniki in drugi občani. IV. KONČNE DOLOČBE 20. člen Navodila za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet, pristojen za finance občinske skupščine Novo mesto. 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlik, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Dolenjske št. 4/65, 15/65 in 19/65). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske , uporablja pa se od 1. januarja' 1966. Številka: 421-09/63 Datum: 22. 12. 1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: ' Sergij Thorževskij, 1. r. s TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. DAVEK OD PROMETA BLAGA NA DROBNO Tar. štev. 1 1. Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, ki so posebej določeni v tej tarifi ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plača davek po stopnji 4 % Tar. štev. 2 Od prodaje alkoholnih pijač v trgovini, prodajalnah in kleteh drugih delovnih organizacij se plača davek po stopnji: 1. od naravnega vina in piva 20 % 2. od žganih in drugih alkoholnih pijač 25 % Tar. štev. 3. Od gostinskega prometa alkoholnih pijač se plača davek po stopnji 1. od naravnega vina in piva 10 % 2. od žganih in drugih alkoholnih pijač 20 % B. DAVEK OD PLAČIL ZA OPRAVLJENE STORITVE Tar. štev. 4 Od plačil za obrtne storitve, razen od storitev, ki so posebej določene v tej tarifi, ali pa je zanje predpisana davčna oprostitev, znaša stopnja davka 10", o Opomba: Davčna osnova je znesek plačila za opravljeno storitev po odbitku materiala, ki ga je dal izvajalec del, če je v fakturi material posebej izkazan. Tar. štev. 5 Od plačil za izvršen razrez hlodovine na žagah, se plača davek: 1. od iglavcev 2. od hrasta 2.600 din 1.800 din 3. od ostalih listavcev, razen cera, gabra, kostanja, vrbe in jelše 1.300 din 4. od cera, gabra, kostanja, vrbe in jelše 400 din Opomba: 1. Davčna osnova je 1 m3 hlodovine. 2. Za finance pristojen upravni organ občinske skupščine lahko oprosti plačila davka po tej tarifni številki tiste zavezance, ki podarijo rezan les za javne namene ali ga uporabijo za lastne potrebe v primerih elementarnih nesreč. Tar. štev. 6 Od plačil za prevoz potnikov in blaga s strani občanov in civilno pravnih oseb se plača davek: 1. za prevoz potnikov po stopnji 10 % 2. za prevoz blaga po stopnji 20 % Opomba: 1. Davčna osnova je skupno plačilo za opravljene prevozne storitve. 2. S prevoznimi storitvami je mišljen prevoz blaga oziroma potnikov z motornimi ali vpreženimi vozili v cestnem prometu. Tar. štev. 7 Od vstopnine za kinematografske in druge predstave ter javne prireditve, ki nimajo kulturno-prosvetnega značaja, se plača davek po stopnji. 5 % Opomba: 1. Davčna osnova je skupno kosmato plačilo, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki. 2. Davčni zavezanec je prireditelj predstav. Prireditelj je dolžan predložiti v žigosanje vstopnice organu, pristojnemu za dohodke občinske skupščine. 332. Na podlagi temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ qiuiBunuioi{ o buojjbz ui (pg/sc •£§ taksah (Uradni list SRS št. 29/65) ter 4. točke 126. člena in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vest- nik Dolenjske št. 8/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o komunalnih taksah 1. člen Komunalne takse v občini Novo mesto se plačujejo za uporabo predmetov in storitev, ki so določene s tem odlokom. 2. člen V občini Novo mesto se plačujejo komunalne takse: 1. za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa); 2. za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori; 3. za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, in na katerih je Organizirano čuvanje vozil. 3. člen Komunalna taksa za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa; se plača: 1. v glavni sezoni od osebe dnevno 120 din 2. izven glavne sezone od osebe dnevno 80 din. Za glavno sezono se šteje čas od 15. junija do 15. septembra. 4. člen Za turistični kraj se šteje celotno območje občine Novo mesto. 5. člen Turistične takse so oproščeni: 1. otroci, ki niso stari več kot 15 let; 2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi; 3. vojaki in gojenci vojaških šol; 4. člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije; 5. otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih; 6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete; 7. osebe na letnem dopustu pri ožji družini; 8. tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in davkov ter drugi tuji državljani, ki so teh taks oproščeni po posebnem mednarodnem sporazumu. 6. člen Člani počitniške zveze Jugoslavije, Zveze taborniških organizacij Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Par- tizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša, ne glede na sezono, 50 dinarjev na dan. Takse po tem členu ne plačajo študentje, dijaki in učenci v gospodarstvu, ki so člani v prvem odstavku tega člena imenovanih organizacij. 7. člen Osebe iz 5. člena tega odloka, ki ne plačujejo turistične takse, in osebe iz 6. člena tega odloka, ki plačujejo takso v zmanjšanem znesku, morajo dokazati naslov za svojo pravico z ustrezno listino. 8. člen Komunalna taksa za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori se plača: 1. za trajno in sezonsko uporabo pločnika od m2 letno 500 din 2. za začasno uporabo pločnika od m2 dnevno 50 din 9. člen Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov se plača komunalna taksa v naslednji višini: 1. od osebnega avtomobila dnevno 100 din 2. od tovornega avtomobila, avtobusa in avtomobilov s priklopniki dnevno za enoto 500 din Za začasno ustavljanje do 20 minut se taksa po tem členu ne plača. 10. člen Komunalne takse se plačujejo v gotovini. Takse se praviloma plačujejo naprej, kolikor ni v tem odloku drugače določeno. 1.1. člen Komunalno takso po 8. členu tega odloka odmerja in pobira za dohodke pristojni organ občinske skupščine, takso po 9. členu odloka in turistično takso pa pobirajo na podlagi tega odloka delovne in druge organizacije ter zasebniki. Plačano takso so dolžne delovne in druge organizacije ter zasebniki odvajati na odgovarjajoči račun dohodkov občinske skupščine pri službi družbenega knjigovodstva do 10. v mesecu za pretekli mesec. Delovne in druge organizacije ter oureunuioJi ofBiiqod m 'i^iucpsBz so, so dolžni voditi posebno evidenco o plačani taksi. 12. člen Uporaba komunalnih taks se za vsako leto določi s smernicami občinske skupščine. 13. člen Pravica izterjati komunalno takso zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bila morala biti taksa plačana, pravica do povrnitve preveč plačane takse pa v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila'taksa plačana. 14. člen Za prisilno izterjave komunalnih taks veljajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in da V »v občanov. 15. čir i Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinski taksi in občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 15/58) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966. številka: 423-08/65 Datum: 22. 12. 1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 333. Na podlagi 1. točke 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 30/65) in mnenja ter predloga Gozdnega gospodarstva Novo mesto je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o določitvi količine in vrste lesa za neposredno uporabo v krneč! cm gospodarstvu in gospodinjstvu na območju občine Novo mesto 1. člen Lastnik gozda, danega v gospodar- " jenje gospodarski organizaciji, ima v okviru donosnih možnosti svojega gozda pravico do lesa za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu letno 7 m3 (11/prm) lesa za drva in 1 m" tehničnega lesa iglavcev oziroma listavcev. V prednjo količino se ne vštevajo: sečni odpadki, kolikor jih gospodarska organizacija ne uporabi za industrijske namene, in les, pridobljen s posekom drevja pod 10 cm premera, če se pridobi pri negi gozdov. 2. člen Večje količine in vrste lesa. kot so določene v 1. členu tega odloka, odobri v izjemnih primerih (Vzdrževanje stavb, novogradnje itd.) v okviru donosnih možnosti gozda posebna komisija v skladu z določbami splošnega akta gospodarske organizacije, ki so ji dani gozdovi občanov v gospodarjenje. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 321-015/65 Datum: 22. decembra 1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 334. Na podlagi 7. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS št. 11/65) in 238. člena statuta občine Novo mesto je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Novo mesto 1. člen Kurilne naprave in dimni vodi se morajo čistiti in pregledovati po določbah tega odloka. Čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav in dimnih vodov sme opravljati le usposobljeni dimnikar. K čiščenju ne spada odstranjevanje pepela iz kurišč, vodnega kamna pri parnih kotlih, kakor tudi ne čiščenje plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin. 2. člen Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njihovi dimni vodi se čistijo mesečno; kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini uporablja elektrika ali plin, se v času od 1. junija do 30. septembra čistijo na zahtevo stranke. V tem času mora dimnikar opraviti dvakratni kontrolni pregled dimnikov. 3. člen Kurilne naprave in dimni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah, slaščičarnah ter podjetjih in zavodih, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, se čistijo vsakih 14 dni, po potrebi pa vsakih 8 dni. Prav tako se čistijo vsakih 14 dni oziroma 8 dni centralne kurilne naprave in njihovi dimovodi. 4. člen Dimniki in kurilne naprave upravnih stavb in šol, ki se uporabljajo samo za ogrevanje prostorov, se čistijo v času od 15. septembra do 15. aprila enkrat mesečno, od 15. aprila do 15. septembra pa se morajo dimniki vsaj enkrat pregledati, najkasneje pa pred začetkom kurjenja. 5. člen Plinski vodi kurilnih naprav na zemeljski plin se čistijo mesečno. Zidani dimniki za odvajanje izgorelih plinov plinskih kurilnih naprav se čistijo štirikrat letno. 6. člen Industrijski parni kotli in njihovi dimni vodi ter tovarniški dimniki se čistijo v dogovorjenih rokih. Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se čistijo najmanj vsaka dva meseca. Na zahtevo stranke jih mora dimnikar čistiti tudi v krajših rokih, kot je zgoraj predpisano. 7. člen Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati določba prvega odstavka 3. člena odloka o določitvi najvišje tarife za dimnikarske storitve na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 24/62). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 352-016/65 Datum: 22.12.1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 335. Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) v zvezi s 63. členom temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ št. 46/64) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega,zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo upravnim organom občinske skupščine Novo mesto med materialne stroške I. Splošne določbe 1. člen ■ Upravnim organom občinske skupščine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: organ) se priznavajo med materialne stroške tisti izdatki za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov in stroškov za ločeno življenje, k^ so določeni v pravilniku organa; najvišje zneske in pogoje za priznanje teh izdatkov pa določa ta odlok. Presežek povračila nad zneskom, ki se priznava med materialne stroške, se izplača v breme sredstev za osebne dohodke. II. Povračilo stroškov za službena potovanja 2. člen Za službeno potovanje je po tem odloku mišljeno tisto potovanje, na katero je po nalogu predstojnika napoten delavec, da opravi določen službeni opravek zunaj kraja njegove redne zaposlitve, če ima s takim potovanjem posebne stroške. 3. člen Izdatki za povračilo stroškov za službeno potovanje, ki se priznavajo organu med materialne stroške, obsegajo povračilo za hrano in prenočišče (v nadaljnjem besedilu: dnevnica) ter povračilo za osebni prevoz delavca. 4. člen Na račun dnevnice za posamezen dan službenega potovanja lahko izplača organ delavcu v breme svojih materialnih stroškov največ 4.000 dinarjev. 5. člen Dnevnica se šteje od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne, in sicer: 1. cela dnevnica za vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na službenem potovanju, in za ostanek časa nad 12 ur ter za službeno potovanje, ki traja skupaj od 12 do 24 ur; 2. pol dnevnice za ostanek časa od 8 do 12 ur oziroma 6 do 8 ur, če je delavec ta čas potoval ponoči med 22. in 6. uro, ter za službeno potovanje, ki traja skupaj 8 do 12 ur. 6. člen Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznajo organu med materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški tarifi, in sicer za prevoz po najkrajši poti in za prevozno sredstvo, s katerim delavec potuje. Vrsto in razred prevoznega sredstva, s katerim sme delavec potovati na službenem potovanju, ter druge prevozne pogoje določi organ v pravilniku. Izdatki za povračilo potnih stroškov za osebni prevoz delavca na službenem potovanju v kraj, kamor ne more potovati z javnim prevoznim sredstvom ali pa z njim zaradi nujnosti opravka ne more potovati, ali če zaradi tega lahko opravi več službenih opravkov, se priznavajo organu med materialne stroške največ do 50 dinarjev za vsak prevoženi kilometer. Organ določi s pravilnikom pogoje za uporabo določenega prevoznega sredstva za službena potovanja in višino kilometrine za vsak prehojeni kilometer. 7. člen Izdatki za povračilo stroškov za prevoz delavca, ki stanuje izven kraja zaposlitve, na delo in z dela, ki presegajo mesečno 1500 dinarjev, se priznavajo organu med materialne stroške v visini in ob pogojih, kakor je to določeno v njegovem pravilniku. Za razdaljo do 3 km ne gre delavcu povračilo stroškov za prevoz. III. Povračilo stroškov za ločeno življenje 8. člen Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo organu med materialne stroške izdatki, ki so določeni v njegovem pravilniku, vendar mesečno največ do 40.000 dinarjev. Za ločeno življenje po tem odloku se šteje, če delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve ni mogel dobiti stanovanja za svojo družino. 9. člen Povračilo iz prejšnjega člena se prizna organu med materialne stroške oa dneva, ko se delavec zglasi na delo, pa do preteka meseca, v katerem je delavcu dodeljeno vseljivo stanovanje. S pravilnikom organa se lahko določi, do kdaj pripada delavcu povračilo za ločeno življenje, če se je ob vstopu na delo zavezal, da bo sam poskrbel stanovanje za svojo družino. IV. Povračilo selitvenih stroškov 10. člen ! Organu se priznavajo med materialne stroške izdatki za povračilo selitvenih stroškov: 1. za delavca, ki je pri njem sprejet na delo v kraju zunaj njegovega stalnega prebivališča in zunaj stalnega prebivališča njegove družine, 2. za delavca, ki je razporejen na delo v drug kraj in če nima v tem kraju stalnega prebivališča, 3. za delavca, ki mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje in se preseli v drug kraj, 4. za družino umrlega delavca, če se preseli v drug kraj. Povračilo pox 3. in 4. točki prejšnjega odstavka se prizna organu med materialne stroške, če se delavec preseli v enem letu od dneva, ko je bil zaradi upokojitve razrešen, oziroma če se družina preseli v enem letu od delavčeve smrti. 11. člen Povračilo selitvenih stroškov, ki se prizna organu med materialne stroške, je enako dejanskim stroškom za pakiranje in prevoz pohištva ter stroškom za prevoz, prenočišče in hrano delavca in njegovih družinskih članov ob selitvi. Izdatki povračila za prevoz iz prejšnjega odstavka se priznajo organu med materialne stroške po najnižji tarifi, ki je predpisana za prevoz z rednimi prevoznimi sredstvi. 12. člen Izdatki povračila za osebni prevoz ter dnevnice delavca in njegovih družinskih 'članov pri selitvi se priznajo organu med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je to predpisano za službeno potovanje delavca; pri tem se prizna za družinske člane 50 odstotkov dnevnice, ld se prizna delavcu. Z družinskimi člani so po tem odloku mišljene osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po veljavnih predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja. V. Prehodne in končne določbe 13. člen Dokler organ ne predpiše pravilnika, se mu bo priznavalo povračilo po tem odloku med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot to določajo predpisi, veljavni na dan uveljavitve tega odloka. \ 14. člen Določbe tega odloka o povračilu stroškov za službena potovanja veljajo tudi za voljene organe občinske skupščine, ki jim določa prejemke občinska skupščina, in za odbornike občinske skupščine, ki potujejo po nalogu občinske skupščine ali njenih organov. 15. člen Ta odlok se smiselno uporablja tudi za organe in organizacije, ki se delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in o povračilu za uporabo lastnega motornega vozila uslužbencev in delavcev upravnih organov, zavodov in organizacij občinske skupščine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 21/61, 10/62, Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 76/63 in Uradni vestnik Dolenjske št. 10/64). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 14. avgusta 1965 dalje. Številka: 114-28/62 Datum: 22.12. 1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 336. Na podlagi 15. točke 3. odstavka 143. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) in v zvezi s 1. odstavkom 52. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ št. 5/65) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOČBO o soglasju k sklepoma Otroškega vrtca Kandija in Otroškega vrtca Vide Tomšič Novo mesto o spojitvi ter o preosnovanju teh zavodov v Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto 1. člen K sklepoma delovnih skupnosti Otroškega vrtca Kandija in Otroškega vrtca Vide Tomšič Novo mesto o njuni združitvi in preosnovanju v Vzgojnovarstveni zavod Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: zavod) se da soglasje. 2. člen Zavod je samostojen samoupravni zavod. Sedež zavoda je v Novem mestu. 3. člen • Naloge zavoda so, da sprejema v redno in občasno vzgojo in varstvo predšolske otroke, izjemoma tudi šolske, če to dopuščajo zmogljivosti zavoda, pomaga staršem pri vzgoji in varstvu otrok z razvijanjem interesnih dejavnosti in nudi prehrano stalnim in občasnim varovancem. 4. člen V delovno skupnost zavoda imenujejo predstavnike družbene skupnosti, in sicer: svet za izobraževanje, telesno in tehnično vzgojo, svet za socialno varstvo in varstvo družine, krajevna skupnost Novo mesto in zastopniki staršev po dva, Društvo prijateljev mladine Novo mesto pa enega. 5. člen Družbeni sklad za šolstvo daje zavodu sredstva za opravljanje takih nalog, ki jih opravlja vzgojno osebje zavoda, in sicer na podlagi delovnih programov in pogodb. 6. člen Za čas, dokler ne bodo v skladu s statutom zavoda organizirani organi upravljanja, izvršujeta vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo kolektivni organi upravljanja, delni skupnosti združenih zavodov. 7. člen Dokler ne bo imenovan na podlagi javnega razpisa upravnik zavoda, oprav- lja dolžnosti upravnika zavoda Lojze Kastelic. 8. člen Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 022-16-65 Datum: 22. 12 »965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r. Ta odločba začne veljati osmi dan-po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 022-32/63 Datum: 22.12.1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 337. Na podlagi 6. točke 3. odstavka 143. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) in v zvezi s 1. odstavkom 52? člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ št. 5/65) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOČBO o soglasju k sklepu delovne skupnosti Delavske univerze v Novem mestu o pripojitvi k Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto in k sklepu delovne skupnosti Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto o sprejemu pripojitve Delavske univerze v Novem mestu ter sklepu o nalogah Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto 1. K sklepu delovne skupnosti Delavske univerze v Novem mestu o pripojitvi Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto in k sklepu delovne skupnosti Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto o sprejemu pripojitve Delavske univerze v Novem mestu ter sklepu o nalogah Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu se da soglasje. Naloge Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto sto: * 1. da proučuje, programira in organizira izobraževanje občanov za potrebe družbenih opravil s področja delavskega in družbenega upravljanja, splošnega izobraževanja, usposabljanja za delovno mesto, strokovno tehničnega izobraževanja, funkcionalnega in ostalega izobraževanja, ki sodi v sklop dejavnosti delavskih univerz; 2. da za potrebe delovnih organizacij, družbenih služb in predstavniških organov proučuje in izdeluje razne programe in predloge v obliki analiz, študij in predlogov, ki se nanašajo na smotrnejše poslovanje in organizacijo dela ter nudi strokovno pomoč pri uvajanju sodobnih metod dela. 338. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), 43. člena statuta krajevne skupnosti Žužemberk in na podlagi sklepov zborov volivcev, ki so bili v mesecu oktobru 1965, je svet krajevne skupnosti Žužemberk na seji dne 5. decembra 1965 "sprejel. SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za opremo osnovne šole v Žužemberku 1. Za opremo osnovne šole v Žužemberku se uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek plačajo vsi zaposleni delavci in obrtniki, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Žužemberk (v nadaljnjem besedilu: skupnost), in sicer: a) delavci 2 odstotka od njihovih čistih osebnih dohodkov in b) samostojni obrtniki 2 odstotka od osnove,»od katere se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 3. Samoprispevek se uvaja za leto 1966. Predračunska vrednost opreme osnovne šole v Žužemberku je 7,200.000 dinarjev. šola mora biti opremljena do 1. februarja 1967. Za zbiranje samoprispevka skrbi odbor, ki ga imenuje svet skupnosti na predlog zborov volivcev. 4. Samoprispevek zaposlenih se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, od katerega se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. Obrtniki plačujejo samoprispevek tromesečno. 5. Samoprispevek se ne plačuje od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in iz osebnega dohodka od avtorskih pravic ter tehničnih izboljšav. / 6. " Samoprispevka ne plačajo tisti zaposleni in samostojni obrtniki: a) katerih mesečni osebni dohodek ne preseže 25.000 dinarjev, b) slepi, in c) invalid^- katerih invalidnost presega 70 odstotkov. 7. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov^ Za izvršitev tega sklepa skrbi odbor fiz 3. točke tega sklepa. S sredstvi, ki bodo zbrana na podlagi določil tega sklepa, razpolaga isti •odbor in jih sme uporabiti samo v namen, določen v 1. točki tega sklepa. Po končani nabavi opreme sestavi odbor iz 3. točke tega skiepa zaključni račun, ki ga predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti, le-ta pa zborom volivcev, in sicer najkasneje v 30 dneh. \ 10. Navodila za izvajanje tega sklepa izda po^ potrebi svet krajevne skupnosti. 11. Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se Qd 1. januarja 1966. številka: 22 Datum: 5.12.1965 Predsednik sveta krajevne skupnosti Žužemberk: Stane Gorinšek, 1. r. OBČINA TREBNJE 339. Na podlagi 5., 9, 22., 32. in 35. člena Temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65 in 33/65) in 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. decembra 1965 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in občinskem prometnem davku od plačil za storitve I SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Trebnje se uva-jat uoracunava in piaeuje občinski da-veK od prometa blaga na drobno in aavek od plačil za storitve, ki je predpisan s tarifo prometnega davka, katera je sestavni del tega oaloka. / 2. člen Stopnje prometnega davka so proporcionalne in se določajo v odstot-kin od davčne osnove. Prometni davek je lahko določen tudi v aosolutnem znesku. V tarifi prometnega davka so lahko predpisane stopnje prometnega davka, ki so odvisne od prodajne cene. 3. člen Zavezancem prispevka, katerim se prispeveK iz osebnega duhodka od samostojnega opravljanja obrtnih in dru-gin gospodarskih dejavnosti odmerja ou pavšalnih osnov, se tudi davek od prometa blaga na drobno ali davek od plačil za storitve odmerja od pavšalno določenih osnov. Zavezancem, katerim se prispevek iz oseonega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospo-darskin dejavnosti odmerja v pavšalnem znesku, se tudi davek od plačil za storitve odmerja v pavšalnem znesku, določenem v tarifi prometnega davka. 4. člen Glede nastanka davčne obveznosti, obračunavanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad obračunavanjem in piače-vanjem davka, zastaranjem, obnove postopka ter kazenskih določb, se neposredno uporabljajo določbe Temeljnega zakona o prometnem davku in Zakona o prispevkih in davkih občanov. 5. člen Tolmačenje in navodila za izvrševanje tega odloka daje po potrebi svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Trebnje. II. DAVEK OD PROMETA BLAGA NA DROBNO 6. člen S prometom blaga na drobno, od katerega se plačuje davek, je mišljen promet proizvodov neposredno s potrošniki. 7. člen Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo se šteje: 1. vsaka prodaja proizvodov po trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacij; 2. vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in dru- gi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti; 3. prodaja proizvodov, ki jui neposredno potrošnikom na deueio piouu-jajo trgovske in druge delovne organizacije, Kot tucu proizvodov, katere jun prodajajo proizvajalne goispodarsKe organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena -2a reprodukcijo v proizvajalni!] gospooarsKin organizacijan; 4. potrošnja oziroma uporaoa davku zavezanin proizvodov, ce se jemljejo za lastne potrebe; 5. uvoz proizvodov, ki jih za lastno uporaoo uvažajo gospodareče m druge deiovne organizacije in občani. 9. člen Davčni zavezanec za občinski davek od prometa blaga na drobno je prodajalec ali kdo drug, ki opravi promet blaga na drobno. Prodajalec ali kdo drug, ki uporabi zase lastne ali nabavljene proizvode, za katere je predpisan občinski davek od prometa blaga na drobno, mora obračunati in plačati ta davek, če ni v tem odloku drugače določeno. 10. člen Davčno osnovo občinskega davka od prometa blaga na drobno tvori skupen znesek plačila za prodano blago, v katerem so obseženi tudi vsi postranski stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu. Če se proizvodi uporabijo v smislu 2. odstavka 8. člena tega odloka, je davčna osnova prodajna cena, ki bi se dosegla, če bi se taki proizvodi prodali na drobno. Davek od prometa blaga na drobno se ne všteva v davčno osnovo. III. DAVEK OD PLAČIL ZA STORITVE 11. člen Občinski davek od plačil za storitve se plačuje od naslednjih storitev, ki se opravljajo proti plačilu: na plačila za določene obrtne, gostinske in komunalne storitve, na vstopnice za kinematografske, športne in druge prireditve, na plačila za prevoz potnikov in blaga s strani občanov in civilnih pravnih oseb in na plačila za zakup ali podzakup premičnih ali nepremičnih stvari, izvzemši plačila za najem ali podnajem stavb. Stopnje davka in oprostitve se določajo s tarifo davka od plačil za storitve. 12. člen Davčni zavezanec za-občinski davek od plačil za storitve je izvrševalec storitev. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966. IV. TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. PROIZVODI Tar. štev. 1 Davek znaša: Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, ki so posebej določeni v tej tarifi ali je zanje predpisana davnča oprostitev 4 "/o OPOMBA: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od lahkih kmetijskih strojev. Kaj se smatra za lahke kmetijske stroje, predpiše svet za družbeni plan in finance občinske skupščine potem, ko dobi mnenje sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Od motornih vozil vseh vrst 3 % OPOMBA: Po tej»{.arifni številki se plačuje davek tudi bd rezervnih delov za motorna vozila. Prodaja blaga trgovskim organizacijam se ne šteje za promet, od Katerega bi bilo treba plačati davek od prometa Dlaga na droono, ce ni v tem odloku drugače doioceno. 8. člen Poleg oprostitev iz 16. in 23. člena Temeljnega zaKona o prometnem davku se oucinski davek od prometa bla-ga na droono ne plačuje: 1. od živil, razen od tistih, ki so posebej omenjena v tarifi, 2. od električne energije. Glede oprostitve plačila občinskega prometnega ciavKa od tistega blaga, Ki ga kupujejo za reprodukcijo proizvajalne gospodarske organizacije, veijajo doiočbe 9., 10. in 11. člena Zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Uradni list S*'RJ, št. 33/65 in 36/65). 13; člen Davčna osnova za občinski davek od plačil za storitve je znesek plačila, prejet zaVopravljeno storitev, zmanjšan za vrednost uporabljenega materiala, od katerega je bil že plačan davek, če v tarifi prometnega davka ni drugače določeno. S plačilom za opravljene storitve je po prvem odstavku tega člena mišljeno plačilo v denarju ali naravi ali vrednost nasprotnih storitev. 14. člen Z\dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Dolenjske, št. 11/64, 14/64 in 21/65) ter odlok o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno v občini Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske št. 14/64 in 5/65). Tar. štev. 2 Tar. štev. 3 1. Od vseh vrst alkoholnih pijač v trgovini, razen naravnega vina 25 °,o 2. Od vini naravnega vina v trgo-20 °o OPOMBA: Davčna osnova je skupen znesek plačila, v katerega se ne všteva davek od prometa blaga na drobno. Tar. štev. 4 Od alkoholnih pijač v zasebnih gostilnah in drugih zasebnih gostinskih obratih: 1. od naravnega vina 55 dinarjev 2. od piva 50 dinarjev 3. od ostalih alkoholnih pijač 250 dinarjev OPOMBA: Davčna osnova je liter. Tar. štev. 5 Od alkoholnih pijač v gostilnah in drugih gostinskih obratih družbenega sektorja: 1. od naravnega vina 7 % 2. od piva 10 °b 3. od ostalih alkoholnih pijač 10°,b OPOMBA: Davčna osnova je skupen znesek plačila, v katerega se ne všteva davek od prometa blaga na drobno. OPOMBA k tar. štev. 3., 4. in 5.: 1. Z alkoholnimi pijačami so mišljeni pivo in vse druge alkoholne pijače, ki vsebujejo več kot 3 volumenske odstotke alkohola. 2. Od naravnih vin se plačuje davek po teh tarifnih številkah, če velja vino za naravno po temeljnem zakonu o vinu in po drugih predpisih, ki urejajo njegovo proizvodnjo. * B. STORITVE Davek znaša — od v prav.šalnem osnove: znesku: Tar. štev. 6 Od plačil za vse storitve, razen od storitev, ki so posebej določene v tej tarifi ali je zanje predpisana davčna oprostitev 10 % 12.000 din OPOMBA: 1. Davek v pavšalnem znesku se plača v primerih iz drugega odstavka 3. člena tega odloka. 2. Davek po tej tar. štev. se ne plača od plačil za storitve dimnikarjev, krojačev, šivilij, modistinj, čevljarjev, frizerjev, brivcev, klobučarjev, Žagarjev drv, od krpanja in pranja perila, nogavic in vreč, popravila Jdežnikov, brušenje nožev in britvic, popravljanje preprog, čiščenje obleke, od plačil za gostinske storitve, in trd plačil za komunalne storitve s področja snage, vodovoda in kanalizacije. Tar. štev. 7 Od plačil za špediterske, transportne ter nakladalne in razkladalne storitve: 1. od plačil za prevoz z avtotak-sijem 10°. o 12.000 din 2. od plačil za druge storitve 20.0 o 24.000 din OPOMBA: Davčna osnova je skupni znesek plačila za storitev. Tar. štev. 8 Od plačil za vstopnice prodane za javne prireditve 5 °, o — Davek po tej tar. štev. se ne plača na vstopnice za kinomatografske in kulturnoumetniške prireditve. Tar. štev. 9 Od plačil za žagarske storitve: 1. za les iglavcev 2.600 din — 2. za hrastovo hlodovino 1.700 din — 3. za les ostalih listavcev 1.300 din — OPOMBA: 1. Davčna osnova je 1 m' hlodovine. 2. Davek po tej tar. štev. se ne plača od lesa, ki se uporabi za obnovo stanovanjskega ali gospodarskega poslopja, ki je bilo poškodovano ali porušeno ob elementarnih nesrečah in od lesa, ki je podarjen za splošno družbene namene. Odločbo o oprostitvi izda na prošnjo koristnika lesa upravni organ pristojen za finance. Številka: 421—02/65-1 Datum: 16.12.1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. 340. Na podlagi 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 16. decembra 1965 sprejela ODLOK o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške 1. člen Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov in stroškov za ločeno življenje se priznavajo organom občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: organi) med materialne stro- ške izdatki, določeni v pravilniku organa, najvišji zneski in pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku. Ta odlok se nanaša tudi na organe in organizacije, ki opravljajo za občino pomembne zadeve, za katere se skladno s posebnim zakonom uporabljajo določbe temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov, če ne določa poseben zakon kaj drugega. Ce povračilo presega znesek, ki se priznava med materialne stroške, gre na račun sredstev za osebne dohodke. / •s 2. člen Izdatki za povračilo strolkov za službeno potovanje, ki se priznavajo med materialne stroške, obsegajo povračilo za hrano in prenočišče (v nadaljnjem besedilu: dnevnica) in povračilo za osebni prevoz delavca. S službenim potovanjem je po tem odloku mišljeno potovanje, na katero se napoti delavec, da opravi po nalogu pristojnega starešine določen službeni opravek zunaj svojega kraja redne zaposlitve, če ima s takim potovanjem posebne stroške. 3.člen Za dnevnice delavca, ki ga napoti na službeno potovanje, se priznava organu med materialne stroške znesek največ 4.000 dinarjev. Višino dnevnice določi organ s pravilnikom in je odvisna od vrste in zahtevnosti dela na delovnem mestu, od -stroškov za prenočišče in hrano v zvezi z izvrševanjem službenih opravkov, od trajanja službenega potovanja in_ od drugih pogojev v zvezi z opravki. 4. člen Dnevnica se obračunava od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne in sicer: 1. cela dnevnica — za vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na službenem potovanju in za ostanek časa nad 12 ur ter za službeno potovanje, ki traja skupaj od 12 do 14 ur. 2. pol dnevnice — za ostanek časa od 8 do 12 ur oz. 6 do 8 ur, če je delavec potoval ponoči med 22. in 6. uro ter za službeno potovanje, ki traja skupaj 8 do 12 ur. če je delavcu za prenočišče in hrano določeno pavšalno povračilo, se tudi v tem primeru prizna med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je določeno v njegovem pravilniku, vendar največ 4.000 dinarjev na dan za dneve, ki jih delavec prebije na službenem potovanju. 5. člen Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznavajo organu med materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški tarifi, in sicer za prevoz po najkrajši poti in za prevozno sredstvo, s katerim delavec potuje. Vrsto in- razred prevoznega sredstva, s katerim sme delavec potovati na službenem potovanju ter druge prevozne pogoje določi organ v pravilniku. Če se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor ne vozijo javna prometna sredstva ali z njimi zaradi nujnosti opravka ne more potovati, se prizna organu med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz, največ do 50 dinarjev za vsak prevoženi kilometer z lastnim motornim vozilom. 6. člen Stroški za prevoz na delo in z dela, ki presegajo 1500 dinarjev na mesec za posameznega delavca, se priznajo organu med materialne stroške v' višini in ob pogojih, kot je to predpisano v njegovem pravilniku. 7. člen Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo organu med materialne stroške izdatki, ki so določeni v njegovem pravilniku, vendar največ 50 odstotkov mesečne akontacije delavčevega osebnega dohodka. Za ločeno življenje po tem odloku se šteje, če delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve ni mogel dobiti stanovanja -zase in za svojo družino. / /' / 8. člen Povračilo iz prejšnjega člena tega odloka se prizna organu med materialne stroške, ko se delavec zglasi na delo, pa do preteka meseca, v katerem je delavcu dodeljeno vseljivo stanovanje. S pravilnikom organa se določi, do kdaj pripada delavcu povračilo za ločeno življenje, če se je ob vstopu na delo zavezal, da bo sam preskrbel stanovanje za svojo družino. 9. člen Organu se med materialne stroške priznavajo izdatki za povračilo selitvenih stroškov: 1. za delavca, k* Je Pri njem sprejet na delo izven njenega stalnega prebivališča in izven stalnega prebivališča svoje družine; 2. za delavca, ki je razporejen na delo v drug kraj; 3. za delavca, ki mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje in se preseli v drug kraj; 4. za družino umrlega delavca, če se preseli v drug kraj. Povračilo po 3. in 4. točki prejšnjega odstavka se prizna organu med materialne stroške, če se delavec preseli v enem letu, ko je bil zaradi upokojitve razrešen, oz. Če se družina pre-selj v enem letu od delavčeve smrti. 10. člen Povračilo selitvenih stroškov, ki se prizna organu med materialne stroške, je enako dejanskim stroškom za paki- ranje, za prevoz pohištva in stroškov za prevoz, za prenočišče in hrano delavca in njegovih družinskih članov ob selitvi. Na relacijah, na katerih je javni promet, "se priznajo organu izdatki za povračilo za prevoz pohištva med materialne stroške po najnižji tarifi, ki je predpisana za prevoz z železnico ali z ladjo. 11. člen Izdatki za prevoz in dnevnice delavca in njegovih družinskih članov pri selitvah se priznavajo organu med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je to predpisano za službeno potovanje delavca; pri tem se prizna za družinske člane 50 odstotkov dnevnice, ki se prizna delavcu. Z družinskimi člani so mišljene po tem odloku osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po veljavnih predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja, 12. člen Dokler ne predpiše pravilnika, najdalj pa do 31. 1. 1966 se priznavajo organu povračila po tem odloku med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot to določajo predpisi na dan uveljavitve tega odloka. 13. člen Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine je poblaščena, da določi poleg nagrad in ostalih nadomestil tudi višino povračil za potne in druge stroške odbornikom skupščine občine in ostalim članom skupščinskih organov, ki opravljajo določene naloge po nalogu skupščine in njenih organov. x 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in _ o kilometrini uslužbencev občinskih organov v občini Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 20/61) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in o kilometrini uslužbencev občinskih organov v občini Trebnje (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 83/63). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 13—07/65-1 Datum: 16.12.1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. 341. Na podlagi 3. člena Temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih pro- štorov (Uradni list SFRJ, št. 34—608/65) in 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16.12.1965 sprejela ODLOK o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti 1. člen Na območju občine Trebnje se izvede popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter ponovna ugotovitev njihove vrednosti po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok. 2. člen Popis in ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, zgrajenih od 31. decembra 1964, se opravi po njihovem stanju na dan 1. avgusta 1965. 3. člen Za merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se določajo: — vrsta in kakovost konstrukcijske zgradbe, — funkcionalnost stanovanja ali poslovnega prostora,_ — opremljenost stanovanja ali poslovnega prostora, — položaj stanovanja ali poslovnega prostora, — položaj stanovanja oziroma poslovnega prostora v zgradbi, — starost in obrabljenost zgradbe. 4. člen Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se ugotovi z ocenitvijo elementov iz 3. člena tega odloka na podlagi točkovanja: točkovanje se opravi po načinu, ki je objavljen v »Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za ugotavljanje njihove vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: priročnik). Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na število koristnikov, ki ga uporabljajo. Vrednost poslovnega prostora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno celoto. 5. člen Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se izračuna tako, da se pomnoži število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora s seštevkom točk, ki ustrezajo temu stanovanju, in z valorizacijsko vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanova- nju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja. Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. 6. člen Valorizacijska vrednost ene točke znnša za območje občine 950 din, glede na povprečno kalkulativno gradbeno ceno za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine, oziroma poslovnega prostora v decembru 1964. 7. člen Kalkulativna gradbena cena po določbah tega odloka vsebuje: 1. stroške za gradbena, obrtniška In instalacijska dela po investicijski tehnični dokumentaciji; 2. stroške za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije, vključno stroške za nadzorstvo nad izvajanjem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše oziroma poslovnih prostorov, plačilo taks in stroškov v zvezi s pregledom in odobritvijo investicijske tehnične dokumentacije in s pregledom dokončne stanovanjske hiše ter stroške za urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče. Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10 odstotkov od stroškov iz 1. točke. 8. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov, ki se nahajajo v zgradbi, seštejejo. 9. člen Organizacija, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvrši točkovanje stanovanj na naslednji način: 1. za stanovanja, ki so bila valorizirana s stanjem na dan 31. decembra 1959 po pravilniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ, št. 48/59), se upošteva že izvršeno točkovanje, ki se popravi v skladu z navodili v priročniku. Pri tem je treba izvršiti tudi strokovno revizijo pravilnosti prvotnega točkovanja; 2. za stanovanja, ki so bila vseljena po 1. januarju 1960 in za poslovne prostore se izvrši točkovanje v skladu z navodili v priročniku. 10. Men Ob ugotavljanju vrednosti stanovanj iz 1. točke 9. člena tega odloka se morajo upoštevati tudi vse spremembe, ki so nastale po izvršeni valoriza-, eiji na dan 31. decembra 1959 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno). Pri tem se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je izvršil stanovalec na lastne stroške. 1. člen Organu, ki opravlja popis in revalorizacijo po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavljanje vrednosti stanovanj, morajo stanovalci oziroma najemniki poslovnih prostorov dovoliti vstop v stanovanje oziroma v poslovni prostor. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. številka: 36 09/65-1 Datum: 16.12 1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. 342. Na podlagi 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16.12. 1965 sprejela ODLOK o odpravi sklada za preživninsko varstvo kmetov 1. člen Sklad za preživninsko varstvo kmetov občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: sklad) se odpravi z dnem 31. decembra 19G5. 2. člen Sredstva, ki ostanejo po zaključnem računu odpravljenega sklada, se prenesejo v proračun občine Trebnje. V proračun se vplačujejo tudi sredstva, ki pripadajo odpravljenemu skladu iz naslova terjatev. 3. člen Pravice in obveznosti odpravljenega sklada prevzame občina Trebnje. 4. člen Upravni odbor sklada sprejme zaključni račun sklada po stanju 31.12.1965 in predloži skupščini občine v potrditev do 15.2.1966. 5. člen Potrebna sredstva za financiranje preživninskega varstva kmetov po 1. januarju 1966. se zagotovijo vsako leto v proračunu občine Trebnje. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov (Uradni vestnik Dolenjske, št. 9/65). i 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 02—02/65-1 Datum: 16. 12.1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. 343. Na podlagi 45. in 62. člena Temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št! 31/64) in 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. 12. 1965 sprejela t odlok o spremembi odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1965 1. člen V odloku o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1965 (Uradni vestnik Dolenjske, št. 25/65) se 2. člen spremeni in se glasi: Od sredstev, ki so razporejena v odstotku od dohodkov pripada: — 51,7 odstotka od 1. in 2. vrste dohodkov občinskemu šolskemu skladu za čas od 1. 1. do 23. 11. 1965, od 24. 11. 1965 dalje pa se sredstva razporejajo v obliki dotacij; — 28 odstotkov od 1. in 2. vrste dohodkov finančnemu načrtu upravnih organov občine za čas od 1. 1. do 23. 11. 1965, od 24.11.1965 dalje pa se sredstva razporejajo v obliki dotacije; — 5 odstotkov od 1. in 2. vrste dohodkov finančnemu načrtu sodišča za čas od 1. 1. do 23. 11. 1965, od 24. 11. 1965, dalje pa se sredstva razporejajo v obliki dotacije; — 1 odstotek od vseh dohodkov, razen od prenesenih sredstev iz leta 1964, občinskemu rezervnemu skladu; — 5 odstotkov od vseh dohodkov za čas od 1. aprila do 31. julija 1965, razen od prenesenih sredstev iz leta 1964 v rezervni sklad občine kot posebna proračunska rezerva. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Številka: 400—07/65—1 Datum: 16.12.1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje, Ivan Gole, 1. r.