9m771318"141006 ISSN 1318-1416 Številka 3-4 Letnik XXI 2012 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana /f^l / x i VSOLI Posodobitve pouka zgodovine v osnovni šoli 21. letnik, št. 3-4, 2012 zgodovin V ŠOLI Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič Uredniški odbor: Dragica Babič, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Jana Bec, Osnovna šola Prule, dr. Marjan Drnovšek, ZRC SAZU, Institut za slovensko izseljenstvo in migracije, Štefan Harkai ml., Osnovna šola Puconci, Katja Mahorčič, Gimnazija Nova Gorica, Brigita Praznik Lokar, Osnovna šola Brinje v Grosupljem, Damjan Snoj, Osnovna šola Preserje, dr. Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino, Srečko Zgaga, Gimnazija Poljane Odgovorna urednica: mag. Vilma Brodnik Naslov uredništva: mag. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo OE Ljubljana, Parmova ul. 33, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236 31 19, faks: 01/236 31 50, e-naslov: vilma.brodnik@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Tine Logar Prevod povzetkov v angleščino: mag. Gregor Adlešič Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj Računalniški prelom in tisk: Present d.o.o. Naklada: 580 izvodov Slika na naslovnici: Jožef Kogovšek, Ljubljanska meščanska družina iz ok. leta 1840 (hrani Narodni muzej Slovenije). Naročila: ZRSŠ - Založba, Nataša Bokan, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si, faks: 01/300 51 99 Naročnina: 40,26 EUR - cena dveh dvojnih številk za šole in ustanove 31,73 EUR - cena dveh dvojnih številk za posameznike 29,36 EUR - cena dveh dvojnih številk za dijake, študente in upokojence 21,80 EUR - cena dvojne številke v prosti prodaji 48,31 EUR - cena dveh dvojnih številk za tujino © Zavod RS za šolstvo, 2012 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). reviji na pot Osrednja tema tokratne številke Zgodovine v šoli je namenjena uvajanju posodobitev pouka zgodovine v osnovni šoli. Glede na mnenje učiteljev je ena od težjih tem po posodobljenem učnem načrtu vzpon meščanstva v 19. stoletju. Osrednji didaktični članki tako prinašajo možnosti obravnave posameznih učnih ciljev in vsebin te teme, kot so Evropa po dunajskem kongresu, leto revolucij 1848, širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja in slovensko narodno gibanje, s sodobnimi didaktičnimi pristopi, pri katerih imajo učenci aktivno vlogo. Evropo po dunajskem kongresu in širjenje demokratičnih pravic se lahko obravnava z vključevanjem različnih zgodovinskih virov ter igro vlog, leto 1848 s sodelovalnim učenjem v okviru metode jigsaw ter z analizo zgodovinskih besedil s splošno študijsko bralno učno strategijo, slovensko narodno gibanje pa z medpredmetnim povezovanjem zgodovine in slovenščine ob uporabi odlomkov iz romana Ciklamen pisatelja Janka Kersnika. Pri obravnavi leta 1848 je nazorno prikazano, kako se lahko v šolski praksi izvede večperspektivni pristop. Kakovostne zamisli za posodabljanje pouka zgodovine v osnovni šoli prinaša tudi članek o uporabi didaktičnih iger za utrjevanje in preverjanje znanja ter spodbujanje motivacije pri pouku zgodovine v osnovni šoli. Predstavljeno je tudi, kako se lahko učenci v okviru zgodovinskega terenskega dela učijo o baročni Ljubljani ter kako na Češkem z vključevanjem učencev vietnamskih priseljencev spodbujajo medkulturni dialog pri pouku zgodovine. S področja gimnazijske šolske prakse je predstavljen primer manj običajne medpredmetne povezave zgodovine in psihologije pri realizaciji skupnega cilja, ki se nanaša na zaznavanje in preseganje predsodkov na primerih iz zgodovine za bolj strpno in prijazno življenje v sedanjosti. Vrsto vsebinskih, proceduralnih in odnosnih ciljev pouka zgodovine pa je možno doseči tudi z vključevanjem učencev in dijakov v različne pedagoške delavnice in aktivnosti v arhivih, ki so predstavljeni v didaktičnem članku o pedagoških dejavnostih v Zgodovinskem arhivu Celje. V rubriki Iz zgodovinopisja je objavljen članek o odmevih madžarske vstaje leta 1956 in praške pomladi 1968 v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Marsikatero zanimivo spoznanje bo možno vključiti v strokovne priprave in obogatiti pouk zgodovine. Revijo zaokrožajo še poročila s seminarja o holokavstu in priročnikih za pouk zgodovine. Vljudno vabljeni k branju! Mag. Vilma Brodnik, odgovorna urednica VSEBINA 3-4 LETNIK XXI, 2012 Reviji na pot posodobitve pouka v osnovni šoli: obravnava »težje teme« vzpon meščanstva v 8. razredu Stanislava Ferjanc: 2 Evropa po dunajskem kongresu Suzana Kristovič Sattler: 11 Leto 1848 - leto revolucij in »pomlad narodov« Sonja Bregar Mazzini: 19 Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja Brigita Praznik Lokar: 23 Slovensko narodno gibanje primeri dobre prakse za osnovno šolo Rok Omahen: 32 Uporaba didaktičnih iger pri pouku zgodovine v osnovni šoli Goranka Kreačič: 43 Vodeni ogled baročne Ljubljane za učence tretjega triletja Tina Štupar: 48 Pouk zgodovine na Češkem v luči evropske dimenzije: multiperspektivnost, večkulturnost, medkulturnost na primeru šolanja vietnamskih učencev v čeških šolah primeri dobre prakse za srednje šole Vida Šifrer: 54 Predsodki kot vzrok vojn in spopadov. Medpredmetno povezovanje zgodovine in psihologije Bojana Aristovnik: 59 Pedagoška dejavnost v Zgodovinskem arhivu Celje v obdobju 2001 do 2011 iz zgodovinopisja Dr. Mateja Režek: 68 Jugoslavija in vzhodni blok: madžarska vstaja 1956 in praška pomlad 1968 seminarji 79 Seminar Sveta Evrope »Memorial de Shoah, Pariz, 23. 4.-26. 4. 2012« (Vojko Kunaver) poročila, ocene, mnenja 86 Raziskovanje humanitarnega prava, Priročnik za učitelje (mag. Pavla Karba) 88 Skupaj močnejši, Priročnik za učitelje (mag. Pavla Karba) 90 Celjski olimpijci 1936-1988 (Bojana Aristovnik) 92 Abstracts 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 1 Evropa po dunajskem kongresu Stanislava Ferjanc, I. osnovna šola Celje evropa po dunajskem kongresu UVOD Predstavljeni učni sklop Evropa po dunajskem kongresu 1815 je čas nemira, ki sta ga med ljudi prinesla francoska revolucija in Napoleonova prevlada, zato so se zbrali na dunajskem kongresu predstavniki zmagovitih držav in začrtali Evropo po Napoleonu. Na učnih listih so predstavljeni različni zgodovinski viri: zemljevidi, slikovno gradivo (karikatura), zgodovinska besedila, ki na nazoren način prikazujejo oziroma opisujejo dunajski kongres kot zgodovinsko-politični, pa tudi družabni dogodek, vlogo diplomacije oziroma posameznikov, ki krojijo podobo Evrope po zmagi nad Napoleonom za desetletja naprej. Prav posodobljeni učni načrt vnaša več časa za didaktične pristope, ki prinašajo novo kakovost dela učencev in njihovega znanja ter osebnostnega razvoja. Takšni didaktični pristopi omogočajo večjo aktivnost učencev - spodbujajo radovednost v zvezi z življenjem ljudi, razumevanjem zgodovinskih problemov, omogočajo poglabljanje v zgodovinske koncepte, spretnosti in veščine dela z zgodovinskimi viri, oblikovanje mnenj, raziskovanje različnih pogledov na posamezne pojave in procese, spodbujanje demokratičnih vrednot in spoštovanje kulturne raznolikosti. S takšnim poukom si učenci pridobivajo vseživljenjske veščine, kot so ustvarjanje pogojev za boljše odnose v družini, oddelčni skupnosti, medsebojno zaupanje, strpnost in enakopravnost med spoloma. Čas, v katerem živimo, ni najbolj naklonjen družini, zato je tudi odgovornost pouka, da učence uči in nauči komunicirati in sobivati. Prav izbrani aktivni učni metodi debat in igre vlog v tem učnem sklopu prispevata k njihovi vzgoji, h kakovostnejšim odnosom v družini, v neformalnih socialnih skupinah, v oddelčnih skupnostih in tako v širši družbeni skupnosti. S takšnim učenjem jim pomagamo usvojiti, nadgraditi vseživljenjske veščine, ki jih bodo lahko posredovali naprej. Didaktični pristopi, učnociljni in procesno-razvojni, ter aktivne učne metode z načrtnim in sistematičnim razvijanjem spretnosti in veščin dela z zgodovinskimi viri so porok za kakovostnejše in trajnejše znanje učencev, kar je tudi temeljni cilj posodobljenih učnih načrtov. NACRT UČNEGA SKLOPA Tema iz učnega načrta Vzpon meščanstva Učni sklop iz učnega načrta Evropa po dunajskem kongresu Standardi znanja iz učnega načrta Vsebinski standard znanja iz UN, str. 35. Učenec/učenka: - primerja politični zemljevid Evrope v času Napoleona in po dunajskem kongresu ter pojasni razlike in vzroke zanje. Procesni/proceduralni standardi znanja iz UN, str. 39. Učenec/učenka: - razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, - razvije spretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, - razvije zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature, 2 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu - razvije spretnost iskanja zgodovinskih virov in literature z IT, - razvije zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo večperspektivnih zgodovinskih virov in literature, - razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj, stališč, izvirnih predlogov in rešitev, - razvije sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino, - razvije dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razume, zakaj se pojavijo, - razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT). Operativni procesni/ kompleksni cilji učnega sklopa (zapisani so konkretno, vključujejo vsebine, spretnosti, zmožnosti, miselne procese) Vsebinski konkretni cilji so, da učenec/učenka: - analizira vzroke in posledice sprememb pred dunajskim kongresom in po njem, - navede vzroke za dunajski kongres in ovrednoti njihov pomen, - razloži, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem kongresu, - opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi. Proceduralni konkretni cilji so, da učenec/učenka: - spretnost prostorske predstavljivosti razvije, tako da ob zgodovinskem zemljevidu (atlasu) analizira politične spremembe v Evropi pred in po dunajskem kongresu, - spretnost časovne predstavljivosti razvije, tako da se z igro vlog vživi v predmarčno dobo, - razvije spretnosti zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz pisnih virov in slikovnega gradiva, - razvije zmožnost analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz izbranih pisnih in slikovnih zgodovinskih virov, - razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj in stališč, - razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, z IT - powerpoint). Odnosni konkretni cilji je, da učenec/učenka: - razvije dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje različnosti in drugačnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva na primerih iz predmarčnega obdobja. Ključni koncepti - temeljni zgodovinski koncepti: dunajski kongres, sveta aliansa, restavracija, legitimnost; - koncepti za globlje razumevanje: vzroki in posledice, podobnosti in razlike, spremembe in kontinuiteta; - koncepti, ki izhajajo iz narave zgodovinske vede: kronologija, dokazi iz zgodovinskih virov, interpretacija. Medpredmetne povezave Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja. Medpredmetne teme (KIZ, informatika, kulturna vzgoja) Kulturna vzgoja, informatika. Učna diferenciacija in individualizacija glede na učne stile (A, V, K) * Kaj so bo diferenciralo in individualiziralo? a) elementi kurikula (učni cilji in vsebine), - ob zemljevidu (zgodovinski atlas, učbenik, nema karta) pojasni spremembe meja po dunajskem kongresu; - ob slikovnem gradivu predstavi in opiše dogajanje na kongresu in po njem ter vodilne osebnosti v evropskih državah, b) didaktični pristopi, - sodelovalno učenje, - metoda dela s slikovnim in grafičnim gradivom, - metoda dela z zgodovinskim besedilom, c) učne faze - obravnava nove učne snovi, - predstavitev. Didaktični pristopi - Učnociljni in procesno-razvojni pristop (načrtovanje dejavnosti za učence v povezavi s cilji), - aktivne učne oblike: sodelovalno učenje (individualna, skupinska, delo v dvojicah), 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 3 Evropa po dunajskem kongresu - aktivne učne metode: metoda razlage, metoda pogovora, metoda demonstracije, metoda grafičnih izdelkov, metoda izkustvenega učenja, metoda dela z zgodovinskimi besedili, metoda dela s slikovnim gradivom, igra vlog, - uporaba novih tehnologij: računalnik, LCD-projektor, e-gradivo: http://www.svarog.si/ zgodovina/3/index.php?page id=7549 (dostop: 12. 10. 2012). Naslovi delovnih listov 1. Dunajski konfres 1814-1815, 2. Diplomatska dejavnost dunajskega kongresa, 3. Obnova starega reda, 4. Igra vlog - dramatizacija: Dunajski kongres 1815 - mirovni festival. POTEK UČNE URE V uvodu v učno se lahko spodbudi motivacijo učencev na različne načine. Učencem se tako lahko predvaja posnetek dunajskega valčka Johana Straussa ml. Na lepi modri Donavi (dostopno na: http://www.youtube.com/watch?v=FaxTRX9oAV4&feature=related ali http:// www.youtube.com/watch?v=Z6YkyO5YzrA&feature=related (dostop: 12. 10. 2012)). Učenci lahko preberejo, katere so sestavine sacher torte na http://okusno.je/recept/sa-cher-torta, lahko se poglobijo v zgodovino nastanka torte na http://tvojportal.si/component/ content/article/7867-v-zgodovino-je-priel-pri-16letihizumitelj-sacher-torte-namre-.html (oba dostopa: 12. 10. 2012). Torto lahko poskusijo tudi sami speči v okviru medpredmetne povezave z gospodinjstvom ali doma. Učencem se lahko predvaja tudi slike Hofburga, dostopne na http://www.youtube.com/ watch?v=fyGPi-Mch5Y (dostop: 12. 10. 2012). Ob posnetkih glasbe in analizi slikovnega in pisnega gradiva se v pogovoru napove učne cilje, razloži potek učne ure in razdeli delovne liste. V osrednjem delu učne ure učenci, razdeljeni v skupine, rešujejo naloge na delovnih listih. Pri tem poudarijo vzroke za dunajski kongres in razložijo, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem kongresu. Učenci tako primerjajo in analizirajo zemljevida iz zgodovinskega atlasa, ki se nanašata na Evropo v drugi polovici 18. stoletja in na Evropo po dunajskem kongresu (1815-1848). Pri tem so pozorni na: • obseg Avstrijskega cesarstva, • obseg Prusije, • obseg Rusije, • spremembo oblasti v slovenskih deželah. V nadaljevanju obravnave učne snovi učenci analizirajo karikaturo z naslovom Na kongresu so se zbrali vsi pomembni evropski vladarji. Pri tem so pozorni, da: • naštejejo oziroma prepoznajo predstavnike držav, ki so se udeležili kongresa, • poimenujejo vodilnega predstavnika ob mizi in navedejo razloge za svojo odločitev, • s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o kraljih, ki so v času dunajskega kongresa vodili najpomembnejše evropske države. Nato učenci opišejo spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi, in sicer: • Na zemljevidu Evrope vrišejo spremembe meja po dunajskem kongresu in napišejo imena držav. • S pomočjo teksta v učbeniku izpolnijo preglednico, kako je Metternich in dunajski kongres predvidel rešitve tedanjih evropskih problemov. • Ob zgodovinskih virih analizirajo enotnost zaveznic pri sprejemanju pomembnih odločitev. • S pomočjo zgodovinskega vira navedejo družbene sloje, ki so podpirali sklepe dunajskega kongresa, in tiste, ki se s sklepi niso strinjali, in pojasnijo zakaj. Sledi poročanje skupin in zapis ključnih ugotovitev v zvezke. 4 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu Za zaključek učne ure se izvede igra vlog - dramatizacija z naslovom Dunajski kongres 1815 - mirovni festival. Pri načrtovanju in izvedbi si lahko pomagamo s priročnikoma: a) Karba, Pavla (1996). Zgodovina v šoli drugače. Ljubljana: DZS, ali s člankom v Zgodovini v šoli, III. letnik, številka 3, 1994, str. 25-29. b) Mrevlje, Božidar (1999). Rojstvo moderne Evrope (1700-1815). Priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 40-46. V nadaljevanju navajamo delovne liste, ki so jih reševali učenci med sodelovalnim učenjem. Za izvedbo pouka se načrtuje dve učni uri (blokura). Dramatizacijo pripravijo učenci v obliki domačega dela in jo izvedejo pri tretji učni uri. DELOVNI LIST 1: DUNAJSKI KONGRES 1814-1815 Evropa pred dunajskim kongresom in po njem Razmisli in odgovori na zastavljena vprašanja. a) Primerjaj in analiziraj oba zemljevida v zgodovinskem atlasu: Evropa v drugi polovici 18. stoletja in Evropa po dunajskem kongresu z vidika ozemeljskih sprememb in dopolni preglednico. Pozoren bodi na: - obseg Avstrijskega cesarstva, - obseg Prusije, - obseg Rusije, - zgodovinske (slovenske) dežele. (Vir zemljevida: Mali zgodovinski atlas. Ljubljana: Modrijan, str. 44 (Evropa v drugi polovici 18. stoletja).) 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 5 Evropa po dunajskem kongresu (Vir zemljevida: Mali zgodovinski atlas. Ljubljana: Modrijan, str. 47 (Evropa po dunajskem kongresu!.! Države Ozemeljske spremembe po dunajskem kongresu Avstrijsko cesarstvo Prusija Rusija Slovenske dežele b) S pomočjo zgodovinskega vira pojasni vzrok, zakaj so se evropski državniki zbrali na kongresu na Dunaju. Vir 1: »Evropa, ki se je po svojih vladarjih in diplomatih zbrala na dunajskem kongresu, mora pri razdeljevanju ozemelj in spreminjanju teritorialnih meja pustiti v nespremenjeni obliki vse to, kar je obstajalo pred začetkom revolucijskih vojn, to je pred letom 1792.« (Mrevlje, B. (1999). Rojstvo moderne Evrope (1700-1815). Priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod RS za šolstvo, str. 105.) Vir 2: »Ravnotežje ali ravnovesje oblasti je sistem, ki so ga določile države, živeče druga ob drugi ali v bolj ali manj tesnih odnosih. Pri tem sistemu ne sme nobena država kršiti neodvisnosti ali bistvenih pravic druge države, ne da bi naletela na odpor, s tem pa bi sama zašla v nevarnost.« (Cvirn, J., Studen A. (2004). Zgodovina 3. Učbenik za 3. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS, str. 5.) 6 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu delovni list 2: diplomatska dejavnost dunajskega kongresa Oglej si sliko, preberi pisne vire in odgovori na vprašanja. a) S pomočjo slike Glavni udeleženci dunajskega kongresa in virov 3, 4 in 5 poimenuj vodilne osebnosti kongresa. Ovrednoti njihovo vlogo na kongresu in navedi razloge za svojo odločitev. Vir 3: Mnenja Dunajčanov o udeležencih kongresa: »Ruski car ljubi za vse, danski kralj govori za vse, pruski kralj misli za vse, wurtenberški je za vse, bavarski pije za vse, avstrijski cesar pa plača za vse.« (Mirjanič, A. at al. (200Gj. Raziskujem preteklost 8. Učbenik za zgodovino za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Založba Rokus, str. 98.j Vir 4: »Od začetka si je Metternich zamislil dunajski kongres ne samo kot zbor sil, ki so se srečale, da bi združile Evropo, ki so jo razcepile vojne in osvojitve, ampak kot bleščeči mirovni festival, ki naj bi nakazoval začetek nove dobe.« (Cvirn, J., Studen, A. (2010). Zgodovina 3. Učbenik za tretji letnik gimnazije. Ljubljana; DZS, str. G.) Vir 5: Nadvojvoda Janez je dogajanje na kongresu opisal z besedami: »Nič drugega, samo obiski in vračanje obiskov. Gostije, ognjemeti, baklade. Zadnjih osem ali deset dni sploh nisem bil sposoben za delo; kakšno življenje!« (Cvirn, J., Studen, A. (20I0j. Zgodovina 3. Učbenik za tretji letnik gimnazije. Ljubljana: DZS, str. G.j osebnosti: Vloga: b) S pomočjo svetovnega spleta in literature poišči podatke in slikovno gradivo o vodilnih udeležencih kongresa in jih predstavi s pomočjo powerpointa. V predstavitvi predstavi tiste dogodke, po katerih se jih bo zgodovina spominjala. Ruski car Metternich Vodilne osebnosti kongresa Habsburški cesar Pruski kralj Talleyrand 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 7 Evropa po dunajskem kongresu DELOVNI LIST 3 - OBNOVA STAREGA REDA Analiziraj zemljevid in pisne vire ter odgovori na vprašanja. a) S pomočjo zgodovinskega atlasa in učbenika vriši v nemo karto Evropa 1815 imena držav in nove meje v Evropi. füeapeif o i1 ° (Prirejeno po: Mali zgodovinski atlas. Ljubljana: Modrijan, str. 47 (Evropa po dunajskem kongresu).) b) S pomočjo učbenika in zgodovinskega vira 6 v preglednico napiši in pojasni predvidene rešitve za ohranitev trajnega miru v Evropi. Vir 6: Vloga Metternicha: »Metternichovo politično prepričanje je izviralo iz časov pred francosko revolucijo. Bojeval se je proti vsem ustavnim in narodnim gibanjem. V notranji politiki se je zatekal k represiji in proti vsem demokratičnim pobudam nastopal s cenzuro, policijo in ovajanjem.« (Spremenili so svet. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.) Problem: Sklepi dunajskega kongresa - rešitve: c) S pomočjo zgodovinskega vira 7 pojasni enotnost zaveznic pri sprejemanju odločitev. Navedi države, ki jim Metternich ni zaupal in pojasni zakaj? Vir 7: Metternichova ocena o: 1. besedilo: »Nestalen značaj ruskega vladarja, ki ga vsaka malenkost razžali in ki njegove naklonjenosti ne moreš kupiti s še takimi žrtvami, skrajno otežuje nam kakor tudi drugim državam resno in trdno prijateljstvo z ruskim carstvom. Ker razpolaga z notranjimi viri, ki jih druge civilizirane države ne poznajo, ker ima možnost, da se brez škode odreče zavezništvu in preneha z vsako vojno, tako da odpokliče svoje čete, bo Rusija zaradi svojega geografskega in političnega položaja vedno ognjišče nevarnosti, zlasti pri takem vladarju, ki ne pozna trdnih principov, ki se ravna samo po kapricah in trenutnih okoliščinah.« Ozemlje, ki je po dunajskem kongresu pripadlo: r—1 Avstrijskemu cesarsivu r i Ruskemu carstvu r l Kraljevini Prusiji I— meja Nemške zveze 1815_ 8 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu 2. besedilo: Aleksandrova ocena o: »Metternich je lažnivec in izdajalec, Avstrija je nedvomni zaveznik vsakega sovražnika, ki bi hotel napasti Rusijo.« (Mrevlje, B. (1999). Rojstvo moderne Evrope (1700-1815). Priročnik za učitelje v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 109 in 110.) Vir 8: 3. besedilo: »Ko so se ministri srečali v sredo 25. januarja zvečer, da bi razpravljali o perečih problemih, je Metternich nenadoma namignil, naj sprejmejo Caulaincourtovo ponudbo za premirje in začnejo mirovne razgovore /.../. Nasprotovali so mu Rusi in Prusi. Zavrnil ga je tudi Castelreagh /.../. (McGuigan, D. G. (1980).Metternich in vojvodinja. Ljubljana: CZ, str. 301.) č) S pomočjo učbenika navedi družbene sloje, ki so podpirali sklepe dunajskega kongresa, in tiste, ki teh sklepov niso podpirali. Utemelji zakaj. • S pomočjo zgodovinskega vira 9 pojasni, kakšna je vloga mednarodnih konferenc in kongresov pri reševanju napetih mednarodnih razmer. Kako trajne so take rešitve? Vir 9: D. G. McGuigan je pisala v delu Metternich in vojvodinja: »Najvažnejša pridobitev dunajskega kongresa pa je bila tale: mogočen dokaz, da se dajo težki mednarodni problemi lažje reševati z diplomacijo kot pa z orožjem.« (McGuigan, D. G. (1980). Metternich in vojvodinja. Ljubljana: CZ, Ljubljana, str. 701.) DELOVNI LIST 4 - DUNAJSKI KONGRES 1815 - MIROVNI FESTIVAL a) Igra vlog - dramatizacija: Dunajski kongres 1815 - mirovni festival Učenci si med seboj v skupini določijo in razdelijo vloge za dramatizacijo. Izdelajo načrt oziroma razdelitev nalog: - oblikovanje besedila, - učenje besedila, - priprava in izbor ter izdelava scene, - igranje vlog. PODPORA Družbeni sloj: Utemeljitev: D un ajs k i kongres "temeljitev: NE PODPIRAJO Družbeni sloj: _ Pojasnilo: 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 9 Evropa po dunajskem kongresu SKLEP Pri pripravi učne teme sem si zadala cilj, da učencem predstavim učne vsebine tako, da jih razumejo kot nekaj uporabnega, zelo koristnega za življenje v sodobnem času. Ob tem jih navajam na kritično mišljenje, na samostojno interpretacijo zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov. Operativni cilji vključujejo vsebinska znanja, ki odstirajo znanje in razumevanje časa prve polovice 19. stoletja in spoštovanja človekovih pravic. Proceduralna znanja vključujejo spretnost izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje, uporabe vrednosti informacij iz zgodovinskih virov, spretnost argumentiranja ter različnih oblik komuniciranja - tudi priprave igre vlog in vživljanja v osebnosti tistega časa. Tako pripravljene naloge zahtevajo od učencev različne miselne procese, pouk pa omogoča razvijanje ključnih kompetenc kot so: učenje učenja - razvijanje veščin in spretnosti z uporabo različnih zgodovinskih virov in samorefleksijo, sporazumevanje v maternem jeziku - učenci razvijajo kompetenco z ustrezno rabo zgodovinske terminologije, različne oblike ustne in pisne komunikacije - utemeljevanje, pojasnjevanje in pisne komunikacije, kot sta zapis na učnem listu in dramatizacija. literatura in viri Cvirn, J., Studen, A. (2004). Zgodovina 3. Učbenik za tretji letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. Kastelic, A., Končan, B. (2001). Zgodovina 3. Delovni zvezek. Ljubljana: DZS. Holz, E., Costa, H. (1997). Ljubljanski kongres. Ljubljana: Nova revija. Tavčar, I. (1999). Izza kongresa, Ljubljana: Državna založba Slovenije. Zgodovina v šoli, III. letnik, 1994, številka 3, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, str. 25-29. Mrevlje, B. (1999). Rojstvo moderne Evrope (1700-1815). Priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Spremenili so svet. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. McGuigan, D. G. (1980). Metternich in vojvodinja. Ljubljana: CZ. Mirjanic, A. at al. (2006). Raziskujem preteklost 8. Učbenik za zgodovino za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Založba Rokus. Vovko, A. (1996). Nasmejana zgodovina. Ljubljana: Mladinska knjiga. Cvirn, J., Studen, A. (2004). Zgodovina 3. Učbenik za tretji letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. Posodobitev pouka v gimnazijski praksi. Zgodovina. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2010. Dostopno na: http://www.zrss.si/projektiess/gradiva/posgim/GRA_Zgodovina_CD.pdf (dostop: 12. 10. 2012). Mali zgodovinski atlas. Ljubljana: Modrijan, 1999. povzetek V prispevku je predstavljen učni sklop Evropa po dunajskem kongresu. Tema sodi v obvezne vsebine posodobljenega učnega načrta. Posodobljen učni načrt prinaša prednosti v aktivni vlogi učencev, ki se odražajo v višji ravni pozornosti, interdisciplinarnem pogledu na znanje, učinkovitejšem razvijanju spretnosti analiziranja, sintetiziranja, komuniciranja ter celostnega pogleda na obravnavano snov. Kakovost poučevanja je boljša, pouk pestrejši, fleksibilnejši in večja ciljna naravnanost. Delo z zgodovinskimi viri sodi med metode izkustvenega učenja, saj omogoča samostojno izkušnjo z metodami zgodovinskega raziskovalnega dela. Tako so zgodovinski viri uporabljeni kot vir znanja, ki s pomočjo analize omogočijo ugotavljanje dejstev, dokazov o zgodovinskih dogodkih, pojavih, procesih. Tisto, kar učenci samostojno preizkusijo, si tudi bolj zapomnijo, kar je poudarek pri izkustvenem učenju. Učenje zgodovine je za učence večji izziv, če je učenje avtentično in izkustveno. Avtentično učenje se izvaja z uporabo posameznih didaktičnih pristopov, kot so sodelovalno učenje, delo z zgodovinskimi viri, projektno delo, timsko delo ipd. Tako mora avtentična učna ura omogočiti problemski pristop, kar je razvidno iz aktivnosti in nalog. Učenci morajo razložiti, ovrednotiti oziroma oblikovati svoje mnenje ali stališče na temelju podatkov, dokazov, dejstev iz zgodovinskih virov. Pri takšnem učenju so v ospredju aktivni učenci, učitelj pa jih vodi, usmerja, spodbuja, spremlja in nudi pomoč ter skrbi za povzemanje znanja, izpostavljanje bistva in za poglobljeno razumevanje znanja. 10 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu Suzana Kristovič Sattler, Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava leto 1848 - leto revolucij in »pomlad narodov« UVOD Kljub trudu svete alianse po ohranitvi starega reda (absolutizem, fevdalizem, konservativni proti liberalnim nazorom) je Evropo leta 1848 ponovno zajel val revolucij. Kakor rušilni val so se širile iz Francije v preostale dele Evrope. Meščanstvo in del plemstva sta zahtevala gospodarsko in politično svobodo ter uvedbo parlamentarizma po vzoru Anglije. Kmetje so zahtevali popolno odpravo fevdalnih odnosov. Naraščajoč sloj delavcev se je boril za boljše delovne in socialne pogoje. Vsi omenjeni sloji so si želeli v ustavi zapisane in v življenju upoštevane človekove pravice, ki zanikajo razlike in privilegije, pridobljene samo glede na rojstvo in stan. Prebujati so se začeli tudi podrejeni narodi, ki so živeli v večnacionalnih državah ali bili razdrobljeni med več manjših držav. V času revolucionarnega leta so poleg političnih predstavili tudi narodne cilje in programe. Nekateri so se zavzemali za združitev naroda v okviru lastne države (Italijani, Nemci), nekateri pa za avtonomijo v okviru obstoječih držav. Revolucije so bile zatrte in zmagal je konservatizem. Pa vendar je leto 1848 leto začetka nove dobe - fevdalizem je bil v večini Evrope odpravljen, državljani so zmeraj bolj odločno zahtevali splošno volilno pravico in človekove pravice, podrejeni narodi so dobili svoje programe, vladarji pa ponujali oktroirane ustave. Za učence je pomembno, da razumejo vzročno-posledično dogajanje omenjene dobe, da se skozi ponujene zgodovinske vire lahko vživijo v čas, ko svoboščine, kakršne so zanje samoumevne, še niso bile izbojevane za vse ljudi. S sodelovalnim učenjem krepijo skupinsko zavest in odgovornost za uspeh skupine. Razvijajo različne veščine in kompetenco učenje učenja. NAČRT UČNEGA SKLOPA Tema iz učnega načrta VZPON MEŠČANSTVA Učni sklop iz učnega načrta Leto 1848 - leto revolucij in »pomlad narodov« Standardi znanja iz učnega načrta Vsebinski standard znanja iz UN, str. 35. Učenec/učenka: - pojasni vzroke za revolucije 1848 v Evropi in njihove posledice. Procesno-proceduralni standardi znanja iz UN, str. 39. Učenec/učenka: - razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, - razvije spretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature iz različnih medijev, - razvije zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz različnih zg. virov in literature, - razvije zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo večperspektivnih zgodovinskih virov in literature, - razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj, izvirnih predlogov in rešitev, - razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT). 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 11 Leto 1848 - leto revolucij in »pomlad narodov« Operativni procesni/kompleksni cilji učnega sklopa (zapisani so konkretno, vključujejo vsebine, spretnosti, zmožnosti, miselne procese) Vsebinski konkretni cilji so, da učenec/učenka: - iz različnih virov išče informacije in sklepa o vzrokih za revolucije leta 1848 v Evropi, - ob zemljevidu navede revolucionarna žarišča v letu 1848 v Evropi in utemelji upravičenost narodnih zahtev Slovencev, Italijanov, Nemcev, Madžarov in drugih narodov habsburške monarhije, - primerja vzroke in potek revolucije v Franciji in v Avstrijskem cesarstvu ob delu z besedilom, - ob besedilu in viru primerja zahteve in dejavnosti posameznega družbenega sloja v revoluciji leta 1848 v Avstrijskem cesarstvu, - primerja narodnostne zahteve Italijanov, Nemcev in Madžarov in ugotavlja podobnosti in razlike, - oblikuje sklepe in mnenja o uspehu ali neuspehu političnih in narodnih gibanj v letu 1848 z vidika posameznega družbenega sloja oziroma naroda. Proceduralni konkretni cilji so, da učenec/učenka: - razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti z analizo zg. virov o letu 1848, - razvije spretnosti zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz odlomkov različnih zgodovinskih besedil o letu 1848, - razvije zmožnost analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz odlomkov zgodovinskih besedil o letu 1848, - razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj in stališč, - razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno), - ob sodelovalnem učenju po metodi »jigsaw« (sestavljanka - matične in ekspertne skupine) razvije socialne in komunikacijske spretnosti. Odnosni konkretni cilji so, da učenec/učenka: - razmišlja o pravicah naroda do samoodločbe in predlaga lastne rešitve za izbran narod v letu 1848, - razvije zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti ob analizi in razmišljanju o narodnih zahtevah v programu Zedinjena Slovenija. Ključni koncepti a) Temeljni zgodovinski koncepti: revolucija, liberalizem in konservativizem, nacionalizem; b) koncepti za globlje razumevanje: vzročno-posledična razlaga zgodovinskega dogajanja, podobnosti in razlike; c) koncepti, ki izhajajo iz narave zgodovinske vede: kronologija, interpretacija zgodovinskih virov. Medpredmetne povezave / Medpredmetne teme (KIZ, informatika, kulturna vzgoja) Državljanska/kulturna vzgoja: - spodbuja učence h krepitvi narodne identitete in spoštovanju človekovih in narodnih pravic. KIZ: - urjenje bralne učne strategije (splošna študijska strategija) in spodbujanje branja. Učna diferenciacija in individualizacija glede na učne stile (A, V, K) * Kaj se bo diferenciralo in individualiziralo? a) elementi kurikula (učni cilji in vsebine): - učenci bodo imeli možnost pridobivati učno snov glede na lastni učni stil (besedilo, slikovno in grafično gradivo, branje in pripovedovanje), b) didaktični pristopi: / c) učne faze: / 12 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu Didaktični pristopi - Učnociljni in procesno-razvojni, - aktivne učne oblike (sodelovalno učenje - sestavljanka), - aktivne učne metode (delo z viri, besedilom in slikovnim gradivom), - kompetenčni pristop (učenje učenja). Potek učnega procesa Uvajanje, obravnava nove učne vsebine, preverjanje znanja. Obravnavi učnega sklopa so namenjene tri učne ure. Naslovi delovnih listov 1. Vzroki za revolucije leta 1848 2. Navodila za delo v matičnih skupinah 3. Revolucija v Franciji leta 1848 4. Revolucija v Avstrijskem cesarstvu leta 1848 5. »Pomlad narodov« leta 1848 6. Kljub porazu revolucij - začetek nove dobe SHEMATSKI PRIKAZ NAČRTA AKTIVNOSTI, KI SO VEZANE NA ORGANIZACIJSKI VIDIK POUKA Aktivnosti učitelja Napove učni cilj tako, da na tablo zapiše trditev: Leto 1848 lahko imenujemo tudi leto revolucij in pomlad narodov. Usmerja učni pogovor ob metodi viharjenja možganov na zapisano trditev. Na i-tablo projicira zgodovinske vire in besedila Vzroki za revolucije (delovni list. št. 1). Usmerja učni pogovor in pomaga pri povzemanju in oblikovanju vzrokov za revolucije l. 1848. Poda navodilo za branje zgodovinske karte. Učence razdeli v skupine po štiri (če je učencev več, lahko dva opravljata enako nalogo, manj kot štirje v skupini pa ne morejo biti). Pove, da bodo delali po metodi sodelovalnega učenja imenovani izvirna sestavljanka - matične in ekspertne skupine. Nudi pomoč pri sodelovalnem učenju, če je potrebno. Usmerja predstavitve dela skupin. Po potrebi dopolnjuje in popravlja. S pomočjo nekaterih virov in nalog na e-prosojnicah učbenika Raziskujem preteklost 8 založbe Rokus na spletnih straneh devetletka.net (prosojnica Leto 1848 in prosojnica Pomlad narodov) preveri razumevanje učne vsebine. Aktivnosti učenca Aktivirajo predznanje in vedenje o revolucijah, zahtevah razsvetljenstva, položaju zatiranih narodov v večnacionalnih državah, povezujejo s svojimi izkušnjami dogajanja pomladi in navezujejo na zgodovinsko dogajanje. Berejo besedila in analizirajo vire. Luščijo informacije in dejstva ter oblikujejo sklepe o vzrokih za revolucije l. 1848. Ob zemljevidu ugotavljajo revolucionarna žarišča in države širjenja vala revolucij v letu 1848. Razdelijo se v skupine. Preberejo skupna navodila za delo v matični skupini.* Preštejejo se od 1 do 4, zapustijo matične skupine in oblikujejo ekspertne skupine (vsi učenci s št. 1 eno skupino, s številko 2 drugo skupino itd.). Preberejo navodila za delo v ekspertnih skupinah. S pomočjo splošne študijske bralne strategije berejo besedila, analizirajo slikovno gradivo, oblikujejo povzetke in rešujejo naloge ekspertne skupine. Vrnejo se v matične skupine, kjer poročajo o vsebini dela in zaključkih ekspertne skupine. Drug drugega aktivno poslušajo, komentirajo, zapisujejo povzetke ekspertnih skupin in oblikujejo skupen povzetek obravnavane vsebine (plakat, miselni vzorec, kratka igra vlog, ustna predstavitev), ki ga predstavijo preostalim skupinam. Berejo vire in besedila, odgovarjajo na vprašanja, oblikujejo stališča in sklepe o uspehu ali neuspehu posameznih družbenih slojev in narodov v revoluciji l. 1848. * uporabljena je modificirana oblika metode sestavljanke. 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 13 Leto 1848 - leto revolucij in »pomlad narodov« Poda navodila za domačo nalogo: Postavi se v vlogo Slovenca leta 1848 v svojem kraju. Ob poznavanju dogajanj v revolucionarnem letu in s pomočjo zgodovinskega atlasa zapiši v povedih ali predstavi v stripu, kako in zakaj bi se ti bojeval/-a za slovenski narod ali za pravice posameznika/sloj, v katerega si se vživel/-a. Nalogo boš potreboval/-a naslednjo šolsko uro. V nadaljevanju navajamo delovne liste za uvajanje in za samostojno učenje. Viri in vprašanja na delovnem listu št. 1 so namenjeni uvajanju v učno vsebino strnjene učne ure Revolucionarno leto 1848. Izbrane vire projiciram na tablo, učenci jih s tehniko »štafetnega branja« (vsak učenec, ki ga pokličem, bere en del) glasno preberejo in nato vodim učni pogovor o prebranem viru s pomočjo zapisanih vprašanj. Tako analiziramo vse 4 zgodovinske vire, ki omogočajo spoznavanje vzrokov za revolucionarno leto 1848. DELOVNI LIST ŠT 1 - VZROKI ZA REVOLUCIJE LETA 1848 Preberite spodnje vire in poskušajte izluščiti vzroke za revolucije. Vir 1 Že 21.2. 1848 - le štiri dni po začetku februarske revolucije v Parizu - so meščani Mannheima sestavili prošnjo, ki so jo poslali v badensko poslansko zbornico. V njej so med drugim poudarili: »Velika revolucija je preobrazila Francijo /.../ Evropo preveva misel. Stari sistem se je zamajal in razpadel na koščke /.../ Nemški narod ima pravico predlagati: Blagostanje, izobrazbo in svobodo za vse razrede družbe, ne glede na razlike po rojstvu in stanu /.../Nadalje: 1. Ljudsko oborožitev s svobodno volitvijo častnikov. 2. Brezpogojno tiskovno svobodo. 3. Porotna sodišča po vzoru Anglije. 4. Takojšnjo vzpostavitev nemškega parlamenta.« (Cvirn, J, Hriberšek, B, E, Studen, A. (2000j. Učbenik Novi vek. Ljubljana: DZS, str. 102.j Katere vzroke za nezadovoljstvo in izbruh revolucije lahko razbereš iz zgornjega vira? Kateremu družbenemu sloju bi pripisal zgornje zahteve? Vir 2 »Za francoske plemiče, ki so se po zmagi nad Napoleonom vrnili iz tujine, je veljalo reklo, da se niso v pregnanstvu nič naučili, prav tako pa niso nič pozabili od svojega življenja pred revolucijo. Tak je bil tudi francoski kralj Ludvik XVIII. Burbonski (brat Ludvika XVI). Ko je umrl, ga je leta 1824 nasledil brat Karel. Ta si ni pustil niti malo omejiti oblasti in je izjavil, da je raje kravji pastir kot kralj po angleškem vzorcu (tam je bil parlamentarizem). Julija 1830je ukinil svobodo tiska, razpustil parlament in zmanjšal število tistih, ki so imeli volilno pravico. To je izzvalo nemire, v katerih so bili najbolj glasni dijaki in delavci iz pariških predmestij. Vojaki, ki jih je Karel poslal nadnje, pa se zaradi vročine niso hoteli boriti in so raje prestopili na stran upornikov. Revolucija je zmagala, ljudje so vrgli Burbone. Karel se je zameril Francozom, Francozi pa njemu. Po pregnanstvu s prestola se je zatekel v bližino Gorice, kjer je v samostanu v Kostanjevici (pri Gorici) kmalu umrl in je še danes tam pokopan.« (Povzeto po: Vovko, A. (1996). Nasmejana zgodovina. Mladinska knjiga: Ljubljana, str I26, dostopna na: http://www. devetletka.net/gradiva/zgodovina, e-prosojnica št. 23, Leto I848, diapozitiv št. 5, (dostop: 2.9.20I2). Katere vzroke za nezadovoljstvo in izbruh revolucije lahko razbereš iz zgornjega vira? Kateri so enaki kot v prvem viru? Kateri se razlikujejo? Vir 3 Slovenski kmetje so v revoluciji 1848. leta zahtevali takojšnjo odpravo vseh dajatev, bremen in vezi, ki so jih vezale na zemljiške gospode; vse to seveda brez odškodnine. Fevdalci so se v svojem boju proti kmečkim zahtevam predvsem sklicevali na to, da je kmet dolžan plačati odškodnino. »/.../ Kmet ne nuca več štirma (zaščite) od gosposke. Cesar je, katerimo on za štirmanje štirbo (davek) plačuje, jen te 14 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu narboli sinove za vojsko daje, jen skuz to je gosposkam usa pravica preč padla, kaj za pigirvat (zahtevati'j jen še več, učasi je gospoda uso štibro sama plačevala jen za kmeta se sama vojskovala, zato je pa tud od nega kaj pogirvat pravico imela, zdej je pa te dve dolžnost od sebe na kmeta zvalila, tok uprašam vas jest, zakaj je bo desetine, tlako, davke, žitarice, jen prepise dajal, /.../.« (Gestrin, F., Melik, V. (1976j. Zgodovinska čitanka za 7. razred. Ljubljana: DZS, str. 29,30, iz vira Letak s kmečkimi zahtevami 1848.j Kakšne zahteve so imeli kmetje v revolucionarnem letu 1848? S katerimi dejstvi argumentirajo svoje zahteve po odpravi fevdalnih obveznosti brez odškodnine? Vir 4 »Mi hočemo enakopravnost vseh narodov, ki žive pod ogrsko krono. Ker madžarsko ministrstvo misli, da ne more pristati na te pogodbe, nam čast in dolžnost nalaga, da poskusimo še zadnje in poprimemo za orožje«. (hrvaški ban Jelačič, 1848j (Mirjanič, A. et al. (2006j. RAZISKUJEM preteklost 8. Učbenik za zgodovino za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus, str. 109.j Katero zahtevo lahko razberete iz zgornjega vira? katero vrednoto izkazujejo s tem, da so se zanjo pripravljeni boriti tudi z orožjem? V nadaljevanju učnega procesa sledi sodelovalno učenje po metodi jigsaw (matične in ekspertne skupine}. Učenci prejmejo navodila za delo v homogenih matičnih skupinah (delovni list št. 2j, ki jih določi učitelj (lahko tudi v heterogenih, če se učitelj odloči za žreb skupin ali kak drugačen naključen izbor učencev v skupinej. Na začetku sodelovalnega učenja si v matičnih skupinah razdelijo številke od 1 do 4 in se odpravijo v ekspertne skupine (opravijo točki 1. in 2. na delovnem listu 2j. delovni LIST št 2: NAVoDILA zA DELo V MATIČNIH SKuPINAH Pred vami je ura sodelovalnega učenja po metodi izvirna sestavljanka, kjer sodelujete v dveh skupinah. Najprej ste v matičnih skupinah. Pri sodelovalnem učenju je zelo pomembno, da aktivno sodelujete pri vseh delih učnega procesa ekspertne skupine, saj boste le tako lahko novo pridobljeno znanje uspešno prenesli še drugim članom matične skupine. 1. V skupini si razdelite številke od 1 do 4. Izbrane številke bodo obravnavale različne vsebine in dogajanje v revolucionarnem letu 1848. 2. Glede na številko (enke skupaj, dvojke skupaj itd.) oblikujte ekspertne skupine in delajte po navodilih na delovnih listih za posamezno skupino. 3. Vrnitev v matične skupine: vsak član skupine predstavi vsebino, potek zgodovinskega dogajanja, povzetek in ključne pojme svoje ekspertne skupine. Po predstavitvi postavi vprašanja, da preveri razumevanje predstavljene vsebine. Preostali člani pozorno poslušajo, komentirajo, postavljajo vprašanja in zapisujejo povzetke ali ključne pojme. Odgovarjajo na vprašanja sošolcev. 4. Matična skupina pripravi skupno predstavitev dogajanja v revolucionarnem letu 1848 po lastnem izboru: plakat ali kratka igra vlog ali miselni vzorec ali ustna predstavitev ali ... Delovni listi št. 3, 4, 5 in 6 so zasnovani za delo ekspertnih skupin. Učenci v ekspertnih skupinah, s pomočjo splošne študijske bralne učne strategije spoznavajo in povzemajo posamezna dogajanja, značilnosti in zaključek ter posledice revolucionarnega leta 1848. Časa za delo v ekspertnih skupinah je 30 minut. delovni list št 3: revolucija v franciji 1848 Naloga vaše ekspertne skupine bo obravnavati in povzeti dogajanje revolucionarnih dni v Franciji leta 1848, ki je sprožilo val revolucij po vsej Evropi. 1. Preletite besedilo v učbeniku na str. 106, oglejte si slikovno gradivo ter ugotovite, o čem bo besedilo govorilo. Naslov delovnega lista zapišite v zvezke kot podnaslov. 2. Skupaj natančno preberite besedilo (bere en sam ali si branje razdelite) in si izpisujte neznane pojme. Prav tako ob vsakem odstavku izpišite ključne besede in besedne zveze ter bistvo odstavka. 3. S pomočjo leksikona, enciklopedij, slovarjev pojasnite neznane pojme. Če se zatakne, pokličite učitelja. 4. Pri drugem branju besedila bodite pozorni na pomembne podrobnosti, ki pojasnjujejo bistvo, in jih s svinčnikom podčrtajte. 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 15 Leto 1848 - leto revolucij in »pomlad narodov« 5. V treh do petih povedih oblikujte povzetek besedila. 6. Pripravite tri vprašanja na različnih taksonomskih stopnjah (v pomoč vam je hiška z najpogostejšimi vprašalnicami za posamezno raven) za preverjanje razumevanja, ki jih boste zastavili vašim sošolcem v matičnih skupinah. DELOVNI LIST ŠT. 4: REVOLUCIJA V AVSTRIJSKEM CESARSTVU 1848 Naloga vaše ekspertne skupine bo obravnavati in povzeti dogajanje revolucionarnih dni v avstrijskem cesarstvu leta 1848, ki je zajelo tudi Slovence. 1. Preletite besedilo v učbeniku na str. 107, 108, oglejte si slikovno gradivo in ugotovite, o čem bo besedilo govorilo. Naslov delovnega lista zapišite v zvezke kot podnaslov. 2. Skupaj natančno preberite besedilo (bere en sam ali si branje razdelite) in si izpisujte neznane pojme. Prav tako ob vsakem odstavku izpišite ključne besede in besedne zveze ter bistvo odstavka. 3. S pomočjo leksikona, enciklopedij, slovarjev pojasnite neznane pojme. Če se zatakne, pokličite učitelja. 4. Pri drugem branju besedila bodite pozorni na pomembne podrobnosti, ki pojasnjujejo bistvo, in jih s svinčnikom podčrtajte. Ne pozabite na primerjavo med zahtevami in cilji posameznega družbenega razreda in ovrednotite njihov uspeh. 5. V petih povedih oblikujte povzetek besedila. 6. Pripravite tri vprašanja na različnih taksonomskih stopnjah (v pomoč vam je hiška z najpogostejšimi vprašalnicami za posamezno raven) za preverjanje razumevanja, ki jih boste zastavili vašim sošolcem v matičnih skupinah. DELOVNI LIST ŠT. 5: »POMLAD NARODOV« LETA 1848 Naloga vaše ekspertne skupine bo obravnavati in povzeti načine in zahteve narodnega prebujanja po več državah razdrobljenih in podrejenih narodov leta 1848. Spoznali in primerjali boste politične cilje narodnih programov Italijanov, Madžarov, Hrvatov in Nemcev. 1. Preletite besedilo v učbeniku na str. 108, 109, oglejte si slikovno gradivo ter ugotovite o čem bo besedilo govorilo. Naslov delovnega lista zapišite v zvezke kot podnaslov. 2. Skupaj natančno preberite besedilo (bere en sam ali si branje razdelite) in si izpisujte neznane pojme. Prav tako ob vsakem odstavku izpišite ključne besede in besedne zveze ter bistvo odstavka. 3. S pomočjo leksikona, enciklopedij, slovarjev pojasnite neznane pojme. Če se zatakne, pokličite učitelja. 4. Pri drugem branju besedila bodite pozorni na pomembne podrobnosti, ki pojasnjujejo bistvo in jih s svinčnikom podčrtajte. Ne pozabite na primerjavo (podobnosti in razlike) narodnih programov. 5. V petih povedih oblikujte povzetek besedila. 6. Pripravite tri vprašanja na različnih taksonomskih stopnjah (v pomoč vam je hiška z najpogostejšimi vprašalnicami za posamezno raven) za preverjanje razumevanja, ki jih boste zastavili vašim sošolcem v matičnih skupinah. DELOVNI LIST ŠT. 6: KLJUB PORAZU REVOLUCIJ 1848 - ZAČETEK NOVE DOBE Naloga bo obravnavati in povzeti razplet revolucionarnega leta 1848. Ugotavljali in primerjali boste uspehe ali neuspehe posameznih družbenih slojev in narodnih programov v revoluciji. Pripravili boste preglednico s pozitivnimi in negativnimi posledicami revolucionarnega leta. 1. Preletite besedilo v učbeniku od str. 106 do 110. Bodite pozorni na podnaslove, uokvirjene dele besedila (vijolična barvna podlaga) in ključne besede (rdeči tisk). Kadar se vam pri obravnavi vaše teme »zatakne«, se vrnite na predhodne strani za lažje razumevanje posledic. 2. Preletite besedilo v učbeniku na str. 109, 110, oglejte si slikovno gradivo in ugotovite o čem bo besedilo govorilo. Naslov delovnega lista zapišite v zvezke kot podnaslov. 3. Skupaj natančno preberite besedilo (bere en sam ali si branje razdelite) in si izpisujte neznane pojme. Prav tako ob vsakem odstavku izpišite ključne besede in besedne zveze ter bistvo odstavka. 4. S pomočjo leksikona, enciklopedij, slovarjev pojasnite neznane pojme. Če se zatakne, pokličite učitelja. 5. Pri drugem branju besedila bodite pozorni na pomembne podrobnosti, ki pojasnjujejo bistvo, in jih s svinčnikom podčrtajte. 6. Oblikujte preglednico, iz katere bodo jasno razvidne pozitivne in negativne posledice revolucionarnega leta. 7. Pripravite tri vprašanja na različnih taksonomskih stopnjah (v pomoč vam je hiška z najpogostejšimi vprašalnicami za posamezno raven) za preverjanje razumevanja, ki jih boste zastavili vašim sošolcem v matičnih skupinah. 16 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu Po končanem delu v ekspertnih skupinah se učenci vrnejo v matične skupine, kjer poročajo o izsledkih učenja ekspertnih skupin, postavljajo sošolcem vprašanja, ki so jih pripravili v ekspertnih skupinah. Rezultat tega dela je povzetek s pregledom vse učne snovi ekspertnih skupin, ki jo matične skupine nato še pripravijo v obliki plakata ali miselnega vzorca ali z igro vlog ... (delovni list št. 2, navodila pod 3. in 4. točko). Časa za delo v matičnih skupinah je 30 minut. V naslednji, tretji učni uri, predstavijo matične skupine svoje povzetke oz. izdelke skupaj s primeri domačih nalog, v katerih so se vživljali v revolucionarne zahteve slovenskega naroda leta 1848. S pomočjo nalog na elektronskih prosojnicah gradiva za učitelje portala Devetletka in nalog v delovnem zvezku Raziskujem preteklost 8 založbe Rokus učenci še ponavljajo, utrjujejo in preverjajo svoje znanje. Na koncu obravnave učne snovi izdelajo še nalogo za ustvarjanje večperspektivnega pogleda in »velike slike« revolucionarnega dogajanja, tako da pripravijo preglednico narodnih zahtev posameznih narodov ter ugotovijo, katere zahteve so podobne, katere zahteve so različne in kje bi lahko zaradi razlik prišlo do sporov. SKLEP Učenci so v treh šolskih urah (ena strnjena in ena 45-minutna) usvojili vsebinska znanja o vzrokih, poteku in posledicah revolucij leta 1848. Utrjevali so temeljne zgodovinske koncepte prek pojmov revolucija, liberalizem, nacionalizem in človekove pravice. Razvijali so globlje razumevanje zgodovinskega dogajanja s pomočjo vzročno-posledične obravnave virov in besedila, primerjanja virov in zgodovinskih dogajanj z iskanjem podobnosti in razlik. Proceduralna znanja in veščine so pridobivali z analizo zgodovinske karte, iskali revolucionarna žarišča in utemeljevali upravičenost nekaterih narodov po združitvi. Pri delu z zgodovinskimi viri so krepili in razvijali veščino iskanja informacij in dejstev o vzrokih za revolucijo. Z uporabo splošne študijske bralne učne strategije so iz besedila in slikovnega gradiva luščili bistvene oz. ključne pojme ter bistvene podrobnosti, ki bistvo pojasnjujejo. Urili so se v oblikovanju povzetkov. S sodelovalnim učenjem so razvijali socialne in komunikacijske veščine. Z razmišljanjem o človekovih pravicah, ki so jih zahtevali revolucionarji, ter z bojem za samoodločbo podrejenih narodov so gradili in razvijali odnosno znanje in krepili lastno narodno zavest. viri in literatura Mirjanic, Anita et al. (2006). Raziskujem preteklost 8. Učbenik za zgodovino za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus. Cvirn, J., Hriberšek B., E., Studen, A. (2000). Učbenik Novi vek. Ljubljana: DZS. Gestrin, F., Melik, V. (1976). Zgodovinska čitanka za 7. razred. Ljubljana: DZS. http://www.devetletka.net/gradiva/zgodovina, e-prosojnica št. 23, Leto 1848, diapozitiv št. 5, (dostop: 2. 9. 2012). http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20gimnazijski%20praksi%20ZG0-D0VINA/#/58/zoomed (dostop: 2. 9. 2012). povzetek Kako spodbuditi učence, da se tudi skozi »težje« zgodovinske teme in vsebine pregrizejo samostojno, aktivno in odgovorno? Kako jim pomagati, da aktivirajo svoje predznanje, ga nadgradijo z novimi spoznanji in razvijajo različne spretnosti in veščine? S takimi vprašanji sem se lotila načrtovanja zgodovinske teme Revolucionarno leto 1848, ki smo jo izvedli v treh učnih urah, eni strnjeni in eni 45-minutni učni uri. Z metodo viharjenja možganov ob problemski trditvi so učenci aktivirali svoje znanje in vedenje o revolucijah, o zahtevah razsvetljenstva, položaju zatiranih narodov v večnacionalnih državah, ga povezali s svojimi izkušnjami dogajanja pomladi in »prenesli« na zgodovinsko dogajanje. Uvajanje v učno temo in analizo vzrokov za revolucionarno leto 1848 smo izvedli z uporabo večperspektivnih zgodovinskih virov, ki smo jih skupaj prebrali, analizirali in primerjali ter povzeli skupne značilnosti ter izpostavili vzroke za izbruh revolucije. 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 17 Leto 1848 - leto revolucij in »pomlad narodov« V nadaljevanju so učenci z obliko sodelovalnega učenja po metodi jigsaw samostojno odkrivali potek in posledice revolucionarnega dogajanja v Evropi. S pomočjo splošne študijske bralne učne strategije so usvajali novo znanje in pojme, ki so jih ob vzročno-posle-dični obravnavi pripeljali do globljega razumevanja zgodovinskega dogajanja. Iz besedila in slikovnega gradiva so luščili bistvene oz. ključne pojme ter bistvene podrobnosti, ki bistvo pojasnjujejo. Urili so se v oblikovanju povzetkov in postavljanju vprašanj na različnih taksonomskih stopnjah. S sodelovalnim učenjem so razvijali in urili različne komunikacijske in socialne veščine ter razvijali odgovornost za uspešno opravljeno delo skupine. Prek učne vsebine in aktivnosti iskanja lastnih rešitev težav, ki so pestile Evropo in Slovence leta 1848, so razvijali odnosno zanje o kršitvah človekovih pravic in krepili lastno narodno zavest. Zadovoljni in aktivni učenci z obširnim ter poglobljenim znanjem, opremljeni z različnimi veščinami in vrednotami, so bili odgovor na moja izhodiščna vprašanja. Refleksija učne ure je še enkrat pokazala, da je zgodovina zagotovo učiteljica življenja. 18 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu Sonja Bregar Mazzini, Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja UVOD Razumevanje demokracije je za učence v 8. razredu ena težji učnih vsebin, ker gre za kompleksen pojem. Kljub temu je razumevanje in poznavanje le-te izjemno pomembno, saj to učencem omogoča prepoznati (ne)demokratičnost v času in okolju, v katerem živijo, ter tako postati kritičen in aktiven državljan. Učenci se v 8. razredu seznanijo z demokracijo in njenimi značilnostmi že pri predmetu DDE, zato lahko pri obravnavi učnega sklopa Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja izhajamo iz njihovega poznavanja sodobne demokracije. Prav tako se z demokracijo seznanijo že v 7. razredu pri obravnavi atenske demokracije ter posredno v osmem razredu pri obravnavi francoske revolucije, razsvetljenstva in pri nastanku ZDA. Smiselno je, da učenje o demokraciji čim bolj povežemo med predmeti (DDE in zgodovina), da pri pouku zgodovine znanje o demokraciji nadgrajujemo in skušamo ves čas aktualizirati ter izhajati iz učencem znanih situacij. Učenci bodo demokracijo tudi laže razumeli, če povežemo znanje, pridobljeno pri pouku, z življenjskimi situacijami, npr. izvolitev predstavnika razreda, delovanje šolskega parlamenta, odločanje o pomembni zadevi v razredni skupnosti itd. NAČRT UČNEGA SKLOPA Tema iz učnega načrta Vzpon meščanstva Učni sklop iz učnega načrta Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja (1 ura) Standardi znanja iz učnega načrta Vsebinski standardi znanja iz UN, str. 35. Učenec/učenka: 1. poveže nastanek političnih strank s širjenjem demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja. Procesno/proceduralni standardi znanja iz UN str. 39. Učenec/učenka: 1. razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, 2. razvije spretnosti zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, 3. razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, slikovno, grafično, ilustrativno, z IT). Operativni procesni/kompleksni cilji učnega sklopa (zapisani so konkretno, vključujejo vsebine, spretnosti, zmožnosti, miselne procese) Vsebinski konkretni cilj je, da učenec/učenka: - poveže nastanek političnih strank s širjenjem demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja. Proceduralni konkretni cilji so, da učenec/učenka: - časovno predstavljivost razvije z izdelavo časovnega traku, na katerem prikaže razvoj pridobivanja volilne pravice, - spretnosti izbiranja informacij razvije z iskanjem le-teh v učbeniku, - spretnost grafične komunikacije razvije z izdelavo časovnega traku, - zmožnost analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov pridobi z analizo slikovnih virov, strokovne literature in e-virov. 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 19 Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja Odnosni konkretni cilj je, da učenec/učenka: - na izbranih primerih iz zgodovine druge polovice 19. stoletja razvije poglede na svet, ki spoštujejo človekove pravice, enakost in demokracijo ter demokratično in odgovorno državljanstvo. Ključni koncepti a) temeljni zgodovinski koncepti: demokratična gibanja, demokracija, politične stranke; b) koncepti za globlje razumevanje: vzroki in posledice, podobnosti in razlike; c) koncepti, ki izhajajo iz narave zgodovinske vede: časovna preglednica pridobivanja volilne pravice, razvoj političnih strank skozi čas. Medpredmetne povezave DDE (Demokracija od blizu) Medpredmetne teme (KIZ, informatika, kulturna vzgoja) / Učna diferenciacija in individualizacija glede na učne stile (A, V, K) Avditivni učni stil 1. Poslušanje razlage in navodil učitelja. 2. Sodelovanje v vodenem pogovoru. Vizualni učni stil 1. Prikaz - projekcija fotografije sufražetk. 2. Izdelava časovnega traku. Kinestetični učni stil 1. Iskanje podatkov v učbeniku in zapisi na delovni list. Individualizacijo lahko izpeljemo z domačim delom. Učencem glede na njihova zanimanja in sposobnosti dodelimo različne naloge po zahtevnosti in vsebini. Didaktični pristopi - Učnociljni pristop, - aktivne učne oblike: individualno delo, - aktivne učne metode: delo s sekundarnim virom - učbenikom. Potek učnega procesa Učna ura bo potekala v razredu, temeljila bo na pogovoru in delu učencev z učbenikom. Naslovi delovnih listov 1. Kako se je širila volilna pravica? 2. Zakaj je 8. marec dan žena? Preverjanje in ocenjevanje znanja Sprotno ustno preverjanje znanja in preverjanje ob koncu učne ure. NAČRT AKTIVNOSTI, KI SO VEZANE NA ORGANIZACIJSKI VIDIK POUKA V uvodni motivaciji skupaj s učenci obnovimo učno snov na temo demokracije, ki so jo učenci obravnavali pri DDE v okviru učne teme Demokracija od blizu in pri zgodovini v 7. razredu. Pogovor lahko vodimo s pomočjo vprašanj: 1. Primerjajte sodobno demokracijo z atensko. Kakšne so podobnosti in kakšne razlike? 2. Način, kako lahko ljudje v sodobni demokraciji sodelujemo oziroma odločamo pri delovanju države je splošna in enaka volilna pravica. Kaj to pomeni? 3. Kakšno vlogo imajo danes politične stranke? 4. Zakaj so te pomemben del sodobnih demokracij? Na osrednji del ure preidemo z vodenim pogovorom, s katerim obnovimo znanje o francoski revoluciji na temelju vprašanj: 1. Francoska revolucija je prinesla pomembno spremembo tudi glede politične pravice državljanov. Katere? 2. Pa vendarle so lahko volili le moški. Ali so tudi tu bile kakšne omejitve? Sledi samostojno reševanje prve naloge na delovnem listu št. 1, na katerem izdelajo časovni trak o širjenju volilne pravice od začetka 19. do začetka 21. stoletja. 20 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu Po končani dejavnosti se s pomočjo vprašanj povzame vsebino naloge: 1. Kakšen je bil pogoj za pridobitev volilne pravice v začetku 19. stoletja? 2. Kdo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja še vedno ni imel volilne pravice? Po pregledu prve naloge na delovnem listu na tablo projiciramo fotografijo ali plakat shoda sufražetk (učenci si lahko ogledajo podobno slikovno gradivo tudi v določenih učbenikih za zgodovino). Z vprašanji jih spodbudimo k analizi slike: 1. Kaj se dogaja na sliki? Koga prikazuje? 2. K čemu pozivajo ženske? 3. Dobro poglejte, kako so ženske oblečene. Iz katerega družbenega sloja so izhajale? 4. Kaj lahko iz tega sklepamo o pravicah žensk v 19. stoletju? Učenci zatem rešijo drugo nalogo na delovnem listu. Sledita pregled naloge in vodeni pogovor o razlogih, ki so jih navedli, zakaj bi ženske lahko imele volilno pravico, in razložimo, kako je potekal boj žensk za enakopravnost. Skupaj z učenci obnovimo in po potrebi pojasnimo značilnosti političnih strank, pri tem se navežemo na DDE: 1. Kaj je politična stranka? 2. Ali je članstvo v njej prostovoljno ali ne? 3. Zakaj postanejo ljudje člani določene politične stranke? 4. Kakšen je cilj vsake stranke? Po vodenem pogovoru razložimo začetek nastajanja političnih strank v 19. stoletju in učence povabimo k reševanju tretje naloge na delovnem listu. Po končanem delu skupaj pregledamo nalogo in povzamemo bistvo. V sklepnem delu učne ure preverimo in povzamemo obravnavano učno snov in razložimo navodila za domačo nalogo, ki se nanaša na preiskovanje zgodovinskega ozadja 8. marca - dneva žena. V nadaljevanju navajamo delovna lista, s pomočjo katerih je potekalo učenje. DELOVNI LIST ŠT. 1: KAKO SE JE SIRILA VOLILNA PRAVICA? 1. Iz učbenika (str. izbranega učbenika) izberi podatke, s katerimi boš lahko izpolnil spodnjo časovnico, ki se nanaša na razvoj volilne pravice od začetka 19. do začetka 20. stoletja. V začetku 19. stol. V začetku 20. stol. V začetku 21. stol. 2. Zapiši najmanj en razlog, zakaj bi si ženske v 19. stoletju zaslužile volilno pravico. 3. Že v 19. stoletju so se začele posamezne skupine ljudi oblikovati v politične stranke. Iz učbenika izberi podatke o treh političnih strankah, ki so se oblikovale v 19. stoletju. Zraven zapiši, čigave interese je stranka podpirala in za kaj se je zavzemala. POLITIČNA STRANKA ČIGAVE INTERESE JE PODPIRALA? ZA KAJ SE JE ZAVZEMALA? 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 21 Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja DELOVNI LIST ŠT. 2: ZAKAJ JE 8. MAREC DAN ŽENA? S pomočjo spodnje spletne strani preišči zgodovinsko ozadje 8. marca - dneva žena. V najmanj desetih povedih zapiši v zvezek pomembnejša zgodovinska dejstva, s katerimi boš odgovoril/-a na naslovno vprašanje. http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/8-marec-dan-v-znamenju-zensk/172617 * Zahtevnejša naloga: S pomočjo zgornje spletne strani in še vsaj ene druge verodostojne spletne strani preišči zgodovinsko ozadje 8. marca - dneva žena. V zvezek zapiši krajše poročilo, ki vsebuje vsa pomembna zgodovinska dejstva, s katerimi boš odgovoril/-a na naslovno vprašanje. SKLEP Za obravnavo učnega sklopa je namenjena ena šolska ura. Vsebino učnega sklopa lahko nadgradimo s samostojnim delom učencev doma, pri čemer lahko njihovo delo individualiziramo in diferenciramo. Učenci lahko npr. primerjajo »stanje« demokracije v tistih evropskih in zunajevropskih državah, ki so v 19. stoletju imele na političnem zemljevidu vidnejšo vlogo, in ugotavljajo podobnosti in razlike. Znanje o boju žensk za enakopravnost lahko poglobijo z izdelavo časovnega traku, na katerem prikažejo, kdaj oz. kako so ženske po svetu pridobivale volilno pravico. Učenci lahko po lastni presoji izberejo žensko iz 19. stoletja s področja znanosti ali umetnosti in podrobneje prikažejo njeno življenje in delo. Ali pa podrobneje spoznajo zgodovinsko ozadje 8. marca - dneva žena (delovni list št. 2). Na delovnem listu so naloge diferencirane od lažje do težje. Težja naloga je označena z zvezdico. Učitelj glede na poznavanje učencev določi, kateri naredijo lažjo oziroma kateri naredijo težjo nalogo. VIRI IN LITERATURA Cerar, Miro (2012). Osnove demokracije. Ljubljana: Društvo bralna značka. http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/8-marec-dan-v-znamenju-zensk/172617 (dostop: 8. 10. 2012). Program osnovna šola. Zgodovina. Učni načrt. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ, 2011. Dostopno na spletni strani: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_zgodo-vina.pdf (dostop: 1. 9. 2012). POVZETEK V prispevku je prikazan možen način obravnave učnega sklopa Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja. Obravnavi učnega sklopa je namenjena ena šolska ura, zato izhajamo iz znanja, ki so ga učenci o demokraciji pridobili že predhodno pri zgodovini in pri DDE, ter ga nadgradimo z novimi dejstvi. Cilj učne ure je, da so učenci čim bolj aktivni v smislu samostojnega iskanja in izpisovanja informacij ter analize zgodovinskih virov. Učni sklop lahko nadgradimo z individualizacijo in diferenciacijo nalog po zahtevnosti in vsebini. 22 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu Brigita Praznik Lokar slovensko narodno gibanje UVOD Slovensko narodno gibanje je svoj zagon dobilo ravno v 19. stoletju s pomočjo delovanja Bleiweisovega in Prešernovega kroga v prvi polovici 19. stoletja, z ustanavljanjem čitalnic s strani mladoslovencev in prirejanjem taborov s strani staroslovencev. Ravno zaradi delitve narodnih delavcev oz. narodno zavednih Slovencev v drugi polovici 19. stoletja (Josip Jurčič, Fran Levstik, Janko Kersnik, Janez Bleiweis, Etbin Kristan, Janez Evangelist Krek idr.) zaradi različnih pogledov na razvoj slovenstva znotraj habsburške monarhije oz. pozneje Avstro-Ogrske in delovanja v državnem zboru na Dunaju je prišlo konec 19. stoletja tudi do ustanovitve prvih političnih strank na Slovenskem - Katoliške napredne stranke, Narodnonapredne stranke in Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Same razmere v Avstro-Ogrski pa so nekatere Slovence privedle do ideje o združevanju Slovencev s preostalimi južnoslovanskimi narodi. Sam učni sklop zajema ogromno novih pojmov, ki jih učenci vsekakor ne morejo obravnavati le v eni ali dveh učnih urah. Da pa bi vsaj približno spoznali kulturno in politično dogajanje na Slovenskem v 19. stoletju in le-to tudi razumeli, bi lahko ta učni sklop obravnavali v dveh šolskih urah, in sicer bi prvo šolsko uro s pomočjo razlage učitelja, powerpoint predstavitve in delovnega lista spoznali temeljne pojme iz 19. stoletja za ta učni sklop (Bleiweisov krog, Prešernov krog, mladoslovenci, staroslovenci, tabor, čitalnica, KNS, NNS, JSDS), v drugi šolski uri pa bi s pomočjo medpredmetnega povezovanja s poukom slovenščine, razlage učitelja zgodovine in učitelja slovenščine, delovnega lista in skupinskega dela z metodo dela z literarnimi besedili spoznali delovanje čitalnic na Slovenskem v šestdesetih letih 19. stoletja. Čitalnice so bile zbirališče narodno zavednih Slovencev, kjer so se širili pomen slovenskega jezika in hkrati tudi politične ideje. NAČRT UČNEGA SKLOPA Tema iz učnega načrta Vzpon meščanstva Učni sklop iz učnega načrta Slovensko narodno gibanje od kulturnega delovanja do nastanka političnih strank Standardi znanja iz učnega načrta Vsebinski standardi znanja iz UN, str. 35. Učenec/učenka: - utemelji prizadevanje za uveljavitev slovenskih nacionalnih zahtev - od kulturnega do političnega gibanja in nastanka strank, - pojasni zahteve programa Zedinjena Slovenija in sklepa, v kolikšni meri in kdaj je bil program uresničen. Procesno-proceduralni standardi znanja iz UN, str. 39. Učenec/učenka: - razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, - razvije spretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, - razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj, stališč izvirnih predlogov in rešitev, - razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, IT). 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 23 Slovensko narodno gibanje Operativni procesni/kompleksni cilji učnega sklopa (zapisani so konkretno, vključujejo vsebine, spretnosti, zmožnosti, miselne procese) Vsebinski konkretni cilji so, da učenec/učenka: - zna primerjati pomen Bleiweisovega in Prešernovega kroga za razvoj slovenske narodnosti in jezika, - pozna in pojasni zahteve iz programa Zedinjena Slovenija, - zna opisati nastanek in razvoj slovenskega narodnega gibanja v drugi polovici 19. stoletja. Proceduralni konkretni cilji so, da učenec/učenka: - razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, - razvije spretnosti zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz literarnih odlomkov Kersnikovega dela Ciklamen, - razvije zmožnost analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz odlomka političnega programa Zedinjena Slovenija, - razvije zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj in stališč, - razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno). Odnosni konkretni cilj je, da učenec/učenka: - razvije zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti na primeru slov. narodnega gibanja v 19. stoletju. Ključni koncepti 1. Temeljni zgodovinski koncepti: Zedinjena Slovenija, čitalnica, tabor, mladoslovenci, staroslovenci; 2. koncepti za globlje razumevanje: vzroki in posledice, podobnosti in razlike, spremembe in kontinuiteta; 3. koncepti, ki izhajajo iz narave zgodovinske vede: kronologija, dokazi iz zgodovinskih virov, interpretacija. Medpredmetne povezave Slovenščina (romantika na Slovenskem in France Prešeren, realizem na Slovenskem in Janko Kersnik). Medpredmetne teme (KIZ, informatika, kulturna vzgoja) Državljanska vzgoja, kulturna vzgoja. Učna diferenciacija in individualizacija glede na učne stile (A, V, K) Avditivni učni stil: poslušanje razlage učitelja, sodelovanje v pogovoru, poslušanje narodno zavedne pesmi Naprej zastava slave. Vizualni učni stil: diapozitivi s slikovnim gradivom na powerpoint projekciji, učni delovni listi z viri. Kinestetični učni stil: branje različnih virov (v učbeniku in na delovnem listu). Didaktični pristopi Aktivne učne oblike: - skupinsko delo/sodelovalno učenje, - individualno delo, - timsko poučevanje. Aktivne učne metode: - metoda dela z literarnimi besedili, - metoda dela z učbenikom, učnim delovnim listom, - metoda razlage in pogovora, - metoda dela z IKT. Potek učnega procesa 1. UČNA URA: uvodna razlaga učitelja, delo z IKT in učnim delovnim listom, pogovor z učenci, ponovitev. 2. UČNA URA: uvodna razlaga učitelja slovenščine in učitelja zgodovine z motivacijo, razlaga pojmov čitalnica, staroslovenci, mladoslovenci, namen in pomen čitalnic, skupinsko delo z učnim delovnim listom, plenarno poročanje, ponovitev s ponovitveno križanko. Naslovi delovnih listov 1. Kulturno in politično delovanje v 19. stoletju na Slovenskem 2. Čitalniško gibanje 3. Skupinsko delo (4 skupine) 4. Ponovitvena križanka 24 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu načrt aktivnosti, ki so vezane na organizacijski vidik pouka PRVA ŠOLSKA URA Učenci so v okviru obvezne teme Vzpon meščanstva že spoznali dogajanje v Evropi po dunajskem kongresu, v času revolucije 1848, in pomen delovanja evropskih narodnih gibanj. Pojme, kot so narodno gibanje, revolucija, demokracija, mora sedaj učitelj prenesti še v obravnavo slovenske zgodovine 19. stoletja. Namen te učne ure je, da učenci spoznajo delovanje najbolj vidnih slovenskih mož, ki so si prizadevali za priznavanje slovenščine kot enakopravnega jezika v habsburški monarhiji in pozneje v Avstro-Ogrski ter ne nazadnje za priznavanje slovenskega naroda kot enakopravnega naroda znotraj večnarodne monarhije. S pomočjo razlage, pogovora, powerpoint predstavitve in delovnega lista št. 1 učenci spoznajo Prešernov in Bleiweisov krog, staroslovence in mladoslovence, nove pojme, kot sta tabor in čitalnica, ter začetek političnega delovanja Slovencev z ustanavljanjem prvih političnih strank. V uvodu šolske ure učitelj vodi ponovitveni pogovor o dogajanju v Evropi v začetku 19. stoletja: Kaj je dunajski kongres? Katere odločitve je prinesel in kako je vplival na razvoj dogajanj v Evropi? Navedite in razložite vzroke za revolucije leta 1848. Kakšne so bile posledice te revolucije? Zakaj je prišlo do narodnih gibanj? V kateri evropski državi so si narodi še posebej prizadevali za svoje pravice? Kakšen je bil položaj Slovencev v začetku 19. stoletja? Katere pomembne Slovence poznate iz 19. stoletja? Z zadnjim vprašanjem učitelj naveže temo pogovora na znanje, ki so ga učenci že pridobili pri pouku slovenščine, saj že poznajo Franceta Prešerna, Janeza Bleiweisa, Frana Levstika, Janka Kersnika, Simona Jenka in s tem njihovo prizadevanje za razvoj ter obstoj slovenščine. S pomočjo powerpoint predstavitve (slikovno gradivo) učitelj razloži, da sta France Prešeren in Janez Bleiweis krepila narodno gibanje na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Učencem da navodilo, da rešijo prvo nalogo na delovnem listu št. 1. Po reševanju vodi pogovor o Bleiweisovem in Prešernovem krogu in zastavi vprašanja: Zakaj je Bleiweis večjo pozornost posvečal razvoju kmetov, Prešeren pa izobražencev? Katere so skupne značilnosti obeh krogov? Kako pomembna sta bila oba kroga za slovenščino? Učitelj obravnavo nadaljuje z vprašanji: Zakaj je prišlo do revolucij leta 1848? Kaj so zahtevali posamezni sloji prebivalstva? Kakšen je bil položaj Slovencev leta 1848? Zatem razloži prizadevanja Slovencev za večje priznavanje znotraj habsburške monarhije s političnim programom Zedinjena Slovenija. Učencem naroči, naj rešijo drugo nalogo na delovnem listu št. 1. Vodi pogovor po reševanju te naloge o besednih zvezah združitev vseh Slovencev, enakopravnost slovenskega jezika, slovenski jezik v šolah in uradih, znanje slovenščine in se z učenci pogovori o dokončni uresničitvi teh zahtev leta 1991 z nastankom samostojne Slovenije; vodi tudi pogovor o vlogi meščanstva v revolucijah 19. stoletja, pomenu Bleiweisa za razvoj kmetov na Slovenskem in pomenu političnega programa Zedinjena Slovenija za razvoj slovenskega naroda. Učitelj nadaljuje z razlago pojmov staroslovenci in mladoslovenci. Razlaga je podana tudi s powerpoint predstavitvijo, ki služi kot tabelska slika. Učence vpraša: Zakaj bi se Slovenci v drugi polovici 19. stoletja delili na dve skupini? Kaj pridevnika star in mlad povesta o teh dveh skupinah? Učenci razlago obeh pojmov zapišejo na delovni list št. 1. Razloži pojma tabor in čitalnica. Za slednjega pove, da ga bodo učenci bolj podrobno spoznali v naslednji šolski uri, zato na delovni list zapišejo le razlago prvega. Učitelj obravnavo sklene z vprašanji: Kako si danes ljudje prizadevajo za uresničitev določenih zahtev, teženj? Kje se odloča o vseh političnih zadevah? V kaj se ljudje delijo zaradi različnih političnih prepričanj? Z vprašanji napelje temo pogovora na ustanavljanje prvih strank konec 19. stoletja in jih našteje. Zastavi vprašanja: Koliko strank je danes v slovenskem parlamentu? Zakaj se ljudje sploh združujejo v stranke? Učitelj uro sklene s pregledom delovnega lista št. 1, ki služi kot tabelska slika, in napovedjo nove šolske ure. 2012 I Zgodovina v šoli 3-4 25 Slovensko narodno gibanje DRUGA ŠOLSKA URA Naslednjo šolsko uro učenci pridobljeno znanje še poglobijo, in sicer s pomočjo med-predmetne učne ure, ki poteka s pomočjo dveh učiteljev, učitelja zgodovine in učitelja slovenščine. Oba se pri delu dopolnjujeta, vsak prispeva znanje s svojega področja in tako skupaj tvorita učno uro, ki učencem predstavi dano učno snov z dveh vidikov oziroma z dveh področij - zgodovine in slovenščine. Učitelj zgodovine učencem na začetku ure kot uvodno motivacijo predvaja zvočni posnetek pesmi Simona Jenka Naprej zastava slave. Po poslušanju učencem zastavi vprašanja: Kakšna se vam zdi pesem? Kje bi lahko to pesem slišali? Učitelj zgodovine jih pritegne k pogovoru z razlago o okoliščinah nastanka te pesmi in njeni uporabi vse do danes, ko je ta pesem himna slovenske vojske. V pogovor se vključi učitelj slovenščine, ki temo pogovora naveže na slovenskega pisatelja in pesnika Simona Jenka, ki ga učenci 8. razreda ravno tako spoznavajo v 8. razredu. S pogovorom o pesniku učenci obnovijo znanje o tem Slovencu, ki so ga pridobili pri obravnavi njegovih literarnih del (npr. Po slovesu, Tilka). Lahko jim zastavi naslednja vprašanja: Kdo je bil Simon Jenko? V katerem obdobju je živel in v katerem literarnem obdobju je ustvarjal? Z vodenjem pogovora nadaljuje učitelj zgodovine, ki učence povpraša, zakaj je bilo to obdobje pomembno za Slovence. Z razlago o dogajanju na kulturnem in političnem področju na Slovenskem v 19. stoletju učence vodi v pogovoru, s katerim obnovijo in utrdijo znanje, ki so ga pridobili v prejšnji šolski uri. Učitelj slovenščine razdeli delovni list št. 2 in poda navodila za reševanje, učitelj zgodovine pa najavi temo šolske ure s pomočjo powerpoint predstavitve: Čitalniško gibanje v drugi polovici 19. stoletja. Osrednji del učne ure je razdeljen na dva dela - na razlago s pogovorom in skupinsko delo. V prvem delu, tj. obravnavi nove učne snovi, oba učitelja vodita učno uro s pomočjo powerpoint predstavitve s slikovnim gradivom in razlago novih pojmov (čitalnica, beseda, dejavnosti v čitalnicah), vsak za svoje področje, učenci pa dopolnjujejo delovni list št. 2. Skupinsko delo poteka tako, da se učenci razdelijo v štiri skupine, v katerih ima vsak član svojo zadolžitev, ki pa jo določijo sami učenci (bralec, zapisovalec itd.). Vsaka skupina dobi enega izmed delovnih listov št. 3 z odlomkom iz literarnega dela Janka Kersnika Ciklamen, ki predstavlja življenje v čitalnici, in tremi vprašanji. Učenci z znanjem, ki so ga pridobili pri uri, in vsebino danega odlomka odgovorijo na tri vprašanja in tako še podrobneje spoznajo delovanje čitalnic. Samega Janka Kersnika že poznajo iz obravnav pri pouku slovenščine v 8. razredu (npr. Kmetske slike). Sledi sklepni del ure s skupinskim poročanjem in povzetkom učne ure z reševanjem ponovitvene križanke (delovni list št. 4). V nadaljevanju so predstavljeni delovni listi za samostojno učenje. delovni LIST ST. 1: KuLTuRNo IN PoLITICNo DELoVANJE NA SLoVENSKEM V 19. stoletju na slovenskem Učenci delovni list rešujejo med učno uro po navodilih učitelja. 1. Preberi odlomek iz Prešernove zdravljice in si oglej naslovnico Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic. odgovori na vprašanja. V sovražnike z oblakov rodu naj našga trešči grom! Prost ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe njih roke si spone, kij jim še teže! 26 Zgodovina v šoli 3-4 I 2012 Posodobitve pouka v osnovni šoli: Obravnava »težje teme« Vzpon meščanstva v 8. razredu Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak! a) Navedi tri pojme, ki jih zagovarja Prešeren v navedenih kiticah Zdravljice. b) Dane pojme oziroma vrednote je zagovarjal sloj prebivalstva, ki je leta 1848 sprožil revolucije po Evropi in spodbujal nastanek narodnih gibanj. Kateri sloj prebivalstva je to bil? c) S pomočjo znanja, ki si ga pridobil pri pouku slovenščine, razloži, kakšen odnos je imel Prešeren do slovenskega jezika. č) Janez Bleiweis se je posvečal le enemu sloju slovenskega prebivalstva. S pomočjo naslovnice ugotovi kateremu. d) Razmisli in zapiši, zakaj ravno temu sloju? 2. V učbeniku Vzpon meščanstva na strani 154 preberi odlomek iz političnega programa Zedinjena Slovenija in odgovori na vprašanji: a) Za vsako točko navedi po eno besedno zvezo, ki povzema zahtevo dane točke. 1__ 2__ 3__ 4__ b) V kolikšni meri se je dani program uresničil v 19. stoletju? Ali se je dani program sploh kdaj uresničil? 3. S pomočjo razlage učitelja razloži pojme. a) Kdo so bili staroslovenci? b) Kdo so bili mladoslovenci? c) Kaj je tabor? kmctijfkc in lokoAčlfbe novize. Na fvcilobo dane o