Stev. 212, , v sredo, ase 16, septembra 1908. Velja po poŠti: ;a celo leto naprej K 26-—■ u pol leta „ „ 15'— KJt četrt leta „ „ 6 50 a en mesec „ „ 2 20 V upravništvu i iS celo leto naprej K 22 40 «a pol leta „ „ n-20 :Jt Četrt leta „ „ sa en mesec „ „ i-jo is poJilj. na dom 20 h na mesec. ?5)samezne Jtev, 10 h, JredniStVO !«• » Kopitarjevih ulicah «. 2 (vhod lei ----dvorlSče »ad tiikarno). — Rokopisi sf Kf vraJatjo; nelranklrana pisma se sie sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. leto mvi. Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-iavijenju orlmeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■-----Vsprejema naročnino, inserat«- « reklamacije. li pravniškega telefona Stev. 188. "-K>y- Današnja številka obsega 6 strani. EdhflrlstišKI kongres. PREPOVED NAJSVETEJŠEGA. (Po izvirnih poročilih.) j Defilč udeležencev. London, 11. septembra. Med predavanji, ki so se 11. t. m. vršila, je bilo najzanimiveje predavanje princa Maksa Saksonskega o učenju sv. Janeza Ziatousta o sv. evharistiji. Malokdo med svetimi učeniki je tako jasno označil sv. evharistijo za središče verskega življenja kot ravno Zlatoust. Zvečer je papežev legat, kardinal Va-nutelli v »Albert-Hall« sprejel udeležence kongresa — 8000 angleških katoličanov. Desno od njega je sedel kardinal, nadškof \vestminsterski Bourne, levo pa kardinal-primas irski, nadškof armaghski, Logue. Udeleženci so šli mimo legata, ki jih je blagoslavljal. Preprost Anglež je stopal poleg lorda-vojvode, delavska žena zraven ari-stokratinj, kojih plemstvo poteka že iz časov Elizabete »deviške«. Sele okoli 11. ponoči je bilo konec tega slavlja. Sv. maša po bizantinskem obredu. 12. septembra. Danes dopoldne je vse vrvelo proti katedrali, kjer je pel sv. mašo po bizantinskem obredu arhimandrit melhiške cerkve »St. Julien le Pauvre«v Parizu, Arsenios Atiyeh, z asistenco kardinala-legata Va-nutellija kot asistenčnega škofa in avgu-štincev-asumptionistov od Ouadikoja pri Carigradu kot koncelebrantov. Ob 9. je stopil celebrat k oltarju s križem, prstanom, epigonotijem in velikim črnim pajčo-lanom (epanokalemaukion). V koru so postavili ikonostazo; vse posode, oblačila, oltar, proteza in diakonikon je bilo pripravljeno čisto po predpisih bizantinskega obreda. Princ Maks saksonski je pel epi-stulo. Prekrasne liturgiške speve je pel znani westminsterski zbor, pod vodstvom Mr. Ferryja. Začetne molitve (dok-sologijo) so peli v celem obsegu. Končalo sc je slavlje z velikim »polychronionom«. »Mnogaja leta« po slov.-grškem obredu) za papeža, legata in nadškofa. Po tej sveti maši, ki se je končala ob 11., so se vršila sklepna predavanja. Med temi omenjamo samo M. Verhaegenovo (čl an belgijskega parlamenta) o »sveti evharistiji in socialnem delovanju.« Sklepni govor in blagoslov je podelil nadškof pariški, pač med vsemi največji mučenik za stvar Gospodovo, Amette. Sprevod 20.000 ofrok v čast zakramentu. 12. s e p t e m b r a popoldan. Popoldan se je uvrstilo 20.000 otrok iz celega londonskega mesta v sprevod v čast Najsvetejšemu. Defilirali so pod vodstvom veroučiteljev, učiteljev in učiteljic mimo kardinala-legata od Thames- em-bakmenta« mimo Viktorja- in Francis-ce-ste ter Ambrosden-avenije do katedrale. Pred njimi je korakala njihova godba z belo-rmenimi kokardami. Pred legatom so otročiči vzklikali v svetem navdušenju. V katedrali je otročiče nagovoril irski kar-linal, eden najgorečnejših bojevnikov z-, Kristov natfk, Logue. Nato je bil blagoslov. Včeraj je kardinal Ferrari iz Milana obiskal italijanski oddelek v Londonu. Italijani so kardinala, ki je. znan tudi kot vnet rodoljub in je vsled konciliantnosti priljubljen tudi na dvoru Viktorja Emanuela, prisrčno sprejeli. »Furor protestanticus.« 13. septembra. Vsa angleška javnost je velikansko katoliško priredbo evharistiškega kongresa z veliko simpatijo pozdravila. To iz več vzrokov. Prvič je Anglija v verskem oziru res zelo tolerantna. Drugič je v ofi-cieini protestantski, »ekiskopalni « cerkvi veliko krogov lastni cerkvi močno odtujenih, ker v njej ne najdejo zadovoljstva; odtod simpatije do katoliške cerkve, ki imponira vsled svoje enotnosti, in pogoste konverzije. Pravega »ortodoksnega« protestanškega gibanja v Angliji ni, ker je prebivavstvo samo ločeno v nebroj sekt. Vrhtega pa »episkopalna« cerkev sama v svojih obredili tako zelo posnema katoliško, da nazuriaj vsaj ni čutiti bogvekako nasprotstvo. — Vendar pa eksistirajo še iz davne dobe v Angliji, 'ki je v tem oziru zelo konservativna, postave, ki prepovedujejo katoličanom javne obhode razun v priznanih cerkvah in znano je, da je v kraljevski prisegi ob priliki kronanja mesto, ki proklinja katoličane-papiste. Kakor se slednje ne prakticira več (šele od Edvarda VIII., sedanjega kralja, sem), tako se tudi za druge podobne intolerančne postave nihče ne briga. — Tako je bilo mogoče, da se je priredil evharistiški kongres, da je celo kralj bil pripravljen sprejeti kardinala - legata v posebni av-dijenci itd. Evharistiški kongresi se koučajo, kakor se samoposebi razume, z javno teofo-riško procesijo. To je angleška vlada vedela in nadškof Bourne jo je o tem tudi obvestil. Prigovora ni bilo: nasprotno, minister za notranje zadeve Gladstone je kongresu v vsakem oziru šel na roke in policija je vzorno skrbela za red. Da bi se prepovedala procesija z Najsvetejšim, o tem se vladi niti sanjalo ni. Tudi večina listov ni imela nobenih pomislekov, zlasti ne liberalni, ki so ob tej priliki povdarjali liberalna in tolerančna načela sedanje vlade. To pa ni dalo miru takozvani »Prote-stanški alijanci«, društvu protestantskili nestrpnežev, k>i so delali na vse kriplje, da onemogočijo ne samo procesijo, ampak cel kongres. Kar se kongresa tiče, niso nič dosegli. Tudi od teh bojnih petelinov prero-kovanih nemirov ni bilo. Zato so delali krčevito na to, da vlada vsaj procesijo prepove. Poslali so lord Gladstonu protest, češ, ako on procesijo dovoli, očito krši zakon! Zakone iz 17. in 18. stoletja! V Londonu, kjer vsak dan trobijo in razbijajo v nedeljo po cestah čete prismojene »Zveličavne armade«, kjer »suffragetke«, pri-stašinje volivne reforme za ženske, na svojih neštevilnih obhodih ministrom pobijajo šipe, policija pa potrpežljivo gleda in poseže le vmes, ako prikipi navdušenost do meje, ki je blizu norosti! Lord Gladstone se tudi za ta protest ni brigal, pač pa je postal nervozen premier-mini-ster lord Asquith. Ne iz netolerantnosti, ampak zato, ker se je bal težav v lastnem kabinetu, v katerem sedi par pristašev sr-ditežev. Napravil je zelo previdno, ker je bil v velikih škripcih. V celem angleškem imperiju je nad 12 milijonov katoličanov, 12.000 duhovnikov, 140 škofov. Katoličani so tudi najzvestejši volivci liberalne vlade. Vrhtega bi prepoved procesije strašno razburila tudi katoličane v Zedinjenih državah. Kaj storiti? Naznanilo prepovedi v katedrali. 14. septembra. Zvečer je v »Albert Hali« bilo zbranih . 10.000 vernikov, vsi veselo pričakujoč ju- ! trišnje procesije z Najsvetejšim. Dr. Bourne, kardinal westminsterski, vstane in naznani, da mu je premier-minister Asquith privatno pisal, naj se rajši opusti evhari-stiška procesija. Veliko razburjenje nastane med udeleženci. Vzkliki: Sramota! Dr. Bourne nadaljuje: .laz sem ministru odgovoril, da programa na podlagi zasebnega njegovega mnenja ne morem izpremeniti. (Odobravanje.) Asquith mi je na to odgovoril, da je njegovo pismo zasebno in se ne sme objaviti. (Klici: Oho!) Jaz pa sem odgovoril, da mora minister, ako hoče, da se zdaj v zadnjem hipu tako korenito vse izprevrže, zato prevzeti tudi odgovornost in javno svojo zahtevo ponoviti. Nato je minister oficielno takole odgovoril:, »Ker Vaša milost prepušča zadevo vladi, izjavljam, da vlada Njegovega Veličanstva meni, da je boljše, če procesija, koje zakonitost je dvomljiva, z ozirom na vzdrževanje redu in miru izostane in obžalujem, ako se je s tem povzročilo iznenadenje in neugodnosti. Asquith.« Kardinal je nato dejal, da se Najsvetejše v procesiji ne bo neslo in da odpadejo tudi cerkveni ornati On kot lojalen Anglež se popolnoma pokori ustavni oblasti, »protestanski alijanci« pa se nikakor ne bo uklonil. Zato se bo procesija vsaj v tej obliki vršila in od policije, ki je dozdaj vestno vršila svojo službo, pričakuje, da bo tudi ob tej priliki tako postopala. Kar se tiče koraka Asquithovega, je pač vsaj zelo brezobziren. Minister za notranje zadeve in šef policije sta procesijo popolnoma odobrila, slednji je celo cerkveni oblasti pri določevanju cest, kjer naj bi se premikal sprevod, pomagal. As-quith je ravnal preko ministra za notranje zadeve na svojo pest. Poslanec Hellaire Belloc je koncem zborovanja v »Albert Hali« dejal, da sedanja generacija katoličanov nikoli ne bo pozabila odredbe As-ciuithove, ki je zabranil, da bi se neslo v procesiji Gospoda. Neredov se ni bilo bati, to je bil Ie na steno naslikan vrag. Veličastni sprevod. 15. septembra. Sprevod, ki se je dan za tem vršil, je bii veličasten. Pred westminstrsko katedralo je okoli 2. popoldne bilo nad 150.000 ljudstva zbranega. Ceste, mimo katerih se je imel premikati izprevod, so bile okrašene. Iz oken in balkonov so vihrale LISTEK. Pesem »Kmečke zveze". Zložil Ant. Kovačič, kaplan v Šmartnem v Rožni dolini. Prišel na dan ie velikan, vzdiguje ves se kmečki stan, zdaj v stiski svoji ta orjak ponosno vzdiga glas krepak, se druži v »Kmečki zvezi«. Pravic dovolj ima graščak, pravic zahteva si težak, pravice svoje hoče kmet; ■ dobil si bo čez dolgo let p r a v i c e v »Kmečki zvezi«. Ko niti graščak vzel ves je up: »Uboga gmajna, vkup, le vkup! Ne bomo več vam služili«. — Pogumno so se združili v veliko »Kmečko zvezo«. Ne bo več suženj kmečki rod, sam hoče biti svoj gospod; za svoje žulje, svojo kri si tudi on pravic želi, zahteva v »Kmečki zvezi«. Naj v jezi vije se sovrag in ruje zoper nas ncblag. le naj rohni, le naj grozi, — nikogar kmet se ne boji, močan je v »Kmečki zvezi«. V tej složni zvezi je pomoč, n e z m a g a n a v njej naša moč. Ko se za blagor kmečki gre, vse kmečke sezite roke, v s i kmetje v »Kmečko zvezo«. Sami si lajšajmo gorje, v ljubezni delaj vsak za vse, vsi delajmo za enega; nezvestega nobenega! Vsi bratje v »Kmečki zvezi«. Ta zveza naša naj zares mogočna bode srčna vez brez vseh nezgod, brez vseh prevar; naj se ne zruši več nikdar! Bog čuvaj »Kmečko zvezo«! MounI stroj, Zadnje stoletje nam je prineslo toliko iznajdb, da se onih, ki ne posegajo naravnost v vsakdanje življenje, ali ki ne vplivajo na našo domišljijo, niti ne spominjamo, da si niti ne predstavljamo, kak velikanski prevrat so povzročile v vseh naših življenjskih pogojih. Kako velikanski napredek napram prošlosti pomenja na primer tiskovni stroj, kako velikansko je delo, katero opravlja. Današnja generacija je bila že tu, ko je že eksistiral tiskovni stroj, torej tudi nima pojma, kaj se je ustvarilo vse ž njim. Z ročnimi stroji, kakor so bili začetkom prejšnjega stoletja še povsod v porabi, je mogel dober delavec natisniti na dan 2000 listov in to samo na eni strani. Ze v prvih letih prejšnjega stoletja pa je izumel Konig parni tiskovni stroj in že leta 1814 — na Angleškem se je rabil ta stroj prvič — je mogel list »Times« poročati svojim bravcem, da se tiska na stroju, ki natisne v eni uri 1100 pol. Brzi stroj se je sčasoma spopolnjeval, dokler se ni razvil v rotacijski stroj, ki izgotovi v eni uri 30 tisoč izvodov po 12 do 16 strani. Ta iznajdba je v prvi vrsti mogočno delovala na razširjenje tiskovin, posebno časopisov, katerih duševna in moralična sila se še ne more popolnoma oceniti, ker je primeroma še mlada, katera se pa mora gotovo že sedaj imenovati velikansko. Dve iznajdbi ste posebno dvignili tiskarstvo, stavni stroj in p o 11 o n. Tiskovne stroje delimo v tri glavne vrste. Pri strojih s »tigelnom« (slovenskega izraza za to pripravo ne pozna noben slovenski tiskar) se črke ali klišeji (v cink ali baker vrezano besedilo ali podobe) pri-čvrstijo na plosko podlago in ravno tako tudi papir. Pri plosJkili strojih s cilindrom jc podlaga ploska, papir pa se dene na cilinder. Pri rotacijskem stroju pa je vse, tudi klišeji, cilindrično. Tiska se, posebno pri zadnjih, ker opravlja stroj vsled svoje najnatančnejše sestave vsa dela čim najpreciznejše, z neznansko hitrostjo. Tisočeri in tisočeri izvodi največjega lista so v najkrajšem času natisnjeni, razrezani, zganjeni, popolnoma pripravljeni za razpošiljanje, oziroma raz-našanje. Vzlic tej hitrosti pa se je vsled izboljšanja orodja celo povzdignila lepota in čistost pismen. Ako je bil prej dober tisk nekaj posebnega, prava umetnost, je to dandanes nekaj samo ob sebi umljivega. Poleg navadnih črk, takoimenovanega »vsakdanjega kruha«, izdelujejo sedaj najlepše umetne črke in okraske. Mnogo je tudi pripomogel k povzdigi tiskarstva že leta 1799 izumljeni stroj za proizvajanje »brezkončnega papirja«, katerega izdeluje stroj v valjih v dolgosti več metrov, v poljubni širini in cenejše ter hitrejše. Ilustracije, slike, ne igrajo dandanes velike vloge samo pri zabavnih in poučnih listih, temveč tudi pri dnevnem časopisju. Pri tem seveda samo enobarvno, pri prvih pa v vseh mogočih, saj so stroji, s katerimi se more tiskati v šestih barvah. Brezkončni papir je izumel neki Francoz. Robert iz Essonea, ali iznajdba se ni, kakor sc to zgodi večkrat, uporabljala najprej v domači deželi, temveč na Angleškem in Francoskem. Na Francoskem je moral biti tedaj še koikovan vsak izvod časopisa, vršila sc je torej vedno kontrola, papeževe zastave, dragocene preproge in grbi. Častne garde je bilo 15.000, policija je komaj mogla cesto ohraniti prosto. V katedrali je govoril kardinal baltimor-ski, Gibbons, ki je slavil razširjevanje katoliške vere po vseli deželah, kjer se govori ponosni angleški jezik. Nato se je začel. sprevod. Bil je dolg dva kilometra. Množica je zapela v svetem navdušenju pesem: »Bog ohrani papeža!« Ko je prišel kardinal-legat, je prikipelo navdušenje do vrhunca. Dame in otroci so moleli le-gatu nasproti roke, gospe so ga obsipavale z gostim cvetjem. Ljubeznivi, tako spoštovani kardinal se je smehljal množici, pozdravljal in potem intoniral litanije. Navzoči protestanti so se spoštljivo obnašali ter kardinala pozdravljali — o kakih nemirih ni bilo ne duha ne sluha. Ogorčenja med katoličani nad hujskanjem »Prote-stanške alijance« ni moč popisati in As-quith bo imel zaradi tega še marsikatero grenko požreti. Liberalni protestantski listi proti vladi. 15. septembra. Liberalni »Daily Telegraph« v posebnem članku ostro napada vlado zaradi prepovedi Najsvetejšega. Piše dobesedno tako-le: »S tem nekvalificiranim obnašanjem si bo vlada nakopala sovraštvo vseh strank brez razlike. Vlada je dobro vedela, da se vsak evharistiški kongres konča s procesijo z Najsvetejšim, kakor to imenujejo katoličani. Vlada izpočetka za to nadškofu \vestmrnsterskemu ni dala samo dovoljenja, temveč mu tudi obljubila najširšo podporo. Korak Asquithov pa po-menja tudi razžaljenje angleških katoličanov in je prava pljuska v obraz verski toleranci angleški. Celo protestantje morajo najglobokejje obžalovati prepoved pre-mier-ministra.« — Ravno v tem smislu pišejo tudi »Daily Chronic«, »Observer«, »Morning Post«, deloma tudi »Times«, »Daily Graphic«, »Sunday Times«, ki pa opravičuje Asquitha zaradi težavnega stališča, ki ga ima v kabinetu. Le »Standard« je za protestante. Pripomniti je, da so v procesiji korakali kardinalu-legatu ob strani kat. člani zbornice lordov. Vendarle pa se je kongres izvršil tako sijajno, da mora tega biti vesel vsak katoličan, kjerkoli biva častilec angelskega kruha. Strah maloštevilnih protestantov od fanatične »Aliance« pohaja, kakor povdar-jajo tudi angleški listi, od tega, ker je zopet pričakovati veliko konverzij k katoli-čanstvu, ki zadnja leta tako zmagovito prodira po vseh deželah, kjer vlada anglosaksonsko pleme. AVSTRO - OGRSKA. Prvi kraval v češkem deželnem zboru. Češki deželni zbor je imel 15. t. mes. sejo. Namestnik grof Coudenhove naglasa, da zavzema vlada strogo nepristransko stališče pravičnosti. Vsako priliko hoče porabiti, da posreduje med strankami. Prvi kraval je nastal, ko je naznanil deželni višji maršal, kako je sestavljeno predsedstvo. Nemški radikalec Stransky kliče: »Saj ni nobenega Nemca!« Klofač zavpije nad njim in mu grozi s pestjo: »Koliko Čehov je na Dunaju!« Nemci vpijejo na Klofača: »Ne boste nam grozili!« Čehi kličejo Nemcem: »Če vam tu ne do-pada, pojte domov! Pojte v Heb!« Schrei-ter: »Ostanemo v Pragi. Če gremo mi domov, greste tudi vi domov!« Nemško-ra-dikalni poslanci so ustanovili nemško radikalno zvezo. Čehi v moravskem deželnem zboru složni. Voditelji čeških strank Začek, Hruban in dr. Stranski so se sprijaznili in bodo postopali v moravskem deželnem zboru složno. Gališki in solnograški deželni zbor. Dne 15. t. m. sta pričela zborovati gališki in solnograški deželni zbor. Z Du-, naja se zagotavlja, da bodo zborovali de-1 želni zbori najmanj šest tednov ali pa še več časa. Graški shod nemških strank. Neki nemški vodilni politik izjavlja v »Nemško-narodni korespondenci«, da je nujno potreben sestanek nemških poslancev. Narodna nasprotstva so se tako poostrila, da je onemogočena urejena uprava. Jezikovno vprašanje še ni rešeno. Če vloži vlada novembra res jezikovno postavo, morajo biti Nemci že zdaj pripravljeni na boj. Zato se pa morajo sporazumeti nemške stranke, ki so bile zastopane v odboru devetorice. A tudi krščanski so-cialci se morajo uvrstiti v narodno falango. Nemške stranke hočejo odvrniti vsak ; vpliv klerikalizma, cerkvenega gospod-; stva nad državo, a izzvati nočejo nemške i stranke kulturnega boja, ki bi škodoval neodvisnemu obstoju in razvoju Nemcev. Gertscherjev naslednik. »Narodni Listy« poročajo, da postane 1 predsednik tržaškega višjega deželnega sodišča predsednik tržaškega deželnega . sodišča dvorni svetnik Defacis. Fuzija strank na Ogrskem. Na banketu ogrske ljudske stranke sta ! izjavila Molnar in škof Prochaska, da se | stranka ne more združiti s Košutovci, ker bi bili v fuziji le sužnji na galeri. Cesarske vaje na Ogrskem. Dne 14. t. m.so došli vojaki na dolo-1 čena jim mesta. Čete dne 15. t. m. poči-; vajo, razven poizvedovalnih čet. V Hei-1 masker je došel 13. t. m., ob 9. uri zjutraj j nadvojvoda Franc Ferdinand^ki vodi vajo. Cesar je odpotoval iz Budimpešte v Vesz-i prim ob pol dveh popoldne. V Stolnem Belgradu so cesarja med potjo slovesno i sprejeli. Popoldne ob pol 5. uri je došel ; cesar v Veszprim. Ob sedanjih vajah se ; reši v Veszprinru tudi vojaško vprašanje | z ozirom na ogrske zahteve. j i Gostilničarji priporočili bojkot pivopitju. Na shodu hotelirjev in gostilničarjev, ki se vrši v Pragi, so glede nd povišanje j cen pivu po pivovarniškem kartelu v alp-! škili deželah priporočili bojkot pivu in po-| zvali državna pravdništva, naj ovadijo pi-i vovarniški kartel zaradi prestopka proti | društveni postavi. Srbsko-narodni cerkveni sabor. Dne 15. t. m. je imel pravoslavni cer-j kveni sabor zopet sejo v Karlovcih. Na-j vzoči so bili upravitelj škof Lukijan Bog-danovič, škofa Gruič in Ševič. Škofov ' Zmejanoviča in Letiča ni bilo. Odobrili so i zapisnik zadnje seje ter prečitali došlo j spise. Vsled poročila o aretaciji saborske-; ga člana Valerijana Pribičeviča (zaprtega i zaradi veleizdaje) se je razvila živahna | debata. Spis se izroči odboru. Potem je j šlo odposlanstvo po kralj, komisarja, pra-i vosodnega ministra dr. Giintherja in nje-* govega adlata, min. svetnika Joanoviča, ki je prečita! kraljevo lastnoročno pismo, glasom katerega izvolitev Zmejanoviča za patriarha ni potrjena. Nalaga se sabo-; ru, da v treh dneh določi rok za novo vo-i litev. — Srbski radikalci so poslali depu. tacijo k ministru Košutu, ki naj se pogaja ki je seveda pri posameznih polah lažja. Na Angleškem in v Ameriki tega zadržka ni bilo, zato so tudi takoj uporabili novo iznajdbo, ki je pomenila bistveno olajšanje dela in prihranek časa in delavnih moči. V najnovejšem času pa vzbuja velikansko pozornost izum nekega dunajskega časnikarja, ki pa še noče s svojim izumom v javnost. Izumel je namreč stroj, s katerim se na najenostavnejši način morejo izgotavljati matrice za stereotipijo. Ze stereotipija sama je velik napredek v tiskarstvu. Rabi se tedaj, kadar si hoče tiskar ob veliki nakladi prihraniti obrabo črkovnega materijala. Matice za stereotipijo so se dosedaj izdelovale na sledeči način: na stavek, postavljen z roko ali tiskovnim strojem, se je položila pločica iz posebne snovi, v katero sc je ali s krtačo ali z drugačnim pritiskom vtisnil stavek. S tem se je dobila pozitivna forma z vgloblje nimi črkami. Ta se je potem zalila s cinkom in na cinkovi ploči (negativna forma) so bila pismena dvignjena. Tiskalo se je potem z negativno formo (kliše). Novo-izumljeni stroj ima tipke, kakor navadni pisalni stroj, katere pritiskajo na pisalne batiče, katerih vsak ima na koncu kolesce s črkami. V vsakem Kolescu jc vcc vrst črk. Ta kolesca so v zvezi s pripravo za reguliranje. Treba je le obrniti regulator, da se določi ta ali ona vrsta črk. Čim več vrst črk hoče kdo imeti, tem večja so ta kolesca. Kolesce z 20 vrstami črk ni večje od petkronskega tolarja. Stroji s šestimi do desetimi vrstami črk niso večji od navadnega pisalnega stroja. Z udarcem na tipko se vtisne črka v matico za stereotipijo. Izurjen pisalec more v eni minuti iz-gotoviti matico s 70 do 80 besedami. Stroj se tudi lahko rabi kot navaden pisalni stroj. Gotovo je ta izum velike važnosti za tiskarsko obrt. Naleti sc pač tudi še dandanes marsikje na ljudi, ki obžalujejo, da se je tiskarstvo dvignilo tako vis-oko, da se je posrečilo vsled velikega znižanja stroškov tako poceniti časopisje in ga toliko razširiti. In vendar bi prav ti ljudje prav neradi pogrešali svoj dnevnik, in da škoduje, to se nanaša le na druge. Resnica je, da tisk poroča marsikaj, kar bi bilo boljše, da bi se zamolčalo; kjer je močna svetloba, je tudi močna senca, ali tisk jc tisto sredstvo, ki zbližuje narode, ki piše zgodovino vsakega dneva in s tem ustvarja najdragocenejšo dedščino za prihodnjost. z vlado glede volitve patriarha. Bržkone bo izvoljen vladni kandidat, sedanji upravitelj patriarhije, Bogdanovič. Ako sabor ne »izvoli« moža, ki ga hoče imeti vlada, ga bo vladar imenoval na predlog ogrska vlade. Je pa še vendar lepša svoboda v katrliški cerkvi. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Namestnik Nardelli je pozval bivše hrvaške poslance dalmatinskega deželnega zbora, da izvolijo 2—3 odposlance, ka-. terim hoče priobčiti »temeljna načela«, ki jih je ustanovilo ministrstvo v svrho rešitve jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Dotični pooblaščenci bodo imeli 26. t. m. zaupen pogovor z namestnikom. Viceguverner za Reko. Mesto viceguvernerja za Reko, ki že več let ni bilo popolnjeno, nameravajo podeliti grofu Štefanu Wickenburgu, ki postane ministerijalni svetnik. INTERPARLAMENTAENA KONFERENCA. »Tribuna« poroča, da nameravajo poslanci Polit (Srb), Pop-Cicio in Bredice-t anu (Rumuna) povodom interparlamentar-ne konference v Berolinu vprizoriti veliko demonstracijo v prilog ogrskim narodnostim. Sestavili so že nemški seznamek vseh nemadžarskih duhovnikov in novinarjev, ki so bili tekom zadnjih let obso. jeni. Ta spis razdele med vse članove in. terparlamentarne konference. Danes so se odpeljali v Berolin poslanci Milan Roje, dr. Božo Vinkovič, dr. Gjuro Surmin, Stjepan Zagorac, Ljuba Babič-Gjalski in član zbornice magnatov, fml. Tomičič, da se udeleže interparla-mentarnega shoda, in sicer kot posebna narodna skupina. Razpravo o hrvaškem vprašanju otvori baje ruski poslanec Mi-ljukov. Na konferenci bo zbranih okolo 800 parlamentarcev. AEHRENTHAL - IZVOLSKI. »Zeit« piše, da se hoče s sestankom Aehrenthala in Izvolskega dokazati, da korakata glede na balkanska vprašanja Rusija in Avstrija roko v roki. STRANKARSKI SHOD NEMŠKE SOC. DEMOKRACIJE V NORIMBERGU. Elm iz Hamburga je predlagal, naj se če le mogoče, priklopijo sodruginje k vodstvu in upravi okrajnih društev in stranki-, nega vodstva. Zietzova iz Hamburga pra-i vi, da se morajo ženske ramo ob rami boriti z moškimi. Ženskega vprašanja nh Sprejeli so predlog strankinega vodstva, da mora vsaka sodruginja biti članica organizacije. Dr. Rosenfeld je obžaloval, ker je pisal Heine, da je nepotrebna politiška organizacija oseb, ki še niso stare 18 let. MINISTER GOLJUF. Bivši danski minister Alberti je s pri-goljufanim denarjem nakupil v Kodanju in Klampenborgu nad 100 hiš, ki jih bodo prodali. Preiskovalni sodnik je dognal, da je bilo tekom štirih let vloženih pri glavnem državnem pravdništvu 25 kazenskih ovadb, ne da bi bil Alberti tožen. RUSIJA. Uporni profesorji. — Steselj. Profesorji moskovskega vseučilišča se bianijo, da izstopijo iz kadetne stranke. Vlada jih je pozvala, naj zapuste državno službo. — Steselj je nevanro obolel. Zato so ga oddali iz Peter Pavlove trdnjave v bolnišnico. BOLGARIJA IN TURČIJA. V Sredcu je povzročilo nevoljo, ker Gešova Turčija ne smatra enakovrednega z drugimi zastopniki. Avstro-ogrsko poslaništvo je nastopilo pri Turčiji, naj sc« bolgarski zastopnik pri oficielnih prireditvah ne prezira. BOJI V TURČIJI. — STAVKA NA ANA-TOLSKI ŽELEZNICI. — EGIPČANSKO USTAVNO VPRAŠANJE. Iz Kurdistana dohajajo zasebna poročila, da se vstaja Kurdov vedno širi. Arslanski nomadi so se že pridružili upor . nikom, opustošili so vas Kemah, pobili več oseb in prepodili male turške posadke, — Od dne do dne zahtevajo v Egiptu odločnejše ustavo. Odstaviti hočejo nepri-' ljubljene jim osebe. Pred vsem zahtevajo, naj se odstavi šeh Jehia efendi. — Štrajk na anatolski železnici traja dalje. Dne« neuke. + Shod na Studencu pri Postojni je bii minolo nedeljo, na katerem je poročal poslanec dr. Žitnik o delovanju novega državnega zbora in nalogah deželnega zbora. Pojasnil je mnoga vprašanja, ki se v prvi vrsti tičejo kmečkega stanu. Ker se je razširila govorica, da bode slabo seno, katero se bode delilo z državno podporo, je poslanec pojasnil tudi to akcijo. Nihče še ni videl naročenega sena, pa že kriče, da jc slabo. Ta govorica jc nastala veči- noma iz zlobnosti. Tisti, ki so ga naročili, zagotavljajo, da je dobro. Ta teden določijo pri vladi, kedaj in kako se bode delilo naročeno seno. Sicer pa je za poslance in vlado vedno najnehvaležnejša naloga iz-poslovati in primerno razdeliti državno podporo. Končno so ljudje vedno nezadovoljni, ker nihče ne more vsem ustreči, da bi bili zadovoljni. Možje so pred shodom in po shodu poslancu izražali razne želje, da bi se izpremenil lovski zakon, zgradili vodovodi, vodnjaki, napajališča in potrebne ceste. Poslanec Jim je pojasjnil vsa vprašanja in zagotovil, da se hoče vedno in povsod potruditi za koristi prebivalstva. Kar pa se ni zgodilo v dolgih desetletjih, ne more se storiti v enem ali dveh letih. Zbrani volivci so poslancu in njegovim tovarišem izrazili zahvalo in zaupanje za marljivo delovanje, izjavili se proti razporoki, za krščansko in narodno vzgojo mladine in korenito izpremembo lovskega zakona. Shod se je vršil v lepem redu. + Pozor, bratska društva, pozor! Izobraževalno društvo na Siapu pri Vipavi slavi v nedeljo, dne 20. t. m., imeniten dan. Razvilo bo svojo novo društveno zastavo. Ob tej priliki priredi veselico z bogatirr) sporedom. Začetek bo popoldne ob 2. uri. Najpred blagoslovljenje zastave in potem veselica. Vabimo vsa bratska društva od blizu in daleč, pa tudi vse druge, ki ljubijo pošteno zabavo in misel. Pridite torej, poskrbeti hočemo z vsemi močmi, ki so nam na razpolago, da vam ne bo žal, če boste prišli. Torej v nedeljo na svidenje na Slapu! -f Osebne vesti. Profesorji državne gimnazije v Ljubljani gg. Alfons Pavlin, dr. Franc Riedl in dr. Rudolf Rothang pridejo na tukajšnjo gimnazijo z nemškim učnim jezikom. Profesor v Kranju g. J. Gra-fenauer je prestavljen na I. državni gimnazijo v Ljubljano. — Učiteljski kandidat g. Franc Jurečič je imenovan za provizo-ričnega učitelja na ljudski šoli v Št. Jerneju. + Cele članke pisarijo že cel teden liberalni listi o mladeniškem tečaju v Mir-nu in ondi sklenjeni resoluciji proti liberalnemu učiteljstvu. Primerjajo boj naše mla-deniške organizacije proti liberalnim učiteljem celo z bojem dr. Luegerjevitn proti vseučiliščem; Za to laskavost lepa hvaia! Ampak to povemo liberalcem, da bi bilo veliko bolj pametno zanje, če bi manj pisali in menj kazali, kako peklensko jih jo strah za svoie postojanke, kajti to priznanje lastne nemoči po uvodnih člankih nas prvič prav nič ne gane, drugič pa le bodri v neizprosnem boju proti omejenosti in zagrizenosti liberalnih vzgojevavcev naše mladine. — Zagrizenost. Zanimiv slučaj se je dogodil v ponedeljek, 14. t. m. popoldne v Logatcu. Pred župnišče se pripelje dvo-vprežna kočija. Pripeljali so h krstu otro-i ka fabriškega ravnatelja Luigija Tivanai V kočiji so sedeli: boter in botra, babica z otrokom in g. Tivanova roj Puppis, ki je hkrati prišla tudi k upeljevanju. Za kočijo se jc pa na kolesu pripeljal — da bi šlo vse v redu — oče otrokov sam, L. Tivan. Otroka prineso k župniku, da bi krst vpisal. Pokažejo mu listek, na katerem je bilo napisano otrokovo ime: Giordano Bruno. Župnik: »Na to ime ne morem otroka ne vpisati, ne krstiti. To je ime strupenega krivoverca, ki ga je cerkev izobčila.« — Mati: »On ne bo dovolil drugače.« — Župnik: »Pojdite ga vprašat in mu sporočite, kar sem dejal.« — Gospa gre prašat soproga, ki je bil v cerkvi. Ta začne v cerkvi rohneti, da župnikova ne sme obveljati, da otroka ne vzame za svojega, da bo vse pognal od hiše itd. Gospa pride k župniku žalostna in obupana, ker soprog ne dovoli drugega imena. Zdaj je bila zadrega. Potem nasvetuje gospa, naj bo otroku ime Bruno Carlo. Sprejeto. Župnik je krst vpisal in se odpravil v cerkev. Tu je začel Tivan zopet na ves glas zahtevati, da mora biti ime otroku Giordano Bruno ali pa nič. Župnik sleče roket in zapodi moža iz cerkve, češ, da v cerkvi ne sme razgrajati in da nima ničesar opraviti. Na tako ime pa ne krsti otroka. Botra in mati začneta zopet prositi, nakar je župnik izvršil cerkveni obred. Mladi ravnatelj Tivan pa je pred cerkvijo še nadalje upil. — To so suha dejstva. Ne bi poročali tega, če bi ne bili prepričani, da se bo zadeva, zlasti po časopisju, izkrivljala na vse mogoče načine o sitnosti, nestrpnosti in zagrizenosti verski in cerkveni. Toda kdo je tu siten, nestrpen in zagrizen? In pa ta nedoslednost! Otroka hoče imeti krščenega po i rimsko-katoliškem obredu, toda z imenom prononsiranega krivoverca. Razume naj, kdor more! Molčali smo doslej, zdaj povemo pa še nekaj. Njegova dekla je bila vpisana v »K. s. izobraževalno društvo« iu si je izposojevala knjige i/ društvene knjižnice. Prinašala .ie ' domov, in morda jc tuintam prebr; . ko ktngo tudi Tivanova gospa. Kd kaj zato? Toda čujte, kaj piše »Izobraževalnemu društvu« 17. aprila t. I. tolerantni Luigi Tivan: »Prepovedam več poslati knjig iz tega društva moji ženi, ker ima dosti druzega dela brez brati tiste neumnosti!« To je takt in olika, to je strpnost in svoboda! Še več! Par dni potem prinese dekla Tivanova nazaj v knjižnico Jurčičevega »Desetega brata«. In glej! Štampilja »Izobraževalno društvo« je bila popravljena v »Zabitovalno društvo«. — Torej naša literatura naj bi bila neumnost in vse naše izobraževalno delo »zabito-valnost«! — O vsem se bomo že pogovo-i l ili, ko pride čas za to. — Sešitki znamk. Poštna uprava je izdala sešitke znamk. V vsakem sešitku je 6 znamk po 10 h in 18 znamk po 5 h. Se-šitek z znamkami vred stane 1 K 52 h, in sicer znamke 1 K 50 h in 2 h za sešitek. Oblika je lična in pripravna ter se bode gotovo te udobnosti posluževalo p. n. občinstvo, kakor po drugih državah. — Vpeljava zimskega voznega 1908-1909 na državnih železnicah. Zimski vozni red c. kr. avstr. državnih železnic, veljaven od 1. oktobra 1908, se uveljavi na vseh progah c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu ob 12. uri ponoči od 30. septembra na 1. oktobra t. 1. Napram poletnemu voznemu redu so le sledeče nebistvene spremenbe: Proga Jesenice-Trst c. kr. drž. žel.: Vlak št. 25 preneha voziti na progi Jesenice-Bled. Proga Tr-biž-Ljubljana j. ž.: Osebni vlak št. 1722 se opusti in osebni vlak št. 1715 bo na progi Jesenice-Ljubljana j. ž. za 15 minut kasneje vozil. Lokalna železnica Kranj-Tržič: JVlešanec št. 2556 bo radi zveze na vlak št. 1715 proge Trbiž-Ljubljana j. ž. 15 minut pozneje vozil. Lokalna železnica Ljubljana drž. žel. Kamnik: Nedeljska vlaka št. 2158 in 2159 prenehata voziti z- 31. oktobrom t. 1. Lokalna železnica Tr-žič-Cervinjan: Vlak št. 703 bo vozil radi zveze na južnoželezniška vlaka št. 26/1009 za 30 minut kasneje. Lokalna železnica Gorica-Ajdovščina. Nedeljska vlaka številka 858/859 prenehata voziti v zimski perijodi. — Na vseh tu nenaštetih progah ostane poletni vozni red nespremenjen v veljavi. — Trgatev v Istri se .prične po 20. t. m. Glede količine in kakovosti pričakujemo izredno dobro letino. Grozdje bo nekoliko cenejše nego je bilo lani. Dobiti je še tudi mnogo lanskega rdečega ozir. črnega vina. trgovci se naj oračajo za nakup gro-t zdja,mošta in vina neposredno do vino-< gradnikov. Kdor želi pojasnila glede cen, naj piše »Gospodarskemu društvu« v Pa-zinu, ki mu drage volje, brezplačno odgo-i vori. — Umrl je v Krašici pri Bujah v starosti 35 let tamošnji kaplan gosp. Josip Miletič, rodom iz Lindara. — Truplo na jeseniškem kolodvoru ponesrečenega Alojzija Terčeka, višjega davkarja iz Brčke v Bosni, so pripeljali v Ljubljano, kjer se je vršil danes popoldne pogreb. Soproga ponesrečenega je Ljubljančanka, rojena Dovč. — Slovenec okraden v Zagrebu. Janez Kolšek iz Šmartna na Paki je v noči od 10. no 11. t. m. zaspal na klopi pred samoborskim kolodvorom. To priložnost je porabil neznan uzmovič, mu prerezal telovnik ter odnesel 16 kron. — Gosenice. S Krasa se nam poroča, da je tam strašno veliko gosenic na repi in na jesenski vrtnini. Črvi, gosenice na drevju, kobilice, — zdaj še gosenice na repi! Teh je toliko, da ni znamenja repe: vse je golo in snedeno. — »Hrvatski Dom« so prošlo nedeljo otvorili v Spljetu. V lepem poslopju so nastanjena vsa hrvaška društva. — Tržaško porotno sodiče je dne 15. t. m. obsodilo 39 let starega Karla Miliča iz Sežane v 18 mesecev težke ječe, ker je vzel avgusta meseca 1906 napitemu Valentinu Cotiču, čevljarju v Trstu, iz žepa znesek 1140 kron, češ, da mu jih shrani. Drugi dan pa ni hotel ničesar vedeti o denarju. Cotič je naznanil stvar policiji, ki je preiskala Miličevo stanovanje, a ni našla ničesar. Dve leti pozneje se je Milič spri s svojo ženo, ki ga je zapustila. Nek večer potrka na Cotičeva vrata ter mu prizna, da mu je vzel denar, toda žena da je bila tis>a, ki mu ga ni pustila vrniti. Zaprli so zakonska Milič. Obravnava je dokazala, da je žena nedolžna. Miliča se obsodili zaradi poneverbe in obrekovanja. — Telefonsko postajo so otvorili dne 10. t. m. v Poreču v Istri. k Nepoznan samomorilec. Samomorilca našli so 14. t. m. zvečer na Križni gori blizu vojaškega strelišča v Celovcu. Samomorilec je ležal ua obrazu, ter se je sodilo, da je mladenič kakih 20 let star. Spoznati ga ni bilo mogoče, ker se je v obraz ustrelil in je bil radi tega začrnel in zadulmjen. Tudi drugi dan se še ni nobena oseba javila, da bi kdo domačih manjkal. Znanost in umetnost. * Koledarček »Slov. katol. narodnega dijaštva za leto 1908/09. Uredil phil. France Štele. V Ljubljani 1908. Založila »Slovenska dijaška zveza«. Dobi se v »KatolN ški Bukvami«. — Jako lična knjižica, ki je že dolgo živa potreba. Prinaša dijaške informacije in izvrsten članek »Razvoj slovenskega dijaštva od 1848 dalje.« Zadaj jc uvezana biležnica. Koledar je moderno opremljen in za 90 vin. se ga res izi plača kupiti. ljubljanske novice. Ij Škoda na Barju je zadnja povodenj napravila 84.000 K. Ij Vrat si je prerezal na Jesenicah umirovljeni orožniški postajevodja g. Ivan Pavšek in se smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. Povšek je imel gostilno ob Bohinjskem jezeru. — Kakor se nam danes popoldne poroča, bo Pavšek okreval. Ij Sestanek vseh tukajšnjih srednje-šolskih suplentov se vrši danes zvečer ob pol 9. uri. Gre se za vitalna vprašanja. Ij Društvo tiskarjev na Kranjskem obhaja v nedeljo, dne 20. septembra t. 1. svojo štiri desetletnic o. Spored slavnosti. Zjutraj: Sprejemanje gostov in zunanjih članov na južnem kolodvoru. — Ob 8. uri dopoldne: Sestanek v restavraciji »Narodnega doma«. — Ob 10. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v mali dvorani »Narodnega doma«. — Ob 1. uri opoldne: Banket v areni »Narodnega doma«. — Popoldne od pol 3. do 8. ure zvečer: Koncert (ob lepem vremenu na restavracijskem vrtu »Narodnega doma«, ob slabem vremenu v areni). — Pri slavnosti sodeluje oddelek pevskega društva »Slavec«. — Vstop k popoldanskemu koncertu je prost. Ij Slovensko gledališče. Gledališka sezona se začne 2. oktobra, in sicer z dramsko predstavo. 2. oktobra se bode pela nova Puccinijeva opera »Madama Butterflej, prva operetna predstava bode nova O. Straussova opereta »Valčkov čar«. Ij Promenadni koncert vojaške godbe se vrši danes ob 5. popoldne v »Zvezdi«. Ij »Ancora una Volta«. V petek zvečer je mahal v neki družbi neki »Sokol« po Sv. Petra cesti in ko je srečal g. Volto samega, ga je naštenkal. Slučajno je bila kmalu za g. Volto večja družba somišljenikov, katera je čula, ko je Volta zakli-cal: »Kaj mi hočete?« Družba je pristopila k »Sokolu« in njegovi družbi, »Sokolu« pa je takoj zlezlo srce v hlače in pričel se je opravičevati, da je tujec, da je Lah, da je govoril laški in da je tako slučajno pala besedica »volta«. Prijatelji g. Volte so mu verjeli, ni pa mu seve verjela družba, v kateri se je »Sokol« nahajal. Ta družba, neki gospod in gospa, je »Sokolu« pozneje krepke povedala, da jo je »Sokol« moral zapustiti. »Sokol« je ves besen nad takim uspehom pozneje v družbi nekega vrstnika čakal nekega tovariša g. Volte ob vogalu sv. Petra ceste, da se maščuje, a ko je v ljubljanski slovenščini pričel kričati o »farških podrepnikih«, je nakrat moral bežati, kolikor so ga noge nesle. Nekaterih ljudi v Ljubljani pač ni mogoče drugače naučiti dostojnosti. To blamažo liberalnega zabavljača je dobro videl g. Widmayer ml., ki je bil tako takten, da je, dasi somišljenik nasprotne stranke, mirno gledal ta prizor. S tako surovimi štenkarijami, s katerimi se ponašajo nekateri »Narodovi« mladiči, se pač ne more strinjati noben dostojen človek, značilno za »Narod«, ki piavi, da je glasilo »slovenske inteligence« pa je, da take ljudi v svojih predalih poizkuša celo zagovarjati. Ij Aretovani sta bili včeraj 38-letna Marija Virantova, rodom iz Zelimelj, in 271etna Marija Jekovčeva, rodom iz Adergasa pri Kranju. Obe sta razuzdani lahkoživki in si ponoči iščeta nečastnega zaslužka. Ker imata obe za mesto prepovedan povratek, so ju oddali sodišču. Ij Tatvini. Danes ponoči je bilo v Rož-, ni dolini Neži Orehkovi ukradenega več modrega perila. — G. Tereziji Ruprecli-tovi je v petek dosedaj še neznan tat ukra* del v Prečnih ulicah št. 6 iz odklenjenega stanovanja usnjat etui, v katerem je imela 6 nožev in 6 viiic iz novega srebra, v skupni vrednosti do 30 kron. Ij Društvena godba ljubljanska kon-ccrtujc jutri od 4. do pol 7. ure zvečer pod vodstvom gosp. koncertnega mojstra J. Marcuzzija v »Švicariji«. Vstop prost. Ij Na.iden denar. Dne 14. t. m. je našel Andrej Vodišek, užit. paznik, večjo vsoto denarja in eno železniško retur-karto, katero vsebino jc oddal pri mestnem magi-i stratu. Ij Od ljubljanske sodnije zasledovan, v Ceiovcvu aretiran. Aretiran je bil dne 12. t. m. v neki gostilni v Št. Petru pri Celovcu Matija Furian, katerega je ljub- ljanska deželna sodnija zasledovala radi tatvine, pa bi ga orožništvo še ne dobilo^ ko bi ga ne bil gostilničar radi sumljivih okolnosti ovadil. Furian je namreč prihajal v to gostilno redno vsaki dan, kjer j« tudi vsaki dan pri mizi zaspal in se potem okrepčan zopet odstranil. To se je godilo že osmi teden, kar je gostilničarja napotilo k ovadbi. Pri aretaciji so dobili pri njem nekaj čez 60 kron denarja, dva srebrna prstana in pa eno srebrno žensko uro. Kakor je bilo iz delavskih bukvic razvidno, Furian že nad osem tednov ni nikjer delal. Sumi se, da je navedene stvari in gotovo še kaj več nakradel. Razne stvari. 130.000 lir za štrajk izginilo. Refor-mistiški list »Idea« očita rdečim sindikalistom v Parmi, da je pod njihovimi rokami brez sledu izginilo 130.000 lir, nabranih za podporo delavcem med stavko. Samoumor med levi. Na Francoskem v mestecu La Val se je 19-letni mladenič Grollier zagledal v hčerko posestnika neke menežarije. Deklica ga ni marala, ta je pa mladeniča tako užalostilo, da je v menežarije odprl kletko levov in se vrgel med leve. Levi so mladeniča takoj raztrgali. »Kopniški stotnik« Voigt se je sedaj odpeljal v Pariz, kjer namerava nastopiti v gledališču Folies Bergeres. Voigt upa. da ga Parižani ne bodo zapodili tako, kot so ga Dunajčani in Budimpeštanci. 4,368.000 mork so doslej Nemci nabrali za Zeppelina. Dame z lasmi roparjev. Iz Šangaja poročajo: Angleški parnik Wrong Castle je odplul iz Manile v New York, imajoč na krovu zaboje s človeškimi lasmi, ki so bili odstriženi pri zadnjih nemirih na Filipinih z glav obglavljenih roparjev in revolucionarjev. Vrednost teh las je 10.000 mark. Na parniku je toliko las, da bo na tisoče amerikanskih dam z lasmi zločincev izpopolnilo svoje lase. Telefonska in brzojavna poročila. AEHRENTHAL - IZVOLSKIJ. Ogrsko Gradišče, 15. septembra. Tu sta konferirala avstrijski minister za zunanje zadeve Aehrenthal in ruski vnanji minister Izvolskij več ur. Pogovorov se je udeležil deloma tudi avstrijski poslanik v Rimu grof Liitzow. VELIKA ROPARSKA BANDA. Budimpešta, 16. septembra. V Poljanah na Hrvaškem je včeraj 20 ciganov-roparjev napadlo prodajavce konj. Dva orožnika sta roparje zasledovala. Prišlo je do boja, v katerem je bil en ropar ustreljen, več pa lahko ranjenih. Orožniki so 11 ciganov aretirali in eskortirali v Za-i greb. CESAR NA VOJAŠKIH VAJAH NA OGRSKEM. Vesprim, 16. septembra. Danes ob 9. uri je cesar odšel v maneversko okrožje. NAPAD NA VLAK. Budimpešta, 16. septembra. Na vlak, ki pelje iz Szegedina v Arad in v katerem se je vozil predsednik poslanske zbornice Justh, so neznanci metali kamenje. Razdrobili so šipo Justhovega kupe-ja, on sam pa ni bil ranjen. NESOGLASJE MED AVSTRIJO IN RUSIJO. Praga, 16. septembra. Avstro-ogrski poslanik v Peterburgu je izjavil, da so vsled sandžaške železnice nastala nastala nasprotstva med Rusijo in Avstrijo, a se je izkazalo to le kot nesporazumljenje. IMENOVANJE. Dunaj, 16. septembra. Cesar je imenoval II. podpredsednika upravnega sodišča Bacquehema za I. predsednika tega sodišča. KOLERE NI V AVSTRIJI. Lvov, 16. septembra. Preiskava na koleri podobni bolezni obolelega ruskega emigranta Bodnarja je dognala, da ni obolel na koleri. MILOVANOVIC. Dunaj, 16. septembra. Srbski minister za zunanje zadeve, Milovanovič, ki je dalj časa bil tukaj, se je danes vrnil v Bel-grad. RAVNATELJ ZAGREBŠKEGA GLASBENEGA ZAVODA. Zagreb, 16. septembra. Namesto vpo-kojenega skladatelja Zajca jc imenovan za ravnatelja glasbenega zavoda v Zagrebu prof. Franjo Dugan. REFORME V TURČIJI. Carigrad, i 6. septembra. Turška vla-! da je prosila angleško, naj ji da v svrlio I reforme carinstva na razpolago general-| nega nadzornika financ v egiptovskem mi-! nistrstvu. INTERPELACIJA ZARADI PREPOVEDI PROCESIJE Z NAJSVETEJŠIM V LONDONU. (Glej današnji članek.) London, 16. septembra. Razun večine liberalnih, napadajo vlado vsi konservativni listi, ker je Asquith prepovedal v zadnjem hipu ob priliki evharistiškega kongresa procesijo z Najsvetejšim, dočim je izpočetka bil čisto na strani katoličanov. Konservativci vporabljajo to priliko, da Irce v Nevvcastlu, kjer se zdaj vrše nadomestne volitve, spravijo proti liberalne-, mu vladnemu kandidatu na svojo stran. Mnogo poslancev bo Asquitha v zbornici interpeliralo. MED SOCIALNIMI DEMOKRATI. Berolln, 16. septembra. Znani revizio-nist Bernstein hoče izstopiti iz socialisti-ške stranke in se nastaniti v Londonu, ker njegove ideje ne gredo v glavo trdim rnarksistovskim bučam. PARSEVALOV ZRAKOPLOV PONESREČIL. Berolin, 16. septembra. Balon »Par-seval« se je pod vodstvom stotnika Keh-lerja dvignil včeraj v zrak, kjer je vozil deset ur. Kmalu potem je šel v zrak vojaški zrakoplov in se je okolu 11. ure prikazal nad »Lipami«, kjer je manevriral. Po dveurni vožnji se je spustil na zemljo na Tegelskem strelišču. Berolin, 16. septembra. Parsevalov zrakoplov se je pri današnji vožnji sesedel in je padel. — Zrakoplov leži sedaj na neki vili na Trabnerjevi cesti. * Dr. Tominškovo Grško slovnico (cena 3 K) in istega pisatelja Grško vadnico (cena 3 K 50 vin.), dalje dr. Svetine, Verouk (za V. gimnazijski razred, cena 2 kroni 80 vin.), je odobrilo visoko c. kr. ministrstvo za bogočastie in pouk. Vse tri knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Zahvala. Podpisana vdova s tem ob tužnih trenotkih smrti in pogreba svojega iskreno ljubljenega nepozabnega ln bridko pogrešanega moža gospoda 22*6 Franceta Černe posestnika v Kozarjeh št. 7. izreka svojo najiskrenejšo zahvalo predvsem v. č. g- kaplanu Valentinu Kajdiž, ki je pokojniku še o pravem času podelil vse sv. zakramente za umirajoče, dalje vsem sosedom in drugim občanom dobrovske fare, kateri so med kratko a hudo boleznijo hodili nas ob-iskavati in tolažiti ter nam s tem ska-zovali svoje sočutje; polnonaslovljenim gospodom: domačemu župniku Josipu Plantarič, kaplanu Valentinu Kajdiž ter patru superioru Augušt. Čampa iz Viča za slovesni sprevod iz hiše žalosti na kraj počitka k župni cerkvi na Dobravi, g. župniku Jos Juvanec iz Borovnice za asistenco pri mrtvaških obredih v župni cerkvi in na pokopališču, g. domačemu organistu Jermanu za ginljivo petje ob tem; skupnemu občinskemu odboru dobrovskemu, lovskemu društvu (40 udeležencev'* In g. Lavričevi rodbini Iz Viča za podarjene krasne vence s primernimi napi6i; ogromni množici sosedov, dobrovskih občanov ter drugih znancev in prijateljev, kateri so spremili nepozabnega pokojnika na zadnjem potu. Konečno se zahvalim tudi iskreno g. Malavašiču, ki je vse preskrbei, da se ; je pogreb nepozabnega pokojnika tako veličastno izvršil. Vsi ti dokazi ljubezni in sočutja so meni in moji ostali družinici najboljša uteha, da bodem lažje prenašala britko in nenadomestno izgubo mojega iskreno ljubljenega moža Franceta. Bog nebeški povrni vsem njihova blaga dejanja odkritosrčnega sočutja s svojo milostjo in blagoslovom! Kožarje pri Dobrovi, 15. 9. 1908. Marija Černe vdova, posestnica z otročiči. 2293 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so moji nepozabni in ljubljeni soprogi Mariji Božič izkazali poslednjo čast ter jo spremili k večnemu počitku, se ginjeno zahvaljujem. Tudi srčna hvala za mnoge sožalne izjave. Žiri, dne 15. septembra 1908. Leop. Božič, nadučitelj v p. Boj za obstanek. Odveč je navajati, kako važno vlogo ima zdravje v boju za obstanek. Da se vzgoje sposobni možje in matere v boju za obstanek, je neobhodno potrebno, da vzgajamo svoje otroke na način, ki jih napravlja zmiraj močnejše. Najnevarnejši sovražnik pravilnega razvoja otrok je malokrvnost, bledica in slaba prebava, ki ovirajo razvoj organizma. Stariši, ki svojih vsled navedenih bolezni trpečih otrok ne zdravijo temeljito, se pre-greše zoper svojega otroka in zoper družbo. Zaradi tega mora biti v vsakem gospodinjstvu »Ferromanganin« pri rokah, ki je neprekosljivega učinka pri tvoritvi krvi. Otrok, ki vživa »Ferromanganin«, bo močan in za vse boje življenja oborožen mož ali mati. Profesor dr. L. F. piše med drugim: »Pri hudih boleznih, porodih, raznih vrstah nervoznosti, splošni oslabelosti, izgubi krvi, operacijah, okrevanju itd. rabim z najboljšim uspehom »Ferromanganin«. Tudi tuberkulozni bolniki ga vživajo. Cena steklenice 3 K 50 h. — Pri nakupu naj se pazi na ime »Ferromanganin« ter varstveno znamko, »dekličino glavo« in naj se vsi drugi enaki proizvodi zavrnejo. Dobi se v vseh lekarnah, gotovo v sledečih ljubljanskih lekarnah: »Pri Mariji Pomagaj« na Resljevi cesti 1, »Pri angleju« na Dunajski cesti in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu; v večji množini »Sclnvanen-Apotlieke«, Dunaj, I., Schot-ring 14. Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy :: Ljubljana. :: t t 0) w £ • H 0 f 1 t Primarius dr. U. GREGOR 10 Ljubljana kronska o es ustna o voda (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, o 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. 9Q z t o »ur $ rt S S r p* W 0 1 Glavna zaloga: lekarna Ub. pS. Trnkoczy :: LJubljana. :: 1898 31 ■ Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem svojo 2284 2 1 10II §155 fre! Iz Šelenburgovih ulic v Židovske ulice štev. 3. Priporoča se za mnogobrojen poset z zagotovilom skrbne in točne postrežbe. Velespoštovanjem A. Stadler. Zahvala- Za premnoge izraze tolažilnega . sočutja ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, brata in tasta, blago-rodnega gospoda dr. Gustav Ipavic=a cesarskega svetnika izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev in vsem drugim, ki so v tako mnogobrojneni £ Številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. Št. Jurij ob juž. žet. 16. sept. 1908 Žalujoči ostali. Lilije se ravno sade 1 kos K 0 60—K l1— hijacinte 10 kosov K 1-60-K4-, tulipani 10 kosov K 0 50— K 0 70, narcisi 10 kosov K 0 35-K 0 70, šmarnice 10 kosov K 0 40-K 0 60, jagodne sadike 10 kosov K 0 50—K 0 60, 100 kosov K4'- eksotične konifere 10 vrst 5 — 15 K, Sadna drevesca zdrava in poceni. 100 000 kg namiznih zimskih jabolk. Vzorce po 10 kg za 2, 3, 4, 5, 6 K razpošilja osterb-ni&tvo vrtov grof« Kiashjfga v Hlumcu, V. Barvinek, višji vrtnar. 2290 2—1 Dua čevllsrsl* ki sta dobro izurjena, sprejme takoj Maks Henigman, čevljarski mojster v Toplicah pri 2297 Novem mestu, Dolenjsko. 4—1 Prodajalka za mešano blago in moško obleko, ki je dovršila trgovski tečaj in je tudi vešča v govoru laškega jezika, se sprejme. 2292 3—1 Naslov pri upravništvu „Slovenca". I 6ča s« 2295 3-1 v najem m nekoliko sveta zraven. Naslov pove upravništvo »Slovenca". bro Pridnega šKeso pomočnik in uiesica sprejme takoj Ivan Vogrin, krojaški mojster v Ponovi vasi št. 46, pošta Grosuplje, Dolenjsko. 2291 l—1 Fran^aise donne cours et le= £ons de grommaire et de con= 2289 versation. 3 i Sv. Petra cesta, št. 20, I. nadstropje. MeieoroJogično poročilo. Višina n. morjem 3dtr2 m, areu. zračni tlak 736 0 mm. Čas O j zovanja 15 9. zveč. 16 Stanje barometri v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ■C J2 •S S E 7416 13-1 : sl. jvzh. jasno o-o 39 6 404 8'8 15-7 sl. svzh. sr. jzah. del. jas. obl. 7. zjutr. 2. pop Srednja včerajšnja temp. 13'10., norm. 14'9° Prostovoljno se proda lep® posestvo ' hiša v eno nadstropje, z dvema gospodarskima po- ; slopjema v najboli časa za tako lepo priložnost in silno nizko ceno. Poizve se pri 2281 Fratnc iPoS^čnik gostilničar. — Dovje, Belca, Gorenjsko. 3-1 Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem s 16. septembrom t. I. vre.1 v najem dobro znani hotel Terschek v Celiu in ga bodem pod imenom „hotel pri volu" vodil v zadovoljnost častitih obiskovalcev. — Lastna fijakarija v hiši. 2275 1—1 Z odličnim spoštovanjem Jakob Trontf lj. i _ ■ priporoča :: velika konfekcija bogato izber krasno izdelanih ©Sblek, kow in raznih obiačil za gospode in dečke« Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga. Velika zaloga tu- in inozemskega blaga za naročila po meri. Strokovnjaška postrežba, cene stalne in izredno nizke! 595 56 Največja svetloiikalnica in pralnica na Kranjskem Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8 je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika. :: :: Cene so znižane in nižje kot drugod. :: :• Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano. Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 3 Š^VHO uis" Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni "aai m Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Moška konfekcija: Čez 2500 oblek od ... K 81— naprej , 1500 površnikov in zimskih sukenj . . . . , 12- — , , 2000 plašč ev.....7-— , „ 300 kožuSnih sacco s krz- nastim ovratn.....16"— , . 2000 suknenih hlač . . , 3 90 , Deška konfekcija: Čez 1800 oblek.....K 3-90 naprej , 500 plaščkov s kapuco . „ 3 90 „ , 250 površnikov in zim- . skih sukenj ....,, 8- - „ Damska konfekcija: Jesen, in zimske obleke . . od K 10'— nap, Jesenske in zimske jopice . „ „ 4' — „ Jesenska in zimska krila . „ „ 3'90 „ Jesenski in zimski ranglani , v 6 — , Jesens. in zimski paletoti . , , 8— „ Dežni plaščki s kapuco ... , 71— „ Suknene in delainove bluze , „ 3-90 „ dekliška konfekcija: Velika izbera oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. "V zalogi je čez 1000 velour-klobukov po K 5 80 itn čez 5(JOO klobukov ii» kap od 1 K naprej. V1IC£8 iS w 9»!nlftka glavnica I I I K 2,000.000. I I [julijanska kreditna bila v linij«, Stritarjev« u»ce si««. 2 •prejema vloga aa knjižica In na tekoči račun ter je obrestuje od dno vloge po Kupuj« in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu. —— mmn?vF>irroti**twsmOT«w>ttopi(CTTtnrraraf v " u1.«!'.« .«uu>' 'ii uiu»i'hii. ■.'.)'««.■* uiuaaua 10 tf W « j* n I JSaiarva^RBti tf« L 1» e n B V '0 <0 Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka Telefon št. 262. 1970 12-11 Josip Škerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16. Telefon št. 262. N r (D O (D 3 (D E m f ATi n u i Ji ti Knjigarna Kleinmayr & Bomben v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 2230 (10-4) priporoča svojo popolno zalogo vseh na tukajšnjih In zunanjih uSIIIStlh, zlasti na tukaJSnJI c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemSklm učnim jezikom, c. kr. drž. vISJI realki in c. kr. moikem In ženskem uCIteljlgiu, mestnem dekl. Ilceju, na privatnih, ljudskih In meSt. Šolah uvedenih šolskih knjig f najnovejših izdaj pojnajnižjih cenah.T ZoznamkUuvedenlh učnih knjig se oddojajouzdstoni. tropinovec kranjski brinjevse Odlikovano » Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co>, Ljubljana, Spod. Šiika, poleg Kosler-jeve pivovarne. tMRKVtTTf ,».TT»W»»" iaatflHMumuL* umih u tiesum n I I Pft^fužHl««: riua a ■•■lil.lonl: 13, sjcl* Hrta, Moil. nll.t IT, A-«r. x*kl«d K «,000 000