Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. a List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto .m Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. S*. 28. Kranj, lO. julija 1937. Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Naše pismo Kdo ljubi svoj narod? Živimo v času, ko so dnevne fraze prišle v modo. Poslušamo lepe zveneče besede, za njimi pa je samo prazen zvok in nič vsebine. Tudi veliki narod in ljubezen do naroda sta zašli v to besedno modo. Poznamo može, ki se kar topijo v ljubezni do „milega naroda", ki so neizčrpni v slavospevih do njega in ki vsem drugim naravnost odrekajo pravico in zmožnost, da bi ljubili svoj rod. Poznamo danes veliko takili besednih junakov. Kako daleč je resničnost od njihovih zvenečih besed! Poglej v privatno življenje in primerjaj ga v preroški pozi na govorniškem odru! Sam sebi ne boš verjel! Ali pa je res, da v nobeni si vari človek ne more sebe bolj goljufati kakor takrat, ko se razdeli v dve osebnosti: t zasebnega sebičneža in javnega rodoljuba. To je tista blinjena ljubezen, ki išče dobička zase. Če bi narod ničesar drugega ne delal, kakor da bi budno pazil, kako se bo otresel svojih prevelikih častilcev, pa bi storil sam sebi največjo uslugo in korist. Med našim rodom ni veliko takih ljudi, ki bi ne znali ločiti med besednimi junaki in resničnimi delavci za narod. Ali vendar! Zakaj laž je tisočera in naščeperjena, resnica pa ena in preprosta. To ua prvi pogled jemlje vid in vara trezno sodbo. Proti temu je samo eno zanesljivo sredstvo, da se spozna resnica. Poglej od besed proč in ozri se v dejanja! Svoj narod ljubi tisti. kdor zanj d e1 a . Dela tisti, kdor pomaga svojemu narodu v razvoju in napredku, kdor dviga njegovo izobrazbo in prosveto, kdor mu ustvarja kulturne dobrine, kratko: kdor s svojim višjim znanjem narodu ob si rani stoji, da bi mu bil svetovalec, učitelj in vodnik k boljšemu življenju. Na ta način raste v narodu kultura, ki ga usposablja za uspešno tekmovanje z drugimi narodi. To resnico hoče povda-riti prosvetni dan s svojo razstav o. Pokazati hoče, kako ogromno delo so izvršila naša prosvetna društva zu narodov razvoj in napredek. Za nami je par desetletij dela. To delo ni bilo omejeno na mesta, ampak je šlo do vseh posameznih vasi. Prirejali so se tečaji za fante, da bi se naučili biti dobri gospodarji, za dekleta, da bi bile dobre matere in gospodinje; ustanavljale so se knjižnice, da bi ob lepi knjigi rastla ljubezen do domačega jezika!, da bi se sirilo duhovno obzorje ljudstva: gradili so se prosvetni domovi, da bi se v njih naši ljudje zbirali k delu in izobraževanju: prirejale so se narodne prireditve, da bi se poglabljala in vnrmala ljubezen do domovine. Vse sile, ki so spale v narodu, so poskušala naša društva zbudili. Danes, ko se oziramo na izvršeno delo, moremo reči: kljub mnogim žrtvam in včasih trenutnemu razočaranju je vendar pred nitmi nad vse lep sad trdega dela voditeljev in iskrenega ter požrtvovalnega narodovega sodelovanja. Če se ozremo okrog po svetu, najdemo veliko razliko med mestom in deželo. Kultura in prosveta se drži predvsem mesta, dočim dežela zaostaja daleč zadaj. Mi pa smo med tistimi redkimi, kjer je šel napredek vse-g!i ljudstva vzporedno navzgor brc/, ozira ua mesto nI i oddaljeno vas. Tu da smo to dosegli, gre predvsem zahvala našim prosvetnim društvom in njihovim požrtvovalnim delavcem, ki so poleg svojeirn dela in poklica žrtvovali svoj nrosli čas zato, da bi od svojega odvisne- ga znanja delili svojim rojakom ter jih tako dvigali na stopnji kulture vedno višje in višje. Delo, ki se je pri tem izvršilo, se ne da zabeležiti v statistiki, ki nam nudi le majhen vpogled v sadove dela. Toda predno so dozoreli sadovi, je bilo potrebno vložiti neskončno potrpežljivosti it podrobnega dela v priprave, o katerih seveda statistika molči. Toliko bolj je zato prosvetni dan s svojo razstavo manifestacija dela in dejavne ljubezni za narod! Pa še eno važnost imajo prosvetna društva. Vsako delo za narod ima dvojno vrednost. Eno vodi v razvoj, drugo v degeneracijo. Eno je koristno, drugo je parasit. Narod ima tako kot posamezni človek za svoje delo in življenje odgovornost pred Bogom. Vse delo za narodov razvoj in napredek ne sme nikdar izpred oči izpustiti, da mora tudi kulturen narod Bogu služiti in se zveličati. Zato je prava kultura samo tista, ki poleg časnega narodovega napredka ne zapra-'vi večnega cilja. Večni cilj pa nam je p« božji odredbi in načrtu dostopen zdaj samo po duhovniku in Cerkvi. Vsako naše delo terja v tem oziru večno odgovornost od nas. Še tako veliko delovanje nima in ne liiore imeti nobene vrednosti, če ni katoliško, kakor je še tako posvetno delo, če se podreja in uvršča kot podlaga zadnjemu in večnemu cilju, katoliško. Odtod tista dvojna cena vsakega dela za narod, cena. ki ni od nas odvisna. Zato moramo nenehoma in vedno znova povdarjati. da vrši. pravo delo za narod samo tisti, kdor ga ohrani k a t o 1 i š ke g a. To je bil tudi tisti zadnji razlog, ki je slovenskega duhovnika tako tesno privezal na prosvetno delo in društvo, Ko se je v naši polpreteklosti dvignila splošna izobrazba in ko se je pod vplivom svetovnih dogodkov tudi narodna zavest prebudila, tedaj nekako je nastopil liberalizem, ki je obljubljal zadostiti narodovim težnjam po kulturi in pro-sveti v imenu neke prosvitljenosti, katere vso trhlost moremo šele danes zadostno presojati, ko imamo prve izkušnje že za seboj. Slovenski duhovniki so takoj v začetku uvideli, kako usodne in dalekosežne bi bile posledice za zveličavno delo Cerkve med narodom, če se njegova vernost omeji samo na zasebno pobožnost v cerkvi in se vse ostalo narodovo življenje v javnosti razvija brez njenega vpliva in sodelovanja. Bilo je važno vprašanje, ali bo tudi v novi in prebujeni del narodovega duhovnega življenja proniklila Cerkev, ga življenjsko prilagodila vsej ostali duhovni smeri naroda in ga tako podredila zadnjemu cilju in poklicu, ki je čast božja in iastno zveličan je. To vprašanje je našlo sijajno rešitev, ko so duhovniki sami poprijel! za delo. Nadnaravna vzgoja v cerkvi je dobila prepolrebno dopolnilo in podlago v naravni izobrazbi ljudstva, kakor je bila času primerna in jo je čas zahteval. Tako je nastal svojevrsten del slovenske kulture, ki mu je slovenski duhovnik vtisnil pečat krščanske kulture. Na ta način so se naši ljudje obvarovali takrat zapeljivega in danes /c trhlega liberalizma. Prav ta točka jo bila nekaterim fako hud trn v peli. da so kulturna žarišča naših prosvetnih ''domov s silo zaprli prav ob času. ko so bila najbolj potrebna. Že je.namreč začel dvigati glavo nov sovražnik komunizem hujši in doslednejši od liberalizma in začel je z i s i o taktiki) dobrikanja in obljubljanja. In ko bi morala prosvetna društva stražiti slovensko krščansko kulturo pred njenim najbolj zagrizenim sovražnikom, tedaj so morala nasilno počivati in — molčati. Hvala Bogu, tudi ta pega iz naše preteklosti je danes že odpravljena! Zdaj naši domovi stojijo in delajo. Vsak, komur je mar napredek in resni- čni blagor našega ljudstva, naj pristopi in pomaga delati in graditi naprej. Dve veliki nalogi čakata v bodočnosti delavcev: utrdbaproti nečloveškemu komunizmu in poglobljeno krščansko gledanje na svet in njegovo dogajanje, kar je že del katoliške akcije! Prosveta in politika Mal narod smo. Prešla so stoletja, ko nas zunanji svet sploh ni poznal. Cesto se sprašujemo, kako je bilo mogoče, da smo se ubranili tujega navala v tisti dobi in se čudimo, da smo mogli stopiti v politično areno, ko je V Evropi zmagala demokracija. S skepso smo cesto gledali na neenak boj z Nemci in Italijani, ki so sistematično širili svojo moč in vpliv na naši zemlji. Ko smo večji del našega naroda mogli nasloniti na naravno zvezo z brati Hrvati in Srbi, so mnogi obupavali in mislili, da niso za nas izgubljeni samo primorski in koroški Slovenci, ampak, da bomo tudi mi sami, kar se nas je rešilo v jiašo svobodno državo, morali prevzeti kulturi in ježek naših bratov. To mišljenje si je osvojila celo neka skupina, ki se je na ta nučin hotela rešiti obupne opozicije in priti na oblast ter s pomočjo nekih centralističnih tendenc s silo in terorjem doseči večino Prvaki te stranke so ugotovili, da čez 20 let ne bo več Slovencev. Preživeli pa smo skoraj 19 let in se zdi, da smo danes močnejši in bolj strnjeni kot smo bili kedaj koli ter da tudi našim primorskim in koroškim Slovencem raste pogum in se jim obetajo svobodnejši časi. Nehote se sprašujemo, kako je bilo mogoče v preteklosti vse te navale na našo narodno samobitnost ustaviti in kako je mogoče našo silo vzdrževati neokrnjeno in nezlomljeno. Smelo lahko trdimo, da je naš narod riogla ohraniti le njegova visoka kultura. S slovenskimi evangeliji se je začelo. Katoliška cerkev je postavila narodu temeljno osnovo v verskem in moralnem življenju. Slovenski kmet je slišal v cerkvi slovensko besedo. To se je godilo v vseh stoletjih in se še danes vrši celo tam, kjer se slovenskega duhovnika preganja radi njegove slovenske besede. Kdor pa hoče uveljaviti svoje pravice, mora tudi gospodarsko kaj veljati. Ni morda slučaj, da je bil prvi slovenski politični list predvsem gospodarski list. Osvoboditev našega preprostega človeka od tujega gospodarja je bila predpogoj za vsako politično udejstvovanje. Ali pa je bila osvoboditev našega malega kmeta, našega obrtnika in delavca možna brez istočasne, če že ne predhodne izobrazbe? Politični boji Slovencev prejšnjega stoletja so se izčrpavali v boju prvakov za uveljavljenje slovenskega jezika v uradih in šolah, v boju za uradniška mesta in v boju za občinske in druge zastope zlasti v ponemčurjenih mestih. Spora-dično pa so se že javljali prvi pionirji slovenskega zadružništva, ki naj bi dalo preprostemu naredil gospodarsko moč in osvoboditev oa tujega kapitala. Vse to pa je bilo še premalo ter je tujec leto za letom nevarnejše ogrožal našo narodno samobitnost. Katoliški preporod je na široko in globoko zasejal nova semena, priklical na dan nove sile in združil ter povezal najbolj zdrave sile naroda v enoto. Začel se je resen gospodarski boj s tujcem in /. domačim oderuštvom. Na široko so se začele ustanavljati kreditne in gospodarske zadruge, ki so osvobodile našega malega človeka od gostilničarjev in kramarjev in ki so ustvarjale pogoje za ustanavljanje velikih narodnih podjetij. Videli smo, da se je mnogo poskusov tudi ponesrečilo. Manjkalo Je ie predhodne prosvetne organizacije* Naši voditelji so pričeli ustanavljati prosvetne organizacije. Spoznali so, da ne more uspevati trajno nobeno kolektivno gospodarstvo in nobeno politično n.leislvo-\ aii j>• brez temeljile krščnn-.ke prosveto. Liberalizem je iii/onil narodno gospodarstvo v poedinre in razkrojil smisel /.n skupnost, Treba je bilo nove vzgoje, novega človeka. To nalogo so izpolnile naše prosvetne organizacije. Se pred kakimi 40 leti so naše vasi nudile žalostno sliko. Preiepaštvo je bilo na dnevnem redu. Vsa javna zastopstva so imeli v rokah po večini podeželski gostilničarji in kramarji. Mali človek ni bil vpoštevan. Z ustanavljanjem prosvetnih organizacij v zvezi z verskim in moralnim preporodom, ki je dobil vidnega izraza v naših Marijinih družbah, je začel boj proti pijančevanju in veseljačenju po gostilnah, kjer se je odigravalo vse javno življenje, ter širiti in utrjevati smisel za široko ljudsko izobrazbo. Javno življenje se je preneslo iz gostiln v ljudske domove, kjer so se vzgajali bodoči sodelavci na kulturnem, socialnem, gospodarskem in političnem polju. Ni zgolj slučaj, da je ljudstvo vrglo iz vseh zastopstev vse gostilničarje in kramarje, ki so črpali svoj zaslužek iz svojega prednostnega položaja kot župani idt. Na svojih položajih so ostali le še oni, katerim že preje gostilna ni služila za sredstvo izkoriščanja. Blagodejen vpliv te krščanske prosvete se je kmalu pokazal. Tam, kjer so se ustvarila močna prosvetna društva, z mladinskimi organizacijami, so prenehali vaški poboji in čezmerno pijančevanje. Tudi naše kreditne, gospodarske in stvojne zadruge so dobile pravo hrbtenico v članih, ki so izšli iz prosvetnih organizacij. Smisel za skupnost je zopet rastel. Strokovne organizacije so dobile najboljše delavce ravno iz vrst nuših prosvetnih organizacij. *Na široko začeto delo se je nadaljevalo na globoko. Mirno, brez hrupa in kričanja se je izvršil in v kolikor še ni dovršen, se še vrši ta proces v naši vasi. Naša vas je že pred vojno vzvetela. Gospodarstvo posameznika, in celote se je zboljšalo, gospodarska moč naroda se je zvišala. Ugled celote je rasel. Vojna je sicer zavrla začasno de-delo ni ga pa mogla ustaviti. Kljub povojni psihozi se je začel narod po vojni zopet zbirati okrog praporov naših prosvetnih in mladinskih organizacij. Nezlomljivost naše narodne samobitnosti se je še bolj pokazala in povojna psihoza, ki je dolgo časa zajemala duše, je polagoma izginjala. Naše prosvetne organizcije so vršile s svojimi kulturnimi in vzgojnimi prireditvami ogromno socialno, narodno in kulturno delo, ki je imelo v svojih posledicah odločilen vpliv na vsa naša javna vprašanja. Bilo je to tako narodno in državotvorno delo, da se nobena druga organizacija ne more z enakim ponašati. Ako sedaj prebiramo odloke, s katerim so bila naša prosvetna društva in mladinske organizacije razpuščene, češ, da so sodelovale pri protidržavnih demonstracijah, se nam zdi to le še komaj verjetne sanjo. Zadeli so oblastveni-ki, v kolikor so bili merjeni, da imajo prosvetne in mladinske organizacije mogočen vpliv na razvoj vsega javnega torej tudi političnega življenja. Toda ta vpliv ni imel protidržavne tendence, ampak nasprotno visoke vrednote za našo državno skupnost. Njim pa ta vpliv ni šel \ račun, ker so radi osebnih in strankarskih OZirov verjeli, da slovenski narod nima bodočnosti. Ko so razpustili takorekoč edino slovensko politični) stranko, so sicer onemogočili Slovencem politično udejstvovanje, niso pa uničili njegovega ponosa, smisla za žrtve in za skupnost. Narod se je še bolj oklenil svojih prosvetnih in mladinskih organizacij. Radi tega so oblastniki razgnali ludi prosvetno organizacijo, Ubili pa niso njenega duha. Najboljši borci za svobodo in demokracijo, ter zn priznanje naše posebne kulture in narodne snmobit- STRAN 2 »GORENJEC« nosti ter najstanovitnejši borci za nase gospodarske koristi so izšli iz naših prosvetnih in mladinskih organizacij. Prekinjena je bila vzgoja mladine, niso pa klonili oni, ki so jih vzgojile naše prosvetne organizacije. Borba je venčana z uspehom. Zopet se dviga iz razvalin naša prosvetna organizacija ter zopet privablja v svoj krog in pod svoje prapore mladino. Niso še odstranjene vse ovire za popoln razmah. Verujemo pa, da bo mogla tudi naša mladina v doglednem času nemoteno vršiti svojo visoko kulturno-vzgojno nalogo in da bo ta mladina mogla dati v bodoče svojemu-narodu na razpolago vse svoje zdrave sile, na vseh poljih javnega udejstvovanja. Njena dobra kulturna vzgaja v naših prosvetnih organizacijah nam je porok, da bo naš narod tudi v bodoče držal in vzdržal na svoji zemlji ter združil brate onkraj Karavank in Julijskih Alp v lepi skupni naši jugoslovanski dTŽavi. Nekaj listov iz kronike Na vasi. Fantje sede zvečer okrog župnika. 2upnik jim govori o potrebi samoizobrazbe in vzgoje v nekakem društvu. Fantje odkimavajo z glavo. Možje pa se spogledujejo, kaj naj to pomeni. Nikdar nismo slišali za to besedo, rasli smo brez društvenega dela, naši dedje in mi. Le zimzelen so dali za klobuk, kadar je bilo najhuje in začel se je boj za staro pravdo. A društveno delo? Niso razumeli. Župnik pa jim je razlagal novo-tarije. katere so nujno potrebne če naj se dvigne naša vas, če naj se povzpe gorenjska vas! Ali bo uspel? le hodijo fantje po poljskem delu v društvo — „na zapuščen pod". „Nekaj se uče", tako se sliši in širi glas po okolici. — In v nedeljo popoldne, ko so v cerkvi odpeli litanije, vodi doslej neznana želja vaščane „na pod". Poln je. Nekje pozvoni kot ura budilka, če zdivja sredi noči. »Sv. Nežo" igrajo, ljudje vedo, a ne vedo kaj je to. In svetnica trpi na vzvišenem prostoru rablji jo mučijo. Ljudje gledajo, obsojajo to posvetnost, ki se norčuje iz verske resnice. Tudi drugod so proglasili igravce — za najslabšo vrsto ljudi, seveda pred dolgimi, dolgimi leti. Psovke padajo, v vasi vznemirjenje, zamera. Le župnik, ta jih to uči? Nekaj ni v redu. Ljudje so počasi razumeli klic novega časa. Čez nekaj let že prihajajo v družine časopisi, na vasi ne govore več samo o pšenici, repi. Naš narod je vzljubil novi zalet, oklenil se ga je in zvesto spremljal v bodočnost. „Ali danes ne bo nič v društvu? Tako so se spraševali v nedeljo popoldne po nekaj letih, kadar bi sicer moral iti posedat k sosedu in tarnat, namesto da za par uric preganjajo „za pravdo in srce" ali „Divjega lovca". Gorenjski človek je zvest veri svojih dedov, a hoče tudi s časom naprej, hoče izobrazbe, hoče biti mesto ljudstva — narod. Danes so dali „Rokovnjače". Ivan je bi) v vlogi — naš rod že pozna satirične izraze — Nande! Rajko pelje preko odra debelo psino Lorda. Prepasana je kakor teliček z rdečim robcem. Počasi koraka čez oder, Lord namreč, Rajko je samo ob njem. In dvorani, nabito polni je to v veliko zabavo. „Da človeka, naučiš govoriti, to še gre, — a da pes stopa po taktu. —?" Pisatelj je prisoten. Po igri sedejo igravci okrog mize k malici. Z njimi pisatelj. Vsi so se bali, da težka igra ne bo uspela, ker drame še niso nikdar igrali. Bali so se za uspeh radi slabih moči, kateri niso imeli časa ne za učenje in ne za skušnje. A vendar kolik korak naprej! Par nezrelih fantičev se je tu in tam posmehnilo, (kako so se zmuznili v dvorano Bog ve, saj je bilo mladini prepovedano!) a med gledalci so padale tudi — solze. Tako sta igrala Wanca in Nande! In tudi pisatelj sam se je izrazil o posameznih igralcih prav povoljno. V mestu. Ljudje radi sodelujejo v društvu. Dati pa jim je treba tudi razvedrila. Kako? V gostilno gre lahko vsak dan! Ne, družbenosti je treba tudi med nami. svobodno naj se včusi gibljemo v dvorani, nevezano. In Valentin je organiziral Silvestrov večer. Sestavil je program za prvi Silvester: kratka burka, mula tombola in petje. Vse bo dobro, le pevci se nekaj kujajo. Govorice se širijo okrog, kdo naj jih kontrolira, da so užaljeni, ker po zadnjem nastopu v društvu niso dobili — primerne večerje. Režiser je v skrbeh. Letaki že vabijo meščane na „Novo pošto", a prevelika občutljivost nekaterih grozi, da se bo vse podrlo. Se gostilničar začne nagajati prav pred prireditvijo. Ali so gp oevci podkupili, kdo ve? Naj pijejo društvciki na veselici, le miz jim ne da, ker jih rabi tedaj sam v svoji gostilni. Pogajanja I Gospodar se ne vda. „Kdor hoče biti vesel in piti, ta naj pride k meni v gostilno!" to je bil gostilničarjev odgovor. Kaj zdaj? Režiser Valentin je žalosten. Kdo naj plača plakate katere je naročil na svojo odgovornost? Hiti k g. dekanu. Posreduje. Društvo bo imelo svoj Silvestrov večer! Polna dvorana. Burka „Kmet Herod" je bila zabavna, a premalo naučena, kot navadno v takih prilikah. Za tombolo so meščani podarili nekaj dobitkov zastonj, večino pa so morali prireditelji kupiti. Pa tudi petja je bilo dovolj. Ne v zboru, brivec Ivan je rešil društvo iz težkega položaju in spretni režiser Valentin. Sijajne misli so se mu rodile. Meščani niso dovolili graditi tovarno. Valentin je sedel, napisal besedilo, brivec Ivan pa je pel, da ga je bilo veselje poslušati. „V Kranju pa le ne tovarn, le langsam fahren!" Zaman so tedaj čakali v mestu vodovod. Tudi tu se je režiser privoščil meščanstva: „Ker vode ni, pa vino pijmo. pa potrpimo!" Ivan je pel in pel, dvorana pa se je krohotala, da ii morul dud vode kamen, če bi je kaj bilo v njem. t Dr. Anton Bonaventura Jeglič Na praznik Marijinega"'obiskovanja, ki je bil letos posvečen presv. Srcu Jezusovem, je umrl pastir in varuh naših duš nadškof Anton Bonaventura. Njega, ki si je izbral za svoje ško- fovsko geslo adveniut regnum tuum per Muriam — pridi k nam tvoje kraljestvo po Mariji, je Gospod poklical k sebi na praznik Marijin, da prejme plačilo na božjem Srcu, h kateremu je vodil duše, ki mu jih je Gospod izročil. Sejalec božji je bil blagopokojni nadpastir, ki je sejal seme božjih zlatih naukov prav po besedah velikega apostola narodov, ki jih naroča katoliškemu škofu: Oznanjaj besedo, nastopaj, bodi prilično ali neprilično, prepričuj, svuri, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem (2 Tini i, 2.). Da oz.ianjal je evangelij pravice iti ljubezni, nastopal je. ko je bilo težko, neprilično. Kolikokrat ga je nanesla pot v državne prestolnice, Dunaj. Belgrad. da je rotil, prosil zu narod svoj, za gimnazijo tam v St. Vidu in sto in sto drugih stvari, ki so težile njegovo trpeče srce. Sejal je seme božje besede v stolni cerkvi, v svoji ljubečih pastirskih pismih — katere preveva Duh božji O/.nnnjeval je resnico božjo, kakor po vzgledu velikega duhovnika Kristusa hodil med svojim ljudstvom od župnije do župnije in ga krepil v zakramentu sv. birme. Ta mož mnogo moli za svoje ljudstvo, je zapisano v sv. pismu. Pokojni vladika je mnogo molil za svoje ljudstvo po vzgledu božjega Odrešenika, ki se je po težkem dnevnem delu umaknil v samoto in vso noč premolil. V daritvi sv. maše, pri svojem evharističnem Bogu je do- Gorenjci nosilo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre in poceni T I V A R OBLEKE Skerbec Matija: Šenčurski dogodki (Dalje) Po Radičevi smrti je dr. Maček prevzel vodstvo hrvaške politike. Težka in odgovorna naloga je to, česar se dr. Maček v polni meri zaveda. Čut za odgovornost je pri dr. Mačku silno lepo razvit. Ko se razgovarjaš z njim, dobiš nehote vtis, da je vse to, o čemur se razgovarja, temeljito premislil in da so njegove sodbe sad resnega študija in prevdarka. Jasno je, da si ne morem prisvajati kake objektivne sodbe o njegovih političnih zmožnostih in vrednostih njegove politične taktike. Vendar si dovoljujem izreči svoje osebno mnenje, da morda ni kak diplomat izrednih zmožnosti ali politik izrednega formata, toda za vodstvo hrvaške politike je on kakor poslan od božje Previdnosti. Ko bi bil Radič živel, tako je moje nemero-dajno mnenje, bi bila hrvaška politika doživela krah. Radie je bil sijajen ljudski tribun, kakor naš Krek, toda politik — ni bil. Dr. Maček pa zna držati linijo v hrvaški politiki, zna hrvaški narod, posebno kmete, ohraniti v enotni fronti, zna v težkih razmerah držati večino naroda na vajetih, da ne izbruhne v krvavo revolucijo. Prepričan sem, da je največja zasluga dr. Mačka, da med Hrvati ni prišlo do krvave revolucije, ker je on principielno in taktično proti vsaki krvavi revoluciji. Kar je bilo revolucionarnih akcij med Hrvati v Jugoslaviji, so se vse izvršile proti volji dr. Mačka. Če bi bil kdo drugi imel \ rokah hrvaško politiko zadnjih 10 let, bi bili v Jugoslaviji doživeli strahotne reči. Dr. Maček je tudi kos balkanski politiki. Priznati moramo, da so med Srbijanci sijajni politični taktiki, toda nikdar se ni nobenemu režimu posrečilo speljati dr. Mačka na led, kakor so — Radiča. Zdi se, da je vsa politika dr. Mačka podobna nekaki trdnjavski vojski, v kateri poveljnik hladnokrvno sedi v svoji močni trdnjavi in se ne da speljati na polje, kjer bi ga sovražnik mogel pobiti. Kaj vse so že poskusili, da bi premaknili hrvaškega voditelja iz njegovih pozicij, a on se ne premakne, ne odstopi za las od svojih, principov in hrvaških idealov. „Nam se ne mudi, bomo čakali pa petdeset let ali več, toda dosegli bomo svoje prej ali slej", tako končno navadno odgovarja. On trdno zaupa, da bo hrvaški narod dosegel svoj cilj. In to zaupanje v zmago zna vliti tudi vsemu hrvaškemu narodu, ki trpi in vzdrži s svojim voditeljem. Meni se je prej zdelo pri hrvaški politiki marsikaj napačnega, kar Slovenci težko razumemo. Če pa govoriš z dr. Mačkom, pa vidiš, da ima vsa hrvaška politika pod Mačkovim vodstvom svojo upravičenost, še več. da je morda edino prava za hrvaške razmere. Hrvaško politiko je pač treba ocenjevati s hrvaškega stališča in ne s slovenskega. Kakor bi morali tudi Hrvatje slovensko politiko presojati s slovenskih vidikov. Kakor hitro je bil pripeljan dr. Maček v Srem-sko Mitrovico, je postala naša Kustodija veliko politično središče. Dr. Maček je dobival od vseh strani obiske, toda razen bližnjih sorodnikov je težko kdo dobil dovoljenje, da ga vidi. Dne 26. maja so prispeli v Mitrovico Ljuba Davidovič. Miša Trifunovic in Joca Jovanovič, voditelji najvažnejših srbijanskih strank. Prosili so, da bi smeli govoriti /. dr. Mačkom. Jefto Pavičem in mojo malenkost jo. Toda razgovor z dr. Muckom jim ni bil dovoljen, le midva s Pavičem sva smela na sodišču pred sodnikom nekaj razgovarjati se s „tremi kralji", kakor smo jim v Kustodiji dali priimek. Na svoj god je dobil dr. Maček okrog 1000 pisem in dopisnic iz cele Jugoslavije, tako da je imela pošta v Mitrovici kar dovolj posla z njegovo korespondenco. Najbolj zanimivi so bili naši razgovori ob času sprehoda po našem vrtu. Navadno smo se zbrali kaki trije ali štirje ali še večja družba, pa smo hodili po široki poti sem in tja vedno med živahno debato. Razmotrivali smo razna politična, socialna, pogosto pa tudi verska vprašanja. Včasih so bili naši pogovori kar zanimivi in živahni. Vmes je pa dr. Maček s svojim neizčrpnim humorjem krajšal čas. da je dve uri kar naenkrat preteklo, ko je bilo treba nazaj v sobo pod — ključ. Tekom osemmesečnega skupnega bivanja sem imel priliko zelo dobra spoznati značaj dr. Mačka. Posebno mi je imponiralo pri njeni junaško prenašanje vseli žrtev za hrvaški narod. Nekoč je računal v naši družbi, koliko časa je že preživel v ječi v Jugoslaviji za hrvaško stvar, pa je naraču-nal — če se ne motim — skupne ječe celih osem let. Krivično je bil zadnjič obsojen na triletno ječo, pa se nikdar ni pritoževal nad krivico in ne nad svojo usodo. Z ironičnim nasmehom je nekoč rekel: „Jaz sem bolj na varnem v ječi, kakor zunaj. Zunaj nisem nikdar varen pred morilci. Saj so pomorili vse vužiiejšu hrvaške politične osebnosti in to bi bilo gotovim osebnostim kar prijetno, če bi se znebili še mene." Dr. Maček je bolj šibkega zdravja. Težko je za bolehnega človeka v ječi. Toda vse neprijetnosti zapora je nosil hrvaški voditelj z moškim junaštvom, s polno zavestjo, da se žrtvuje za svoj trpeči narod. On je borec, ki ve, da mora biti pripravljena vsak dan žrtvovati tudi svoje življenje za svobodo hrvaškega naroda. Isti dan, ko je prišel k nam dr. Maček, je jemal slovo dr. Jovanovič. ko je prestal enoletno ječo. Povabili smo dr. Jovanoviča v slovensko sobo, ki smo jo včasih v šali imenovali ..slovenska republika*'. Priredili smo malo gostijo, med katero je imel poslovilni govor v imenu slovenske kolonije naš Janez Brodar. 2e prej smo se domenili, da ustanovimo za one, ki so bili preganjani in zaprti „Klub zelene pravde". Dr. Jovanoviča smo imenovali častnim članom. Vombergar je napravil kar lično diplomo: v sredini Blejsko jezero s Triglavom, v kotu slovenska trobojnica, vse pa je obkrožala — zelena kravata. Ker ima vsaka država svoje „ordne", je tudi naša „republika* ustanovila „orden zelene kravate", katere prvi in edini nosilec je bil dr. Jovanovič. Brodar je Jova-noviču v slovo izročil diplomo o imenovanju častnim članom „Kluba zelene pravde" in mu tudi izročil svečano zeleno kravato kot naš „orden". Bilo je pri tem mnogo „hecu" in sineha. »GORENJEC« STRAN 3 bival one sile in mofi. katero občudujemo v njegovem življenju. In res Bog je njemu katoliškemu škofu čudovito pomagal. Razlil je mmj blagoslov, ki ga je bilo deležno vse ljudstvo. V času njegovega v ladikovanja je zacvetelo versko in prosvetno življenje v njegovi škofiji. Mladina se je zbirala v Marijinih družbah, orlovskih organizacijah. On jo je bodril z ognjem božjim, ki ga je bil tako poln. Kako ga je bo-leto srce takrat v decembru I. 1929, ko je videl da mu podirajo to, kar je s tako ljubeznijo gojil in zalival. ..Dragi fantje", tako nekako je zapisal tiste dni v ..Slovencu", ..srce me boli. ko vidim, da ste žalostni. Oklenite se svojih dušnih pastirjev, ki bodo s podvojeno ljubeznijo skrbeli za vas." Kako vesel je bil, ko je videl da je v prekrasnih dneh evharističnegs kongresa v Ljubljani znova zasijalo sonce svobode. Mladostno svež je bil. ko je videl, knko se zgrinjajo vrste ob Mariji iz Brezij. ki nas je obiskala v Ljubljani, in ob evharističnem Bogu, ki je pot resnice in življenje. Da. vladika Jeglič je ljubil mladino, ki nnj bo Kristusova in Marijina. Učeči se mladini je zgradil prekrasni zavod sv. Stanislava, za katerega je živel, molil, delal in trpel. Slovanskemu svetniku, deviško čistemu sv. Stanislavu je posvetil, da se bo v njeni vzgajal čist rod. ki je edini zmožen žrtev in dela za Boga in za narod. Kristusu Zveličarju sveta ga je izročil, da bodo iz njega prihajali možje, ki bodo z božjim Zveličarjem delali in irpeli in z Njim slavili zmago nad temo in zlobo. S kako ljubeznijo je prihajal med nas. Dan njegovega prihoda je bil praznik za ves zavod. ..Škof so prišli", je šlo od ust do ust in mlada srca so se razveselila. Pa je prišel sam med nas v učilnice, še v razrede je prišel in nas vnemal za vse lepo in dobro. Kolikokrat nas je gledal v gtedaliiki dvorani, ko smo nastopali. Z očetov- Kjer govori dennr, vse drugo nič ne izda. Tudi krivične imenu pravice. sodbe se izrekajo v sko ljubeznijo je šel za našimi kretnjami in besedami in ob (rini ji vili prizorih si je obrisal oči. Praznik Brezmadežne — K. december. Leto za letom je prihitel med nas, nas navduševal za Njo, ki je vsa čistu, ki je sedež, modrosti, ki je prosila za njegove drage učence, da so napredovali v modrosti in vednosti pri Bogu in pri ljudeh, Poln radosti nam je potem pripenjal Marijine svetinje na prsi. Hvala Ti, blagi in plemeniti škof. da si zgradil slovenskemu narodu in njegovi mladini zavod sv. Stanislava! Bog te je izbral, da si nas obvaroval veliko hu-degu, začrtal pa si nam jasno čisto f>ot. ki pelje do prave Modrosti. Zgodovina bo še pisala o tem velikem možu, ki ga je rodila slovenska mati in ga je Bog postavil za voditelja slovenskemu narodu. Njegov spomin bo živel od roda do roda, saj je storil toliko dobrega, toliko plemenitega, kar je mogel le on. ki mu je Bog dal svojo posebno milost in blagoslov. Pogled blagopokojnega nadškofa pa se je obračal v celjskih dneh tudi v prihodnjost slovenskega naroda. ..Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo, velik, ker dela mučenike in nam daje velike može," je dejal takrat. V miru počiva njegovo telo tam pri sv. Križu, a njegov duh živi. Tam pri Gospodu so railuje večnega miru, tam mu sveti večna luč, ki je Bog sam. Kako je v svojem zemeljskem življenju molil, delal, trpel zu vse. tako v nebesih prosi za narod slovenski, da bo po njegovih zadnjih besedah ostal zvest katoliški Cerkvi, da bo velik dočakal velike čase, da bo zahteval povsod Boga in devico Marijo. Večna Ti slava, naš pastir, spominjaj se svojih otrok luni pri Gospodu! in nekaj šaljivih nustopov. Na programu je biln tudi violina, ker je novi učitelj na njo prav lepo igral. To je bila ludi senzacijska točka vsega programa. Ljudje so nestrpno čakali njegovega nastopa. Seveda, da smo bili tudi vsi pevci in igralci silno radovedni za ta nastop. Za želj ena točka je prišla na vrsto. Vse kar je lezlo po odru, se je lepo in spoštljivo stisnilo v kot zu kulise in napeto pričakovalo. Pozvonim in zastor se razgrne. Mladi in elegantni gospod dvigne / umetniško kretnjo violino pod brado, nastavi lok in ves oder se zamaje. Teža sodelujočih v desnem kotu je bila prevelika, oder nenavajen te teže in je kapituliral. Sesedel se je in potegnil v globino vse, kar je bilo na njem. Le gospod je z violino na odru silno spretno balansiral, da tudi on ni omahnil v znak v globino. Pri ljudstvu ni bilo nikakega razburjenja, saj so vsi mislili, da je to le taka scena. Pogled v luknjo je bil res silno zanimiv. Kakih 30 oseb stisnjenih skupaj v globini, izbuljene in presenečene oči, češ, kaj se je vendar zgodilo? Vsi so molili roke kvišku, kakor B. Rangus zlatar in sodni cenilec v KRANJU Vpogled j neobvezenI | Ure, zlatnina, srebrnina, očaln. jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno iz-vrše. - Kupujem staro zlato in srebro. , Zahtevajte cenik! i? Iz nezapisane kronike Prosvetnega društva — ali — korajža velja. Če je človeku usojeno, da ..brezplačno" ali po potrebi hodi iz kraja v kraj, marsikaj vidi in sliši. Skoro v vsaki fari je prosvetno društvo. Vprašaj, kdo najbolj deluje v njem, ti povedo povsod isti odgovor: kaplan ali župnik, redkeje še učiteljstvo. Ta dva stanov a. duhovski in učiteljski, sta navadno najmočnejša podpornika vsakega našega prosvetnega društva na deželi, kdo naj bi bil? Ponekod sami kmečki fantje, ki se sicer silno zanimajo za prosvetno življenje, ali nekdo pa le mora biti pogonska sila, ki daje društvu življenje. Kot rečeno, človek v različnih krujih marsikaj doživi, in nekaj takih dogodb, ki so resnične, naj tudi navedem. Bilo je nekje v revni in zapuščeni fari. Prišel je nov in mlad župnik. Društva še ni bilo prav nobenega. Mladostna sila, ki je prekipevala v njem. je oklenila, da zbere fante in dekleta in jih skuša pripraviti za društveno življenje. S čim in kakor Same besede že napravijo mnogo, ali potrebno je še kaj več. Pa se spomni na uprizoritev prve igre v fari. Zbere potrebne igralce, razdeli vloge, noben še ni nikoli igral — največ jih igre še videlo ni —, in prične. Z veliko nuvdušennst jo so postavili oder na prostem za velikim dvojnim kozolcem. Oder so pokrili s plahtami, da bi bili vami pred dežjem. Vloge ho igralci znali tako gladko in hitro izgovarjati, da šepetalec sploh ni prišel do veljave. Sredi drugega dejanja je pričela vleči burja vedno bolj in bolj. Na odru se odigrava višek scene, ko v zraku zafrfota plahta, ki jo je veter dvignil in neprostovoljno premaknil daleč od odra. Ravno ko je veter razgalil Oder, se vlije še ploha, ki ra/podi prestrašeno igralce v varno zavetje med gledavce. Sicer je bil ta nesrečni poizkus prestan, vendar je vlil v nezaupna srca dovolj poguma, da so s početim delom nadaljevali. Prva nesreča oz. nezgodi ob rojstvu prosvetnega društva. Bo še kakšna? Igranje pod kozolcem ni vedno primerno in je prav nerodno. Pozimi pa je vobče onemogočeno, Potrebna j«' dvorana, kjer naj bi bili zavarovani vsaj pred vetrom, ki jim ji' že enkrat zmešal štrene. Začela se je akcija za nov dom. Pobiralo si' ie od koče do hiše in kmalu je v bregu začel rasti nov dom. velik in lep. Ljudje so vestno pomagali pri graditvi s kiilukom in radovednostjo - kot vedno. Da je kateri zabavljal, je tudi jasno. i. • Narodne noše! Ob priliki prosvetnega dneva v Kranju se ne pozabite fotografirat pri fotograf JUG Kranj (Sedaj nasproti trgovine g. Savnik.) PREDDVOR Prosvetnega dne v Kranju se naše Prosvetno društvo udeleži v polnem številu. Nekateri bodo šli s kolesi in na konjih. Izlet na Koroško z avtobusom priredi naše Prosvet, društvo 25. julija. Smrt kosi. Zadnji čas jih je več umrlo v naši fari. Fr. Zaplotnik in Jože Arh i/ I upa lic. Miha Hechberger iz Preddvora, Katarina .Naglic i/ /.g. Bele in Marija Šavs iz Novevusi. N. v m. p, ŠKOFJA LOKA Dr. Korošec se je ..skril'*! Naši ..pofnrji" sam: ne vedo več, kaj bi si izmislili in natvezli ljudstvu v svojo tolažbo. Kar klepečejo tja v en dan, ne da bi vedeli, kaj jim leti iz. ust. ()|> priliki velikih celjskih svečanosti je najpivo v Loki, ne vem kolikokrat, padla vlada, kolere so se potem polastili sivolasi ..polarski" borci. Korošec pu se je ..skril" pred ..jezo ljudstvu" kar v Begunje na Gorenjsko. Naše ..bučinane" bi bilo res treba poslali na tisti oddelek v Ljubljani ki nosi nu svojem pročelju ..broj sedam"! ..Plemenska zabava" se je vršila vkljtib lenui. da je ležal na mrtvaškem odru mož. čigar velike osebnosti iu borbenosti za nurod ne more zanikali nikdo. Vse mesto je bilo ovito v črno. Samo nekaterim, ki se vedno trkujo na svoja ..nacionalna" prsa. češ ..samo mi smo pravi narodnjaki, ta druliul tam spodaj pa so prolidr--ž.avna itd." se ni zdelo vredno, da bi preložili svojo ..zabavo" na drugi bolj primeren čas. Eden v bolnico, drugi v ječo. Na praznik sv. Petra in Pavla zvečer sta bila v gostilni pri ,.l\i-hovcu" v Podpurferci Završnik Anion in 2irov-(i \ Jaka iz Bodo vel j. N pijanosti sla se pred gostilno sprla, nakar je Završnik potegnil nož. i< -1* zaklal Jaka povprek čez trebuh. Domačega sina, ki je miril, je Završnik ludi malo ranil po čelu. Završnika so orožniki aretirali, Zlrov- cev pa se nahaja v bolnici in zdravniki upajo da bo okreval. Nnd venci so se znesli. Ob priliki seroloških svečanosti naši naprednakarji kar niso mogli zdržati. Ker se niso upali lotili ogromnih množic ljudstva, so se pa ponoči loiili nedolžnih vencev. Nekaj so jih potrgali iu raztrgali nato pa hitro odkurili, da ne bi prišli v pest krepkim fantom. Drevo je treba pripomniti .dokler je mlado. Štafeta Selca (grob Krekove malere) — Ljubljana (Krekov grob). Za nedeljo 11, julija fantje Krekovega okrožja pripravljajo velik štufetni tek od groba Krekove matere — na grob našega Evangelista, 1'anlje bodo nesli prst iz materinega groba na sinov grob. Teklo bo okoli 250 funtov. Vse tekače bo dalo Krekovo fantovsko okrožje. Telovadci 1 Po slavnostnem zborovanju, ki se bo končalo nu Glavnem irgu. skupni odhod članov in članic na telovudisce k skušnji za proste vaje in orodno telovadbo radi tega, ker bo pojjoldanski nastop za nas velike važnosti. Prosimo, da se bre* izjeme vsi udeležile gluvne skušnje. Osiula navodila boste dobili pred dopoldanskim zborovanjem. Skupina bojevnikov v Skofji Loki priredi v nedeljo dne 11. julija zborovanje bojevnikov na Suni pri skolji Loki s sv. mašo ob pol 9. uri za pudle tovariše in pridigo. Po sv. maši bo zborovanje pied cerkvijo, kjer bo govoril g. Miroslav itaiej. Pri sv. maši in po zborovanju poje združeni moški zbor. Po zborovanju bo v gostilni tovariša Hafner Lovreta na Suhi redni letni občni /bor. Na zborovanju in občnem zboru se bo tudi govorilo o preureditvi parka pred cerkvijo na Brezjah m se bo ogantzirula nabiralna akcija. Tovariši, pridite v velikem številu! BISTRICA Piti TRŽIČU \ naši vasi smo pred 14 dnevi praznovali lepo slovesuost. Naši delavni in požrtvovalni gasilci so imeli tu dan svoj praznik, blagoslovili so svoj novozgrajeni gasilski doni. \ su vas se je z njun vred veselila lega dogodku. Številni gasilci so prihiteli iz bližnjih in daljnih vasi, da s svojo navzočnostjo prireditev še bolj povečajo m ji dajo pomen, kot ji tudi gre. Ob pol 5. uri popoldne se je pred Koširjem formira) sprevod gasilcev s tržiško godbo na čelu. .sprevod je šel po vasi, kjer so se zvrstili gasilci za slovesno blagoslovitev pred nu-v itn domom. Ob 3. uri je prišel z vozom iz Tržiču čg. duhov nt sveinik AutOD Vovk v spremstvu kaplana čg. Fortune in pa kurnice ge. Marije Koširjeve. Pred domom jih je sprejel starešinu kranjske gasilske žiipe g. Japelj Pavel in pa predsednik domače čete g. Zunier. Podali so seli gasilskemu domu. kjer so jih pozdravili zbrani gasilci. Predsednik g. /iiiner je kot domačin pivi pozdravil vse navzoče tet piosil g. svetnika, da blagoslovi njihov dom. Čg. sveinik je izvršil blagoslovitev ob asistenci g. kaplana Fortune iu je nato v lepem in sklesanem govoru orisal pomen gasilskega praznika. Po govoru čg. svetnika se je podal na govorniški oder starešina kranjske gasilske župe g. Japelj Pavel, ki je v imenu višjih gasilskih ustanov čestital bistriškim gasilcem na njihovi novi pridobitvi, gasilskem domu. V svojem govoru je orisal značaj gasilskega domu, kjer naj se pripravljajo gasilci za svoj prostovoljni iu nesebični poklic. Obenem pa nuj bi bil novi gasilski dom ludi mesto, kjer nuj bi se gojila ljubezen do bližnjega po besedah našega najvišjega Učenika, Po končanem govoru je bil še mimohod gu-sileev pred zbranimi gosti nakar je sledila prosta zabava. VELESOVO V nedeljo 18. julija bo tu slovesnost nove sv. maše. Pivo sv. daritev bo opravil tukajšnji rojak g. liane Šteinpihar iz Praprotne Police, ki je duhovnik v šibeniški škofiji v Dalmaciji, letos poteče 27 let odkar je bila tu zadnjič nova sv. maša. katero je imel g. Jožef Rogelj, seduj /upnik na Dobravi pri Kropi. Zato se vsu župnija pripravlja na to slovesnost i veliko vnemo iu veseljem, V petek 25. junija je v vasi Velesovo udarila atrela. Gospodarju Henriku Pilarju so zgoreli podi iu tudi nekej voz sena. Škoda — ki bo le delno krila / zavarovalnin, je precejšnja. PODBREZJE Kakor •-lito že javili bo naše Prosvetno društvo priredilo veliko tombolo dne 18. juliju ob "v mi popoldne na vrtu gasilskega doma. V mizarski delavnici g. Antoina 1'ajlarja v Žejah bo le v par dneh izgotovljen glavni dobitek -moderna spalna oprava. Ime mojstra nam je že porok, da bo oprava res nekaj krasnega. I udi iz Podbrezij smo se mnogi udeležili poji i ba našega škofa iu vodnika blagopokojnega <11 Jegliča. Zanimivo je, da živi pri nas njegov sošolec v isti starosti, general v pokoju, g. Jožef Tomše. še 14 dni pred svojo smrtjo je pisal g. Tomšetii pokojni dr. Jeglič, da ga pride obiskal v Podbrezje. pa je posegla vmes volja \ seniogočliega. ŠMARTNO PRI KRANJU Prosvetno društvo vabi svoje člane in piija-lelje. da se v nedeljo v obilnem številu udeleže prosvetnega dne v Kranju. Konjeniki, kolesarji, narodne noše in vsi ostali nuj se pred 7. uro zbero pred Šmartinskim domom, odkoder je skupni odhod v Kranj, kjer moramo bili do četrt na osem. --- »GORENJEC« STRAN 5 Proda se samska hrastova oprava po številu 10 kom. in dobro ohranjen gramofon s 26 ploščami po nizki ceni. Janko Zupan KRANJ — mizar Lay er jeva ulica št. 1. Gospodinje! vkuhavajte sadje v „WECK" ovih, kakor tudi v navadnih kozarcih, katere kupite z ostalo steklenino v Kovina o. z. Kranj Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. HI H L I OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Pri dobrodelni loteriji prosvetnega društva v Besnici so bile izžrebane v nedeljo dne 4. julija sledeče številke: 1, 6, 32, 101, 163, 200, 222, 306, 327, 345, ¿82, «4, 453, 526, 530, 549, 550, 561, 722, 785, 795, 812, 822, 863, 878, 898, 926, 1053, 1061, 1106, 1114, 1171, 1190, 1202, 125.1, 1253, 1270,1301, 1324, 1330, 1390, 1465, 1495, 1510, 1549. 1596, 1606, 1687, 1760, 1855, 1884, 1954, 2048, 2094, 2100, 2124, 2325, 2380, 2390, 2391, 2433, 2435, 2458, 2468, 2480, 2*91, 2503, 2523, 2662. 2727. 2728, 2778, 23C2, 280C, 2347, 28G9, 2906, 2925. Lastniki tablic s temi številkami naj dvignejo dobitke v enem mesecu, sicer dobitki zapadejo v korist prosvetnega doma v Besnici Papier Jožef, predsednik, 1. r. Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. 0 Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g, Šipica). Iščem lepo sončno sobo za stalno v mestu s prvini septembrom, Naslov v upravi. Iščem veliko sobo s kuhinjo in pritiklinami za 1". avgust, Naslov v upravi lista. Šolarji in šolarke iz Stražišča in Kranja, ki bi hoteli čez počitnice kaj zaslužiti naj se oglasijo pri Konjcdič Franc, Stražišče pri Kranju. Odda se manjše stanovanje po zelo nizki ceni za manjšo družino ali posameznika za Savo 1 uro od mesta. Naslov v upravi lista. Odda se s 1. septembrom trisobno stanovanje z verando, balkonom, kopalnico in vsemi pritiklinami. Naslov v upravi lista. 99 B O H N strešna opeka v najhujši zimi ne odneha, tovarna jamči let petdeset, krij z njo, varno streho češ imet Kovina t \. Kranj Iščem družabnika s 6000 Din gotovine ali knjižico 10.000 Din za odkritje antimonove rude v globini 10 m. Odstopim 10°/o od izkoriščane rude. Ponudbe na oglasni oddelek „Gorenjca" pod šifro »delničar". Proda se po zelo ugodni ceni stavbna parcela v Šenčurju poleg vodovoda, elektrike, farne cerkve in banovinske ceste. Pojasnila daje občinska pisarna v Šenčurju. Ugodno prodam'najboljšemu ponudniku dva .travnika v Ziganjivasi v izmeri cca 1 ha 54 a ter gozdno parcelo v izmeri 70 a. Informacije daje Seljak Tržič, Glavni trg. Izgubila se je na poti Duplje—Golnik ženska jopica drap s sivo podlogo. Pošten najditelj naj jo proti nagradi izroči v upravo lista. Hlebš - Kranj Zaloga stekla, porcelana, slik, okvirjev; jedilno orodje, kuhinjska posoda; stavbeno steklarstvo. Za Vašo prireditev rabite prvovrstno pecivo • sladoled. Dobavi in na ve« selični prostor Vam ga dostavi F. ŠINK slaščičarna KRANJ (nasproti župne cerkve) Poleg tega nudim vseh vrst bonbonov in čokolade. i tylad 10000.-QCnf za Salea -iiočitmce ! Počitnice! Vendar enkrat, ko ni treba na delo, v službo, ko lahko potuješ, te baviS s športom, pohitiš ven na deželo, v gore, k morja, ko se razprosliš, okrepiš, ležiš na soncu in postaneš rjav,se koplješ in lenariš! In k temu še Solea-nagrado - sijajne počitnice) , dobro kožno kremo boste na vsak način vzeli s seboj, da se obvarujete pred sončnimi opeklinami in pred drugimi neugodnimi učinki slabega vremena in „ a si ne pokvarite polti. Tokrat naj vam »luži Solea krema s koicsierinom, ki krepi kožo, za umivanje pa odlično dišeče Solea mile z akti- nim lecitinom. V Solea je doseženo in Izpolnjeno vse, kar lahko zahtevate od dobre kožne kreme in od prvovrstnega toaletnega mila. Treba li je le fioiskati najvažnejšo prednost Snlca-kožne nege in napisati, zakaj ahko svetuješ Solea-nego vsakemu dobremu prijatelju in dobri prijateljici, to je vse. Nagradna naloga'se torej glasit V čem obstoji glavna prednost Solea-kožne nege, zakaj je za kožo tako posebno dragocena? Rešitev res ni pretežka, ker se lahko na kratko ali obširno izrazite, ker ima vsaka rešitev, v prozi ali pesmi, vesela ali šaljiva, enake izglede na nagrado, ie je le pravilna. (Ciiajte preje prospekt v 2«vitku Solea mila t) Kot nagrade so razpisane t 1. nagrada v gotovini • .,»-. a ... . Din. 3000.-- 2. do 5. nagrada po Din. 500.- v gotovini .... Din. 2000 — 6. do 200 nagrada po Din. 17.50 (1 doza Solea kreme in 1 kos Solea mila) , . Din. 3 412.50 201. do 400 nagrada po Din. 10.- (1 doza Solea kreme). Din. 2 000— skupno torej Din. 10 412.50 Pogoji tekmovanjat ' ujL ki<" ]t *"*' u raMn u»luiBen«v TvomiM Zlalorog. oddelek Solea, Maribor m članov raisodišča tega nagradnega tekmovanja, ima pravico udeležiti ae tekmovanja. 2. Vaak udeleženec sme poslati samo eno rešitev a TSu™i.i,ve ,t p0111*" na n»5r«dn0 razsodišče Tvomice Ztatorog. oddelek Solea. Maribor 4 Zaključni termin: 14. julij 1937. S potnejiim poštnim jugom dospele relitvr ae nr bodo mogle več upoštevati. 5. Nagradno razsodišče tvorijo a) notar Ivan Ašlč. Maribor b) Ing. Nikola Ulic, Zagreb c) tovarniški ravnatelj Aujrusl Jug, Maribor 6. Pn večjem številu pravilnih rešitev odloča ireban|e. ki se bo vršilo pod nadzorstvom omenjenega notarja Proti odločitvam nagradnega razsodišče in proti razdelitvi na-grad ni mogoč ugovor in je izključeno vsako pravno poslopan|e neaultai in imena dobitnikov I do 5 nagrade bodo dne 15. avgusta 1937 na tem mestu objavljena, ostali pa bodo pismeno obveščeni. 8. Isti dan se izvrši razdelitev nagrad 9. Nagrajene rešitve preidejo t vsemi pravicami v last Tvomice Zlatorog. oddelek miur in ktmrtcu Din. 7.50 Din. 10.-, 5.-, 3,- brez trošarino. Dobi se pri Hinkotu v Kranju ter v drogeriji Šinkovec. Priporoča se špecerijska trgovina JANKO RANT KRANJ. Širite in berite „Goren j ca" Naznanilo! Otvoritev nove gostilne na Kokrici pri Kopaču, kakor je bilo razglašeno po letakih, se ne vrši 11. t. m. radi Prosvetnega dneva v Kranju. Priporočava se cenj. občinstvu za obilen poset. Kopač - Toporš. »GORENJEC F. Gorjanc Kranj Nakup in eksport rezanega in tesanega lesa. Prodaja prvovrstne banaške moke in trgovina z deželnimi pridelki. Brzojavi: Gorjanc Kranj. Telefon 23. Klobuki, kape, kravate, srajce, nogavice, galanterija itd. i Po Gorenjski gre en glas, samo HINKO je za nas! Hranilnica in posojilnica —===== v Kranju ======— (LJUDSKI DOM) r.z.zn.z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun* — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Kdor varčuje, pri HINKOTU kupuje! Se je par slamnikov po Din 7, 9, 12. I Vsak eleganten gospod in vsak dober sinko nosi klobuk znamke HINKO. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Vse kar potrebujete za potovanje in kopanje: Samoprodaja kopalnih oblek znamke „Benger" Otroške kopalne obleke Din 15-—, (krnsko Din 29-—, moške Din 33 — Volnene (Jamsko kopalne obleke v raznih barvah in fazonah Din 50 - 60 Najfineje kopalne obleke znamke „I?engor" u SeKix Din 85'- — 135-- Potovalni kovčegipo brezkonkurenčnih cenah, dolžina eni 4.r), 50, 55, 0(1, 05, 70, 75, 80 kom. Diif 4571;o755riJO, 05, 7(), 75, «0. Fantovske kopalne hlače Danske kopal čepice. Moške polvolnene ko- Din 6'— samo Din 5'— palnehlačo Din HV— boljše vrste Din 8'— Bolje vrste Din 8'— Finejšc volu. D 37- — Moške kopalne hlače Najfinejše ildebelega Naj!'. Benger D 45-— Din !)•— gumija Din 18'— fine j le Din 12-— Kopalni pasovi kopalne torbice žoge Športni predmeti, igračke Reklamni ležalni stoli Din 39-—, z podaljškom za noge Din 59-— Zelo močni ležalni sto! z naslonjalom za roke in podaljškom za noge Din 89-- Če solnce še tako pritiska, prijetno ti bo v srajci ,,lska" Ivan Savnik - Kranj 1 yj. v. Oglejte si naše izložbe I miSiiiiär trni Zn urednika In izdajatelju odgovarja Vcrtovšek Milan, n Kranju. Tisku (iskiiriui Tiskovnega društva \ Kranj