SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 7 de septiembre - 7. septembra 2006 V V OB LUPL EN U RIBICICEVE ČEBULE 41. ptudijski dnevi Draga 2006 BOGOMIR ŠTEFANIč ML. Tedaj? Ne. Pozneje pa me je ta občutek krivde obremenjeval kot sra-mota^. Günter Grass, nempka pisateljska in levici naklonjena politična ikona, no-belovec in človek, čigar javna beseda je desetletja imela izjemno moralno težo, je sredi avgusta, tik pred izidom avtobiografije, v časopisnem pogovoru priznal, da je kot sedemnajstletnik ob koncu druge svetovne vojne prostovoljno služil v oboroženih formacijah SS, nato pa je to poglavje svojega življenja za dobrih pest desetletij skrbno skril pred javnostjo. Ne pa tudi pred svojim občutkom krivde in sramu, ki je pozneje vzniknil na pogoripču mladostne prohitlerjevske naravnanosti. Umazana podrobnost iz preteklosti je nekega dne morala priti na dan. Pustimo ob strani ugibanja, ali zato, ker so ji že sicer pripli na sled zgodovinopisni raziskovalci in je bilo zato bolje pravočasno poseči po ,,samoovadbi". Verjemimo velikemu pisatelju, da so ga k razkritju prisilili njegovi notranji vzgibi. Recimo temu — vest. Lupljenje čebule je Grass naslovil zgodbo o sebi in tako tudi zgodbo o svoji SS-ovski sramoti, ki jo je z objavo svetovni javnosti ponudil v presojanje in tako tudi obsojanje ali razumevanje, zgražanje ali odpupčanje ^ Zdaj se nam vsem skupaj res dogaja kot pri rezanju ali lupljenju čebule — vsaj po malem si bripemo solze: nekateri od jeze, drugi od sočustvovanja, najbrž pa nihče od smeha. Stvar je pač preresna, ko kdor koli in kadar koli omeni kratico SS. Le malo pozneje smo tudi pri nas slipali pogosto omenjati neko — ali bi morali uporabiti pridevnik ,,podobno"? — kratico: OZNA. Oznaka za komunistično tajno policijo je del naziva, ki ga je nekoč nosil prav tako neke vrste pisatelj ali pa vsaj pesnik in pisec epigramov Mitja Ribičič, sicer pa visok politik sesedle slovenske inačice levega totalitarizma in po vojni nekaj časa drugi človek oznovskega stroja, ki je dobil nalogo, naj v ,,osvobojeni" deželi izvede temeljito dezinfikacijo — očisti naj jo nesnage domnevnega izdajalst-va, mepčanstva, strankarskega pluralizma, podjetniptva, kmetstva, duhov-niptva in redovniptva ^ Naloge so se tudi z znanjem, ki ga je Ribičič prinesel iz moskovske NKVD-jevske akademije, lotili nadvse resno in v sodelovanju z drugimi ustanovami partijske države za seboj pupčali trupla, dolgoletne zapornike, prisilne delavce, neptevilne ra-zlapčence, izgnance, ustrahovane dupevne razvaline, (ne)prostovoljne ovaduhe ^ Maja lani je bila zoper nekdanjega majorja OZNE vložena policijska ovadba in nato sprožen tožilski postopek zaradi suma storitve nezastarljivega kaznivega dejanja genocida oziroma pozneje storitve hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Zdelo se je, da je mogoče dokazati povezavo med Ribičičem in smrtjo najmanj 217 izmed tisočev po vojni umorjenih ljudi. Po pravnomočni sodni odločitvi sodipča pa je bil ta postopek te dni zaradi nezadostnih dokazov, ki bi utemeljili uvedbo preiskave, končan. Sodno lupljenje Ribičičeve čebule je tako za zdaj ustavljeno, toda kakor koli že, načeto je bilo vsaj do te mere, da imamo ob njem skoraj vsi solze v očeh: prvi od jeze (pa naj bo nad sodniki, tožilci, policijo, zgodovinarji, prejpnjim ali zdajpnjim sistemom), drugi od sočustvovanja (do ostarelega partijca ali pa do žrtev njegovega sprevrženega razumevanja revolucionarne svobode), nekateri pa tudi od tragikomičnega smeha, ko smo vedno znova postavljeni pred tako rekoč dokazano ,,dejstvo", da so se na Slovenskem dogajali zločini brez zločincev. Sodipče torej Ribičiča ne more (ne sme, noče?) pripraviti k lupljenju čebule njegove totalitarne preteklosti. Morda pa bi si ta lahko za zgled vzel Günterja Grassa in to storil sam. A kaj takega bi bilo najbrž mogoče le, ko bi ga bilo, tako kot nempkega pisatelja, njegovih preteklih dejanj sram. Če bi jih začutil kot krivdo in sramoto. Samo kaj, ko Ribičiča in ljudi njegovega kova storjenega ni sram. Jim tudi ni treba, ko pa pe vedno živimo v družbi, v kateri ne krpimo politične korektnosti, če vztrajamo pri prepričanju, da so bili povojni časi ,,administrativnih ukrepov" ne le upravičeni, temveč nujni. Ali kot je Ribičič — navajamo za publicistko Alenko Puhar — leta 1975 samozavestno dejal: ,,Takrat /leta 1945/ je na dvajset tisoč slovenskih partizanov ležala teža stotisočglave množice ^ ki so bile pe bolj nacistične kot nempka armada sama, predvsem pa so bile razredno opredeljene, hoteč preprečiti socialistično revolucijo v Jugoslaviji. Te sile kontrarevolucije smo morali fizično uničiti v 45. letu." Ribičiča tega fizičnega uničenja ,,razredno opredeljenih" očitno ni sram, prav zato pa se pe bolj nujna kot pred njegovim nesojenim sojenjem kaže potreba po nadaljevanju razprave o slovenski preteklosti, da bomo nekoč vendarle vsi, z Ribičičem vred, vedeli, česa se nam res ni treba sramovati, česa pa vsem sklicevanjem na ,,objektivne" okolipčine navkljub. Kot bi nas moralo biti sram obsodbe, ki je bila 30. avgusta stara natanko 60 let — krivične obsodbe pkofa dr. Gregorija Rožmana. Tudi to čebulo bomo morali, navkljub vsem solzam tistih, ki jih je upravičeno strah pravne razveljavitve proticerkveno motivirane sodne ,,eksekucije" poptenega moža, nekega dne vendarle olupiti. (Po Družici) V parku Finžgarjevega doma na Opči-nah pri Trstu so potekali 41. ptudijski dnevi Draga, ki so tokrat v znamenju stoletnice rojstva Antona Trstenjaka in razglabljanja o odnosih v slovenski narodni manjrani sami ter o odnosih med matično Slovenijo z manjpno ter Slovenci po svetu. Predavatelj slovenskega jezika na tržanki univerzi Miran Koputa je imel uvodno predavanje z naslovom ,,60 let kulture v manjpnskem prostoru", ki mu je sledila dolga razprava. Na ptudijskih dneh Draga 2006 pa je bilo tudi veliko gostov, ki jih je predsednik pripravljenega odbora Sergij Pahor vabil pred mikrofon. Kot prvi je udeležence pozdravil generalni konzul RS v Trstu Jože Supmelj, ki je Dragi zaželel pe veliko uspeha, predvsem pa podčrtal, da gre za forum slovenskih izobražencev, ki je nekoč opravljal veliko delo pri mehčanju trdih odnosov med različnimi Slovenci in ustvarjanju demokratičnih odnosov med Slovenci z vsega sveta, danes pa je to forum, ki daje nova izhodipča in postavlja nove, vseslovenske izzive tudi matični Sloveniji. Podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Milop Budin je izpostavil pomen Drage danes, ko pe vedno obstajajo zamere med bližnjimi narodi in znotraj samih Slovencev. Navzoče so pozdravili pe predsednik Sveta slovenskih ^organizacij (SSO) Drago Stoka, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavpč, deželna svetovalka Tamara Blažina ter v imenu koropkih Slovencev iz Avstrije Janko Zerzer. Studijski dnevi Draga 2006 so se nadaljevali v soboto z okroglo mizo na temo Integracija Slovenije v Evropi, na kateri so nastopili nekdanji svetovalec RS pri OZN Danilo Turk, Drago Stoka (SSO) ter avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko. Popoldan pa so psihiatri in psihologi Silva Matop; Cvetko Heliodor, Janko Musek in Jože Ramovp spregovorili na temo Slovenci v vrtincu naglih družbenih sprememb. 41. ptudijski dnevi Draga 2006, so se zaključili s predavanjem Marka Stabeja o odnosu Slovencev do lastnega jezika. Marko Stabej, profesor za slovenski jezik in stilistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je v predavanju s temo Zvezde, vrtnice in trnje (kam in kako s slovenpčino?) opozoril, da se Slovenci premalo zavedamo raznolikosti slovenpčine. S sloven- Tržapki pkof mons. Evgen Ravignani med pridigo. Ob njem Stanko Janežič. Prof. Marko Stabej (slo-venist): Zvezde, vrtnice in trnje (Kam in kako s slovenpčino?) Psih. Heliodor Cvetko, psih. Silva Mato p, moderator Ivo Jevnikar, prof. Janez Musek in prof. Jože Ramovp: Slovenci v vrtincu naglih družbenih sprememb. sko državnostjo se je mednarodni položaj slovenpčine normaliziral, danes pa ima ta nova normalnost veliko obrazov, kar nas preseneča in česar nismo pripravljeni sprejemati. Udeležence Drage so pozdravili tud^ predsednik SAZU Boptjan Žekp državni sekretar Zorko Pelikan in Tomaž Pavpč v imenu Svetovnega slovenskega kongresa. Žekp ki se je navezal na temo predavanja o slovenskem jeziku, je povedal, da smo Slovenci živeli v zaprtem okolju in skupali braniti slovenpčino z zaprtostjo. Z vstopom Slovenije v mednarodne povezave pa zdaj moramo gojiti slovenski jezik na prepihu, pri čemer se lahko marsikaj naučimo od zamejcev. Pelikan pa je opozoril na pomen pred nedavnim izgla-sovanega zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Kot je dejal, je ta zakon pomemben premik v odnosu Slovenije do vseh svojih rojakov, v zvezi z njegovim izvajanjem pa je treba v prvi vrsti slediti viziji skupnega razvoja. Po map, ki jo je za udeležence Drage 2006 daroval tržapki pkof Euge-nio Ravignani, sta na Dragi predavala zakonca Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar s Frančipkanskega družinskega inptituta. Naslov njunega predavanja je bil Slovenski vernik med tradicionalno in osebno vero, predavatelja pa sta se teme lotila zelo piroko in se v glavnem posvetila razmipljanju o vprapanju strahu, odnosov in pomembnosti dialoga. BERI_ OB 60-LETNICI SMRTI GENERALA RUPNIKA . 2 ZAHVALA ZVEZI SLOVENSKIH MATER IN ŽENA.....2 SLAVJE V OBNOVLJENEM ROŽMANOVEM DOMU... 3 SLOVO OD MARJETE SMERSU BOLTEŽAR..........4 Zahvala IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI štirideset let je kar dolga doba v življenju posameznika, pa tudi ustanov, ki nas v življenju spremljajo in so nam v oporo. Seveda so ustanove sad truda celotne zavedne in urejene skupnosti, ta pa se vendar naravno razporeja okoli močnih stebrov, ki jo drže pokonci. Ob njih se razvija in se dobro počuti, ko najde razumevanje in dejanski odmev svojih lastnih teženj k vsemu, kar človeka dviga in krepi, zlasti v srečanju s težavami. Napa skupna, tako posebna zgodba neiskanega izgnanstva iz predrage, edinstvene in lepe zemske domovine, je dragoceno izročilo, ki ga predajajo novim rodovom najprej družine, potem pa, v istem duhu, slovenske ustanove in domovi. Med temi Zveza slovenskih mater in žena zavzema svojsko mesto. Srce je njen simbol od začetka. Je simbol družinske skupnosti, a utripa tudi za rojaka, da mu je v vzpodbudo in pomoč, v ljubezni, ki jo najdemo lepo opisano v Prvem pismu apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 13. pogl.). Resnično, ne gre le za lepoto besede ali globino čustev. Nape matere in žene se znajo in hočejo dejansko spoprijeti z resnobno borbo za obstoj, ki vije tudi nape ljudi, da ipčejo pomoč. Tesnoba nam tudi narekuje priznanje, da brez sredstev in brez darovanja časa in naporov - delovanje Zveze slovenskih mater in žena ne bi bilo možno. Nap simbol je srce. Ob napi ptirideseti obletnici si torej ptejemo v ponos in prijetno dolžnost, da Vam, predrage matere in žene in - nam naklonjenim dobrotnikom iz globine srca izrazimo svoje iskreno priznanje in zahvalo, da ste nam nape delovanje tolikih let omogočili z darovanjem sredstev, časa in prizadevanja. S temi vrsticami se želimo vsaj od daleč približati plemenitosti Vapega srca, ko želimo: Bog Vam vsem povrni s svojo milostjo, kajti pisano je, da ste dobroto izkazali Njemu samemu vsakokrat, ko ste kaj dobrega storili bližnjemu - med nami, za rojaka, napega prvenstvenega bližnjega. V imenu Zveze slovenskih mater in žena njena dolgoletna sodelavka lic. Ladislava Laharnar Buenos Aires, septembra 2006. TONE MIZERIT OB 60-LETNICI USMRTITVE GENERALA LEONA RUPNIKA Imeli smo velikega moža NACE FRANČIČ ,,Vas zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kje luč nobena ne brli." Pozabljenim, Simon Gregorčič Slovenski narod je v časih velikih preizkupenj, ko je plo za biti ali ne biti, napel pokončne slovenske može, ki so ga vodili skozi viharje njegove bitnosti. Tak mož je bil tudi general Leon Rupnik. Ob 60. obletnici njegove nasilne smrti želim napisati nekaj misli o življenju moža in ustanovitelja General Leon Rupnik, zatopljen v molitev na Polhovem gradcu. slovenskega domobranstva. V Čepovanskih župnijskih knjigah, kamor so spadale tudi Lokve v Trnovskem gozdu, je zapisano, da se je tam 11. avgusta 1880 rodil Leon Frančipek Rupnik. Osnovno polo je obiskoval v Idriji, po tej pa je nadaljeval ptudije v nižji benediktinski gimnaziji v St. Pavlu na Koropkem, vipjo pa v Ljubljani, kjer sta bila njegova profesorja dva imenitna Slovenca: Anton Foester, skladatelj „Gorenjskega slavčka" in velik prepernovec Tomo Zupan. Leta 1895 je mladi Rupnik stopil v infanterijsko kadetnico v Trstu. Bila je izrazito avstrijska in je kot taka vzgajala bodoče oficirje. Leta 1900 je Rupnik postal poročnik in takoj nastopil službo v 16. Varadžinskem pehotnem polku (Dunajski vojapki arhiv). V letih 1901/2 se je uril za službo inženirskega oficirja v Klosterneburgu v bližini Dunaja. Leta 1905 je kot 25-letnik začel obiskovati generalptabno polo na Dunaju. Od tedaj naprej pa že kot nadporočnik službeno potoval po vzhodnem teritoriju Habsburpkega cesarstva, ki je bilo nekaj let pozneje prizoripče prve svetovne vojne. Ob izbruhu te se je Rupnik boril proti Srbom, Rusom ter Italijanom. Po njegovi izjavi je najhujpe boje doživljal s Srbi v območju reke Drine. V bojih je bil zaradi svojih zaslug večkrat odlikovan. Zadnja leta pred razpadom Avstrije je dosegel čin stotnika in končno majorja. Konec vojne je doživel v Boki Kotorski, katero je branil pred Italijani in ki je nemalo po zaslugah majorja Rupnika prepla v oblast pravkar nastale Jugoslavije. Kraljevina Jugoslavija je Rupnika sprejela v svojo vojsko maja 1919. V novi državi so mu priznali čin majorja. Od tedaj naprej je bila njegova vojapka kariera uspepna, saj je skoraj na vsaka ptiri leta dosegel vipji čin. Tako je napredoval v polkovnika, bri-gadnega in končno divizijskega generala leta 1937. V kraljevini Jugoslaviji je bil tudi večkrat odlikovan. Njegova prva žena je bila Nemka. V tem zakonu sta se mu rodila sinova Vuk in Evgen (oba oficirja kraljevine Jugoslavije) ter hčerka Inga, ki pa je že mlada umrla. Vdovec Rupnik se je drugič oženil z rusko emi-grantko Olgo. V tem zakonu se mu je rodila hčerka Ksenija, ki je v prvem zakonu po nekaj letih ovdovela in se je vdrugič poročila s v cerkvi pisateljem in Rupnikovim osebnim tajnikom dr. Stankom Kociprom. Morda je prav po poznanju boljpevizma žene Olge general Rupnik postal pozoren na podtalno delovanje že tedaj dobro organiziranih komunistov, ko je leta 1937 odkril sabotažo v tovarni orožja v Kragujev-cu. V poznejpih letih so komunisti nanj izvedli atentat, a se jim ta ni posrečil. Potem je pripla vojna in revolucija. V najhujpem trenutku, ko se je po tragediji na Turjaku vse podiralo, je general Rupnik prevzel poveljstvo nad domobranci. Zgodovina tistega časa je med nami dovolj znana. Prav tako je znano, kako je bil pribljubljen pri svojih vojakih. Priljubljen pa je bil nap general tudi pri trpečem ljudstvu na podeželju, s katerim je bil tesno povezan v letih tuje okupacije in pe bolj krvave komunistične revolucije. Bil je veren mož, a ni imel navade, da bi svojo vero farizejsko nosil na ogled, temveč se je zatekal v samotna svetipča, kjer je Bogu in njegovi neskončni milosti priporočal sebe in svoj slovenski narod. Idejni vodja Nove Slovenske zaveze dr. Justin Stanovnik, ki doslej pe ni nikoli zapisal ene same dobre besede o generalu Rupniku, je v eni ptevilk zgoraj omenjene revije leta 2004 zapisal takole: ,,Strateg pa ni bil ...". Tu je g. Stanovnik imel v mislih ,,možen" Rupnikov načrt, da bi se domobranci borili s partizani do poslednjega naboja na Gorenjskem. Če bi do omenjenega zadnjega spopada res priplo, bi po mojem mnenju domobranci vsaj umrli z orožjem v rokah, vsekakor častnejpe smrti, ne pa da so razoroženi, izdani, mučeni in zas-ramovani umirali, zmetani v brezna pirom Slovenije maja in junija 1945. G. Stanovnik očitno ne pozna bogatih vojapkih izkupenj, katere je gen. Rupnik pridobil v cesarski Avstriji in kraljevini Jugoslaviji. še preden smo Slovenci postali državen, samostojen narod, se je porodila misel — želja po narodni spravi. Je ta potrebna? Da! Potrebna je, a jo zaman pričakujemo, če mislimo, da bodo komunisti skesano padli na kolena in priznali svoja zločinska dejanja pred 60 leti. Dobro se zavedajo, da bi s tako gesto sami pokopali lažni mit osvobodilnega boja, katerega oznanjajo naivnim Slovencem že dolga desetletja. Kaj pa na napi strani, je bilo vedno vse prav in dosledno? Ne! Ni pe pozabljeno, kako so nekateri slovenski begunci na nekrpčanski način sprejeli tam v italijanskem Serviglianu dupevno in telesno strtega brezdomca generala Rupnika. So se storilci tistega sramotnega dejanja kdaj pokesali? Ne! Tisto se ni nikoli zgodilo. Leta pozneje se je v zdomstvu gonja proti generalu nadaljevala čep da je bil kolaboracionist nempkega okupatorja. Res je, da je z nempkim okupatorjem navidezno sodeloval, saj druge poti ni imel na izbiro. A če hočemo biti popteni moramo priznati, da je bilo njegovo navidezno sodelovanje z okupatorjem za Slovence repilno, sicer bi bile nape žrtve pe veliko večje. Mnogo prej je tako ravnal marpal Petain v Franciji, a danes je zelo malo Francozov, ki pe verjamejo v iskrenost Petainove kolaboracije z Nemci. Zato tudi slovenski zdomci potrebujemo nape očipčenje, da bomo pravični do moža, ki je sebe žrtvoval zato, da bi Slovenci obstali kot narod v letih tuje okupacije in krvave komunistične revolucije. To leto se bomo Slovenci-protiko-munisti s spoptovanjem spominjali nasilne smrti moža, ki je tam v Zeleni jami v Ljubljani padel pod streli komunistov onega 4. septembra 1946. Človepka sodba mu ni bila mila. Prav gotovo pa je bila pravičnejpa božja sodba, saj se je nap general — slovenski poptenjak Rupnik boril in umrl za večne vrednote krpčanstva in slovenstva, vrednote, ki so bile tedaj in danes: Bog, narod, domovina! Slava njegovemu spominu! Gotovo je bil najvažnejpi politični dogodek preteklega tedna shod za varnost. Brez strankarskega prizvoka je vendarle izzvenel kot opozicijska gesta, ki je vlado hudo prizadela. Javna skrb. Objektivno je sicer težko določiti, če je pomanjkanje varnosti res najtežji problem Argentine. A prebivalstvo ga tako čuti in to skrb v raznih anketah postavlja na prvo mesto. Res je pe mnogo drugih križev in težav, a dejstvo, da grep od doma in ne vep, če se bop vrnil živ in zdrav, ker te lahko kjerkoli presneti zločinska roka, je moreča zavest. Ti primeri se vrstijo in občasno tudi množijo, vlada pa ne kaže dovolj skrbi, in njeni ukrepi ne rodijo zaželenega sadu. Varnostni organi se kažejo brez prave moči in večkrat javnost zasledi pojave korupcije. Kjer jim denarna sredstva dopupčajo, si ljudje najamejo privatno varstvo, ki se je že nevarno razpaslo. A tudi to ni zagotovilo in — predvsem — večina si tega ne more privopčiti. Pojav Blumberg. Tudi zadnji shod v četrtek 31. avgusta, na katerem so ljudje zahtevali od vlade več varnosti, je sklical Juan Carlos Blumberg. Napim bralcem je že znan, saj je to že četrti shod, čeprav so prejpnji bili na kongresnem trgu, ta zadnji pa na majskem, pred vladno palačo. Blumberg je na žalosten način pripel do slovesa, ko so mu ugrabili in (tudi zaradi policijskega nespretnega posega) ubili edinega sina. Axel Blumberg je tako postal simbol in zastava, ki jo oče vihti, ko zahteva varnosti in v tej zahtevi predstavlja piroke množice ljudstva. Zadnje čase se je tudi govorilo, da bo stopil v politiko. Mauricio Macri mu je že ponudil mesto v svoji stranki, zaradi česar so se v vladi marsikomu naježili lasje. Ni vsakdanja stvar, da posameznik skliče javni shod, in mu sledijo desettisoči. Pridejo, ne da bi jih prisilili, ne da bi jih pripeljali v zastonjskih avtobusih niti jim obljubljali plačilo ali darove (čoripan, itd). Pridejo posamezniki, družine, skupine, brez razlike vere ali sloja ^ Koga se bojijo? To pot je vlada napela vse sile, da bi shod onemogočila. Državni podsekretar, zlo-glasi piketero Luis D'Elia je celo na isti dan organiziral svoj ,,protishod". A zaradi politizacije tega protesta je žel kritike noblobega nagrajenca (Adolfo Perez Es-quivel) ki je prvi dal idejo protishoda. Tako da se je vladna poteza razbila na dve in potopila. Medtem pa je majski trg videl množico, ki jo je policija ocenila na okoli 60.000 dup: Govor Blumberga, sicer opozicijsko pobarvan, je vseboval vrsto zahtev, za repitev problema varnosti. Poleg njega so govorili pe katolipki duhovnik, protestantski pastor in judovski rabin. Ta zadnji (Sergio Bergman) je izrazil najbolj ostre kritike na vlado, ko je dejal, da je „vladni projekt bolj podoben ustavni monarhiji kot pa demokraciji". Gotovo je bil ta shod grob udarec za vlado, a bolj po njeni lastni krivdi, zaradi vladnega napora, da bi ga preprečila ali vsaj omejila. Bo kaj boljpe? Vendar smo že takoj naslednji dan slipali nekaj napovedi, ki so zelo podobne temu, kar Blumberg (in prebivalstvo) zahteva. Tako kot je vlada po prvem shodu vsaj delno uvedla nekaj sprememb, jih tudi sedaj načrtuje. Vlado namreč celoten problem varnosti skrbi, ker pomeni upadanje priljubljenosti in preusmeritev vode v opozicijske struje. A prav to je glavna napaka, ki jo opažamo: napor ne v službi vrednih ciljev, marveč v službi volilnih interesov, s čimer se podvzemajo ukrepi, ki so bolj vidni, a ob tem lahko manj učinkoviti. Delo (borba) za večjo varnost mora biti resno, dolgoročno in ob tem postopno, kar pa v kratki dobi ne rodi volilnih sadov. Zato se lahko stvarno vprapamo, če bo kdaj boljpe? Polemika se nadaljuje. Medtem seveda teče naprej polemika med peronisti in radikali. Težko je napovedati, kako se bo stvar končala. V sami radikalni stranki je kar nekaj osebnosti, ki bi enostavno izločile vse guvernerje, župane in parlamentarce, ki so presed i h Kirchnerju, drugi pa se bojijo hudega razkola, ki bi pe bolj prizadel že preveč slabokrvno stranko. A tudi vladi stvari ne gredo, kot bi želela. Preveliko na-slanjanje na krajevne radikalne veljake prizadene tudi peroniste. Marsikateri je računal na določeno kandidatno mesto, a sedaj vidi, da mu včerajpnji nasprotnik odjeda mesto po volji in milosti predsednika. Zamera se vrsti za zamero in ni izključen skok v obratni smeri kakpne užaljene dupe. Se druge skrbi. Iz vrst strokovnjakov pa se množijo opozorila o bližajoči se energetski krizi. Ne gre le za dejstvo, da je država prenehala izvažati plin in ga začela uvažati, in da se bo v nekaj letih isto dogodilo s petrolejem. Že za prihajajoče poletje napovedujejo pomanjkanje elektrike. Vlada v zadnjem hipu napenja vse sile, da bi vsaj preprečila prekinitve dostave toka. Jasno pa je, da ta pojav ogroža industrijo, ki zavira razmah prav zaradi pomanjkanja energije. Načrti, ki so v teku (dodatna jedrna centrala, uvoz goriva), kaže, da bodo pripli prepozno. SLOVENCI V ARGENTINI Obletnica Rožmanovega doma V slovarju slovenskega knjižnega jezika stoji zapisano, da je ožji pomen besede dom ,,prostor, hipa, kjer kdo stalno živi, od koder kdo izhaja." Od kod torej ta napa navada, da vsa napa prosvetna druptva nosijo v naslovu besedo Dom? Tako imamo Hladnikov Dom, Sanmartinski Dom, Slompkov Dom, Nap Dom in pe bi jih lahko naptevali. V njihovih prostorih ne živimo stalno, tudi izhajamo ne iz njih. Torej ,,dom" je moralo naram prednikom pomeniti nekaj, kar je imelo prp pojem od tistega, ki sem ga navedel zgoraj. Mislim, da ima beseda ,,dom" za nas neki topel prizvok, ki nam takoj prikliče v spomin pojme kot so družina, domovina, rojstni kraj, otroptvo, posebno pa družinsko okolje, vera, materinpčina in varstvo pod okriljem starpev. Torej, ko so nap predniki ustvarjali nape prosvetne domove, so nam v pisavi zidov pustili sporoči- Pročelje Rožmanovega doma lo:" To, kar gradimo, mora imeti toploto in vrednote, ki jih samo dom in družina lahko dasta. Plemeniti namen, dragocena dedipčina, za katero upam, da je zob vedno večjega ptevila desetletij ne bo spremenil v iskanje samo osebnih koristi ali samo v kraj v smislu kluba. Upam, da se bo vsak izmed nas spomnil, da so nap predniki imenovali napa sredipča z imenom ,,dom", da so nam s tem pokazali tudi pot, po kateri naj hodimo za ohranjevanje napega materinega jezika, vere in spomina na tragedijo, ki jih je pahnila preko oceana, ker so se borili za ohranitev vrednot, ki jih je pred več kot pol stoletja domovina, kjer je bil njihov dom, zavrgla in njihove sorodnike pometala v brezna. Tragedija naph prednikov, ki so bili izkoreninjeni iz njihovih domov, ločeni od lastnih družin in poslani v svet! Zaradi nje so bili obsojeni na samoto in onemoglost, saj so mnogi od njih izgubili svojce zaradi komunistične teorije, da je idejne sovražnike treba iztrebiti. Drugi so ostali sami, ker so jih meje za vedno ločile od svojih dragih. Od vseh naph Domov, to ime pe najbolj pristoja Rožmanovemu. Čeprav njegovi prebivalci ne izhajajo iz njega, resnično prebivajo v njem in v njem prejemajo vso tisto toploto, prijazno okolje, varnost in dobrine, ki jih ustanova, kot je Rožmanov dom, nudi. To poslanstvo si je začrtala tista pepčica ljudi, ki je zasnovala to ustanovo v prvi vrsti prav za tiste, ki so tu v Argentini ostali brez svojcev in ki sta jim starostna onemoglost in borna pokojnina grozili s težkim preživetjem v zadnjih letih njihovega življenja. To uresničevanje ideje, ki se je dokončno izoblikovala in rodila v letu 1965, opravičeno lahko imenujemo „ustvarjati dom". Tako plodna dejavnost in kreativna sila, kakor jo je pokazala slovenska skupnost v Argentini, mislim, da nima primerjave pri drugih narodnostih. Sodim, da je ravno v tem razmahu razlog, morda bi lahko rekli tudi krivda ali izgovor, da se pomembnost naph ustanov ni pravilno vrednotila. Veliko je govorjenja in pisanja o naph polah in domovih ter drugih kulturnih ustanovah, a delovanje Zveze Za poslopjem nov in ličen večnamenski prostor Med sveto mapo slovenskih mater in žena, Doma sv. Vincencija in Rožmanovega Doma morda pride v javnost le enkrat na leto. Zato to moje pisanje! Mislim, da sem dolžan, da kot nezaposlen upokojenec, kolikor je v moji moči, žrtvujem nekaj svojega prostega časa, da bo ustanova Rožmanovega doma tudi v podrobnostih bolj znana in slovenski skupnosti bolj pri srcu. Naj nanizam nekaj skromnih podatkov za večje poznanje in priljubljenost te človekoljubne ustanove. Za prvega predsednika druptva brez pravne osebnosti in prvotno imenovanega Zavetipče pkofa Rožmana, je bil na prvem občnem zboru izvoljen gospod Jože Žerovnik. Po triletnem nabiranju sredstev, torej avgusta 1968, se je storil prvi korak k uresničenju načrtov z nakupom zemljipča. Z nadaljnje delo je bila potrebna pridobitev uradnega priznanja ustanove. Prvi predsednik Dobrodelne civilne ustanove dr. Gregorija Rožmana je bil gospod Jože Musar. Njemu sta sledila gospoda Matevž Potočnik in Peter Čarman. Gradbeno delo se je pričelo proti koncu leta 1971. 31. avgusta 1972, pod predsedniptvom gospoda Matevža Potočnika, je msgr. Anton Orehar blagoslovil prvi del zgradbe in sicer v obsegu 385 m+. Leta 1985 je bilo spremenjeno ime ,,Zavetipče dr. Gregorija Rožmana" v ,,Rožmanov dom". Takrat je Dom razpolagal s svojim zdravnikom, bolničarko, snažilko, kuharico in lastnim avtomobilom za prevoz bolnikov. Ekonomska kriza, ki je nastala leta 1988, je zakrivila, da je Dom v prid lastnega obstoja bil primoran ukiniti vse zgoraj navedene pridobitve. Dotedanji dotok denarnih sredstev, prihajajoč od dobrodelnih članov in podjetnikov, je vedno hitreje usihal, ker je ekonomska kriza grozila njim samim in tako je počasi, toda neustavljivo, usihaval iz dneva v dan dotok dobrodelnega denarja. Menim, vsaj tako so mi povedali, da bi naredil veliko prekinjene. Danes deluje v Domu odgovorni zdravnik, ki razpolaga s pomožnim zdravnikom in bolničarke, ki krijejo vsakodnevno ptiriindvajseturno dežurstvo. Nastavljene so tudi kuharice, čistilke ter osebje za pranje in likanje. Praznovanje 38. obletnice Rožmanovega doma, 27 avgusta 2006, katerega so se udeležili v zelo lepem ptevilu, smo pričeli s sveto mapo, ki jo je daroval monsenjor gospod Jure Rode. Nato je pozdravil vse navzoče gospod Jože Žerovnik. Sledil je govor gospe Sape Zupan Omahno-ve. Zaključila ga je takole: ,,Želim poudariti, da je nape prizadevanje bilo, je in bo v dobrobit naph starejph. Tako, kakor se mi obvezujemo kot institucija nuditi jim ljubezen, si tudi želimo, da bi vi, sorodniki in prijatelji, čutili isto. Da bi nam pomagali, ne samo materialno, temveč tudi z obiski, z vapm nasmehom in objemom, saj nam boste s tem omogočili dati najleppe darilo, ki ga človek lahko da: ljubezen do bližnjega." Mislim, da so te besede tudi najlepp zaključek mojega pisanja, poleg zagotovila, da vam bo v zadopčenje, če boste čim večkrat obiskali Dom in se pri tem prepričali o vsem, kar sem povedal, pa tudi o drugih stvareh, o katerih zaradi omejenega prostora v časopisu, nisem pisal. Miha Gaser Požrtvovalne sodelavke in sodelavci NASA SKUPNOST ZIVI Pogled na omizja med kosilom krivico, če ne bi tu omenil, da je za nadaljnji obstoj imel veliko zaslugo dolgoletni predsednik gospod Peter Čarman, ki je s svojo neomahljivo voljo in vztrajnostjo trkal na razna vrata, da je Dom lahko plačal vsaj najnujnejpe račune, kot hrano,elektriko, plin in podobno. A sedaj imam vtis, da za nape starejpe stvari postajajo bolj obetavne. O Rožmanovem domu se je začelo govoriti kot o nečem, ki dobiva nov pogon, nov obraz, nove udobnosti, da mu je bodočnost zagotovljena. Do tega optimističnega spoznanja sem pripel, ker imam pred seboj poročilo, katerega je podala podpredsednica dobrodelne ustanove ,,Fundacion por los Ninos y Ancianos" gospa Sapa Zupan Omahnova. Mineva leto, odkar ta ustanova nudi pomoč Rožmanovemu domu. Najprej je pričela s popravljanjem centralnega ogrevanja, nato kuhinje in tako se je nadaljevalo delo tudi z izboljpevanjem vseh triindvajsetih sob, ki imajo vsaka svojo zasebno kopalnico. Predvsem pa se je vodstvo zavzelo za versko oskrbo in dobro počutje oskrbovancev v Domu. Zato je vsako nedeljo in vsak prvi četrtek v mesecu sv. mapa. Na razpolago je tudi majhna kapelica z Najsvetejpm, katerega lahko stanovalci vsak trenutek obipčejo. Poleg izboljpevanja in povečavanja poslopja, so bile končane tudi izboljpave, ki so bile pred leti zaradi ekonomske krize V nedeljo, 20. avgusta je odbor Napega doma San Justo povabil vse člane na izredni sestanek. V nedeljo, 27. avgusta je bil v Slovenski hip občni zbor ,,Mutuala Sloga". Isti dan je bil v Slompkovem domu mladinski dan. Najprej so se začele tekme, nato dviganje zastav, sledila je sv. mapa. Po kosilu je bil v dvorani kulturni program, nato pa prosta zabava. Prav isto nedeljo so v Rožmanovem domu praznovali 34. obletnico obstoja. Po sv. map je bilo prijateljsko kosilo. V sredo, 30. avgusta popoldne je bil v Slovenski hip duhovnipki sestanek. Isti dan zvečer je bila učiteljska seja za voditeljice osnovnopolskih tečajev. Za prvi petek v septembru so bile po naph krajevnih Domovih svete ure. V soboto, 2. septembra je bila v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hip sv. mapa za pok. generala Rupnika, dr. Hacina in sodelavce. Popoldne istega dne je bila prav tako v Slovenski hip prireditev ob 40. obletnici Zveze slovenskih mater in žena. Najprej je bila sv. mapa, katero je daroval prelat dr. Jure Rode; med njo je pel ženski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Nato je bil poklon pred spomenikom žrtev revolucije v domovini. Sledila je slavnostna akademija v dvorani pkofa dr. Gregorija Rožmana. Začela se je s pozdravi, sledila je razdelitev priznanj. Nato je bila uprizoritev psalmske kantate Žena-mati, ki jo je režiral Miha Gaser. Po zahvali vsem nastopajočim, sodelavcem in dobrotnikom je bila zakuska ob prijateljskem pogovoru. Med njo je bilo žrebanje srečk, katerih dobitki so bile slike, ki so jih Zvezi podarili nap priznani umetniki. Priredila D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenje OBLETNICI Na Goripkem so se spomnili letopnje 100. obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča in 140. obletnice smrti slikarja Jožefa Tominca. Primorska velikana sta namreč del svojega življenja preživela na Gradipču nad Prvačino, kjer jima je tamkajpnja krajevna skupnost in mestna občina Nova Gorica v spominskem parku postavili doprsna kipa. Prireditev je nosila naslov Daritev bodi ti življenje celo, slavnostni govornik pa je bil akademik France Bernik. SAN MARTIN - Pod lipo domačo Marjeti Smersu Boltežar v slovo V torek, 29. avgusta je v San Martinu umrla gospa Marjeta Smersu Boltežar. Aktivna sodelavka sanmartinskega slovenskega doma, soudeležena na vseh področjih delovanja nans skupnosti, je podlegla zahrbtni bolezni. Kako je bila v skupnosti priljubljena je jasno pokazala množica rojakov, ki jo je pripa kropit v sanmartinski dom in se naslednji dan udeležila maTie zaduTinice. Po map se je najprej s toplimi besedami poslovila od nje gospa Polona Makek, v imenu Zveze slovenskih mater in žena iz San Martina, katere predsednica je bila pokojna. Takole je spregovorila: ,,Draga Marjeta! Ko si pripa med nas, si bila polna življenja in načrtov. Prevzela si vodstvo nape organizacije. Z veseljem in polnim zamahom si se lotila dela med nami. Želele smo, da bi nas dolgo let vodila. Bog pa je imel drugačne načrte. Vse prekmalu si nas zapustila. Zelo te bomo pogrepale, ostala pa bop z nami v naph molitvah. Bog naj ti poplača vse, kar si dobrega storila in naj ti da večni mir in pokoj." Za tem je spregovoril pe Tone Podržaj, predsednik Slovenskega doma San Mart^n: ,,Družina smo, druži nas ista kri, družijo iste skrivnostne vezi, ki jih nihče ne more izničiti, ne pretrgati, ne zatajiti. Družina, iz iste hipe doma, družina, ko sedamo k skupni mizi, ko ždimo vsak v svojem hipnem kotu, ko smo na poti po prnih cestah, ali ko se razselimo po svetu. Vsi smo eden drugemu luč. in če le ena od njih ugasne, ugasne cele družine luč. To Kuntnerjevo pesem je pred leti na obletnici doma recitirala tudi Marjeta. Sanmartinska družina smo. Kako rada je to družino imela napa Marjeta. Združevali so nas skupni ideali in cilji. Skupaj smo sedali vsako nedeljo k oltarni mizi. Marjeta je redno obiskovala slovensko sv. mapo in večkrat brala berilo. Po mapi pa smo sedali k skupnemu zajtrku, ona vedno tam pri tisti mizi ob oknu. Večkrat je bila tudi dežurna za pripravo zajtrka in vedno priskočila na pomoč v kuhinjo. Ob pogrnjenih mizah smo skupaj preživeli vesela slavja in praznovanja napega doma. Marjeta je bila aktivna članica Slovenskega doma v San Martinu. Več let je v Rožmanovi poli poučevala petje. Pri slovenskem pevskem zboru je navdupeno pela, spremljala na orgle in tudi dirigirala. Rada je v časopisu poročala, kaj se dogaja v sanmartin-skem okolipj. Zadnja leta se je najbolj udejstvovala pri Zvezi slovenskih mater in žena in bila njena predsednica. Pred dobrim letom pa je zaradi bolezni morala prenehati z vsem delom v napem domu, a pe vedno nas je spremljala v duhu in molitvi. Po hudi bolezni, ki jo je vdana v božjo voljo junapko prenapala, je ugasnila luč njenega zemeljskega življenja. Njen prezgodnji odhod je prizadel tudi sanmartinsko družino. Draga Marjeta! Pogrepali te bomo. Razsvetljevali nas bodo spomin na tvojo pripravljenost do dela, tvoj optimizem, dobra volja, prijazen nasmeh. Naj ti Bog podeli večni pokoj in poplača nam darovane ure. Domačim izrekamo iskreno sožalje. Naj vam tudi ta skupni dom nudi kopček tolažbe v tej težki preizkupnji. Draga Marjeta, počivaj v miru!" Kako je pokojna vdano sprejela božjo voljo, kako je prenapala usodo in v kakpnem duhu je dotrpela, pa zgovorno pokaže pismo, ki ga je naslovila kot predsednica na Zvezo mater in žena iz San Martina, ko je dojela naravo svoje bolezni. Takole je pisala pokojna Marjeta: ,,Drage žene, drage matere, drage prijateljice. Čisto nepričakovano je v moje načrte, ki pa nikakor niso božji, posegla in me napadla huda bolezen. Pojavil se je rak v prsih, ki pa je upeI kontrolam, ki si jih delam vsako leto in naredil metastazo v hrbtenici in rebrih. Prvemu izidu je sledila nejevernost, obup, jeza, strah. Kaj sedaj? Pa ravno tako lepo se mi je življenje nasmihalo. Dobro sem se upokojila, otroci so odrasli, imeli poklice, ustanovili ali bili na tem, da ustanovijo svoje družine, skrb za starpe je preminula, četrtega vnuka pričakujemo, ekonomsko se nimam kaj pritožiti. V začetku popolna zmeda, posebno, ker je med nami kar nekaj primerov, za katere smo vneto molili. Sedaj sem pa pe jaz sama med temi primeri. Ko sem se nekoliko sprijaznila z dejstvom, da pač imam raka in da se bom morala krepko boriti, če ga hočem premagati, sem tudi sprevidela, da do sedaj nisem prav cenila, kakpno lepo družino, tako ožjo kot prpo, imam okoli sebe, ki me dnevno obiskuje in me spodbuja in me razvedri, kakpno lepo ptevilo prijateljev in prijateljic, znancev in celo sosedov imam. Vsem iskren Bog plačaj. Bog plačaj tudi vsem za vape molitve. Jaz sem se predala v božjo voljo in se korenito opiram na napo drago mater Marijo, naj me vodi skozi to preizkupnjo ... Prav prisrčne pozdrave vsem. Vapa Marjeta Boltežar." Pogrepali jo bomo, a zgled nam bo delavnosti in vdanosti v božjo voljo. Prizadeti družini pa izrekamo nape globoko sožalje. Veronikino nagrado prejel pesnik Ervin Fritz Letopnjo 10. jubilejno Ve-ronikino nagrado za najboljpo domačo pesnipko zbirko je na prireditvi z naslovom Napravim ti ogrlico iz rad v Celju prejel pesnik Ervin Fritz za pesnipko zbirko Ogrlica iz rad. Kot lavreat je Fritz prejel 800.000 tolarjev in posebno listino celjske občine, ki sicer podeljuje Veronikino nagrado. Za letopnjo Veronikino nagrado so se sicer potegovale pe ptiri pesnipke zbirke: Nikoli več Petra KoIpka, Con-fessiones Andreja Medveda, Darovi Toneta Pavčka in Sta-feta hvaležnosti Katje Plut. Na prireditvi so podelili tudi zlatnik poezije za življenjski prispevek k slovenski poeziji. Ta je letos pripadel Tonetu Pavčku. Tričlanska žirija za podelitev Veronikine nagrade v sestavi Matjaž Kmec , Ivo Stropnik in Vida Curk je odločitev za Fritzovo antolopko zbirko pesmi pospremila z besedami, da je ta zbirka pesemska podoba samohodnega in samoglavo izvirnega pesnika, ki je svoj 40-letni ustvarjalni vek vztrajal pri bolj ali manj nemodni, večkrat navidezno celo arhaični poetiki. Prako-renine tej poetiki je mogoče vsaj pogojno iskati v brech-tovskih songih, toda značilno socialno odgovornost ali celo aktivizem je Fritz skrajno osebno in prepričljivo napolnil tudi z ontologijo minevanja oz. enkratnosti življenja, predvsem pa z izjemno duhovitostjo in verzifikacijsko virtuoznostjo. Po mnenju žirije se Fritzo-va poezija od sicerpnje pesnipke produkcije v teh desetletjih kontrastno razlikuje domala po vsem: po neposredni, nemnogopomenski besedi, po tem, da je konota-tivnost z oksimoronsko in pa- Tone Pavček radoksno logiko prenesel na sintaktično raven, po strogi verzifikacijski obliki z obiljem presenetljivega rimanja, zlasti pa po značilnem, neuničljivo vedrem, pogosto sarkastičnem in predvsem blago ironičnem hvalniptvu življenju, njegovi očarljivi enkratnosti in vznemirljivi čutnosti. Žirija pe ocenjuje, da je Fritz ohranil intelektualni duh, čeprav proletarsko rusti-kalne barve, in visoko stopnjo svojega običajnega verzifika-cijskega mojstrstva. V njenih očeh je tako pesnipka zbirka Fritzova Ogrlica iz rad premogla tisti odtenek več, ki ji je prinesel letopnjo Veronikino nagrado. Sicer je žirija, ki ji je predsedoval Matjaž Kmecl, zmagovalno pesnipko zbirko izbrala med približno 330, ki so prispele na letopnji razpis. Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik (1997), Alep Steger (1998), Josip Osti (1999), Ciril Zlobec in Marjan Strojan (2000), Milan Jesih (2001), Miklavž Ko-mel (2002), Milan Dekleva (2003), Erika Vouk (2004) in Ivo Svetina (2005). HALO? SE NE SLIŠI! Telekom Slovenije je s petkom dvignil ceno naročnin in pogovorov v javni fiksni telefoniji za devet odstotkov. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Območje Soče III Če gremo s Sočo naprej, pridemo v Solkan — 3400 prebivalcev — važno prometno sredipče. Reka zapusti tu gorsko sotesko med pobočji Skalnice in Sabotina in steče po Goripki ravnini. Tu stoji znameniti Solkanski železnipki most s 85 m dolgim lokom. Ko je bil zgrajen leta 1906, je bil največji kamniti lok v Evropi. Porupen med 1. svetovno vojno, so ga Italijani obnovili, a iz železobetona. V bližini drži čez reko tudi cestni most. V mestu je nekaj industrijskih obratov. Pred časom so bogati Goričani imeli tu svoje rezidence, med njimi izstopa Vila Bartolomei, sedaj je oddelek Goripkega muzeja. Do leta 1988 je bil Solkan mestni predel Nove Gorice. Nova Gorica — 14.700 prebivalcev. Mesto tik ob italijanski meji, je bilo ustanovljeno 1947, ko je po določitvi meje med Jugoslavijo in Italijo staro mesto Gorica ostalo na italijanski strani. Je eno najmlajph slovenskih mest. Ima ugodno prometno lego, saj povezuje Vipavsko in Sopko dolino, Kras in italijansko Furla-nijo. Mesto se je razvilo v gospodarsko, kulturno, izobraževalno, upravno in prometno sredipče Posočja. Podnebje je že bolj milo, zime vlažne in poletja Pogled na Novo Gorico v letih 70 vroča; večkrat so hudi nalivi. V Novi Gorici je sedež občinskih uradov, podjetij, ki izdelujejo pohiptvo, gradbeni material, tekstilne in plastične izdelke, obutev in vozila. Med ustanovami so Primorsko dramsko gledalipče, Goripki muzej z galerijo, Pokrajinski arhiv, knjižnica, Zavod za varstvo narave in kulturne dedipčine. Mesto ima več osnovnih in srednjih pol. Tu se vsako leto prireja, skupaj z Gorico, mednarodni gledalipki festival Alpe-Jadran. Da privabijo tujce, so odprli igralnico (casino) in več diskotek. V mestu je veliko parkov z nasadi vrtnic in drevja in čez 30 spomenikov, med njimi Edvardu Rusjanu (1886-1911, kot prvi Slovenec, ki je izvedel polet z motornim letalom lastne konstrukcije — 1909). Najstarejpa stavba je železnipka postaja, zgrajena 1906, za bohinjsko železnico kot severni goripki kolodvor, sedaj je tehnični spomenik. Naravna zanimivost je Rafutski park^ z eksotičnim drevjem in grmovjem. Človek se je naselil v te kraje že pred več kot 40.000 leti, v železni dobi so bila že pomembna naselja. Tu so bili potem Rimljani, za njimi Longobardi, Slovani so pripi konec 6. stol. Leta 1007 sta Posočje in Furlanija pripi pod oglejske patriarhe. Grad Solkan — po katerem ni več sledov — imenovan kot Castrum Silicanum in vas Gorica, sta prvič omenjena 1001. Ob koncu srednjega veka so tu gospodarili Goripki grofje, potem so ti krajo pripi pod Avstrijo. Med 1. sv. vojno sta bila Solkan in Gorica v veliki meri porupena. Po tej vojni sta pripadala Italiji. Ko je po razmejitvi 1947 Gorica bila dokončno dodeljena Italiji, so začeli načrtovati in graditi na slovenski strani Novo Gorico. Izletne točke v okolici: Grič Kostanjevica, na njem je frančipkanski samostan, zgrajen 1625, med 1. svetovno vojno porupen, potem obnovljen. V njem je grobnica Burbonov (= francoska vladna rodovina, vladali so 15891792 in 1814-30), med njimi predzadnjega francoskega kralja Karla X. Grad Kromberk: originalna grajska stavba je iz začetkov 17. stol. Delno je bila porupena v 1. sv. vojni, obnovljena 1938. Grad je bil ponovno porupen med 2. svetovno vojno in v letih 1976-79 v celoti rekonstruiran. Pred gradom je park z vodnjakom. Sedaj je v njem goripki muzej z arheolopkim, etnolopkim in kulturno-zgo-dovinskim oddelkom. Sveta gora — Skalnica: Na tem razglednem vrhu so zgradili romarsko Marijino cerkev 1544, dva desetletja kasneje so ji frančipkani prizidali samostan in bolnico. Cesar Jožef II je leta 1786 ukazal cerkev podreti, po sedmih letih so jo spet obnovili. Ponovno je bila porupena med 1. svetovno vojno in na novo sezidana 1927. Sveta gora je priljubljena romarska pot, posebno slovenskih Primorcev Na Sveti gori je Goripki muzej uredil Muzejsko zbirko sopke fronte. Zbral in priredil Franci Markež in m zast topa nem ali r kov. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ZAČETEK ©OLSKEGA LETA Po dobrih dveh mesecih počitnic se je začela pola. Skozi osnovnopolska vrata je vstopilo 165.646 otrok, od tega 18.384 prvopolčkov. Okvirno ptevilo dijakov (srednjepolcev) je okoli 100.000. Za varnost polarjev na cesti, zlasti najmlajph, so skrbeli ptevilni policisti, ki bodo območja pol nadzirali tudi v prihodnjih dneh. KONEC CELULOZE V Vipap Videm Krpko so pe zadnjič izvrrali postopek kuhanja celuloze. Zaradi tehnolopkega procesa je pranje, prebiranje in supenje celuloze potekalo pe v torek, v noči s torka na sredo pa so zaustavili tudi lužni kotel in absorpcijski stolp. V sredo prebivalci Krpkega tako niso več videli izpuha iz tovarnipkega dimnika, proizvodnja celuloze pa je po 67 letih dokončno ustavljena. KOMPAS PREVZELI HRVATI Hrvapka turistična agencija Adriatica.net (z mepanim hrvapko-nempkim kapitalom) je kupila 50 odstotkov plus eno delnico slovenske potovalne agencije Kompas in s tem postala njen večinski lastnik. Vrednost transakcije ni znana, predsednik uprave Adriatica.net S tem je sklenjena prva faza stratepkega in navzkrižnega kapitalskega povezovanja obeh družb, katerega cilj je postavljanje močne evropske turistične korporacije. INFLACIJA V AVGUSTU Cene življenjskih potrebpčin so se avgusta zvipale. V primerjavi z julijem so bile v povprečju vipje za 0,6 odstotka. Letna rast cen se je zvipala na 3,2 odstotka, povprečna letna inflacija pa je znapala 2,6 odstotka. Na inflacijo so vplivale tako vipje cene blaga kot tudi vipje cene storitev. VZPENJAČA BO PELJALA V NOVEMBRU Vzpenjača na Ljubljanski grad bo začela poskusno voziti med 10. in 19. oktobrom, začetek rednega obratovanja pa je predviden konec novembra. - Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek pa je zavrnil očitke Dela o trikrat cenejpi avstrijski vzpenjači, s katero se je sicer tudi sam peljal. PO SVETU KOFI ANNAN SE TRUDI Generalni sekretar združenih narodov Kofi Annan nadaljuje z bližnjevzhodno turnejo. Na njej pridobiva podporo za premirje v Libanonu, kot ga določa resolucija varnostnega sveta. Kot je znano, se je z njo 14. avgusta po 34-ih dneh končala vojna med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem Hezbolah v Libanonu. V DARFURJU SE TEMNI Sudanska vlada je od sil Afripke unije zahtevala, naj do konca septembra zapustijo državo. Kot je znano, sile nadzorujejo premirje v Darfurju. Hkrati je tamkajpnja vlada okrepila ofenzivo proti upornikom v omenjeni pokrajini, kjer grozi vnovičen izbruh sovražnosti. NEVARBI TURIZEM Oborožen mopki je v Amanu napadel skupino tujih turistov, ki si je ogledovala Rimski amfiteater. Pri streljanju je ubil britanskega turista. Dve Britanki, Avstralko, Novoze-landko in Nizozemca pa je ranil. V napadu je bil ranjen tudi jordanski policist. Policija je napadalca aretirala. IRANSKA PRAVLJICA Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad se zavzema za pogovore o iranskem jedrskem programu, vendar pred začetkom pogovorov Iran ne bo zaustavil spornega bogatenja urana. To je po srečanju z njim dejal generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. Iran tudi upa, da bo dogovor glede njegovega spornega jedrskega programa dosežen po srečanju med glavnim jedrskim pogajalcem Alijem Laridžanijem in visokim predstavnikom Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Kraj in čas srečanja sicer pe nista znana, vendar naj bi do srečanja priplo v nekaj dneh. SLABO ZA TURČIJO Skoraj leto dni po uradnem začetku pristopnih pogajanj med Turčijo in Evropsko unijo se v Evropskem parlamentu pripravlja domnevno zelo kritično poročilo o napredku države pri spoptovanju človekovih pravic. V njem evropski poslanci znova tudi poudarjajo, da so pristopna pogajanja proces z odprtim koncem, kar pomeni, da nujno ne vodijo k članstvu. Poleg neustreznega spoptovanja človekovih pravic pa je Turčija deležna kritik tudi zaradi njenega odnosa do Cipra. SEDAJ ©E DEBELOST Debelost je epidemija svetovnih razsežnosti, ki s spremljajočimi boleznimi ogroža stabilnost zdravstvenih OB DESETLETNICI SMRTI GENERALA LEONA RUPNIKA Dne 4. septembra je preteklo 10. let, kar so se doma komunisti z ustrelitvijo mapčevali nad svojim neizprosnim nasprotnikom, generalom Leonom Rup-nikom, ki je že davno pred pričetkom 2. svetovne vojne spoznal njihove načrte in je vse storil, da bi obranil narod njihove sužnosti. V ljubljanskih zaporih je moral prestati vse trpljenje, zvezano s pripravami na gledalipki proces, ki je trajal od 21. do 30. VIII. 1946. Po končanem procesu je bil general Rupnik dne 4. septembra istega leta ustreljen. Pridružil se je vojakom, oficirjem in vsem borcem, ki so pred njim, po obsodbi ali brez nje, bili pomorjeni po komunističnih krvnikih.Vsi skupaj nosijo mučenipki venec, ki so si ga spletli v borbi s komunizmom pod geslom: bog — NAROD — DOMOVINA. Emil Cof Predsednik Odbora za počastitev spomina generala Rupnika ob desetletnici njegove smrti. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES V soboto, 1. septembra t.l. je bil v salonu Bullrich, Sarandi 41 Bs. As., X. kulturni in obenem II. letopnji filozofski večer SKA. Predaval je dr. Milan Komar. V dveurnem zanimivem govoru je razvijal misli o pametnosti in miru v smislu sholastnikov, ki naj vodijo nape mipljenje in delo. Kdor se tega ne more oprijeti, je v človepki družbi zdražbar. Udeleženci večera so predavatelja nagradili z odobravanjem. Govoru je sledila debata. OSEBNE NOVICE Poroki. V župni cerkvi v San Justo sta dne 25. avgusta 1956 stopila pred oltar g. Ljubo Berlot in gdč. Martina Maček. Mladi par je poročil č. g. Jože Kopiček, za priči sta mu pa bila: nevesti njen oče g. Jakob Maček, ženinu pa njegov prijatelj g. Milan Langus. V isti cerkvi sta je poročila dne 2. septembra 1956 tudi g. Avgust Čop in gdč. Ivanka Juhant. Poročil ju je č. g. Janez Kalan, za priči sta pa bila: nevesti njen brat g. Pavel Juhant, ženinu pa njegova mama ga. Viktorija Čop. Mladim poročencem ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini g. prof. Stanka Hafnar-ja in njegove žene ge. Mateje, roj. Hartman, v Villa Ballester se je 23. avgusta t. l. rodil tretji sin, ki je pri krstu dobil ime Tomaž Gregor. Srečnim starpem nape iskrene čestitke. SAN MARTIN V nedeljo 2. septembra 1956 je bila v župni cerkvi v San Martinu mapa za pok. generala Leona Rupnika ob 10. ob[etnici njegove smrti. Imel jo je g. duh. svetnik Karel Škulj ki si je pok. generala in vseh protikomunističnih borcev spominjal tudi v lepo zasnovanem cerkvenem govoru o ljubezni do Marije. Med sv. daritvijo je ubrano prepeval Slov. cerkveni zbor pod vodstvom g. V. Klemenčiča in gdč. Matilde Kogovpek. Vsi udeleženci pri mapi so dobili lepo spominsko podobico. Od sorodnikov pok. generala Rupnika sta se mape udeležila njegova sinova gg. Vule in Evgen. Pri izhodu iz cerkve je vse pozdravi a plopča ,,Oče, mati...", kar je napravilo na vse Slovence prav prijeten vtis. Svobodna Slovenija, pt. 36. 6. septembra 1956 SLOVENCI IN ©PORT sistemov povsod po svetu. O tem so se na mednarodnem kongresu o debelosti v Sydneyju strinjali ptevilni strokovnjaki s področja varovanja zdravja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je predebelih približno milijarda ljudi, pri čemer jih je 300 milijonov zelo debelih. Debelost zato vse bolj postaja tudi ekonomski problem. DVE ETAPI NA PRVEM MESTU Slovenski kolesar Janez Brajkovič je na dirki po Španiji po sedmi etapi, 154 kilometrov dolgi preizkupnji od Leona do Alto de El Morredera, prevzel skupno vodstvo in oblekel zlato majico vodilnega na Vuelti. Brajkovič je etapo končal na četrtem mestu, sedem sekund za zmagovalcem domačinom Alejandorm Valverdejem pa je mesto boljpi z 49 minutami zaostanka za Brajkovičem Na 181,6 kilometra dolgi preizkupnji od Ponferrade do Luga (osma etapa) je Brajkovič bil tokrat 34., a kljub temu pe obdržal vodstvo, ki pa ga je moral predati Špancu Alejandru Valverdeju, saj je s 13. mestom v etapi zdrsnil na pesto mesto. Z ATLETSKIH MITINGOV Merlene Ottey je bila na atletskem mitingu EAA v Dubnici na Slovapkem druga v teku na 100 m (11,76), Kranjčan Rožle Prezelj pa je bil tretji v skoku v vipino (2,21 m). Na atletskem mitingu na Sardiniji v Italiji pa je Ottey-eva v teku na 100 m spet zasedla drugo mesto z 11,53 sekunde. Svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu EAA v Roveretu v Italiji v teku na 800 m zasedla drugo mesto (2:01,20), druga pa je bila tudi Marija Šestak v troskoku (14,14 m). Brigita Langerholc je na atletskem mitingu za veliko nagrado IAAF, ki je potekala v Zagrebu, zasedla drugo mesto v teku na 800 m (2:01,01), Matic Osovnikar pa je bil tretji na 100 m (10,35). Že v uvodni disciplini 56. memoriala Borisa Hanžekoviča, v metu kopja, se je Mitija Kranjc vrnil po popkodbi s tretjim mestom in metom prek 70 metrov (72,09 m). Radmila Vukmirovič je zmagala na atletskem mitingu v italijanski Brugneri v teku na 100 m ovire (13,61). Andrej Poljanec je v skoku s palico preskočil 5,40 metra in prav tako zmagal. NAJBOLJ©A UVRSTITEV Najboljpi slovenski tenipki tekmovalki Katarini Srebot-nik se po dramatičnem in izenačenem obračunu ni uspelo uvrstiti med 16 najboljpih na odprtem prvenstvu ZDA. Vnovič jo je premagala Američanka Lindsay Davenport, deseta nosilka tekmovanja, in sicer s 3:6, 6:3 in 7:6 (5) po natanko dveh urah igre. Kljub temu je to njena najboljpa dosedanja uvrstitev na odprtih prvenstvih ZDA. VODA ©E ZA V ČEVELJ NI DOBRA ... Slovenska vaterpolska reprezentanca je izgubila uvodno srečanje predtekmovalne skupine B na evropskem vaterpolskem prvenstvu proti Madžarski s 6:23, potem proti Grčiji s 6:19 in končno pe proti Nemčiji s 6:14. OSEBNE NOVICE Nova diplomantka 19. avgusta je na Instituto de Tecnolog^a "ORT" dokončala ptudije Monika Klarreich in prejela naslov Tecnica Superior en Qu^mica y Biotecnolog^a con orientacion en Genetica. Čestitamo in želimo mnogo uspehov! Smrt V San Martinu je umrla ga. Marjeta Boltežar roj. Smersu (67) in v Martinezu pa Janko Marin pek (93). Naj počivata v miru! DAROVALI SO Zveza žena in mater iz San Martina se izkreno zahvaljuje darovalcem v na# dobrodelni sklad, namesto cvetja na#i pokojni predsednici, ge. Marjeti Smersu Boltežar: Alenka in Jose Manuel Fernandez Smersu, $ 200.-; Tončka in Slavko Truden, $ 50.-; družina Makek, $ 100.. Bog povrni dobrotnikom. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Nadislava Laharnar, Nace Frančič, Miha Gaser, Sapa Zupan Omahna, Pavlina Dobovpek, Tone Podržaj, Plona Makek, Vera Breznikar Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI OGLASI ZEM A GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure. TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437. ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK » asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 29. avgusta 2006 1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 187,7 SIT URADNE URE Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ntevajo! Mepani pevski zbor San Justo vabi na KONCERT OB 35. OBLETNICI v soboto, 23. septembra, točno ob 20.30 uri v Napem domu. Po koncertu na razpolago večerja. Vstopnice dobite pri pevcih. OBVESTILA SOBOTA, 2. septembra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hira. Domače koline na Pristavi od 19. uri. Srečanje visokopolcev v Slovenski hira ob 20. uri. Predaval bo Martin Supnik: ,,Razmipjanja o etiki in sodobnosti". NEDELJA, 3. septembra: Sv. mapa za Rupnika, Hacina in sodelavce, ob 9.30 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. 40. obletnica Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hipi. PETEK, 8. septembra: Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri na Pristavi v Castelarju. SOBOTA, 9. septembra: Redni pouk na srednjeraslskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hira. Premiera otro pke igre v Slompkovem domu. NEDELJA, 10. septembra: Mladinski dan v Napem domu v San Justo SOBOTA, 16. septembra: Pomladanski ples v San Martinu NEDELJA, 17. septembra: 45° Obletnica Slomškovega doma ČETRTEK, 21. septembra: Sestanek ZSMŽ San Martin ob 16. uri. Praznovale bomo rojstne dneve vseh narah članic. SOBOTA, 23. septembra: Proslava polskih otrok na čast Antonu Martinu Slom pku Redni pouk na srednjeraalskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hira. Koncert ob 35-letnici — Me pani pevski zbor San Justo NEDELJA, 24. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi. Srečolov Zveze mater in žena Na proslavi 40 obletnice Zveze slovenskih mater in žena, se je izvedlo tudi prvo žrebanje srečk, katerih dobitki so bile slike, ari Et a: VHAI^ morskA bcklfCA v izvedbi Slomšicove sole Vstopnina: Otroci: $3 - Odrasli: $6 * V prodaji VIDEO in DVD ki so jih Zvezi podarili na#i priznani umetniki. Izžrebani so bili sledeči: 1) Silvija Burja 2) Anica Mehle 3) Andrejka Selan Vombergar 4) Monika Kenda 5) Katica Cukjati Po dolgi in hudi bolezni nas je 29. avgusta vse prezgodaj zapustila na#a predsednica, gospa Marjeta Boltežar roj. Smersu Bog naj bo bogat plačnik za vsa njena dobra dela. Ostala nam bo kot zgled v trajnem spominu. Zveza slovenskih mater in žena - San Martin Zvesti sinovi dveh domovin SLOMŠKOV DOM 45. OBLETNICA Nedelja 17. septembra 2006 ob 11,15: dviganje zastav 11,30: 13,00: 16,30: zahvalna sv. mapa prijateljsko kosilo kulturni program - Slavno^stni govornik g. Herman Zupan - Igra „Žlahtni me pčan". Avtor: Moliere. Režija: Aleksandra Omahna. Izvedba: Gledalipi