Št. 14.
Mambop, dne 2. aprila 1908.
Tečaj XLII.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske težele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši'> do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema, naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprto reklamacije so poštnine proste.
iš ie šole.
(Iz govora dr. Korošca v proračunskem odseku.)
V soji proračunskega odseka dne 26, marca je državni poslanec dr. Korošec o višjih šolah med drugim sledeče izvajal:
Na dnevnem redu je razprava o visokih šolah. Kot zastopnik kmečkega stanu se hočem vsled tega pečati s poljedelsko visoko šolo. Z veseljem pozdravljam, da se ustanovi na tem zavodu dveletna šola za zadružništvo. Vendar naj ta, uvedba ne ovira učne uprave, da >zveže s trgovsko šolo v Ljubljani tudi Šolo za zadružništvo, kakor jo imajo Nempi v Darmstadtu.
Ob tej priliki naj omenim, da sicer moji somišljeniki na Kranjskem strme po višji trgovinski šoli kot po najvišjem cilju na tem šolskem polju, h sg prepričanja, da bi taka šola sedaj Slovencem ne hasnila toliko kakor šola z dveletnim šolskim obiskom. Strokovnjaki, nemški in češki, trde, da take nižje išole zadostujejo celo pri njih za BO odstotkov vseh trgovskih podjetij. Na višji trgovski šoli bi mi pri sedanjih naših narodno-gospodarskih razmerah izgojevali moči za druge narode, doma bi učenci ne našli mest. Iz praktičnih ozlrov povdarjam torej za sedaj potrebo nižje trgovske šole, v (bodočnosti seveda se nam bode morala ugoditi tudi zahteva po višji taki šoli. Vse ob svojem času v istinito korist naroda.
Mi Slovenci potrebujemo zadružniško šolo po vzorcu darmstadtske prav nujno. Dveletna šola na poljedelski visoki šoli ne more ustrezati našim praktičnim zahtevam. V Darmstadtu pa se itak pritožujejo Nemci, da jim Avstrijci zavzamfemo polovico prostorov. Tudi mi Slovenci pošiljamo tje ljudi, ki se hočejo posvetiti zadružništvu. Toda študije v inozemstvu so nam predrage, mi pa pri našem krasno razvitem zadružništvu potrebujemo vedno novih moči.
Veliko važnost polagam na to, da 'se taka za-družniška šola nasloni na trgovsko šolo. Nikakor ne podcenjujem važnosti gospodarsko-tehničue izobrazbe za zadružništvo, toda našemu zadružništvu manjka danes posebno trgovsko izobraženih voditeljev. Veliko polomov mora zadružništvo v Avstriji prostati ravno zaradi tega, ker manjka pri zadruž-ni?ko-strokovni ■ izobrazbi trgovske primesi.
Jugoslovansko vseučilišče.
Znana je želja Slovencev po lastnem vseučilišču. Mi Slovenci, čeprav smo maloštevilni, koprnimo po višji izobrazbi, po prosveti. V tem nočemo >zar ostati za nobenim narodom. Hočemo se kulturelno (prosvetno) razvijati, kulturelno razživeti, kakor drugi narodi. Hočemo sodelovati pri kulturelnih nalogah človeštva. Za to imamo vroče koprnenje, nadarjenost, zmožnost za znanstveno delovanje, manjka nam le zunanje organizacije, kakor, jo podaja vseučilišče. Kdo je tukaj, ki si upa reči, vsi narodi imajo pravico do takih kulturnih zavodov, le vi Slovenci ne? Nihče! Pripoznajte nam torej tudi v dejanju to pravico. Vlado pa poživljamo, da ustvari vse predpogoje ea uresničenje naše zahteve.
Vseučilišče v Zagrebu.
Srčno željo slovenskega naroda izrekam, da se omogoči študiranje na zagrebški univerzi ' (vseučilišču) tudi Slovencem. Naš jezik ,in hrvatski jezik ne kažeta druge razlike, nego dve si izredno sorodni narečji. V jeziku torej ne iščite težav, vsak Slovenec razume hrvatski in narobe. 'V jeziku smo si sorodni kakor po krvi, in jezikovno zjednačenje med obema narodoma je vprašanje časa.
Opozarjam pa tudi na to, da je za prospe-vanje jugoslovanske univerze na slovenskih tleh potreben najožji medsebojni stik z Zagrebom, kakor bo tudi zagrebška univerza pri takem stiku se ¡dospela še do višjega razcvita. Niti profesorji niti dijaki ne bodo več navezani na samo eno univerzo, in tekmovanje iv znanstvenem delovanju bo hasnilo tudi slavi naših avstro-ogrskih univerz. Prepričan sem, da se bo tudi moj tovariš Vukovič izrazil o tej stvari.
Nazadnje se govornik priklopi zahtevi krščan-sko-so\cialnih poslancev po ravnopravnosti za katoliške dijake na naših univerzah, zahteva pa tutl: enakopravnost v narodnem oziru za slovenske dijake ter navaja kričeče slučaje, kako se je slovansko di-jastvo preganjalo od nemškega dijaštva. in nemških senatov.
Poslanee Roblek se pere.
Dne 27. sušca t. 1. je poslanec Roblek priredil zborovanje v Grajski vasi pri Vranskem, kjer
se je v krogu svojcev skušal oprati očitanja, da bi on sozakrivil odprtje srbske meje za uvoz živine. Seveda je njegovo opravičevanje bila obtožba zoper samega sebe. Sklicuje se na nagodbo z Ogrsko, češt s tem se je Ogrski dovolil; prost uvoz živine. Res je! Toda iz Ogrske se že od nekdaj uvaža ¡živina carine prosta, ker je naša država navezana na tujo živino, .dokler ne bodo naši živinorejci v stanu, zalagati tudi velika mesta s svojo živino., A Ogrska je ravno v zadnji nagodbi zato dovolila drugod ve-levažne protikoncesije, zlasti na veterinarnem polju; za pravico, katero ima Ogrska že od nekdaj, smo v novi nagodbi dosegli še razne druge pridobitve, ki so itak znane, zlasti na finančnem polju.
Toda Srbiji se je sedaj uvoz živine na novo dovolil brez kakih protikoncesij za našega kmeta; saj srbska živina je bila v zadnjih letih izključena od našega trga!
Poslanec Roblek trdi, da je stari parlament vlado pooblastil, s Srbijo skleniti novo trgovsko pogodbo ; toda ta zakon se je sklenil v zadnji seji pred božičem 1. 1907 in se je ob enem pozvalo vlado, da pri sklepanju pogodbe s Srbijo ne sme dovoliti uvoz živine. Lep poslanec to, ki ne ve, kakšne postave se sklepajo za njegovega poslančevanja!
Vlada bi se gotovo pokorila temu sklepu parlamenta, ako bi se ne ustrašila večnega sklicevanja socialdemokratov na glasovanje 28. novembra 1907, ko so s pomočjo galerije opsovali na najgrši način vse poslance, ki so ostali {trdni in se niso vsedii na njih limanice.-
Vlada bo trgovsko pogodbo s Srbijo vi kratkem parlamentu znova v odobrenje predložila, kajti sedanja pogodba velja le do konca 1. 1908. Tedaj naj se poslanec iRoblek vstopi v vrsto poslancev S. K. Z. in pobija pogodbo; mi bodemo priznali njegovo delo, kakor smo sedaj morali pobijati njegovo stališče. .
Politični ogled.
— Državni zbor se snide danes v četrtek zopet h kratkemu zasedanju, ki bo trajalo do 11. aprilu. Vlada želi, da ji državni zbor dovoli vojaške nabore, novo ministrstvo za javna dela in pa zakon za odškodnino vojaškim rezervistom. Vendar se je bati dveh nevarnosti: 1. da Cehi že piej strmo-
Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee.
Iz hrvatskega Harko Krajnc.
(Konec.)!
XXII.
Na sredi trga je stalo velikansko kolo in žareč železen prestol.
V, temni zagrebški ječi je čakal Matija Gubef, vkovan v težko železje, sodbe in gotove smrti. Z najčistejšimi nameni se je bil dvignil za sveto stvar, za ravnopravnost ljudi pred Bogom in svetom — in zato ga bodo zdaj usmrtili kakor največjega zločin-oa! A tolažil se je kmečki kralj s trdnim upanjem, da. pride čas, ko solnce pravice razžene temne megle krivice in ko poreče svet: Poštenjak je bil Matija Gubec! Slava njegovemu imenu!
Med tem pa je sod sodil, hitro sodil, a nič pisal. da bi ne prišla sramota gospode,\ ki z nogami tepta pravico, črno na beltem potomcem v roke.
Drugi dan se je zbralo na Markovem trgu v Zagrebu sila ljudstva. Na sredi trga je stalo velikansko kolo in žareč železen prestol. Ljudstvo je radovedno ogledovalo te priprave in nestrpno čakalo, kaj Se iz tega bo.
Velikanske duri mestne hiše se odpro in vrsta ljudi se .pojavi skozi nje na trg: na čelu stopa mestni sodnik z žezlom v roki, za njim pa korakata med dvema vrstama mestnih stražnikov vklenjena —
Matija Gubec in kmet Andrej Pasanec. Divji rabelj s svojimi pomočniki sklepa žalostni sprevod.
Sodnik stopi pred ljudstvo, dvigne žezlo kvišku, pa zakliče:
To je Matija Gubec, kmet iz Stubice, razbojnik in hudodeilnik. ki se je vzdignil proti božje in človeške pravice, zoper kralja in deželno gospodo. — To pa je Andrej Pasanec, tovariš razbojnika Gubca in sam razbojnik! Pravica je zmagala in sodba je čista! Pasanec bo najprej zdrobljen na kolesu, potem pa izgubi glavo. Gubec pa, ki se je drznil igrati ulogo kmečkega kralja, bo na tem žarečem stolu kronan z razbeljeno krono, potem pa na četvero razčesan!
Gubec in Pasanec prebledita, ljudstvo zatre-peče od strahu in sočutja do nesrečnežev, sodnik pa prelomi belo palico, jo vrže obsojencema pod noge in zakliče rablju:
Rabelj, tvoja sta!
Pasanec poljubi Gubca, pa že ga popadejo krvniki in ga potegnejo na kolo, nasajeno z ostrimi zobci; eden izmed rabljevih pomočnikov zgrabi za velikansko kladivo in razbije Pasancu na rokah in nogah kosti. Bolesten krik se izvije pri vsakem udarcu iz omodrelih ust'mučen če vi h.
Nato ga vzamejo s kolesa in ko vse zlomljeno telo loputne na zemljo, ga popade rabljev pomočnik za lase, rabelj sam pa zamahne z mečem in — pokaže strmeči množioi odsekano krvavo glavo.
Zdaj se lotijo Gubca.
Strgajo mu s telesa obleko in ga šiloma posadijo na žareč železen prestol. Rabelj pristopi k njemn in mu začne z razbeljenimi kleščami trgati meso z rok, prsi in nog. Potem potegne s kleščami iz ognja žarečo železno krono in jo spusti na Gub-
čevo glavo. Koža poka, kri brizga, smrtna bledoba pokrije Guhcu obraz, — Še nekaj tronotkov — in kmečki kralj izdihne svojo blago dušo.
Telo pti mu razsekajo na čvetero in kose raz-mečejo na vse štiri strani sveta.
Ljudstvo se zgraža nad toliko krvoločnostjo in od ust do ust gre nevoljno mrmranje;
Proklete zverine!
Konec.
Poteptan je hrvaški narod, poraženo slovensko ljudstvo, zadušena zavest, ki je dvigala roke proti nebesom in prosila Boga, da se usmili svojih otrok in jih reši meča krvolokov.
Ali se naj temu porazu kmetov čudimo? Saj so je vse plemstvo in vojska celega cesarstva vzdignila proti malemu koščeku zemlje med Savo in Sotlo, če-gar prebivalci so se drznili zaklicati svetu, da so vsi Adamovi sinovi enaki!
Gubec in Pasanec, ki so ju bili ujeli najprej, sta končala najgroznejše smrti.
Kmalu po njuni smrti pa so bile vse zagrebške, celjske in ljubljanske ječe polne upornih kmetov in besnost gospode je izmišljala zanje pod krinko svete pravice najhujše muke, zato ker so hoteli-biti tudi ljudje, ker so hoteli,biti tudi svobodni.
Pozebca so odpeljali v Zagreb in mu po nagli sodbi odsekali glavo.
Druga smrt pa je bila namlenjena Iliji Grego-riču in Gusetiču. Ujeli so ju bili najkasneje in ju pozvali pred dunajsko sodišče, kjer so ju mučili na najkrutejši način.
Gusetič je vsled prevelikih ran kmalu potem v ječi umrl, Ilija Gregoriča pa, ki je prebolil rane, odpravijo v verige vklenjenega v £agreb, kjer mu
glavno sedanje ministrstvo, 2. pa, da se bodo vladni predlogi zastavili z nujnimi predlogi. Da se zadnjemu slučaju izogne, bo vlada svoje predloge bržkone tudi nujnim potom predložila zbornici Slovenski klub ima pred otvoritvijo zbornične seje svojo klu-bovo sejo, da se posvetuje o pol i ti Snem položaju.
—	Za rudarje! D,ne 30. t. m. je na Dunaju zo-ipet zboroval rudarski pododsek državnega zbora, v katerem je tudi poslanec dr. Benkovič. Obravnavalo se je o preosnovi izplačevanja mezde. Socialdemokrati zahtevajo, da se mezda izplačuje vsak teden in da se v drugih točkah preosnuje izplačevanje. Pododsek se ni mogel zjediniti zlasti glede izplačevanja in glede posameznih točk, ker imajo rudarji i>o posameznih krajih zelo različne zahteve. Zato se je soglasno sklenilo sklicati na Dunaj od rudarskih zadrug (med njimi tudi v Celju, Ljubljani in Celovcu) izvoljene odposlance rudarjev In lastnikov rudnikov, ki bodo pred pododsekom oddali svoje mnenje. Na predlog poslanca Benkoviča se je tudi tfklenilo na radarska društva ¡razposlati pismene vprašalne pole, še predno se vrši euketa; ta se vrši koncem aprila ali prve dni maja t. 1. Ko bo končano to posvetovanje, ¡pride na vrsto predlog poslanca dr. Benkoviča radi skrajšanja delavnega časa. Za sedaj se je naročilo vladi, da pododsek preskrbi dovolj graidiva iz tujih držav, kar se bo zgodilo do
Vel. noči. Pri vprašanju o delavnem času je priča kovati hudih razprav, ker so lastniki rudnikov napovedali hud boj obema predlogoma. Z ozirom na to delovanje poslanca Benkoviča se samo obsoja obrekovanje liberalnih listov, ki mu očitiajp, da mu delavci ne zaupajo, češ, da je v zvezi s tovarnarji in trboveljsko premogokopno družbo; poživljamo somišljenike, da mu take obrekovalce naananijo, da se jih more sodno prijeti in zasledovati.
—	Ministrstvo barona Beka je zadnje dni v veliki nevarnosti. Ker nemški sodniki v narodno-me-Sariih krajih na Češkem nočejo sprejemati čeških dopisov in ker justični minister Klein v tej zadevi noče ničesar storiti, zato Cehi izjavljajo, da ne bodo glasovali za Kleinov proračun. To bi sicer bilo Be-ku in Kleinu zelo neljubo, vendar bi jih še ne podrlo. Toda Cehi grozijo, da fne ostanejo samo pri tem, ampak da bodo glasovali v zbornici sploh proti vladi. Vlada pa potrebuje za svoje predloge, ki jih bo predložila v zbornici nujnim potom, dvotretjinsko večino, a brez Cehov je ne dobi. Naravna posledica novega zadržanja bi bila tudi, da izstopita češka ministra Fidler in Prašek iz kabineta. Razmere bi bile torej take, da mora Bek odldžiti ministrstvo, ako se ne poravna do četrtka (danes) s Cehi. V političnih' krogih se govori, da se v slučaju Bekovega odstopa poveri sestava uradinega ministrstva, baronu Bienertu, ki je posebno pri krščanskih socialoih priljubljen.
—	Baron Beek v stiski. Ministrski predsednik baron Beck potrebuje za nujnost rešitve rekrutske predloge dvetretjinsko večino. Ker pa tje najbrž ne bo dobil, je prišel v "hudo stisko. V torek je pozval k aebi voditelje čeških strank, da bi jih pregovoril, naj bi ne izvajali posledic iz govora justičnega ministra. Kako omajano je Beckovo stališče, se razvidi iz,tega, da se že govori o njegovem nasledniku grofu Fran Thunu, ki je baje zaupnik nadvojvode Franca Ferdinanda.
—	Minister Klein proti češkim vlogam. V torkovi seji proračunskega odseka je izjavil justični minister dr. Klein, da noče proti nemškim sodnikom, •ki zavračajo češke vloge, ničesar storiti. Nad to izjavo so češki poslanci silno ogorčeni, pa tudi Nem-
na trgu svetega Marka kroniški meč odseka glavo. Bil je zadnja žrtev kmečkega punta, kajti nadaljne muke je zabranil sam cesar.
,V ljubljanski ječi so trepetali pred grozno smrtjo še hrvaški kmetje Bistrič, Surač, Drvodelič, Bartolič, T/urkovič in Nožina. Pa v noči, ko bi se drugi dan imela nad njimi izvršiti smrtna obsodba, srečno uidejo iz ječe. Toda domu niso smeli, ampak kot berači so se morali potikati po neznanih krajih, v neprestanem strahu, da jih kje ne zasačijo.
Kaj pa IT ah?
Protin ga je ščipal in grizel kakor kača po vseh kosteh. Plemenitaši so ga zapuščali kot glavnega krivca kmečkega upora. Pravda z Uršulo He-uingovo je bila rešena ravno ob času, ko je kmečki upor plamtel z največjim žarom, in sioer Tahu na Škodo. Moral je namreč odstopiti Uršuli posestvi Susjed in • Stubico • za isto svoto, za katero je bil kupil pred leti ti posestvi od Batorja.
Vse to je s tako silo uplivalo nanj, da je tri mesece po kmečkem uporu izdahnil svojo krvoločno dušo.
A kmečka, kri ni tekla zaman! Plemstvo je čutilo, da j se s kmečko pestjo ni šaliti in kmet ni trpel več tako groznih muk.
Kmetje pa so si šepetali to-le povestjo Matiji Gubcu:
Ni umrl Matija Gubec; zagrntta ga je gora in ondi živi. Ko pride njegov čas, se bo odprla gora, Gubec bo vstal in tedaj bo kmet samsvoi.
In niso se motili.
Kmet je poštal svoboden, sam svoj gospodar, ki veljajo zanj iste postave kakor za najimenitnejšega ptemenitaša; kmečki stan se razvija lepše K) vsi drugi stanovi, prav kakor da hoče zdaj popra-»ift, kar it zimftdil pod grajSčinskira Jarmom.
ci so nezadovoljni, ker jte baje Klein premalo energično zavrnil češke zahteve. Cehi hočejo zaraditega Vsi proti proračunu glasovati. Posledica tega bi seveda bila, da bi morala Oba čjBška ministra dr. Fiedler in Prašek odstopiti, a tudi stališče Kleino-vo bi bilo omajano,
—	Kranjski deželni zbor. Dne 27. marca se ja otvorila seja kranjskega deželnega zbora. V tem zasedanju se je deželni zbor sestavil, je sprejel nujnost volilne reforme in se je izvolil ustavni (odsek, ki bo imel nalogo, pečati se z volibio reformo: Redno'zasedanje deželnega zbora bo še le meseca junija, ko bodo zborovali tudi drugi deželni zbori. V deželni odbor so bili izvoljeni : grof Barbo, dr. Tavčar, dr. Lampe in dr. Sušteršič. Za poročevalca v ustavnem odseku se je izvolil soglasno dr. Sušteršič. Nato je odsek izrazil željo, naj se deželni zbor ne zaključi, temveč le odloži. Pri seji ustavnega odseka dne 28. marca je dr. Sušteršič poročal, da ustavni odsek Še ni mogel skleniti volilne pre-osnove, ker se tako važen zakon ne da kar v eni uri skleniti. Ustavni odsek bo nadaljeval svoje delo Še tudi potem, ko se bo deželni zbor odložil. Dr. Krek in tovariši so stavili nujni predlog, da se naj ustanovi v Ljubljani dvorazredna slovenska trgovska šola z nadaljevalnimi, oziroma strokovnimi tečaji. Predlog se je sprejel in deželni zbor odgodil.
—	Istrski deželni zbor je sprejel v svoji seji dne 21. marca volilno reformo, ki se je pa dosegla le s tem, da so sklenili i Hrvati z Italijani. kompromis. Proti volilni preosnovi sta glasovala poslane)) Spinčič in Mandič. Spinčič je jako dobro obrazložil svoje stališče napram volilni preosnovi. Povdarjal je, da je razmerje poslancev (2o italijanskih in 19 hrvatskih) . skrajno poniževalno za Hrvate. (Hrvati v svoji manjšini ne bodo mogli doseči znatnih uspehov, razven če sklenejo z Italijani za vsak predlog kompromis. Seveda čodo Italijani za vsak tak kompromis tudi velike odškodnine zahtevali. Zato bi bilo bolje, ako bi se še bilo*, počakalo prihodnjih dežeino-zborskih volitev na podlagi starega volilnega reda. Potem bi bilo mogoče razmerje poslancev 15:15 in bi se ložje sklenhb z Italijani pravično. pogodbo.
—	Ogrska. Med mažarskimi strankami nevarno vre, in Wekerlov kabinet je v nevarnosti. V) neodvisni stranki se je začel razkol paradi revizije poslovnika in samostalne ogrske banke. Košut ima čimdalje več nasprotnikov in celo v kabinetu nima več le somišljenikov. Košut je za skupno banko, s čimer se neodvisniki ne zlagajo. Tudi zbornični predsednik J ust h je za novo samostalno stranko in banko, zaradi česar ima Košut v parlamentu proti sebi močno opozicijo. Glasila neodvisne stranke pišejo, da Košut nima več lastne stranke za seboj in da mora zato odstopiti. Neodvisniki hočejo koalicijo vladnih strank razbiti, vreči ves kabinet ter posaditi na ministrske stole najradikalnejše nacionalce. Osnuje se nova velika samostalna stranka.
Maia pslJHSna n$*n&ftH£,.
Dne 2 6. marca: V proračunskem odseku je danes Sramek odločno .govoril za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. — Finančni minister je izjavil, da bo zvišal davek na žganje za 50 vinarjev pri, litru čistega alkohola. — V Italiji jo sklenil brambeni odsek dovoliti kredit za 39 novih pogorskih baterij ter za eno novo konjeniško divizijo, — Ministrski predsednik Združenih držav v Ameriki, Roosevelt, je ukazal, da se imajo iz Amerike izgnati .vsi anarhisti, ki > so se tekom zadnjih ireh let naselili. — Frankova, stranka na Portugalskem je naročila svojim somišljenikom, da naj pri volitvah v Lizboni glasujejo za monarhijske kandidate, ker sama ne bo postavila kandidatov. — Danes predpoldne je zaprisegel cesar v Senbrunu prejšnjega hrvatskega bana Rakodczaya kot predsednika stola sedmorice v Zagrebu. — Srbska vlada je predložila skupščini predlogo o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Predloga se je izročila finančnemu odseku.'
Dne 27. marca: V nedeljo zjutraj obišče nemški državni kaneelar Biilow avstrijskega ministra za ¡zunanje zadeve Aehrenthalai in bo v pon-deljek sprejet od cesarja v avdijenci. — CeŠka ministra Fiedier in Prašek ter voditelji čeških strank so baronu {Becku izjavili, da zahtevajo odločitev v jezikovnem vprašanju, če ne, 'bodo odstopili. — Predarlski deželni zbor se je danes ob 11. uri dopoldne otvoril. — Hrvatski ban baron Rauch je obiskal finančnega ministra barona Buriana in zapusti danes Dunaj. — Danes je otvoril deželni glavar grof Szeterenyi mor&vski (deželni zbor. — Dunajsko deželno sodišče' se je pečalo včeraj z ugovorom, ki ga je vložil Wahrmund, ker je državno pravdništvo zaplenilo njegovo znano brošuro. Sodišče {¡e sklenilo, da odkloni ugovor. — V Genovi začne jutri zborovati shod italijanskih katoličanov, ki bo za katoličane- v celi Italiji zelo velikega pomena. -Cesar je danes zaprisegel bivšega ministra barona Byland-Reidta kot kancelarja reda železne krone. — V ogrski poslanski zbornici se Je danes pričela Specialna debata o predlogu poslanca Nagya glede revizije poslovnika. — Belgijski« kralj Je nevarno zboiel. .	»
Dne 2 8. marca: Ogrski ministrski predsednik Wekerle se poda. danes na Dunaj. — Črnogorski minister za vnanje zadeve Je podpisal danes črnogorsko-grško trgovinsko pogodbo, ki bo veljala
i do leta £1017. — Avstrijska vlada namerava v krafc-! kem predložiti novo predlogo o naborih vojaških novincev. V tej predlogi se bo zahtevalo za deželno brambo 5400 mož več nego dozdaj, zato |bi se pa naj upeljala v deželni brambi dveletna vojaška služba. — Proračunski odsek je danes razpravljal o postavki „justično ministrstvo." — Zatifiuje se, da obišče nemški cesar na potu v Kri tudi Omišalj v Dalmaciji. — Luksemburški nadvojvoda je imenoval zaradi boleh n osti svojo ženo za namestnico v vladarskih poslih, h- Angleški detektivi so odkrili glavne krivce zadnjega bombnega napada na španskega kralja Alfonza, — Furlanski državni poslanec Bugatto, namestniški tajnik, ki je prideljen naučnemu ministrstvu jia Dunaju, je imenovan okrajnim glavarjem v Dalmaciji.
Dne 2 9. marca: Kfščansko-socialni tirolski deželni poslanci zahtevajo, da se mora sklicati tirolski deželni zbor kmalu, da se sestavi, v— Liberalna vladna stranka na Angleškem je zopet doživela občuten poraz. V Londonskem okraju Peckham je bila popolnoma poražena. — Staročeška stranka se na novo organizira kot „Češka narodna stranka" in priredi v drugi polovici aprila kongres svojih pristašev. — Nemški cesar je sankcioniral proti-poljsko razlastitveno postavo. — 'Muley Hafid je poslal poslaništvom pismo, v katerem zahteva priznanje kot marokanski sultan.
D ne 3 0, marca: .Včeraj popoldne sta se dolgo časa posvetovala nemški kancler knez Biilow in naš zunanji minister Aehrenthal, danes pa zasliši cesar kneza Biilowa Iv avdijenci. — Iz dobro informiranega vira sei zatrjuje, da je ogrska vlada a banom Rauchom že opravila in da v ¡jeseni, ko bo hrvatski sabor zopet skbcan, ne bo več bana Rau-cha v deželi. — Angleški kralj Edvard obišče baje začetkom avgusta, ko se vrne iz Marijinih vero v» našega cesarja v Ischlu, da mu častita ob GOletnici vladarskega jubileja. — Zdravstveno stanje portugalskega kralja Manuela je zelo slabo. 'Sodijo, da je bila zastrupljena krogla, ki je ranila njegovo roko. — Kakor poroča budapeštanski „Zteit", bo zasedanje delegacij šele meseca septembra. — Z današnjimi volitvami so volitve v dunajski okrajni zastop končane. V prvem in devetem okraju so prodrli «a-prednjaki, v vseh drugih okrajih krščanski socialci
Dne 3 1. marca: Dr. Korošec je v imenu Slovenskega kluba pozval naučnega ministra Mar-cheta, da izpolni svoje naredbe glede na preosnovo mature v toliko, da se ima raztezati tudi na slovenščino, ki je na gimnazijah na Slovenskem) priznana kot učni jezik. — Dr. Žitnik je v proračunskem odseku ostro napadel pravosodnega ministra, ker je justična uprava sama odgovorna za vse nepravilnosti, kar se tiče jezikovnega vprašanja na Slovenskem. t— ' Po poročilih španskih listov Je došel v Lizbono iz Argentinije anarhist Antosa, ki se namerava podati v Madrid, da ondi umori španskega kralj»
Razne novice.
*	Dnhovske vesti. Za župnika v Sv. Bolieaku pri Bišu v Ternovcu je imenovan č. g. Jožef Vodo-šek, dozdaj kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu in bode dne 1. maja umeščen. — ,Vi Žalec pride za kaplana g. dr. Maksimilijan Vraber iz Vidma ob Savi, na ¡Videm pa pride g« Leopold Kolenc s Sobote.
*	le poštne službe. Poštna oficijantinja- Roza Lisec v Šoštanju je imenovana za poštarico 2. raz-reda 2. vrste istotam. — Poštna ekspeditoroa gdč, Lojzika Schatz v Framu pri Račah je imenovana za poštarico pri Sv. Ilju v Slov. gor.
*	Iz finančne službe. Graško finančno ravnateljstvo je imenovalo finančnega komisarja L razreda Ivana Glatz v Feldkirchnu finančnim ¡komisarjem 2. razreda v 9, Činovnem razredu, finančnega komisarja 2. razreda Jožefa Michlmayer v Leobnu finančnim komisarjem 1, razreda v 10, čin, razr.( in finančnega respicijenta Jurija Klampfer v Radgoni finančnim komisarjem 2, razr. v 11, čin. razr, za graški. okoliš,
*	Iz davčne službe. Davčni asistent Maks Fe-konja je prestavljen od davčnega urada v Celju k davčnemu uradu v Cmurek,
in Od železnice. Prometni vodja deželne železnice v Kaplenbergu g. Kugler je dobil mesto postajnega načelnika v Celju.
; ■ * i „Zveza slovensko-štajerskih učiteljev in
Učiteljic" bo zborovala na velikonočni pondeljek v Celju. Namerava se ustanoviti „Narodno-socialna eveza za Slovensko Štajersko".
*	Promocija Hrv atice v Berolinu. V soboto je na vseučilišču v Berolinu promovirala Savka Kol ar. hči zagrebškega arhitekta in inženirja Nikole Ko-larja, za doktorico vsega zdravilstvu.
*	Odlikovanja. Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe je .podelil ces. svetaiku dr. Ipavcu, zdravniku pri Sv. Juriju ob juž. žel. zlato, gospej Ani Drolc, veleposestnici, in g. Karollu VailentiniČ, nadučitelju v p. na Laškem, sreibrno kolajno. G-Ivan Cetina, nadučitelj na Laškem, je dobil v {priznanje niegovlh zaslug za sadjfereio častni diplom.
*	Priznanje Je izreklo justično ministrstvo g-> Francu 2igart, sodnemu kanplistu v Slovenski Bistrici,'»njegovo vsestransko In marljivo delovanje.,
*	Najvišje priznanje je izreke! cesar povodom sklenitve nagodbe z Ogrsko Slovencu, sekcijskemu svetniku dr. Iv. Žolgarju.
*	Nabiralne pole za Slov. Kmečko zvezo smo razposlali vsem našim zaupnikom za nabiranje članov. Ako smo mogoče koga prezrli, naj nam blagovoli naznaniti, da se mu iste dopošljejo, .Najbolj primeren čas za nabiranje udov je sedanji se bližajoči velikonočni čas. Prosimo naše zaupnike, da nabirajo pridno člane ter iste javijo tajništvu v Mariboru. Opozarjamo vse naše pristaše, da so društvene tiskovine na razpolago vedno vsakemu, kdo t jih zahteva. Nasprotniki kmečkega ljudstva se silno trudijo razširiti svoje protiljudske namene. Zato naj bo sveta Idolžnost vsakega našega somišljenika, razkrinkati njihove podle namene* ier širiti načela SI. kmečko zveze.
*	Slovenska kmečka zveza sii pridobiva s svojim mirnim* poštenim delovanjem povsod zaupanje. Na pot psovanja, laganja in osebnih napadov ne bomo sledila liberalnim nepoštenjakom. Ob velikonočnem času bodo imeli vsi odbori Slovenske kmečke zveze seje, v katerem se bodo posvetovali o važnih, za kmeta koristnih predlogih. Sad teh posvetovanj bomo priobčili)' potem javnosti. Osrednji odbor je že vposlal načrt za posvetovanja in naši pristaši ga dobijo pri zaupnikih Slovenske kmečke zveze. Dobro bi bilo, da pozovejo zaupniki že pred posvetovanjem svoje somišljenike skupaj, da se pogovore o važnih zadevah, ki pridejo v pretres.
*	V Ljubljani prirede kmalu vse slovenske kmečke zveze iz vseh pokrajin skupno posvetovanje zaupnikov, 'da se zedinijo za skupno postopanje v gospodarskih in političnih rečeh v bližnji bodočnosti. Kmečka misel združuje kmete iz vseh slovenskih pokrajin na skupno delo. Laži in nepoštenosti prepustimo liberalcem, mi pa na skupno, resno delo.
*	Poludnevni pouk v ljudski šoli ne diši Narodni stranki, ki sloni na učiteljstvu in za to v „Domovini"' piše proti takemu pouku. Mi pa pravimo: Po nekod so krajevne razmere take, da zahtevajo poldnevni pouk ali pa sploh drugo uredbo šolskega obiskovanja. Po drugod pa, kjer so krajevne razmere ugodne1, tudi ljudstvo ne bo zahtevalo poldnev-nega pouka. To vprašanje se ne da rešiti s tako slepim in ljudstvu neprijaznim stališčem, kakor ga zavzemajo liberalci s svojimi somišljeniki med učitelj stvom.
*	Celjska gimnazija. Slovenski liberalni listi prinašajo vest, da so bili dne 25. marca dr. Benko-vič, dr. Korošec, dr. Hrašovec, dr. Kukovec in dr. Ploj pri ministrskem predsedniku Beku zaradi razširitve celjske spodnje gimnazije v višjo gimnazijo. Bek baje ni hotel uslišati slovenske zahteve in pogajanja so ostala brezplodna. Mi tega poročila nismo dobili in za to smo povprašali pri naših poslancih, tzakaj nas ne obvestijo.' Na to smo dobili odgovor v. „Sporazumeli smo se, da ne bomo o posvetovanju ničesar sporočili javnosti." Kakor kažejo liberalna poročila, je pa eden liberalnih gospodov komaj čakal, da je sporočil svojim zvestim presrečno vest, da je enkrat videl Bekovo obličje.
*	Pri volitvi deželnih odbornikov v Ljubljani so Nemci v mestni kuriji volili z ¡liberalci (dr. Eger je volil dr. Tavčarja), iz cele zbornice pa s S. L. S. za fdr. Sušteršiča. Pri volitvi namestnikov deželnih >odbornikov Nemci niso volili s S. s L. S., ampak so oddali prazne listke.
*	Matura bo dražja. Za javne dijake je znašala doslej maturitetna taksa 12 K. za privatiste in eksterniste pa 86 K. Odslej'bo znašala za javne dijake 20 K, za privatiste in eksterniste pa 50 kron. Plačati jo bo pred pismeno, maturo. Kdor izmed javnih dijakov je oproščen šolnine polovično ali popolnoma, je te takse oproščen v istem razmerju.
' Poslanec dr. Korošec in „Narodni List." Iz nepristranskih krogov se nam piše: Sčene je dostikrat prav sitna živalca, ki mimoidočega človeka ne pusti v miru, temveč ga že od daleč nalaja, mu sledi za petami, če se iveliko ne zmeni zanjo, se celo hoče v', človeka zagnati, dokler ga s krepko brco ne požene, da ščene klapoušno odbeži s stisnjenim repom. Med to vrsto živalic je že tudi zašel „Nar. List" s svojim neprestanim, malenkostnim, včasih docela smešnim napadanjem naših poslancev, osobito Benkoviča, pred vsem Korošca. Zmiraj: „bevsk — bevsk — bevsk", če ga le kje vidi, ali samo • zasluti. Ce pride ta poslanec v Maribor, se zabava, če Je na Dunaju, se zabava, in še bogvekje, kakor sumijo in natolcujejo te liberalne propalice. In če kaj stori, stori kot sluga Luegerja, ki ga niti ni bilo na Dunaju, kot lakaj klerikalcev, za Slovence pa ne gane z roko. Najnesramnejša laž je to. „Narodni List" se v zadnji številki sam bije po lažnjivih čeljustih, ko na 5'. strani piše, da Korošec niti besedice ni zinil za naše narodne zahteve, na 3. strani pa poroča, da je predlagal rezolucijo za slovensko vseučilišče, in tudi izrazil zahtevo, naj bi se vzgojilo učiteljstvo za pletarske Sn čipkarske tečaje v slovenskih pokrajinah. Liberalci, če že nimate več vesti, ki bi vam očitala krivičnost in ostudnost lar ži, pa imejte vsaj toliko spoštovanja do slovenskega naroda, da mu ne boste tako nesramno lagali v obraz! Mi dobro vemo, kje tiči vzrok: Korošca se bojite. Ce bi bil takšen poetičen nesposobnež, kakor sta .Težovnik jn Roblek. če bi doma tičal in krave kupoval ali hmelj prodajal ter zato kot poslanec vlekel mastno plačilo, 'bi vam bilo prav. Ker pa je spreten
! in neumorno delaven politik, ki žrtvuje! <^as hi zdravje in denar za kmečko ljudstvo in slovenski narod, zato vam je v napotje, jn zato ga neprestano oblivate z gnojnico svojih ostudnih laži in obrekovanj. Toda če mislite,, da boste na ta način v našem slovenskem ljudstvu Omajali zaupanje do njegovih voditeljev, se močno varate. Laž ima kratke noge in tudi kot politično sredstvo ne pride daleč. Našim poslancem pa kličemo: Pogumno in vztrajno naprej! Ne menite se za liberalno sramotenje in blatenje! Pustite pse, naj lajajo!
„V korist obmejnim Slovencem" je napis vžigalicam, ki jih je v lastni režiji založila S, K. S; Z. v Ljubljani. Cisti dobiček je namenjen obmejnim Slovencem., Opozarjamo vse gg. trgovce, da si naročijo teh novih vžigalic čim ipreje, saj je njih kakovost najboljša in njih cena najnižja izmed so-vrstnih znamk. Vse cenjene somišljenike pa opozarjamo 'na to, da jih zahtevajo povsod v vsaki trgovini in vsaki trafiki ter da tudi rabijo dosledno naše vžigalice. Naročajo se z naslovom „Vodstvo slovenske krščansko-socialne zveze v Ljubljani, Kopitarjeve ulice štev. 2." Po redu, kakor bodo dohajala naročila, v istem redu se bodo tudi razpošiljali naročeni zaboji.
*	Dr. Ploj in zidanje šmarske šole. Na shodu v Šmarju smo izvedeli Smarčani, kdo nam je pripomogel, da bomo vendar morali staviti novo Šolo. Nihče drugi, nego dr. Ploj, češ, da je splošna želja ljudstva zidanje nove šole. Tako ta uskok S. K. Ž. dela za ljudstvo. Zato je bila soglasno sprejeta na tem shodu tudi sledeča rezolucija: Na polit, shodu v Šmarju pri Jelšah zbrani zborovalci odtočno ugovarjajo proti zidanju novega šolskega poslopja v Šmarju, in to iz sledečih razlogov: Pred 9 leti se je kupila hiša, ki se je od postavno poklicane komisije za šolo popolnoma primerna spoznala, a .4 leta pozneje je ista oblast zavrgla to, kar je prej odobrila, jter itirjala zidanje nove, šole. Proti temu se je pritožil krajni šolski svet na deželni šolski svet, ki je odredil v soglasju z okrajnim šolskim svetom zo-pejfno komisijo in ta je spoznala, da se da to poslopje z malimi stroški tako prirediti, da ustreza popolnoma šolskim zahtevam. C. kr. naučno ministrstvo, napačno poučeno, tirja novo žolo, ki bi stala do 30.000 ¿K, ne. oziraje se na uboštvo prebivalcev in še na obstoječi dolg okoli 30.000 K na leta 1878 zidani šoli in na leta 1899 kupljeni šoli.
*	Kot vladi nasprotna stranka bi rada veljala Narodna stranka. Znano pa je, da so dosedaj glasovali liberalci vedno in povsod z vlado, izvzemši le nagodbo z Ogrsko, kjer so šli skupaj s socialdemokrati, Tudi v proračunskem odseku glasujeta njihova zastopnika Vukovič in dr. Ploj vsak dan za vlado. To dobro vedo tudi gospodje v Celji, toda laganja ue morejo opustiti.
*	Krščanstvo in „Narodni List14. Kubovec je na zadnjem občnem zboru Narodne stranke v Celju slovesno zatrjeval, da stranka ni proti veri. Mi pa smo že opetovano dokazali, da strankino glasilo zavzema veri nasprotno stališče. Zadnja številka je zopet dokarz za to. Znano je bralnem časnikov, kaj je profesor cerkvenega prava v Inomostu "VValhrmund zakrivil zoper našo vero in cerkev. Na 3avnem-sho-du 'in v javni knjižici je oblatil to, kar je in mora biti vsakemu kristijanu najsvetejše, verske resnice o /trojedinem Bogu, o Kristusu, Mariji Devici in božji Materi, o najsvetejšem zakramentu itd. T>ga ni go-fvoril in pisal kot učenjak, ampak kot navaden agitator proti cerkvi po socijaldemokratičnem vzoru. To njegovo počenjanje pa brani „Narodni List" kot '¡svobodo znanosti in nauka, in grdo ozmerja naše ¡slovenske krščanske poslance, ki so se zaveeli za naše najsvetejše verske btsere, češ, da nemškim ¡krščanskim poslancem s tem „dtelajo sramotno šta-fažo v njihovem boju proti svobodi nauka, na vseučilišču." Narodna stranka ni proti veri!? Njeno glasilo pa smeši vero in bogoskrunsko piše o božjih osebah. V zadnji številki pravi, da je misijon v Hočf»l> „ženske navdal s sv. Duhom"; govori o „nasvetu in želji sv. Duha, ki se v raznih časih in raznim gospodom duhovnikom nejednako prikazuje in ž njimi govori." iAli more tako pisati in govoriti kak dober in pošten. kristjan ? Ne, tega je sposoben le predrzen in nesramen liberalec. Niti omeniti ni treba, da tudi zadnji ..Narodni List" sramoti naše duhovnike ter namerava s tem, da jim jemlje ugled, škodovati veri. Zato pa bodi vsakemu, ki mu je vera sveta stvar in ki jo Hioče ohraniti kot najtrdnejšo oporo sebi in svojim potomcem, geslo: ..Proč z liberalnim in proti-krščanskim „Narodnim Listom"!
*	Tržne vesti. Tudi na budimpeški borzi je zapihal vendarle drugi veter in je na Ogrskem sedaj ugodno vreme ne le za poljedelce in njih setve, ampak tudi za. budimpeške borzijance, ki ne msoreio več vzdržati visokih kurzov, ampak so morali zadnji čas precej odnehati. Padajo pa tudi kurzi drugih živil. Konzum kupi le toliko, kolikor neizogibno potrebuje in so ponudbe brez zanimanja Navadno je pomladansko solnce izvabilo zrnje iz zalog produ-centa in drugih lastnikov. V tej dobi so še boli ori-idrževali blago in so špekulirali na. pdltticaj nove setve in na pomanjkanje blaga. Ali letos ni zmanjkalo rdosedaj blaga, konzum se je ja.ko skrčil in setve stoje dobro, vendar dosedaj še niso postali ponudniki številnejši.. Moka deli usodo s pšenico, ker tudi moka ne gre in se konzum omejuje le na. neobhodno potrebno. Fina moka je brez vsakega zanimanja, medtem ko srednje in zadnje številke boljše gredo.
;Ržena moka je brez prometa. Otrobi nespremenjeni. ¡— Finančni minister je naznanil, da namerava
vlada zvišati davek na žganje za 50 kuon, tako da bi znašal davek za kontingentiran špirit 140 kron, za ekskontigentiran 164 kron na hI. Kontingent iznaša sedaj 1,017.000 hI in konzum je to množino vedno prekoračil. Novi davek bo začetkom gotovo zmanj-šal konzum in sam minister računi, da mu ta davek 'zpočetka ne bo nesel cele svote povišanja, torej 50 milijonov kron,, ampak le približno 35 do 40 milijonov. Liter Navadnega žganja bi se vsled novega davka podražil za, 12 h. Kako bo to vplivalo na pivce, se ne more reči, ali tudi zvišanje davka v letu 1888., bo je davek poskočil od približno 12 kron na 70, oziroma na 90 kron in ponovno zvišanje v letu 1899. za 20 kron, ni zmanjšalo veselja do alkohola, ampak se Je pilo prej ko slej. Donesek višjega davka (hoče vlada deloma porabiti za uravnavo deželnih financ.
;
Mariborski okraj.
m Blizu Maribora je neka popolnoma slovenska občina z čisto slovenskim in narodnim Dbčin-skim odborom. Lica pa ne kaže slovenskega na do-i ma in ne pred isvetom. Ta teden imajo na občinski tabli pri cerkvi nabita oglasila občine, da bodo imeli „Gemoinderathsitzung" in da so „Gemeinderechnun-gen" na vpogled. To pa že več ne gre! ¡Kdo od občanov pa nemški razume? K večjemu ena četrtina. G. župan in občinski tajnik bota se morala malo potruditi in slovenski uradovati; saj sta oba narodna moža. Sploh naj občinski odbor že enkrat sklene popolno slovensko uradovanje. Saj so celo v občinskem odboru možje, ki znajo le malo ali čiste uič nemški! Nq ližite niestjanom pet! Saj vidite, kako za vas skrbi n. pr. okrajni zastop. Niti odgovora ne dobite celo na nemške vloge in prošnjo zaradi ceste! — Mariborski popotnik.
m Nemška šola na Tezni. „S.chidverein" je : bajti namenil za nemško šolo na Tezni 10.000 kron. Tezna se loči od Pobreža, postane samostojna občina in da ne pride nemštvo. v vasi v nevarnost, treba seveda jpostaviti nemško šolo. Najboljšo pa je pri tem to, da je vas v pretežni večini — slovenska.
m Rošpah pri Mariboru. Dne 22. marca je umrl stari veteran Franc Potočnik v 80. letu svojega življenja. Kot vojak je služil pri 47. pešpolku in se hrabro bojeval pod očetom Radetzkyjem leta 1848 in 1859. Kot delavec je bil vesten in marljiv. N. v, m. p.!
m lz Zrkove pri Mariboru zabavlja neki člo-f vek v gotovem celjskem listu zoper vse, kar je in se nameni napraviti dobrega; zoper potrebni brod in 'zoper izobraževalno društvo. Ce pa bi se: ustanavljalo liberalno in socijaldemokraško in brezverno . „Ljudsko knjižnioo", pa bi bilo vse v redu. Ste pač čudni ljudje pri Narodni stranki. Opozarjam še, naj dopisnik pazi, da ne spravi s takimi neumnimi dopisi v zrkovški občinski odbor našemu kmetu sovraž-, nih ljudi!
m Ruše. Preteklo nedeljo popoldne je bil v gostilni g. Novaka od tukajšnjega strankinega odbora sklican shod Narodne s/tranke. Zbralo se je falizo 100 ljudi, večinoma obrtniki in navadni delavci. Razpravljalo se je o volilni preosnovi za deželni zbor, o državnih in deželnih poslancih in takih rečeh. Tudi mi zahtevamo tako .volilno reformo, ki bo pravična Slovencem in tudi nižjim slojem. Zahtevamo za kmečkega in obrtnega delavca starostno zavarovanje, da tnu ne bo treba na stare dni z vrečo na rami ali pa s ,cbkrom v roki od hiše do hiše kruha prositi. Ce ima vlada denar za kanone, naj ga ima tudi za kruh za stradajoče in onemogle delavce. Ce ima dežeia denar za veselice, za drsališče, za telovadnice, za druge slične reči, naj ga da tudi za podporo ubogemu spodnještajerskemu kmetu in delavcu. Kakor je pri vsaki giedališki igri eden šaljivec, tako smo se tudi zabavali nad govornikom g. učiteljem Robnikom. Da bi vsak človek imel sv. ¡Trojico v glavi, na jeziku in v prsih, to zamore le verski nasprotnik trditi. Vera mora biti v srcu, pa ne v tistem zidovju (v cerkvi), pa tudi ne v krčmi: vera ne spada v politiko {zato tiho bodi, ako je ne razumeš). Mi bi samo še vprašali g. govornika, kedaj že pride novodobni, svo-bodomiseljni, napredni katekizem „freimaurerske" šole na svitlo. Ta bi odgojii otroke, da se Bogu smili. Zato pa ne maramo novodobnih liberalnih naukov, temveč se rajši držimo božjih, po katoliški cerkvi nam ohranjenih resnic. V javnosti pa zavračamo vsak liberalizem ter podpiramo samo krščanske stranke.
m Sv. Marjeta ob Pesnici. Milo sfe človeku stori, ako vidi mladi cvet utrgan, ovenel, in v tla pomandran. In marsikomu se nehote zrosi oko ob pogledu na zlomljen cvet nadebudnega mladeniča ali nežno dekle, po katerem nemila smrt stegne svojo koščeno roko ter ga položi na mrtvaški oder. — Dne 27. sušca vršil se je pri nas lep sprevod, ko so belooblečena in ovenčana dekleta Marijine družbe spremljale mlado tovarišico, še-le 22 let staro dekle MJarijo H&dl, edino hči Jan. H6dl, sodarskega mojstra v Močni, k večnemu počitku. Zapele so ji tudi na1 domu in ob grobu nekaj ginljivih pesmic za slovo. Med dolgo in mučno boleznijo, ki jo je potr-
r •»•su»-: ygsTf- ~
pežljivo prenašala,' imela je, rajna it to željo, iti Se enkrat na božjo pot, in potem — je v svoji otroški priprostosti'dejiida - bo gotovo bolje. In zares se je na praznik Marijinega oznanjenja odpravila — potem ko so jjo domači dušni pastir nekaj dni poprej z vsem potrebnim za dolgo pot prevideli — na pot, ki jo gotovo privede do zaželjenega cilja, v najslavnejše Marijino svetišče, „kjer bo gotovo bolje", kjer ne bo več bolezni, Sn ne - smrti! Naj počiva v miru ob žaru nebeške luči!
m Slov. Bistrica. Občina ŠentoVe^ je izvolila v svoji seji dne 29. marca enoglasno g. Petra Novaka^ gostilničarja v Slov. Bistrici, za njegove zasluge za častnega občana. Iskreno čestitamo!
m Slov. Bistrica. Ponosna stavba naše posojilnice je našim „ljubeznivim" Nemcem in nemšku-tarjem trn v peti. Zato skušajo na . razne načine ovirati in zadrževati ali pa, če bi bilo mogoče, onemogočiti Kidanje. NajbMnji sosed Jagodič bi si pri tem prizadevanju naših nasprotnikov rad pridobil menda največ zaslug. Ze v začetku je delal razne sitnosti, in zdi.tj je zopet hotel skopati jamo, v katero bi se »iaj ¡zvalil „Narodni Dom", a bo v to jamo sam padel, ali pa vsaj njegov dimnik. Pritožil se je namreč/Ida vsled novega zidu na njegovem poslopju nekaj poka in je zahteval komisijo, ki je pa vsled iz-povedhe inženirjev konštatjrata. da temu ni kriv Nar. dom, ampak njegov dimnik, ki ga naj odstrani, ako hoče mir imeti. Kako že pravi pregovor? Kdor drugemu jamo koplje — — — — Naj o tem premišljuje v tem postnem času.
m Laporje. Dne 22. marca, smo imeii zbran cvet naše župnije. Ustanovila se je Mladeniška zveza. Fr: Zebot iz Šentilja ob Muri nas je z navdušenimi besedami bodril k združevanju. Omenil je, da so se naši pradedje zbirali v zborovanje pod vaško lipo. Dandanes pa bi naj bile društvene, sobe nekake vaške lipe, pod katero bi se naj zbirali krščanski mladenči* in vsi Slovenci, da se učijo dobrih reči. Prisrčna zahvala vsem, ki so k ustanovitvi Mladeniške zveze pripomogli!
m Sv. Peter niže Maribora. Društvo „Skala" priredi v nedeljo, dne o. aprila, ob 3". uri popoldne predstave s skioptičnim aparatom združeno s predavanjem v novi šoli. Vstopnina: Sedeži 20 vin., stojišča 10 v.
m Laporje. Mladeniška zveza izobr. društva ima v nedeljo, dne 5. aprila po veeernicah gvoj pivi poučni shod s poučnim predavanjem, potem je pogovor o nekaterih zelo važnih mladeničih zadevah. Mladeniči, udje pridite gotovo vsi in agitirajte. da se tudi dragi udeležijo in pristopijo!
Ptujski okraj.
p Okrajni zaatop na Ptuju ni več v prostori!) stare šole (nasproti mestni cerkvi), ampak v poslopju stare mestne hiše.
p Ptuj. Kmetijsko društvo z sedežem ; v Ptuju» je imelo dne 25. marca občni zbor in volitev novega odbora. V načelstvo so izvoljeni ¡prejšnji : Miha Bren-čič, tovarnar v Ragozuici, načelnik; Janez Grahar. veleposestnik in gostilničar na Hajdinu, njegov namestnik : Franc Petrovič, posestnik v Podvincih, tajnik; Jožef 'Zelenik. posestnik pri Sv. Urbanu, blagajnik; odborniki: Jurij Kuhar, posestnik v Brst-jeh, Janez Brmeš,. posestnik in gostilničar vBudini; Janez Krefti, veleposestnik in gostilničar v Gornji Grajeni, (Franc Brenčič, posestnik v Žabjeku in Jožef Muršec. posestnik in gostilničar v Ptuju. Načelstvo: idr. Fran Jurtela, veleposestnik itd.. Ptuj. Fran Rešek. posestnik na Hajdinu, Fran Pihler, veleposestnik in župan v Velovleku, Jožef Gizerl, posestnik in župan v Mezgovcih in 'Martin Toplak, veleposestnik v ¿Podvincih. G. Grahar je predlagal, da bi se dalo, če mogoče, za Gornje Polance travniško brano k Sv. Janžu, kar bode še-le odbor sklepal, ker do zdaj se je še zairabojte brane premalo udov oglasilo. G. dr. Jurtela je omenil, da naj Jo i se zadruga» bolj resno poprijela dela, posebno kar se tiče posredovanja kupčije s poljskimi in drugimi pridelki. Želeti bi tudi bilo, da bi delovali vsi»naši posestniki iz ptujskega okraja /pri vsaki priložnosti na to, da bi čim več udov pristopilo k tej zadrugi, pri kateri so sami dobri posestniki, ki so porok za to zadrugo. Poteip bi res lahko začeli prodajati naše pridelke naravnost, ne pa da tukaj te ljudi redimo, ki se navadno norčujejo s posestnikov. Zato se naj oglasijo'k zadrugi tudi drugi posestniki kot udje, ki bi imeli kakšne pridelke ali živino, naj si bo sedaj ali pa pozneje proti jeseni, da si bode društvo odjemalce priskrbelo. Društvo ima na razpolago čistilni stroj, travniško brano, prodaja klajno apno, modro galico, detelna semena, za kar'se vse jamči, po isti ceni, ki njo stane, in to samo za, ude. Zadruga posluje v Narodnem domu v posojilnlčnih prostorih vsak dan '.predpoldan razven nedelj in pa praznikov.
p Roparski napad. V nedeljo zvečer ob pol 8. uri se je prikradel nek lopov v stamovanje gospoda vikarja Pšunderja, v Ptuj. v trenutku* ko je ta ravno odšel v proštijo k večerji- Postrežnica, ki je pospravljala. v sobi, sliši naenkrat, da je nekdo stopil v vežo; hitro stopi ven, ne da bi vzela, luč seboj, kar |)o naekrat mahne nek moški œ močno okovano palico po glavi; onakzačne kričati na vso moč, a lopov jo dalje obdeluje s (Palloo, tako da je bila v trenutku vsa, v krvi, Ljudje v bližini so slišali silni krik, a ko prihitijo na pomoč, je bil napadalec Se pobegnil. Malo prej so ljudje videM pod oknom dva tujca, ki sta čaikala, da bi gpspod vikar
■ odšel. Vidi se, da morata biti znana s krajevskimi j razmerami.
!p Lesko ve c. Pomladanska sapica je privabila j lintverja prek Drave, da si je prišel sem (v Lesko-| veo poiskat strupene hrane. Neka ženska ga je go-j stoljubno pogostila v svoji krčmi, kjer so mu mav-ho napolnili z obrekovanji. S tem so si izlili žolč nad cerkvenim predstojništvom. ki ni moglo krčma-rici dovoliti, odpreti'gostilne tik preti cerkvenimi vrati - v, kaplaniji, prirejati tam godbo s plesom ob nedeljah ter. kolportirati giftno kroto „Štajerca." Tako si .lahko vse razlagamo. Grdih laži o naših priljubljenih dušnih pastirjih noben pošten LeskovČan ne upošteva, ker ve, odkod da izhajajo, ter se bo v prihodnje izogibal take hiše. Rajši damo kaj zaslužiti Jožeku, ki ga ta kramarica zavida, ker nam ne vsiljuje grdega „Štajerca." Leskovčani, pokažimo Linhartu svoje katoliško prepričanje s tem. da se vpišemo v Kmečko zvezo in naročimo na katoliške liste.
p Ivanjkovci. Shod narodovcev v mali krčmi pri vdovi Kralj je bil jako klavern. Okoli dvajset oseb in le par posestnikov, med njimi mladi Si-monič in nadučitelj Šijanec. Tem so se pridružili ljutomerski Rajli, Puconja'.in dr.Chloupek, kateremu bi svetovali, maj bi se raje brigal za svoje bolnike. Sam general dr. Kukovec je prišel na shod in otrobe vezal o jezikovnem vprašanju in volilni reformi. Boter tega shoda je kramar L. Petovar in njegov adjutant, izgubljeni bogoslovec Polak.. Heil!
P Biletantje narodne čitalnice v Ptuju vprizore v nedeljo dne 3. aprila v „Narodnem domu" ob 8. uri zvečer vesetično igro „Martin Smola", bnrko v treh dejanjih. K obilnoj udeležbi vabi odbor.
Ljutomerski okraj.
Ljutomer. Na Jožeiovo, 19. sušca 1008 se je ustanovilo: „Veteransko društvo za Ljutomer in ljutomersko okolico" v spomin šestdesetletnice vladanja Njih Veličanstva, cesarja Fr. Jožefa 1. Odbor: 1. Alojzij Rajh star., 2. Ivan Dijak star., 8. Jožef Smodiš, 4. Ivan Antolič, 5. Ivian Zemljič, 6. Ivan Pihlar, tržani; 7. Jožef Roškar in 8. Jožef Slavič i iz Cvena; 9. Ivan Kovačič in 10. Frančišek Dola-mič iz Kamenščaka; 11. Frančišek Lasbaher iz Noršinec; 12. Alojzij Rakovec iz Podgradja; 13. Rudolf Mihalič iz Kamenščaka. Načelstvo: 1. Alojzij Rajh star., načelnik; 2. Ivan Antolič,, podnačel-nik; 3. Ivan Dijak star., blagajnik; 4. Ivian Zemljič, tajnik. Namestniki: 1. Tomaž Znidarič iz Ljutomera; 2. Alojzij Rozmarič iz Slamnjaka; 3. Frančišek Kranjčan iz Ljutomera; 4. Anton Vogrinc iz Železnih dver; 5. Boštjan Kikec iz Stročje vasi; G. Ljudevit Košnik, pismonoša. Pričakujemo, da bo društvo s slovenskim poveljnim jezikom delalo čast Ljutomeru in njega okolici.
1 Ljutomer. Umrl je dne 22. ¡marca g. Franc Repič, bivši lekarniški pomočnik pri S(v. Juriju ob Ščavnici, Dolgo je bolehal in z občudovanja vredno potrpežljivostjo prenašal bolečine. Bil je dober kristjan, v svoji bolezni je večkrat prejel sv. zakramente. Od svoje zapuščine je največji del podaril cerkvi Sv. Jurija za zidanje nove cerkve, pa tudi za mnoge dobrodelne zavode in društva manjše ali večje svote. Blagi pokojnik naj počiva v miru!
1 Vogričevci pri Ljutomeru. V pondeljek, dne 30. marca se je pripetila velika nesreča. Pri Kram-pergarju so trebili studenec. V vodnjaku je bil nad 20 let stari mladenič Viktor Klemenčič. Kar se zasuje zid in pokoplje nesrečnega, a pridnega mladeniča. Nekaj časa jo še klical na pomoč. Potem pa je vse utihnHo. Pri takih opravilih bi pač trebalo več previdnosti!
¡1 Veržej pri Ljutomeru. Dne 29. marca so. nas počastili mladeniči bralnega društva za ijut. okolico. ,Vsi smo bili radovedni, kaj se je neki lepega ^sanjalo" Ljutomerčanom. Željno smo čakali, kdaj se dvigne zastor. Radi počasnega prihajanja se je vse precej zakasnilo. Najprej pozdravijo naš vlč. g. župnik mile goste iz Ljutomera, od Sv. Križa in zlasti iz Maribora odposlanca S. K. S. Z. In sedaj pa nastopijo mladeniči, Novak pozdravi občinstvo, navdušuje mladino, da se izobrazbe, uči, da se ravna po geslu: Vse za Boga in doirnvino! Ne smemo pozabiti besed našega Slomšeka: Sv. vera bodi nam hj* materin jezik bodi nam ključ do ¡prave izveličanske omike. Lepe nauke nam je jx»dal v „Iskricah" de-klamator Panič. „Varuj se prijat'lov golj'fivih. ki hvalijo (greha sladkost! — Le čednosti dušo odpiraj; krepost naj ti diči srce." Vsem naivzočim iz srca je govoril Lipovec. Kmet-trpin — zaničevan povsod!t Združimo se, izobnazujmo se, utrjujmo se v dobrem, in prišel bo čas, ko kmet ne bo trpin, ne bo zaničevan, ampak povsod čislan, ktikor mu gre po pravici. Zato bistrimo si uma svetlo meče, polnimo srca s svetim navdušenjem in priti morajo boljši časi. — Žalostno zgodovino kmeta je osvetlil Brumen z deklamacijo: „Ljudmila." — Odposlanec S. K. S. Z. nam je razložil pometn te "zveze. <V človeški družbi gine vera — množe se norišnice. Vzemite iSlotvencem (vero, potem pa napravite križ čez nas! Grobokop slovenskega naroda je, kdor ga zastruplja z brezverrstvom. Zato pa se S. K. S. Z. -trudi «a izobrazbo in poštenost našega ljudstva. Lepo je, da-.-sd slovenska mladina uči. Prizadevati se pa mora, da si ohrani tudi prostost, da se ne tia vkovati v verige kake strasti. Zato naj se drži Borna in naj ne sili v mesta! Ljubo doma. kdor ga te
ima! , Kmečka hčerka greš v mesto t.in tam služiš navidezigospej! Kje je tvoj ponos! ? Zlati nauki g. dr. Kovačiča ne bodo izginili iz naših src. Hvala jim za nje! —i Igra „Sanje", h kateri je predsednik Babič podal razlago, nam je vsem dopadla. Igralci so svoje uloge rešili dobro. Tako je končal le prenaglo zabavno-poučen večer. Hvala Ljutomerčanom za užitek, ki so nam ga podali v
1 V plitvem jarku utonil je v Terbegovpih, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici, Jurij Trstenjak iz Grabšinščaku, star 69 let. Napil se je žganja in se ponoči ponesrečil.
1 Iz gornjeradgonskega ¡okraja. Župana Kol-lerja hoče „Štajerc" oprati, a ga v svojem zagovoru še bolj obtožuje. Piše namreč: Napredni g. Koller je sprejel 60 K denarja za navažanje občinske ceste, ne pa «ca druge potrebe. V tem času je pa' bila ravno setev in zato se ni< pustilo setve in Šlo ,ceste navažat. Ker pa se cesta jeseni leta 1907 ni mogla navoziti in vsled tega to podporo izdati, postavil je bode ta denar v račun, kadar bode cesta navože-na . . G. Koller torej v „Štajercu" trdi, da se mu je ta znesek od okrajnega odbora naprej plačal. Ce bi se mu tuidi naprej plačal, bila bi njegova dolžnost, (da ga izroči blagajniku, ali pa pri občinski seji vsaj odbornike obvesti, da je od okraja podporo sprejel. Da bi se mu pa ta znesek naprej plačal, to je grda laž. Sejni zapisnik a dne ¡11. sept. 1907, točka 6, pravi doljesedno: „Über Ansuchen der Gemeinden Weigelsberg und Eichmauthdorf wird denselben, nachdem die Beschotterung der jGe-meindestraßen durchgeführt wurde,, eine Subvention von je 60 Kronen bewilligt und zugleich zur Zahlung angewiesen." Ta zapisnik podpisal je tudi g. Koller kot bivši okrajni odbornik. In če bi dotično sejo tudi prespal, zakaj pa ni pozabil iti takoj drugi dan 12. seipt. |po teh 60 K? Zakaj jih ni izročit blagajniku? Saj je dobil denar za to, ker je baje dal občinske ceste navoziti. 'Mi sicer ne vemo, ali se je kaj navozilo, ali ne, a sejni zapisnik pravi tako. Pa ne samo to, ampak dolžnost (novega na-čelstva okrajnega zastopa bo, da še razkrije marsikatero nerednost naših inemškutaa-jev, katero so uganjali ti „rešitelji" kmeta pod vodstvom svojega „očeta" VVratschkota, da spozna ljudstvo, kako so farbali javnost, okraj pa oškodovali.
1 Slavna posojilnica v Gornji Radgoni je prostovoljni požarni b ram bi pri sv. Juriju ob Ščavnici naklonila vehkoduini dar 20 kron, za kar ji vodstvo izreka tem potom iskreno zahvalo.
Siovenjgraski okraj.
s Staritrg tik Slovenjgradca. 21. marc, prvi pomladanski dan, je prinesel starotržkim župljanom veselje, kakor lnalokatero pomlad ali sploh leto. Tu dan so bili oiamreč v Mariboru od premilostljivega kneza in škofa starotržki preč. g. dekan in župnik itd. inštalirani častnim kanonikom lavantinskega ko-rarskega (zbora. Ko so se zvečetr g. kanonitfc vračali iz Maribora, so jih pozdravili na postajališču č. g. Alojzij Cižek, mestni župnik, in Avg. Giin-ther, okrajni načelnik in obilo drugih gospodov iz Slovenjgradca. Doma pod cerkvijo jih je čakala ogromna množica ljudstva, med njimi tudi veliko število šolskih otrok pod vodstvom priljubljenega g. nadučitelja Frančiška Vrečka. Najprvo jih je pozdravil pri veličastnem ¡slavoloku g. župan Schon-dorfer v spremstvu celega občinskega zbora staro-trškega, v imenu cele občine* pa tudi vseh drugih občin naše župnije. Za njim jih je pozdravila v imenu šolskih otrok Franica Apačnik. Iz zvonika je plapolala veličastna trobojnica ter nas vabila med veselim pritrkavanjem milodonečih zvonov in med gromovjitim odmevanjem topičev vi slovesno razsvetljeno cerkev, kjer so imeli visoko odlikovani mi-lostljivi g. kanonik večernice z blagoslovom. V mraku so na travniku pod župniščem vžigali umetni ogenj. Veliko število ljudi pa se je gibalo z dampi-joni v rokah po travniku ter tvorilo od časa do časa slikovite oblike. Drugi dan so služili g. kanonik slovesno sveto mašo. 'Ljudstvo se je udeležilo cele slavnosti v silno velikem številu. Vsem se je bralo na obrazu izvanredno veselje,, mnogim pa so zaigrale v očeh ob slovesnem prihodu in drugi dan med šv. mašo solze radosti in hvaležnosti. Vsi pa so si prav iz srca želeli, da bi g. kanonik še dolgo časa zdravi tukaj med nami živeli in nadalje nam v blagor kakor dosedaj delovali. Najlepši pomladanski dan pa nam Starotržanom ostane tv trajnem spominu.
s Staritrg. Biserno poroko bosta obhajala meseca majnika občfcspoštovana zakonska Pavel in Ur-Sula Poplaz po .domače Hadermaš v Vrhilh. Poročena sta bila dne 22. svečana leta 1848. Čestitamo!
s Volitve v okrajni zastop šoštanjški. Dno 30. marca so bile pri nas volitve v okrajni zastop. Izpadle so nekako čudno; smemo biti ogorčeni radi tega,' ker nekateri ne uvažujejo strankinega položaja, temveč tirajo preveč osebno politiko. Vse stranke so volile za načelnika g., pl. Adamovifta, ki je naš zvest pristaš in povsod priljubljen; za pod-načelnika je bil izvoljen g. Jože Skaza iz Velenja, za odbornike: iz veleposestva g. Jože Skaza, za veleobrt g- Viktor Hauke, ea trge g. Hans Woscli-nagg:, za občine g. Ivan Dvornik, iz cele skupine Č. g. Fran Cizej in g. Martin Koren. ■-,,• ; >
s Okrajni sastop Boftteulskl. Torej Ježovaika so vrgli iz odbora; hude ure ima	g, državni ,
(
poslanec.; Pred tednom Je frčal iz občinskega zastopa velenjskega, ta teden pa iz odbora zastopstva, kateremu je celo načeloval. No, sedaj pa že pridejo za njim g. Goršek, ki so hoteli voditi v imenu Narodne stranke celi šoštanjski okraj.
s Šoštanj. Umrl je «hie 21. sušca g. organisl ia v Savinski dolini dobro znani prvi tenorist Jožef Bemie, ki je tukaj služboval 22 let ter bil marljiv pevovodja čitalniških pevcev. Pri pogrebu je: bilo navzočih šest čč. gg. duhovnikov, Karol Bervar, vodja orgljarske šole v Celju, okoli 20 organistov in mnogo njegovih znancev. Marsikatero oko je bilo solzno, (ko je č. g. župnik Cizej pri odprtem grobu ua kratko povedal, s kakim veseljem je rajni že od mladih nog popeval v čast božjo in za blagor, pa-roda. Konečno so mu gg. organisti zapeli novo na-grobnico „"Mrtvaški zvon", katero je vglasbil g. K. Bervar. Bodi mu žemljica lahka!
s Okrajni zastop šoštanjski. Moramo govoriti iz staJišCa „Kmečke zveze" resno besedo. Vsi kmetje, najsibodo te ali one stranke, so znali pred volit-vijo, da se poteguje vodstvo Kmečke zveze za pri-jneren kompromis med slovenskima strankama. Kmečka zveza je na stališču, je bila in bode ostala, da mora imeti v narodnostnih vprašanjih povsod čiste roke, zlasti pa tudi pri volitvah. Kjer je močna Kemiku t ar s ka .stranka, tam se mora priti med slovenskima strankama do kompromisa, če je se včasih tako težavno najti pravega ključa. Kdor se ne ravna po teh načelih, ne dela kot ud stranka temveč gonj osebno politiko, kakor se je io zgodilo pri teh volitvah. Mi moramo obžalovati g. župana Skaza, da je šdl nemškutarjem na limanice. G. Skaza naj nam ne zameri tega očitanja, toda treba je sčistiti politično delo povsod. Ce bode natanko preudaril, kakim gospodom je šel v past, bode nam moral pritrditi, Lepo število let ni bilo nobenega nemškutarja Iv okrajnem zastopu; je-li bilo treba, sedaj voliti v odbor kar dva? Možje}, v Šaleški dolini! treba je prave organizacije „Kmečke zveze", potem ne bode določeval v tako važnih zadevah samo eden po ovojih nagibih!
s Za slovenske stranke neugodni izid šošianj-skega zastopa sta odgovorna največ lista „Domovina" in „Narodni List", ki sta velenjskega župana vedno na grdi način napadala in blatila; najpod-lejši pa so bili napadi v „Domovini", katera še nima toliko časti, da bi pustila gospe «a miru. Tudi te mora blatiti, kakor je storila pred volitvami z gospo Skazovo. Vsled teh napadov, v teh listih g. Skaza v svoji razburjenosti neki ni hotel vedeti o nobenem drugem pogajanju, nego o tem. da vrže iz vseh odborov poslanca Ježovnika.. Temu se, sicer prav zgodi; če bi bil on pameten, bi bil preprečil v svojih listih osebne, gnusne napade na župana g. Skazo in lažje bi bilo prišlo do (poštenega kompromisa med slovenskima strankama, ne pa med osebami. To so vedno plodovi grdega pisarenja okrog „Domovine" in „Narodnega Lista", ki se ne drže stvari, temveč blatijo le osebe.
s Družinirje pri Šoštanju. Dne 25. marca je bil poučni shod bralnega društva v prostorih g. Kotnika. Navzoči so pazljivo poslušali izvajanja g. prof. dr. Verstovšeka in ga prosili, da pride še večkrat govorit med nje. -Društvo lepo napreduje pod predsedstvom č. g. Krošelja.
s Velenje. Kakor smo že kratko omenili, so 23. marca, rzmagaii pri nas na celi vrsti pri volitvah za občinski zastop pristaši Knlečke zveze. Člani novega odbora so: V III. razredu: Kari pl. Adamovich, Franc Cizej, Jožef Skaza, Jožef Jan, Jožef Berglez, Janez Meža; namestniki: Ivan Cretnik, Mihael Trnek, Fran« Pečičnik. II. razred: Gregor Goršek, Martin Svečnikar, Štefan Koren, Franc Saloven, Janez Lahovnik, Franc Ocepek; namestniki: Franc Mellaušek, Jožef Meža, Janez Obu. I, razred: Jan. Vrabič, Andrej Hudovernik, Franc Dobovičnik, Fr. Polh. Janez Melaušek, Peter Spital; namestniki: Martin Melaušek,,-s Mihael Koren, Jožef Končnik.
s Velenje. Grozdje je pač,kislo: tako zdaj go-drnajo Ježovnikovi pristaši, ki so propadli pri občinskih volitvah. „Doniovina" in „Narodni List" jim pa sedaj pomagata in trdita, da se Narodna stranka ni udeležila volitve. Ce jo popihata zdravnik dr. Podlesnik in pa Ježovnik in nečeta iti na volišče, potem se že ne udeleži kar pol občine volitve. Ste pač smešni! Vsa čast kmečkim volilcem, ki so stali kot skale in porazili s svojo navzočnostjo, 1 kot še nikdar, dva prijatelja, ki se vedno družita, nemšku-, tarijo in pa liberalno Narodno stranko. Živeli! Le krepko naprej!
s St. Ilj pri Velenju. Naša občina je imeno-vaJa preč. g. župnika Fr. S. Smrečnika« kn.-škof. svetnika, soglasno častnim občanom, -iPrav okusno izdelano častno diplomo jd izroča celi odbon preč. g. župniku dne 22'. marca. Čestitamo!
s St. Ilj pri 'Velenju. Za župana je izvoljen pri nas prejfini župan Martin Koren, za svetovalca pa (gg. Ivan Krajnc in Franc Vranjek. Čestitamo!
...........	,• . r
Konjiški okraj.
k Konjice. V 'kratkem se prične graditi nova okoliška šola. Proračunjena je bila na zmanjSeval-•o ponudbo na 84.000 kron. Dva ponudnika sta šla ««je na 89 ozirOmir 88 tišOČ kron,:drva< nijje na 78 litroma 7? ttsoft kron. Najnižja ponudnika., sta Slo-
venca Gologranc-Vrečko za 77.000 K, ki bosta tedaj šolo zidala. Zaiflmivo je le to, da se je za to stavbo najbolj potegoval podjetnik Nemec Schmidt, ki se je pred kratkim tu naselil, ter si z zidanjem slovenske šole .hotel pridobiti ugled in gmotno stališče. Ker se mu ni posrečilo, zato velika žalost med trškimi NemtA.
k Konjice. G. Hofer iz Gotskega nam piše, da on ni pisal v „Narodnem Listu" dopisa zaradi kupovanja ovsa od golske graščine.
k Konjice. V okrajni zastop iz kmečkih občin so bili dne 30. marca izvoljeni sledeči odborniki: (Fr. Napotnik, posestnik na Tepanjskem vrhu (K. Z.) 38 glasov; Anton Pučnik, župan izGrušovja-Priho-va (K, Z.) 48 glasov; Jurij Z;danšek, posestnik iz ¡Spitaliča (K. Z.) 48 glasov; Alojzij CvaMe, župan iz St. Jerneja (K, Z.) 48 glasov; Mat. Sadek, posestnik iz St. Jiingerte (K. Z.) 38 glasov; Ant. Gol-čer posestnik, iz Oplotnice (K. Z.) 26 glasov; Franc (Arbeiter, posestnik iz Nove vasi — Konjice okolica (K. Z.) 36 glasov; Simon Vidmar, posestnik iz Zreč (K. Z.) 36 glasov: Jan. Marzidovšek, župan iz Zbe-lovega (Staj.) 26 glasov. Da je izvoljen tudi en Sta-jeroijanec, je kriva stana needinost in nezaupljivost med Slovenci. KatoL politično društvo je v svoji seji postavilo vseh devet kandidatov, pa vendar prepustilo odločitev v nekem oziru skupnemu posvetovanju pred volitve v „Nar. Domu". Sedem izmed njih je bilo voljenih z veliko večino; ker so pa nekateri postali pred volitvo drugega mnenja, so se vsled inesporazumljenja glasovi razcepili Slovencem na Škodo. Poliit. društvo je bilo mnenja ¿četudi v manjšini), naj se izvoli še nadalje kot odbornik kmečke skupine odvetnik dr. Rudolf (Nar. str.),, toda na posvetovanju pred volitvo v „Nar. Domu" je bilo temu vsa nasprotno, ravno tako tudi proti že dolgoletnemu odborniku P. Dobniku (Nar. str.), vsled ttga needinost. iNarodna stranka tedaj mm a v konj. okraju nobenega spoštovanja vrednega upliva med kmečkimi posestniki, pač pa štajerčijanska vsled upliva nemških veleposestnikov, zlasti okrog Loč in Oplotnice. Str drugi štajerčijanski kandidat je bil znani Fijavž iz Stranic. Da so iz veleposestva in industrije izvoljeni sami Nemci, se razume. Trška, skupina pa obstruirá in noče voliti odbornikov, ker so med seboj zelo razprti. Nazadnje seveda se bodo že našli, ker jih ločijo le osebni oziri in — dobiček. Egoisti! Za okraj jim itak r*i veliko, češ „pauer" naj plača, mi pa imamo denar! Vederemo!
k Preloge. Posestnik Ravnjak fc dne 26. t. m. vračujjoč se s sejma v Vitanju, že blizu doma, v gozdu v temi zgrešil pot ter tako nesrečno padel ičrez visoko skalo, da se je ubil, N(egov devetletni ¡sinček, ki je ž njim vred padel, je ostal, močno poškodovan, pri življenju. Blagi mož jfe bil dober in umen gospodar. Naj v miru počiva!
prosil krajni šolski svet za komisijo,, katera se je izrekla, da hiša popolnoma vstreza šolskim zahtevam, ter priporočala jo kupiti, na kar smo hišo ku-piM in se je tudi pouk v njej začel. Bilo je nekaj let vse dobro. Kar je začel neki tukajšnji učitelj dregati v šolsko oblast, da hiša ne odgovarja šolskim zahtevam, in da se mora na ivsak način nova šola staviti. Na prošnjo krajnega šolskega sveta po posebni deputaciji na deželni šoSski svet v Gradcu, odredi ta dne 27. junija 1906 posebno komisijo, katera je hišo pregledala, ter se izrekla, da hiša popolnoma ustreza šolskim zahtevam, le nekaj poprav^ ka je potrebna, čemur je tudi krajni šolski svet rad pritrdil. Komisijski zapisnik so podpisali deželno-stavbinski inženir iz Gradca, udje komisije okrajnega Šolskega sveta, okrajni zdravnik, inženir in l šolski nadzornik, kot načelnik okrajnega šoiskegu. sveta, ker je bil takrat okrajni giavar na dopustu. Dr. Ploj. naš deželni poslanec, dobro poučen o na-' šili šolskih razmerah, pa je napačno informiral deželni šolski svet v Gradcu, da namreč ljudstvo za- % titeva novo šolsko stavbo, ker pri kupljeni hiši bi bilo vedno mnogo popravila in stroškov. Vsled tega je vsak priziv in prošnja ua deželni šolski svet zaman j. ker se oblasti, dasi nam niso naravnost nasprotno, izgovarjajo na dr- Plflia, kiakor da bi mi Smarčani res hoteli novo šolo. V ta namen se je vršila komisija dne 29. svečana t. 1. Pri tej priliki si je komisija ogledala omenjeno šolo, a se sedaj izrekla, da je to poslopje popolnoma nepripravno za šolo. Značilno je, da so ravno isti udje komisije: okrajni zdravnik, inženir in šolski nadzornik zavrgli to. kar so poprej z lastnoročnim podpisom potrdili, akoravno se hiša ni za las spremenila. Jasno pa nam je zdaj tudi, kako da je dr. Ploj, „naš dični poslanec", se v Gradcu in na Dunaju za nas revne kmete „potegoval", da bi nam vsilil novo, nepotrebno, drago, moderno šolsko poslopje in spolnii željo gospodu Ferlincu, učitelju, ki je edini tukaj v Šmarju za novo šolsko stavba
PTM-Josslstr. it. 9., v lastni hiši.
■mxgz Ftaj,	uuícm *#wm
in MAIWBOR,	fct- i 3
¡¿rigoroi*. »paiitevaalm lon«c:*aSceai kotle in uajiicijír brtsgslBta«, pri katerih jamči sa dobro ia trpežno dala f-ut&Ho-rtrt	vs-sse« im&u isa
&«»e}ea «tari kaker, «tak la nesla* pe eijkoij« «eal.
Celjski olera j.
c Celje. Dne 24. marca se je usmrtil tukaj
sodnijskii pristav dr. Franc'Korošec, baje zaradi neozdravljive bolezni. Pred enim mesecem je bil imenovan sodnijskim pristavom za Ptuj.
c V Gaberju se postavi pri prevozu državne ^este in železnice v najkrajšem času Čuvajnica in se bo nastavil v njej poseben čuvaj, ki bo odpiral in zapiral vlačne zavore.
c Teharje. Podučen shod priredi Slov. katol. politično društvo na Teharjih prihodnjo nedeljo, dne (5, aprila 1908 popoldne ob pol 4. uri na Opoki v gostilni gospoda Sitar-ja. Spored: 1. Poročilo o zadnjem občnem zboru na Teharjih. dne 8. marca 1.1. 2, Potovalni učitelj gospod Goričan predava o sad-jereji in vinoreji. 3. Razna vprašanja. 4. Sprejem novih udov.
c Trbovlje. Tu se bo obhajal sv. misijon od 6. do 16. aprila. Vodili gp bodo 3 oo. jezuiti iz Ljubljane.
c Vransko. Umrl je 30. marca Jožef Musi, blag ,mož, bivši dolgoletni • načelnik okrajnega zastopa, oče dveh duhovnov. N. v m. p.!
c Šmarje pri Jelšah. Na dopis v „Narodu" z dne 20. m. m. odgovarjamo sledeče: Nekateri tukajšnji „kmečki prijatelji" nam hočejo po vsej sili postaviti nepotrebno šolsko poslopje. Vse ljudstvo je vsled tega jako razburjeno, kar se je pokazalo na shodu Narodne stranke dne 23. svečana t. 1. B protestno rezolucijo proti [ zidanju nove šole. Dopisunček v „Narodu" z dne 20. m. m., tebe tem potom javno vprašamo, ali si res vzel laž. in hinavstvo v najem, ker zatrjuješ, da je gospod nadučitelj Jurkovič pod-Šuntal nekatere kmete, da so ugovarjali proti stavbi nove šolske zgradbe? Dopisunček,se li še kaj Opominjaš zborovanja Narodne stranke, kako je ves zbor vzdignil roke za rezolucijo, v kateri se protestira proti novi šolski zgradbi; zakaj se nisi oglasil takrat, ko so je vprašalo: kdo je za to, da se nova Sola zida? Takrat bi bil svojo korajžo pokazal. Pa ne ti, ne drugi učitelji, ne uradniki, ki jih je bilo mnogo na shodu, ni niti eden vzdignil roke. Je pač navada liberalcev, po časopisih lagati', proti ljudstvu vse pa dobrikati. Z zidanjem nove šole bi se pa davkoplačevalcem zgodila nezaslišana krivica. Mi Smarčanl smo postavili leta 1878 moderno Šolsko poslopje. Leta 1898 stno kupili od tukajšnjega > triiana lepo hlBo Šolske namene, ker je bile po-' trebno, šolo razširiti. Predno še je hiša kupila, , je
Milan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
M
Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena.	Rafija za ve sanje
trte, galieo, žveplo, bartelovo ki» j no apno, kakor 180 tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drago v mojo stroko spadajoče blago.
Jamčim za dobro in ceno postrežbo.
Ljntomerčana,
zajamčeno pristno vino le iz ormoškega okraja, raznih let-
Brežiški okraj.
b Krajni šolski svet na Blanci pošilja na okrajno glavarstvo nemška pisma z nemškim naslovom in znamko, katere prinos je določen za zidanje nemške šole v Brežicah. To je pač že vrhunec narodne malomarnosti, da se tako pusti gospodariti nemškutarskega učitelja, ki pošilja taka pisma. Vzdramite se, možje!
b Pri nemškutarjih, celo luteranih, kupujejo nekateri mlačneži; pristaš naše stranke ne sme brez potrebe prestopiti praga nemške trgovine. Somišljeniki, nfl posnemajte nekajtierfh liberalnih vel-mož; bodite boljši od njih!
b Nemški dopisujejo okrajnemu glavarstvu in drugim uradom v Brežicah, namreč nekateri učitelji. tudi nadučitelji, ki se štejejo za narodnjake; na uradih nekateri' teh gospodov celo s slovenskimi uradniki nemški kramljajo. Brez komentara!,Prihodnjič imena.	.	,, „	. b Planina. Zapustil si nas, vrh. Franc Grae-
ner, posestnik v Dolu,,., v najlepših letih! Za teboj ne žaluje samo blaga mamica, osoritdla vdova, katenje s teboj vred zašlo solnce zakonske sreče za vselej, ubogi otroci, katerim sii bil preskrben oče, za teboj <*ioboko žaluje vsa planinska župnija in ves slovenski rod, čegar zvest sin ši bil vsikdar ne-Ie v besedi ampak v dejanju! Kako priljubljen je bil rajni Grnčner . pokazal je .njegov črez vše sijajen po-

2. aprila 1906*
greb, kakor ga Planina še ni videla. Ob njegovem grobu se je zrosilo marsikatero moško oko, kateremu je bila solza že skoraj neznana reč, Po nepričakovani smrti očetovi je moral rajni zapustiti celjsko gimnazijo in se je z. vso vnemo posvetil gospodarstvu; živo se je zanimal za politično gibanje na Spodnjem Šlajerjn, in ni bilo shoda, kateremu ni prisostvoval Gračner, mož odločno katoliško-narod-nega mišljenja. Toda ljuta pljučnica je naredila nepričakovano dne 25. marca še-le v 39. letu njegovemu življenju prenagli konec. Z Bogom! ti kličejo tvoji mnogoštevilni prijatelji in znanci, katerih srce si samo sedaj ranil, ko si se prehitro od njih ločil!
Ksaver.
Iz drugih slovanskih dežel.
t S. K. S. Z. v LJubljani je imela dne 25. marca svoj letni občni zbor. Iz poročil odbornikov posnamemo, da. je Zveza prošlo leto izvrstno napredovala. Centralna knjižnica že šteje 1597 knjig. Člani so se knjižnice pridno posluževali, tako da so nekatere knjige bile celo 17krat izposojene. Izdaja tudi društveni koledarček, ki je radi ličnosti in oblike eden prvih med slovenskimi. Priredila je socialni kurz, knjigovodski tečaj itd. Na korist obmejnim Slovencem je založila društvene vžigalice, ki se naročajo v, Ljubljani. Na Štajerskem, Koroškem, Goriškem, Trstu in Vipavi ima brhke hčerkice, nad katerimi razprostira svoj skrbni materinski plašč. Želimo ji tudi v bodoče mnogo uspeha.
t Zadružni Dom v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani je kupila Gnajžerjev hotel na Dunajski cesti za 195.000 kron. V hiši bodo ¡nastanjena društva: Zadružna zveza, Gospodarska zveza, Mlekarska zveza,^Zadružna tiskarna, Obrtna kreditna žareči. Prisrčna zahvala vsem, ki so k	_____
Mladeniške zveze pripomogli!
m S». Peter niže Maribora. Društvo „Skala2 priredi v nedeljo, dne 5. aprila, ob S. uri popoldne predstave s skioptičnim aparatom združeno s predavanjem v novi šoli. Vstopnina: Sedeži 20 vin., stojišča 10 v.
m Laporje. Mladeniska zveza izobr. društva ima v nedeljo, dne 5. aprila po večernicah svoj pivi poučni shod s poučnim predavanjem, potem je pogovor o nekaterih zelo važnih nila-denišlsih zadevah. Mladeniči, udje pridite gotovo vsi in agitirajte. da se tndi drngi udeležijo in pristopijo!
Ptujski okraj.
SA
p Okrajni zaatop .na Ptuju ni več v prostori!! stare šole (nasproti mestni cerkvi), ampak v poslopju stare mestne hiše.
p Ptuj. Kmetijsko društvo z sedežem v Ptuju» je imelo dne 25. marca občni zbor in volitev novega odbora. V načelstvo so izvoljeni ¿prejšnji: Miha Bren-čič. tovarnar v Ragoznici, načelnik; Janez Grahar, veleposestnik in gostilničar na Hajdinu, njegov namestnik: Franc Petrovič, posestnik v Podvincih, tajnik; Jože! Zelenik, posestnik pri Sv. Urbanu, blagajnik; odborniki: Jurij Kuhar, posestnik v Brst-jeh, Janez Brmeš,. posestnik in gostilničar vBudini; Janez Krefti, veleposestnik in gostilničar v Gornji Grajeni, (Franc Brenčič, posestnik v Žabjefcu in Jožef Muršec. posestnik in gostilničar v Ptuju. Načelstvo: idr. Fran Jurtela, veleposestnik itd.. Ptuj, Fran Rešek. posestnik na Hajdinu, Fran Pihler, veleposestnik in župan v Velovleku, Jožef Cizerl, posestnik in župan v Mezgovcih in 'Martin Toplak, veleposestnik v iPodvincih. G. Grahar je predlagal, da bi se dalo, če mogoče, za Gornje Polance travniško brano k Sv. Janžu, kar bode še-le odbor sklepal, ker do zdaj se je še zairabojte brane premalo udov oglasilo. G. dr. Jurtela je omenil, da naj J)i
častnika. (Bataljon je generalnega guvernerja nujno prosil, naj da krivca takoj ustreliti. — V Cernovi-cah, glavnem mestu Bukovine, je poslal nek dijak gimnazijskemu profesorju Filipu Decker peklenski stroj po pošti, ki se pa k sreči, ni razletel. Policija jo mnogo dijakov aretirala.
d Dobra metoda. Sodnik: rAli ste izvršili tatvino tako, kakor sem bral iz protokola? — Tat: Ne itako praktično, prihodnjič uporabim vašo metodo.
d Najvišje ministrske plače izdaja Anglija. Štirideset raznih njenih ministrov prejema skupaj plače letnih 160.000 funtov šterlingov, t. j. skoraj tri milijone kron. Plače posameznih ministrov znašajo od 2000 do 20.000 funtov šterlingov (4800 do 48.000 kron.
d Berači na Kitajskem. N sainem Pekingiu je nad 100.000 beračev, ki znašajo šesti del vsega prebivalstva. Ti berači tvorijo svoje lastno društvo, kar terega (načelnik se imenuje „beraški kralj." Vsi člani priznavajo svojemu kralju samodrštvo ter ima pravico nad življenjem in smrtjo. Policija mu je naj-brže še hvaležna, da ji »pomaga držati mnogobrojno sodrgo v redu, zato policija nikoli ne posreduje, ako pride do konflikta med „kraljem" in (njegovimi .podaniki. Kralja si volijo po splošni volilni pravici, in tako so berači v Pekingu .edini državljani v cteler» cesarstvu, ki imajo volilno pravico. Beraški kralj se redko kdaj prikaže svojim podanikom: njegovo dostojanstvo imu tega ne dopušča. Mnogo popularnej-ša pa je kraljica, ki ima razne zveze z mestnimi ob-lastnijami. V beraškem oziru je Peking razdeljen v yeô okrajev, a fvse hiše so uvrščene v dva tarifna
itazroda. 'Ako bi kateri berač dobil manjšo miloščino kakor mu „gre" po tarilu, vzame si dva tovariša za priči ter pride drugi dan protestirati. Dvakrat na leto, spomladi hi jeseni, je določen po en dan posebej za berače, ¡Ta dan ima vsak bera£ pravico vzeti iz vrteče pred vsako prodajalno pest rži ali pa pçosa. Razun beraôev-„strokovnjakov" je v Pekingu na stotine slepcev. Ti hodijo v celih karavanah 10 do 20 v. gosjem redu. Vsak drži levico na rami svojemu predniku, desnico pa moli za ' milodare.'
d Smeh in moški značaj. Neki znamenit živčni Specialist trdi, da se moški značaj precej lahko spozna po smehu dotičnika. Zdravnik je baje dognal sledeče: Vsak moški, ki se smeje z glasnim „ha, ha, ha", jje jako impulziven, nestanoviten v svoji'h nag-nenjih in hude jeze, sicer pa odkritosrčen in pošten. „He, lie, he", je smeih hudožeijnega, ciničnega človeka, čigar samoljubje «e pozna nobenih mej. Goljufivega, zahrbtnega značaja je moški, ki se smeje s tistim posebnim „(he, he, he", Ako mu gredo te besedice iz grla hitro in meketajoče, doiičnik ni hudoben, pa tudi duhovit ne. Bojazljiv moškli, ki pa. ima dobro srce in gorak čut, se smeje po navadi s ,jbi, hi, hi", ki ni vselej posebno blagogl/asen. Kdor se pa smeje s polnodone&m „ho, ho, ho", potem je pričakovati, da je ta človek jako predrzen mladenič, s katerim ni dobro češenj zobati, če sta si nasprotnika. Globok, 1 ep,o-doneč in ne pneglasen smeh je vedno znamenje velike srčne dobrote, plemenitih, nespremenljivih čutov. Mi sevedalne moremo preiskovati, koliko ima ta živčni Specialist prav in za koliko se moti tuintam. Najbolj bo vedela, kakšne lastnosti označuje smeh moža, njegova žena, in mladeniča, njegovo deklje.
d Cudua stava. Lansko leto je. sklenil neki trgovski potnik z ameriškim športsmanom na Dunaju stavo za 40.000 K, da se bo celo leto neprestano vozil v brzovlaku med Dunajem i in Inomo-stom. Ako bi le enkrat zamudil zvezo ali bil le en dan bolan, bi stavo izgubil. Dne 31. januarja 1907 je potnik vstopil na Dunaju v brzovlak, ki ga ni več zapustil do 31. jan. 1908. V Inomostu, oziroma na Dunaju je pač izstopil, a že s prihodnjim brzo-vlakom je* moral vožnjo nadaljevati, Zeleznična uprava mu je izdala poseben koledar, v katerem so mu postajenačelniki na Dunaju in v Inomostu vsak dan (potrjevali vožnjo. Seveda je na vlaku jedel in spal, se preoblačil / itd. Dasi ga je med letom za par. dni napadla huda influença, vendar se je premagoval ter se neprestano vozil. Sedaj je stavo dobil ter dvignil pri notarju deponiranih 40.000 K. Na veftno tresenje in ropotanje pa se je njegovo živčevje tako navadilo, da ne more drugače zaspati, kakortda mu delajo umetni ropot vlaka.
Književnost
§ Lovski zakou ¿a Štajersko je izdala zvezna trgovina v Celju., Stane 1 K 20 vin.
§ Deset postnih pesmi. Zložil in priredil Ig. Hladnik, op. .54. Cena partituri K 1.20. Založil skladatelj v Novemjnestu. Mešani zbori dobe v tem delu primerne in lahke skladbe. Večina je Hladniko-vih, ki se jim vsem takoj spozna značaj skladatelja; po ena pa je od Jos. Levičnika, L. Čveka, Gr. Ri-harja in Andr. Vavkena.
§ Nov zvezek gledaliških iger ima Slovenska krščansko-socialna- zveza že pripravljen in izide v kratkem.
§ Rihar renatus (prerojeni Rihar), Za mešani zbor uredil Fr. Kimovec. I. zvezek, 21 pesmi našemu Gospodu. Cena partituri 3 K, glasovom po, 40 v. Dobi se v Katoliški bukvarni v Ljubljani. Z veliko radostjo in gotovo tudi na veliko radost organistov in pevovodjev oznanjamo navedeno zbirko, prvi zvezek Riharjevih pesmi, prirejenih zlasti v harmoni-zaciji tako, kakor zahteva naša doba, ko smo vsaj v tem na mnogo višji stopinji, nego ob Riharjevih časih, da si prizadevamo spraviti v cerkev glasbo res tudi cerkvenega duha. Ko bi prišel Rihar dandanes na ta ali oni kor, kjer pojo in mlatijo njegove pesmi še ,vedno na oni način, kot jih je bil zapisal v svoji dobi, bi brez dvoma razgnal pevce iz svetega mesta ter rekel: ko bi bil jaz poznal pravo cerkveno glasbo, ki odgovarja res duhu liturgije, kakor jo vi zdaj lahko poznate, bil bi svoje pesmi čisto drugače zapisal! G. Kimovec si je postavil nar logo, da izbere iz številnih Riharjevih skladb, kar ima kolikor toliko trajno vrednost, ter izda 4o v primerni obliki za zbore (ne za ljudsko petje); in 1. zvezek 1 (Gospodove pesmi za glavne čase in praznike cerkv. leta) se mu je posrečil; nekatere pesmi v novi obleki so naravnost krasne; vmes pa je seveda tudi nekaj takih, ki ne bodo vsakomur posebno ugajale., Med te štejemo zlasti nekatere proti koncu, ki imajo tudi latinski tekst. Svetovali bi, da se pojo s slovenskim besedilom, ker latinskemu so skladbe nekako tuje., Vsem prijateljem Riharjeve pesmi pa toplo priporočamo to izdajo, ki ji je Katoliška bukvama oskrbela tudi zelo lično zunanjost. S<
| Najnovejše novica
Rimski romarji se Še vsprejemljejo do nede-j Ije dne 5. aprila. Le na noge v Rim!
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, na Grajskem trgu, ki je začela poslovati dne 1 7. marca, izborno prospeva. V minolem mesecu, v
prvih treh tednih poslovanja, je imela črez 110,00» kron prometa. ,i Ker je posebno ob sobotah naval strank velik, bodo od sedaj naprej v sobotah uradne tire od 8. do 12. ure dopoldne; v sredo in četrtek ostanejo uradne ure od 9. do 12. ure dopoldne. Pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8. do tf. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne,
Iz Dunaja se nam piše:, Danes v sredo dne 1. aprila je v proračunskem odseku govoril dr. Korošec o sodnijskili razmerah na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem ter predlagal resolucijo, naj se ustanovi c. kr. nadsodišče v Ljubljani. — Danes je oddal ministrski predsednik Bek izjavo* da se bo kmalu vložil jezikovni zakon za sodnijsko poslovanje. Kmalu po ¡govoru se je prekinila seja, da so se Cehi in Nemci mogli posvetovati o Bekovi izjavi. Spiošno se sodi, (da (ni več; nobene nevarnosti ne za Beka ne za Klein a. — Zbornica je že polna poslancev, ki teo prišli k jutrajšnjemu zasedanju. V mnogoštevilnih gručah se razgovarjajo poslanci živahno o težavnem in nevarnem političnem položaju.
Dobrnske toplice letos temeljilo popravljajo.
Vrelec so zasledili vi globočini 5 m in se jim jer posrečilo. mrzlo vodo, ki je dosedaj silila v vrelceT-od-straniti. Stesona bode baje še-le 15.' aprila zabela. Kdor pa si želi zdravega zraka brez tople vode, naj pa kar na Dobrno prihiti: kraj je zdrav in pa jako prijeten.
Listnica uredništva.
Spodnji Dravograd: Se bojimo, da je cela stvar proosetna in žaljiva, ker ne poznamo razmer. — Sv. Peter na Medv. selu; Taki hvalospevi so pogosto gospodom samim neljubi. — Sv. Barbara v Halozah: Pustimo jih pri miru in delajmo tiho in vstrajno naprej' — Nova Štifta pri Gor. gradu: Prihodnjič! — Št. Jurij ob juž. žel.: Prihodnjič! — Št. Jurij ob Taboru: Oprostite, da smo pomotoma Vaš dopis izpustili. Prihodnjič pride gotovo. — Kebelj na Pohorju: Pre-osebno in žaljivo. Oprostite! — Sv. Peter na Med. selu: Prihodnjič t
Loterijske številke.
Dne 28. marca 1908. Trst ... 18 59 8 88 85 Line	. . 77 61 60 47 83
Izjava.
Podpisani Franc Novak obžalujem, da sem začetkom mesca svečana tega leta neopravičeno in vsled izkaza pri sodniji krivično opetovano obdolžil Mihaela Zličarja, posestnika v Botričenci, da je meseca novembra 1907 poginjeno prase zaklal in v svoji gostilni na Ponkvi razprodaja!.
Prekličem te obdolžitve kot neresnične in ga prosim odpuščenja.
Kameno, dne 26. sušca 1908.
tirane Jlavesk, 246	posestnik in zidar na Kamenem.
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinaijev.
Trte, dobro vkoreninjene na Rip. po rt. 1200 kom., Goehte 100 kom. Nekaj zelo močnih dveletnih trsov 2-80 K 100 kom. Enoletni 1'80 K 100 kom. Jabolčnih divjakov dveletni 1 m visoki 100 kom. b K. Za dobro postrežbo jamči Mihael Hlep v Škalah. Velenje, Štajersko.
287
Želim kupiti en večji vinograd ali pa tudi večjo posestvo na Spodnjem Štajerskem. Kdor prodajalca izve, s katerim bi se sklenila pogodba, dobi 60 kron. Franc Kunej Kali-šovec Rajhenburg ob Savi. 236
Kupim hišo z nekoliko zemljiščem, najrajši v krajn, pripravnem za krojača. Naslov pove upravništvo.
223
Služba oličMep sinje
v Framn je takoj za nastopiti. Prosilci, ki morajo biti oženjeni, morajo znati brati in pisati, se naj pismeno oglasijo pri občinskem uradu v Framu.	270
; 15.000 cepljenih trt imam še na j prodaj. Laški rizlec, silvanec, beli ! in rudeči španjol, beli burgunder, , portugalka in več drugih sort na ; podlagi riparia portalis ceno 14 K 100 komadov, pri večjem naročilu , znaten popust. Imam tudi bela in ' črna vina, cena od 40 K dalje 56 litrov. Pristna vina od leta 1W7. Josip Cotič, vinogradnik in trt-: ničar v Verhpolju, pošta Vipava | Kranjsko.	26d
i Več mizarskih pomočnlko* ki
: niso pri društvu lesnih delavcev, se • takoj sprejme pri 10 urnem delavnem času in dobri plači. Naslov ; se izve v opravništvu Slov. Gosp. 248
POSESTVO
na lepem kraju, obstoječe 1% 2 velikih, plodovitih njiv, skupno 2'/» do 38/4 oralov, med dvema občinskima cestama in okrajno oesto, r sosedni bližini Maribora, ob cerkvi in 3 razredni SoK (t, nemškim in slovenskim podučil im jezikom), nadalje » sadonosnikom se po oeni žz proste roke proda. Primemo je zlasti kot stavbišče sa j vsako prodajalno, ker v tem i kraju še ni nobene trgovine, j Pisma in vprašanja pod „lepo posestvo" na upravništvo „Slov. Gospod."	227
j	Krasno posestvo, 7 in pol eraAov
j	rodovitne zemlje, močno zidan a
i	opeko krit hram, v katerem se
i	nahaja lepa preša in klet in bi se
;	na lahek način napravilo v istea
i	poslopju lepo stanovanje, 1 uro
'	od Maribora, četrt ure od farne
1	cerkve, se radi bolezni lastnika
1	prostovoljno proda za 1300 gld.
j	Vknjižbe je 500 gld. Lahki pla-
:	čilni pogoji. Oglasiti se je pri
;	Josipu Sernee, km. sin v Gradiški,
•	Spodnja Sv. Kungota, p. Pesnica, i 226
Mizarske pomočnike, dobro izurjene sprejme takoj gosp. Jožef Kolarič, mizar v Mariboru, Franc Jožefova ulica 9.
242
Blagajna, dobro ohranjen» se proda pri Jožef Kolarič, mizar v Maribora, Franc Jožef ulica 9.
Tefrovina s« da v pajem aa deželi na dobrem ttraju. Vcfi pore nprav oiitre -Slov. Gospodarja". 225
Učenec poštenih stsrišev, kateri ima vnetje do sedlarske obrti sprejme se takoj i, uk pri Jožefu Stelner sedlarju t Žalcu. 2*0
Prodam v Poljeanah pri cerkvi hišo s 3 sobami — tudi za dre atranki —• kohiDjo. jedilno slii-am-bo, kletjo, vrtom, majhno njivo in travnikom. Okoli hiše in vrta je zasajeno trsorje /a brgjde, po travnika eadao drevje. Lega je m ma. zelena, brez prahu, razgled po polju. Drajinji, postaji. Pohorju. Cena 52O0 K. - I. Žolnir, vpok. nadečitelj.	243
Lepa hiša s 5 sobami, 4 kuhinjami, ¡st udencem, kletjo, drvarnico, v bližini fertre in šole je na prodaj. Vpraša se: Studenci pri Mariboru. Schosteritsehgasse 14.
238
F ran jo Gniišak, pri Sv. Barbari
v Halozah naznanja, da ima več tisoč ključecev za cepiti Riparie portalis na prodaj. Cena po do-
Na prodaj je po nizki ceni radi družinskih razmer jako lepo posestvo z okolu 2») oralov iodovhne zemlje, s lopo zidano hižo, z obokanimi kletmi in novim gospodarskim poslopjem, blizo okrajne ceste, <1 uro od Maribora, pol ure od železniške postaje in 4 minute od farne cerkve. Posestvo obstoji iz lepega gozda, velikih travnikov, rodovitnih njiv, vinograda (zasajen z amerikanskim trsjem), velik sadovnjaK (7 oralov) m iz vrta za. špargel ter je posebno pripravno za mlekarstvo. Natančneje se izve pri nadučiteljo Vo-denik-u v Sp. Sv. Kiingoti, pošta Pesnica.	251
Vabilo
nit
občni zbor
Mala hiša, vili podobna z velikim vrtom se po ccui proda. 1500 K se izplača, ostalo lahko ostane. Magdalenagasse št. 14. Maribor.
145 3-1
govoru.
250
Priden in zvest cerkovnik tudi rokodelce, oženjen brez otrok išče službe. Naslov pove opravo iS tvo.
252
Sprejmem taka] dva učenca pod
jako «godnimi pogoji. Konrad lager, pasar, zlatar in srebrar v Oaftn.	256
Voenega mesarskega učenca želi "eti g. Pergdolt Franc, metiar anz-Josefetrasse 2, Maribor. 253
tiče se spreten vodja večje žage
nastop takoj. Poizve se v ured- \ ništvn tcjra lista.	249 ;
Gostilna, dobro idoča, na dobrem mestu v Mariboru, s koncesijo, se radi odpotovanja lastnika po ceni proda. Vpraša se naj pri gospodu Viljemu Suppanz. Ban-calarigasse 4. Maribor.	247
lepo posestvo v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt nre od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom. se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanja in tudi pripravno za gostilno ali drogi obrt. Popraša se pri Ferdinandu v Vedenikn v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. L	258
Takoj sprejmem dva izurjena	;
kovaška pomočnika. Stanovitno	; delo, izvrstna hrana, dobra plača.
Benedikt Brunčko, sv. Lovrenc	j
»ad Mariborom.	259	i
Posestvo katero meri 17 do !S oralov in obstoji iz travnikov, njiv, »adonosnika in gozda se proda. Celo posestvo leži v enem kosu okoli hiše, redi se lahko lil jtar živine, in bi bik) najbolj sposobno mlekarno. Oddaljeno eno uro he<ia od Maribora, na gori ¿ki strani, lirami so zidani in z opeko kriti. Krma je prav izvrstna, in se lahko trikrat kosi. Cena je &600 goldinarjev ; polovico lahko ostane vknjižena, po potrebi se še tudi za drugo polovico počaka. Kdor želi kopiti to posestvo naj oglasi pri Franc Podlipniku Teano, Maribor.	260
Ha prodaj sta dva studenca, kjer
teče kisia voda; kdor hoče kupiti naj se oglasi v uprav.	117
Dva krojaška pomočnika zmožna vsakorSnega dela. se takoj sprejmeta pri Ivanu Deutsch, krojač Drotsvb-] eistritz boi Pegau. 265
kmetica is dekleta!
V »iji íu«A¿M!ÍkÍ (¡rfcžtii, kaior« isWsajiüii b¿ dad 25 laí, posieEiiv s» aii ja bsaajü a»jboij*j «nüi3fv> k» itiA isß, t.j.
Kapilar it ii.
Isti íeiujo, äs ¡msfcaaojo lasi geeti, dolg« in ctiataurioj* pr-njj^j (feridM) as giavl Cesa (fíaníta »a vstúto posto) ia: edsa toníig 8 S 50 T, ÖT* loaäts 5 K, Traba, 3a »i vsaka osiíet; ti&roé!. Prestes, áa na reroíl wsbo <tá bb«ü« pod naskyojH: P. Jurižio, let«®«», pRkrao, Slavonija, Dsn« se poSje aaprej tái a jKJsteiaa poTsetjem
mm
Karo! Kocijančič
kamnoseški mojster
M ABI BOR, samo SeMUeretwsse 25,
iadehtfe sltarje, prižnice, podobe in rss droga atav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd,
ItgotovKJenih nadrobnih spomenikov.

Vsi marmornati oltarji ▼ baziliki v Mariboru so moje delo. ——
3 «SP®
____________
železo za rezi, najboljše vrste ie-■ e \3 «rS	ment, cevi iz kameničine, strešna
lepeska in sploh vse stavbinske potrebščine.
Mrežnate ograje
za more in ráeme «vrbe, trajera žica.
vodovodne eeri in vse priprave za 'J vodovodne naprave,	«■»
|»|«fl0s brane, drevesne žage, škarje za trte, ramo ■	poljedoljsko orodje in najboljši stroji. 214
Šivalni sf r*nii in Prod in T,omn
^IWcaillfi 5S»a» JI varne blagajne. ^^¡^ Še je ¿as aa spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi
Tomaževo žlindro, Š S
Kajnitom ali Kalijevo soljo.
Umetna gnojila rseh vrst, zajaaičene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise eteatow****}^^?*zastonj trgovina a želesnino
„MERKUR" P.MaJdič, Celje. ■VI1!1!1!1!1!
v
Hranilnice in posojilnice v Smarji,
registrovane zadrnge z neomejeno zavezo,
v četrtek dne 2. aprila 1908, ob V/, uri popoldne v
lastni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjene letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Nasveti načelstva in slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob l1/« uri, vrši se isti dan ob 2. uri popoldne v zmislu § 40 alin. b zadružnih pravil.
Načelstvo.
NB: Za zadnjo številko bilo prepozno, ker smo dobili šele takrat, ko je bil inseratni del že tiskan. 261
M ^
Izvrstni molitveni

Vabilo
na
I. redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice t Celju
registrovane zadrnge z neomejeno zavezo,
ki se vrši
v sredo, dne 8. aprila 1908, ob 11. url pred-poldne v posojHnišklh prostorih.
red.:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1907.
4.	Volitev načelstfa.
а.	Volitev nadzorstva.
б.	Sprememba pravil. 7. Slučajnosti.
Načelstvo.
Ako bi ne dešlo ob določnem času zadostno število zadružnikov, vrši se pol nre pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki j« sklepčen brez ozira na število navzočih.	265
so:
Hepg, Venec pobožnih molitev in sv. pesnii . . K 3 50 Rozman, Dekliške bukvice „ 3— Ilenec svetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroš&i . . „--40 Sv. Opravilo . . . „ 135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskarne sv. Cirila = v "
Pohištvo
od najfinejšega do najpripro-stejšega izdelka, kakor omare, postelje, divane, kredence, kuhinjsko pohištvo itd. Vse zelo trpežno in solidno delo pri hitri postrežbi. Z odličnim spoštovanjem se priporoča	204
Jožef Koiarič, Maribor.
Pran-Joseistr. it. 9., v lastni hiši.
kotla?
I^tuj, očrt**m. 'uuKm mms in MARIBOR, i^^rs^«***» &t IB
priposvet li-oetovtnlm kmetovalcem koti« i« najbolj?; Ssitagaiaifto, pri katerih jsatfti za dobro ies trpefen dal a
wsMsfit»» vs^atm	i« feiitr«,
Kavtjtm atari taker, olafc la Keslsx po bsJboi}ii utaj.
Vinogradniki
pozor!!!
Naznanjam da imam amerikanske na suho cepljene trte na prodaj in sicer: pošipa 1700 po 18 h, 3000 laški rizling, 500 zmešane sorte in 300 izabele po 16 h, vse na riparija portalis. Trte so jako lepe in sedsj izkopane. Tudi imam 500 korenjakov, cena 4 krone stotina, in 3000 druge vrste. Franc Toplak, trtničar na Kukori posta: Juršinci ria Ptuj.	246
©zor!
Najbolj krepki in trpežni klobuki rsake rrete se dobijo pri Vltanjskem klobučaiju	289
F® Jan kovic-n«

Milan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
Priporoča popolnoma sveža in kaljiva detelj na, travina, runkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena. -¿3--«-Rafija za veuinje trte, galico, žveplo, barteloro klajno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drugo v mojo stroko spadajoče blago.
180
Jamčim za dobro in ceno postrežbo.

Ljutomerčana,
zajamčeno pristno vino le iz	■
■ ormoškega okraja, raznih let-	■
nikov, ima veliko množino	■
a po nizkih cenah na prodaj	■
Kletar, društvo v Ormožu.
Papir kaneelijski in pismeni, ▼ vseh oblikah in kakovosti, koverte raznih velikosti in druge pisarniške potrebščine, priporoma
p. Kostič
v Celja. iT5 a)
Vila Krisper
p*leg sr. Jožefa pri Celj® j« na prodaj iz proste roko. Pon»dbe sprejema in pojavnih daje dr. Mirko Gruselli, LjiMjaaa.	«57
Ljudska hranilnica in posojilnica ? Celju
(regl«trovana x«draga a neomejeno mvps«),
===== Ca-la-^nl trg- štev. 5, I. rj.a.d.str op j e. ==
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 78% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitala koncem vsakega leta in ae obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti B°/0 in 5V8% m na osebni kredit proti 6% obrestovanjn. Nadalje ee izposojajo denar na zastavo vrednostn h papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadrega v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne In od a. do 6. ure popoldne.	g» (t i.)
Sedaj je priložnost,
«MEH
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 1(3, 18, 20, 24 in 28 kr. Drulri in M cajgi za ženske obleke mtr 20, 24, 28 in 30 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po fiO kr. gld. 1, 1'20, V60, 2 itd. Perkalnati robci po ?2 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 1-20, 140, 1*80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, 1-—, 1-20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnib robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vso po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
------------------rt-iBiMiriiiiiiiiiiimiiiniiim	urTwrnnnruiYT i"11 ■■■ *~~~~TfnrT"'
za ralMočp in godom voščilo y največji izbiri 50 2,3, {5 Iraj-^nZ" nflll f!fi carjey itd. se dobiyajo y botí trgovini s papirjem, pisalnimi ter šol-ituagiuuiiiuu m potrebščinami VILKO WEl¡KL, Maribor, (Josposta m. 33.
Edina narodna trgovina z mannfaktnr. in špecerijskim blagom
L,
OruiHŽ
priporoča cenj. občinstvo svoje veliko, sovo zalogo. Cene nizke, poatrež. točna.
Kdor hoče dobro kupiti, mora v narodno trgovLio priti.
v veliki zalogi, kakor tndi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Franc PSeteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
kupujemo- pri
Svoji k svoji m !
Trgovina z manuiaktnrnim, modnim in drobnim blagom
Nova trgovina f F#ÜkS RtOp i
Grajski trg si
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
» USariborsj
Ti§ctMfsya cesta
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov. raznovrstne zlatnine in sre-brnine ponajnižjih ee-nah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. ::
5
priporoča svoje veliko zalogo snknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tndi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženitve, garniture, preproge in
odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
JOŽEFU ULAGÂ V MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
9
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in
sicer za spomlad velika izbir za možke in ženska obleke, najlepše svilnat« robce., predpasnike, žeusko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljša vrsta. :: :: ::
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovani od ofečiae svobodnega ia kr. glav, ateste Zagreba
.CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvorniče, mline iti ter premičnine, kakor : hiino opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jato ngodnih pogojih in nizkih cmah.
Tsa pojasnila daje: Pcdinžnica .CROATIA' v Trstu, Corno it 1.
PAZITE
letos pri nakupovanju oblek in drugega ma-nufakturnega blaga na Trgovsko hišo
R. Stersnecki — Celje,
v kateri se mora zaradi prezidavanja trgovine velikanska zaloga novodošlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodati. Zato cene :: čudovito nizke. :: Vzorce proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj.
Slar&sSna gestiSna
Pri pošti ==
HV&rlbOr, Tegethofova cesta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar. Meden.
Tovarna za glinske izdelke
i--'•'¡„■.-ssssss." V RaČjU t—.....-.......-t.:
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tndi v Haribcrn, Cesarska cesta, pri kamenarjn A. Glaser-ja.
Kapljice za želodčni krč
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
Prull s mestna lekarna pri &. kr. orlu
Sflaribor, Glavni trg štev. 15.
Stane ena S I SVOJI K SVOJIM I
iLSalmic,®
!! Glavna zaloga BARTHELNGVEGA spna za poklajo M Ra?ne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
priporoča
Berdajs
Maribot* f —
Sofijin trg
Náfsda! dom.
Hajvečji in najcenejši ekspert, ur — sre&rsioi, zlatnine t» optičnih predmetov. : Naročita oajm-vejši cenik brezplačno.
PozofS Za spomladi Pozoi?!]
Maniifakturiia ti^oviiiJi
RUDOLF flfcVELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstvu s roj o veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter I perilnega blaga ?a ženske, kakor tudi najnovejše štofo za moške obleke po primerno j
nizkih cenah. — Postrežba fočna in strogo solidna!
Gotova sreča vsem posestnikom perutnine in sobnih ptic je Palma, ki obvaruje boleznij in ozdravi zavratice (dif-terije), kuge, prisada, črevesnega vnetja iu nahoda, diislje in drugih nevarnih boleznij vsakovrstna piščeta in odraslo po-rutnino sigurno. Zdravej 6-8 krat ceneje nego bol-nej! 1 K av. pošt. znamk (z nakazn. 6 v. več) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Za spod 4 K ni na povzetje! I. E. WEIXL, živin, živila, Maribor, Zofij in (aenenski) trg štev.
22«
			
	iiiiiii		
Karol SinkoviS,
ključavničar in izdelovati motorjev in strojev
linfibnr, Ftf^aci« B.
Ker postaja hanrin vedao dražji, so Rebolji! pa industrijo in iebtvo
Cllmase Bohsel-moforjl
pri katerih stane eca konjska mož e« eno aro 1 •/» do 2 Vi Ti motorji so !«bko ogledajo t teka pri meni.
K&rol Sinkovič,
76	sastopnlb Cllm&ao Boh.«ei-motarje«v
r

Pozor!	Čiiaj!	Fszor!
Pakraškc želodčna
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in ¿revj h, osolito se priporočajo — pri zaprtju m nerednem odvnjanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanja teka, krčih i. t d. Nedosežno sredstvo za vzdržan je dobrega preba vanja.
Deli)\onje izvrstno, vspeh siguren, Cena je za steklenic (1 dvanajsto-1'icft) 5 K fi-anlio na vsako p«feto po pov zetju ti ti fte se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da bo naroda naravnost od;
P. Jurlšiča,
856	lekarnarja v Pakracn it 201. (Mlavonija.
Spreten sodar
se išče za Vojnik pri Celju. Hišo z vrtom dobi v najem ali pa se mu pod ugodnimi pogoji proda. V t?j hiši vrši se sodarska obri žo blizo sto let tor je brez konkurence. Pripravna pa je hiša tudi za kako drngo obrt. Na pro daj je tudi lepa blizo 5 m
dolga steklena stena z
avtomatično se zapirajočimi ; vratmi in marmornato pla-j čilno mizo s šilterjem. Več ! pove Posojilnica v Vojniku. !___264
Za knigovezce
razni stroji in drnga oprava ' se po nizki ceni proda. Kdor j želi kupiti se naj oglasi pri j J. Lasbaher, tajniku na Bregu i pri Ptuju.	268
; Učenca poštenih starišev, kateri ! bi imel veselje do sedlarstva | sprejme takoj Jnrij Šuler, sedlarski mojster, Ljubno pri Celju. 163
Sladko seno, prav lepo zeleno ima na prodaj vagona, Ivan Kranjc. veleposestnik v fat. Ilju pri Velenja.	267
Zidana hiša, z gospodarskim po-
Blopjem, lep vrt, t njivi so po ceni preda 1400 K lahko ostane vknjiženo. Naslov v upravniStvu Slov. Gosp.	262
Mlad tolarski p ,magad se sprejme. Franc Wrsič, Windischgarsten. Gor. Avstrijsko.	266
Malo posestvo, ki obsega blizu dva orala, njiva travnik in vrt, deset minnt od farne cerkve na Ptujski gori, tik glavne coste se proda. Poslopje je v dobrem stanju. Poizve se pri Francu Divjak, župnijska ulica 7. Maribor. 254
Trmi cepiči,
20.000 laškega rizlinga in 7000 silvana, natančno sortirani, s popolnoma zdravimi očesi, se dobijo po primerni ceni pri Martin Cerjak-n, ekonom v Rajhenbargu Sp. ¿t^jersko.	88 (l)
Pozor!
Pozor !
Št&Eupiljtt
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica 5tov. 16. Vhod: VTebergasse 3.
Gostilna
ležeča ob živahni okrajni cesti blizu kolodvora »Št. Juri ob južni železnici, zelo obiskovana, so da s 1. majem
7 najem.
Vprašanja se naj pošljejo lastniku g. Fr. Kartinn v Št. Jnrjn ob j. ž.	235
Slamnikarska zadruga
7 Mengšu, Kranjsko
. priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških j slamnikov. Naročita čim preje, da se more naročilo pravočasno izvršiti Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrirani ceniki franko in zastonj. Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako so to želi. Išče se zastopnik za Štajersko. Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike!
Svoji k svojim! 228 Svoji k svojim! LodoTlk Kahtri^
trgovec v Ormožu,
priporoča veliko zalogo manufakturnega in špecerijskega blaga. — Cene nizke, postrežba točna 1	60 13-d
Posestvi
1 uro od Maribora oddaljeno, v lepem kraju, na ravnini
z gozdovi, travniki in poljem, zilanim gospodarskim poslopjem in hlevi, lepim Badono?nikom, se po ceni proda. Obsega okoli 20 oralov. Posebno primerno za mlekarstvo. Drugo pOSeSiVO » 17 orali. Dalje posestvo 2 18 orali; 16 oralov je travnikov, drugo polja in gozdovi
Mešana trgovina na drobno in debelo 1 Žganiefačeip se radi smrti posestnika takoj proda*
Vpraša naj so pri g. Viljemu 5uPPanZ-li, Baa-calarigasse 4, Maribor.	241
Izdajatelj in založnik : Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni uredBik : Fran Rakovič.
Tisk tiskarn» sv. Cirila v Mariboru.