w	/
v
Štev. 12.	V Ljubljani, 19. marca 1909.	IL. leto.
UCfTHJSKiTOVflRlS
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Vabilo
na
III. redni iilin zto
„Učiteljske tiskarne" v Ljubljani
registrovane zadruge z omejenim jamstvom ki bo » k dne 7. aprila 1909 ob pol 11. dopoldne v Ljubljani, Gradišče štev. 4.
C=3
DNEVNI RED:
I.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
II.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1908.
III.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
IV.	Predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
V.	Volitev v upravni svet.
VI.	Volitev v nadzorstvo.
VII.	Slučajnosti.
Za upravni svet: Luka Jelene Karel Wider
predsednik.	član upr. sveta.
Kranjska politika in uči-teljstvo.
(Konec.)
Nedavno sem v „Domoljubu" bral tudi, da država nima nobene pravice do odgoje in šol, oboje se mora državi iztrgati iz rok. Sedanji šolski zakon je brezverski in krivičen. Komu naj sedaj človek verjame? Mi smo prisegli zvesto izpolnjevati svoje stanovske dolžnosti po sedanjem šol. zakonu in tako tudi po svojih skromnih močeh delamo. Sedaj nam Jje jasno, čemu nam vedno meče klerikalizem brez-
LISTEK.
Knjige „Slovenske Šolske Matice" za I. 1908.
„Slovenska Šolska Matica" je ravnokar razposlala svojim članom knjige za 1. 1908. Oglejmo si jih po vrsti!
I.
Pedagoški Letopis.
Uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek. Natisnila '„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Na uvodnem mestu je priobčen spis „Ob 60 letnici Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I." Spisala A. Š tu p c a.
Spis poveličuje osebne in vladarske vrline našega cesarja. Za Pedagoški Letopis bi bila umestnejša slika kulturnega zlasti šolskega razvoja in napredka v Avstriji sploh in v slovenskih deželah posebe pod vlado visokega jubilarja.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
ool leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
verstvo pred oči in nas kot take črni pred narodom. Mi smo na večne čase zapisani vrag« in večnemu pogubljeaju, ker lepo učimo, zvesto izpolnjujemo svoje stanovske dolžnosti, delamo in živimo v agled mladine itd. — pa vse to ni nič, ker država nima pravice do odgoje in šolstva, marveč sam klerikalizem. „Domoljufe" trdi tako, mora biti -že res, saj nikdar ne zlaže, obrekovati pa že talko ne sme katoliški list, to je izključeno. Kaj bo z nami ? Zmeraj nas ima v žehti, pa nobeden se noče poboljšati, marveč se vež «d njih predrzne zapeljavati nerazsodne in necavedne kmete k nepokorščini.
Pred več leti «ta oba imenovana lista neprestano pisala, da je vera v nevarnosti, vedno je bila na vrsti brezverska šola, brezversko liberalno učiteijstvo, in brezverstvo povsod ... No, sedaj je naš klerikalizem prišel do korita in je pozabil na breaverstvo. Že 40 let poučuje brezversko učiteijstvo po brezverskem šol. zakonu, a naš narod je se vedno veren, tako da je klerikalizem sedaj iz polnega korita, pa nobenemu drugemu ničesar ne privošči. Ali ni čudno to brezverstvo?
Zmotil sem se; še se bere tupatam o forezvernih, a ti so daleč od nas, tam nekje na Francoskem. Vse dogodke proti veri in duhovščini na Francoskem se naslikajo z živo barvo našemu nevernemu ljudstvu v dušno hrano na katoliški podlagi z opombo: Taki so tudi naši liberalci!
Naše verno ljudstvo gleda te črne naslikane strahove, a videti jih ne more, ker jih nikjer ni. — Naši liberalci so verni katoličani z edino izjemo, da niso ki-movei v prosvetnih zadevah našega klerika-lizma.
B&zporoka, svobodna šola in ločitev cerkve od države so tisto trobilo, s katerim neprestano straši naš klerikalizem naše ubogo ljudstvo in s tem ga drži v sponah. Pa na-prednjaki se ne ozirajo tudi na to prav nič. Še na misel ne pride nobenemu, ločiti se od svoje zakonske dvojice in vzeti drugo, saj mu je še ena preveč. Piše se res tupatam za kratek čas kaj o tem, a papir je potrpežljiv, do izpolnitve ne pride pri nas v katoliški Av-
V članku „Prirodoslovje" govori prof. Fran Hauptmann o načelih, ki se uvažujejo v metodiki prirodopisnega pouka. Ta načela so: 1. načelo nazornosti, 2. načelo koncentracije, 3. načelo praktičnosti.
Nadalje govori članek o tem, kako se je gojila zadnji čas prirodoslovna veda in nje pouk na Slovenskem. Tu je zaznamovati le skromen napredek. — V III. delu govori pisatelj o prirodoslovnem slovstvu v čeških šolah, odkoder dohajajo pač veselejša poročila. Končno poroča pisatelj o W. Weilerja prirodoslovni knjigi z barvastimi slikami. — V celoti je Hauptmannov spis informativnega značaja.
Eudolfo Franjin Magjer objavlja „Prijegled hrvatskih pedagoških časopisa za god. 1908." — Po kratkem uvodu prihaja pisatelj do navajanja teh časopisov. Pri vsakem omenja urednike in glavne sotrudnike ter smeri in načela, ki jih zastopa dotični list. Hrvaško učiteijstvo ima 10 takih listov.
Ta dva članka sodita pod poglavje „Pedagoško slovstvo.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
'Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
striji nikdar, to ve naš klerikalizem prav dobro, pa njemu je vsaka oglodana kost za obrekovanje dobra.
Naš klerikalizem nima večjega strahu, kakor priznanje liberalcev za katoličane. Katoličan in ne biti v posvetnih zadevah klerika-lizmu kimovec, to je skrajna predrznost, hi-navščina — brezverstvo prve vrste. Le berite, gospod urednik, 49. št. „Slovenca", če ne verjamete ! Ce se mi napredni učitelji javno priznamo za katoličane ali ne, smo v očeh našega klerikalizma vseeno brezverci; ker priznavamo svobodno šolo na sedajnjem šolskem zakonu, ki je od papeža nepreklicano proklet. Ta je postavil učiteijstvo na svobodno nogo, ki ni več hlapee gotovih duhovskih gospodov kakor nekdaj — in to je tista sveta jeza, zaradi katere nas klerikalizem smrtno sovraži, preganja, opravlja, denuncira ter škoduje, kjer le more. Pravi, da hočemo vreči Boga iz šole, duhovne prepoditi in bogsigavedi še kaj. Ce ga pa vprašamo, kdo je pa tisti, z imeni na dan! — je tih kot grob. A vkljub vsemu temu se priznavamo javno za prave katoličane, želimo dati Bogu, kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega. Mi verujemo, da ima cesar pravico dajati postave, kar klerikalizem zanikuje in zametuje, čeprav je to v velikem nasprot-stvu z učečo cerkvijo. In sedaj naj javnost sodi, kdo je brezverec!
Ločitev cerkve od države spada strogo pod svetno zadevo.
Verska resnica ni, da bi morale države duhovščino vzdrževati.
V	Zedinjenih državah v Ameriki je cerkev ločena od države — pa kako krasno tam uspeva! Dr. Krek je sam v državnem zboru izjavil, da bo treba resno misliti tudi pri nas v Avstriji na ločitev cerkve od države. In dr. Krek je politik, duhoven, demokrat in prvak v S. L. S. Iz tega se razvidi, kakšne otročarije piše naš klerikalizem.
Predaleč sem zašel, gospod urednik, nisem mislil počastiti g. dr. Lampeta s tako dolgo polemiko. Ker dobro vem, da Vas ima v želodcu in z Vami vse Vaše privržence, saj je še nedavno pisal, da je „Učit. Tov." pred
V	razpredelku „Eazprave" čitamo poročilo „Prvi avstrijski shod za otroško varstvo," napisal Franc M i 1-č i n s k i. — Ta shod, čigar glavne misli so očrtane v tem spisu, pomenja važno postojanko v stremljenju za otroškim varstvom. Hvaležni smo pisatelju, da nas je seznanil s tem.
Srednješolsko učiteijstvo bo zanimal spis prof. dr. Jos. Tominška: „Preosnova a v s t r i j s k i h s r e d n j i h š o 1." Ob zaključku svojega poročila o veliki avstrijski šolski reformi postavlja pisatelj iz lastnega prepričanja meje in smotre, preko katerih ne bo uspešno prišla nobena reforma.
„Hrvatski narodni v e z o v i" se imenuje razprava, ki jo je napisala odlična hrvaška strokovnjakinja Jelica B e 1 o v i c -Bernadzikowska. Spis, ki ga pojasnjujejo ilustracije, naj pazno čitajo učiteljice ženskih ročnih del. Pa tudi sicer je za vsakogar zanimiv, ker je pisan — kako bi rekli? — z idealnim umevanjem umetniškega ženskega ročnega dela.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
časom še huje pisal proti klerikalizmu kakor „Slov. Narod". Povedali ste mu jih veliko resničnih in pravih, a na vse to Vam ni hotel dati odgovora, ker ga ni mogel. Zaman ste objavili, da hočete vse preklicati, ako ste v zmoti — klerikalna brca je bil odgovor. Radoveden sem iztikal po „Domoljubu" in „Slovencu", po odgovoru, pa ga ni bilo in ga tudi sedaj ne bo. Besnica je samo ena, in ta je na naši strani.
Jaz sem mnenja, da je pametna opozicija potrebna pri vsaki stranki. Klerikalizmu je treba povedati v obraz, kar mi mislimo, če ne, bo mislil v svoji prenapeti vsemogočnosti, da se ga bojimo, ker nas misli sestraditi. Ako ne vržete dopisa v koš, Vam bom o priložnosti še kaj drugega sporočil. Do takrat Vas ppzdravljam!	Učitelj-katoličan.
Goriške šole in Nemci.
Gorica, 12. marca 1909.
Vsak, kdor pozna količkaj razmere na Goriškem, piše „Soča", ve, da so srednje šole v naših krajih pravzaprav le za Nemce. Učni jezik nemški, učne osebe trumoma nemške — za slovensko deco nič. A to še ni zadosti! Na teh šolah se poučuje — tudi slovenščina, oziroma italijanščina. In to je zbodlo naše sosede na severu v oči, češ tega ni treba.
Na realki in gimnaziji v Gorici imamo kurze za italijanski in slovenski jezik. Kdor se hoče naučiti jezikov, ima prilike dovolj, ne le v kurzih, ampak tudi med ljudstvom. A vse to seveda ni nič. Nemci še nimajo dovolj kruha v naših krajih, ne izpodjedajo še zadosti naših sinov, ki so se s trudom prikopali do študij in izpito v, ne — še dalje naj gre ta krivični sistem.
Da bodo ti Benjaminčki lažje hodili doli v naše kraje, za to mora skrbeti še naše šolstvo. Kurzi iz obeh deželnih jezikov naj bodo sedaj obligatni, in sicer skozi 8, oziroma 7 let, po 4, oziroma 3 učne ure na teden. „Zweck des Unterrichtes wäre, in der betreffenden Sprache Sprechen und Schreiben zu erlernen,
Na tretjem mestu tega razpredelka so priobčene teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščinah leta 1908., ki jih je z znano spretnostjo in natančnostjo sestavil Jakob Dimnik. — 21 strani je napolnjenih z drobnim tiskom — dovolj glasna priča duševega dela slovenskega učiteljstva v enem letu!
V	Letopisu pogrešamo biografijo pok. tov. Vekoslava S t r m š k a , ki je bil odbornik in ustanovnik ter sploh velik propagator „Slov. Šolske Matice".
Društveni tajnik Fr. G a b r š e k objavlja poročilo o delovanju „Slovenske Šolske Matice" leta 1908. ter imenik društvenikov, ki jih je bilo 1561, za 33 manj nego 1. 1907. Največ članov šteje Štajersko (565). potem pride Kranjsko (544), potem Goriško (313), Trst z okolico (63), Istra (35), Koroško (34) in razni kraji (7). Nekateri okraji imajo neverjetno malo članov.
V	splošnem je VIII. Pedagoški Letopis lepa, zanimiva knjiga, zrcalo resnega stremljenja „Slovenske Šolske Matice". — „Učitelj-
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
auf jede grammatikalische und sonstige philologische interessante Einzelheit einzugehen, müßte verboten sein!
Tako torej! Nekak jezik za dekle in hlapce naj bi se mlatil skozi osem let. Da se ne bi Mihi preveč trudil, mora odpasti vsak natančnejši pouk. Zakaj tudi ne! Saj je dovolj, da zna Nemec reči „Dobra večer" in da ve, kaj se pravi „in der Save fischen" (Savo ribati !! I), potem je dovolj — za naše kraje.
No, najlepše še pride. Eeeimo, da se ustanove taki kurzi, tedaj je pač pouk v m a-terinščini za Slovence in Italijane — odveč ! Saj imamo kurz, čemu še pouk v materinščini. „Der Unterricht der Italiener, beziehungsweise der Slovenen in ihrer Muttersprache könnte entfallen."
„Grazer Tagblatt", ki je sicer že napisal dokaj nesramnih člankov proti nam in tudi proti Italijanom, je dosegel v svojem članku dne 4. t. m. svoj vrhunec. Na slovenskih in italijanskih tleh naj se slovenska in italijanska mladina uči materinega jezika šelevkurzih za Nemce! Ali si je mogoče misliti večjo nesramnost?
To bore malo, kar imamo na naših primorskih šolah, še to nam hočejo sedaj iztrgati; mi naj bi vzdrževali šole tu za Nemce in naša [mladina bi še svojega jezika ne smela poznati!
Pa saj so te šole že tako — nemške — „Deutscher Besitzstand" — zakaj člankar pravi dalje: „Die Aufgabe der deutschen Schule ist es gewiß nicht dafür zu sorgen" (namreč na materinščino naših otrok). Tako je stvar sedaj!
Čas je, da se enkrat tudi Italijani zganejo, zakaj njih se ravno tako tiče kot nas. Naj bi se združili in zahtevali svoje srednje šole. Združeni bi že lahko imeli v Gorici slovenske in italijanske srednje šole, tako nimamo takih šol in še tisto mrvo nam hočejo odnesti.
Jezik nam hočejo ugrabiti popolnoma, oni se hočejo še bolj razščepiriti po naših krajih, domačin pa naj gleda lepo od strani. Zanj kmalu ne bo več kruha v domovini. Tujci s severa rinejo vedno bolj doli, mi naj jih tako-rekoč še podpiramo pri tem, skrbimo naj jim za šole in pouk, da nas bodo še bolj nadlegovali in uničevali.
Zadnji čas je! Odločnosti je treba, na krov, do zadnjega moža; zakaj drugače se res dvigne nekega dne tisti Bismarkov most od Severnega morja do Adrije, o katerem sanjajo
Nemci že leta in leta.
* * *
*
Gorica ima mnogo potrebnih in nepotrebnih društev. Pravi unikum med njimi pa je društvo „S ü d m a r ktt, ki ji je glavni namen: boj slovenstvu na vsi črti!
To društvo podpira vsakogar, ki dela za razširjenje nemštva bodisi s kakršnimikoli sredstvi.
In da prosluli nemški most do Adrije ni samo fraza, o tem pač na ves glas vpije pred kratkim porojena organizacija „K a r s t g a u", ki je z njo „Südmarka" pod svoje okrilje vzela zlasti slovenstvo na Kranjskem in Primorskem! — Duša vsaj goriški sekciji „Südmarke", temu odločno bojnemu društvu — pa so c. kr. nemški uradniki, zlasti c. kr. nemški profesorji na gimnaziji in realki.
ska tiskarna" je dala knjigi solidno in elegantno zunanjo opremo, tako da tudi to delo hvali svojega mojstra.
n.
Sola In dom s posebnim ozirom na roditeljske večere. Napisal Dragotin Pribil, e. kr. vadniški učitelj in šolski nadzornik v Krku (Istra). — Uredil dr. Pran Ilešič. — Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Ta knjiga je nadaljevanje lani izdanega Pribilovega dela, in sicer je to praktični del, obsegajoč 86 strani.
Na naslovni strani ni prav točno označeno, kako je nastala ta knjiga. V resnici je le zbirka raznih, deloma že objavljenih predavanj pri roditeljskih večerih, ki jih tovariši in tovarišice prirejajo s hvalevredno požrtvovalnostjo.
Taka predavanja dosezajo svoj pravi namen na dva načina, in sicer svoj ožji namen tako, da jih pri roditeljskem večeru poslušajo in si jih zapomnijo dotičniki, tamkaj zbrani
Vprašamo, kako naj tak profesor navaja učenca do narodne strpljivosti, kar s tolikim poudarkom priporoča učna uprava, če je strupen, da, smrten sovražnik narodnosti svojih učencev ?
Tak vzgojevalecje p ač ž^ivo protislovje ! Tako se nikakor ne iz-polnjtyejo glavni principi zdrave pedagogike. A Nemcu je dovoljeno vse, medtem ko bi Slovencu takoj — zadrgnili vrat. Poznamo predobro to dvojno mero!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga i omejenim j»mstvom.
Promet do konca februarja: K 42.412*92.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem, ima v sredo, dne 7. aprila 1909 dopoldne ob pol deseti uri v „Narodnem domu" v Ljubljani svoj občni zbor po tem dnevnem redu :
1.	Ogovor načelnika.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo pregledovalcev društvenega računa in proračuna.
5.	Posamični nasveti, o katerih je vsaj osem dni prej odboru naznaniti.
6.	Volitev prvomestnika, blagajnika in sedem odbornikov, od katerih jih stanuje dve tretjini v Ljubljani ali v bližnji okolici (§ 22.), ter treh pregledovalcev računa zunaj odbora.
Društvo je imelo v 47. upravnem letu 116 članov ter 126.488 K 08 h imetja.
Narodna šola, društvo v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, ima v sredo, dne 7. aprila 1909, ob 9. uri dopoldne v „Na rodnem domu" v Ljubljani svoj štirideseti občni zbor po tem vzporedu:
1.	Predsednikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo računskih preglednikov.
5.	Volitev 9 odbornikov. (Funkcionarje voli odbor sam.)
6.	Volitev 3 preglednikov računov.
7.	Nasveti.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
je zborovalo 4. februarja in 4. marca. Obakrat je prihitelo nad 55% vseh udov. Nad tretjino udov je tovarišic in v istem odnošaju so se te tudi udeležile zborovanj, Vremena se jasnijo, in z zunanjo prirodo se zjasne tudi v društvu. Saj se bližamo vstajenju!
Pelo se ni; zopet je donela v pevski sobi — grobna tišina! Upajmo, da zadnjikrat! Pesmi se naj dajo na program, ki se objavi z uro vred. Tov. pevovodja — težavna je tvoja naloga, a premišljuj, kako se reši ta vedno namigavana, a nikdar še rešena uganka. Uspeh ti bo v hvaležno zadovoljstvo.
Zborovanje dne 5. februarja je sklenilo, da se naroče potom socialnega odseka Slovan. Ljubljanski Zvon. Slovenska Šolska Matica, Popotnik, Slovenska Matica in Hrvatska Matica.
Ker ni bilo dopisov, je potem precej predaval tov. Ogorelec „Kako zbudimo starše za šolo?" — na podlagi teh-le tez:
1. Pouk bodi le sredstvo k vzgoji!
starši, svoj širji namen pa tako, da objavlja predavanja „Domače ognjišče", ki ga bero starši in vzgojevalci slovenske mladine širom slovenske zemlje. Predavanja, zbrana in objavljena v tej knjigi, morejo imeti — ker jih čita samo odbran krog — namen, da podajajo nekake vzorne slike, oziroma vzore takih poljudno-vzgojenih in poljudno-znanstve-nih razprav, ki naj služijo prirediteljem in pri-rediteljicam roditeljskih večerov (sestankov) kot podlaga za predavanje, primerno dotičnemu kraju in dotičnim razmeram.
V ta praktični del Pribilovega dela nas uvaja predavanje sodnega tajnika Frana M i I-činskega: „Društvo za otroško varstvo, njega pomen, namen in ustroj". — Izza preteklega leta so ustanovili po slovenskih krajih že vse polno tacih društev; skoro ni sodnega okraja brez svojega društva. Prav je tako! Zanemarjene, propadle mladine je dosti, preveč. Taka društva jo rešujejo dovajajo na prava pota. S svojimi sredstvi in s svojo ljudomilostjo
2.	Ker nam je poučevati naraščaj kme-tiškega stanu, se moramo ozirati na višji stopnji pri vsaki priliki na potrebo tega stanu ter vpletati primerne pogovore.
3.	Učitelj naj vpleta pouk v kmetijstvu posebno pri raznih prilikah med letom.
4.	Poučujmo o potrebi domače industrije in ustanavljajmo posojilnice.
5.	Učiteljice se naj ozirajo osobito s tem na potrebe kmetiškega stanu, da poučujejo posebno dekleta v raznih vprašanjih gospo= dinjstva.
Brez debate in z aplavzom se je zahvalilo poslušateljstvo za to predavanje.
Nato je določilo društvo Sv. Barbaro v Halozah za kraj prvega roditeljskega sestanka. Mnogo uspeha!
Zanimiva je bila vprašalna skrinjica: A) Ali sme odvzeti krajni šolski svet učitelju zagotovljeno stanovanje in ga drugemu dati ? (Učitelj je stanoval že dlje časa v njem; ugajalo pa je stanovanje drugemu, in ta je sitnaril zanj pri krajnem šolskem svetu.) Po živahni debati smo sprejeli te točke:
1.	Ako je bila služba razpisana s stanovanjem, ga mora krajni šolski svet tudi dati.
2.	Učitelj ostane v stanovanju — ako hoče — dokler je tam v službi.
3.	Prav dobro je, če se sklene s krajuim šolskim svetom pogodbo.
B) Učiteljsko društvo naj bi nudilo vsestransko izobrazbo, posebno pa v govorništvu, ki ga vsak učitelj tako nujno potrebuje. Kako bi bilo mogoče to doseči ?
Odgovor. Vsak je dobrodošel, vsak sme prostovoljno s kakim predavanjem na oder. Tema se naj odda s podpisom predsedniku pred zborovanjem v vprašalno skrinjico in velja za predavanje v prihodnjem zborovanju.
Tov. Zunkovič je natanko razjasnil s sliko na deski varčevanje v ljudski šoli. Navajajmo
mladino k varčnosti!
* *
*
Priroda ni nudila posebnega vremena 4. marca, in vender se je polnila zborovalna soba v okoliški šoli. Prihajali so tovariši, tovarišice drug za drugim, mirno, resno, veselo, tiho — vsak po svojem temperamentu; prihajali so tovariši, tovarišice, ki jih še nismo videli v svoji sredini pri zborovanjih — a vsem vtisnjen v lice pečat zavednosti, pričakovanja, važnosti, pozornosti. Saj so vabila tako intenzivna, obljubljajoča, da celo okr. šol. svet je dovolil dopust vsem onim, ki bi sicer morali ta dan poučevati, a se udeleže zborovanj. — 7 novih udov — 3 -f- 4 — je pristopilo k društvu, imeli smo tudi goste.
Ko je minula seja vrtnarskega odseka v posebni sobi, je ob pol 11. pozdravil tov. predsednik 55% vseh udov j „Želim, da ostanete vsi zvesti učit. društvu, ki naj nam bo duševno središče, izvir, iz katerega bi zajemali novih moči za izpopolnitev, delo in napredek!"
Neprijeten vtisk je naredilo dejstvo, da se ni nihče oprostil izmed odsotnih udov, niti oba tajnika v tej točki je torej nazadovala disciplina; brezbrižnost posamnih nekaterih naših članov še ni odnehala. Želeti moramo, da budi vsak ud te zaspance in jih pridobi za društveno delovanje v korist svojega stanu. Naj nihče ne reče: „Ako bom po drugih opravilih ravno isti dan v mestu, pridem k zborovanju:" Temveč: „Kadar pojdem k zborovanju opravim še druge posle."
Ker sta tajnika molče odložila tajništvo, se volita v to učiteljici Bezjak in Duller, obe od Sv. Vida.
Tvrdka „Landwirtschaftliche Auskunftstelle des Kalisyndikates — Graz, Baubergasse 11 — daje brezplačno umetna gnojila za šolske vrte.
„Spalke in Kluge" — Photographische Kunstanstalt, Beethowenstraße 27 — sta založila fotografije dež. nadzornika Končnika.
Na dopis učit. društva za laški okraj se je sklenilo, da odstopi to zadevo vodstvu učit. društva stalnemu odboru in ako se ne ustreže želji učiteljstva, se vrne zadeva vodstvu učiteljskega društva in se potem postopa v zmislu okrožnice.
opravljajo delo, ki je pravzaprav dolžnost države. Mnogo je staršev, ki imajo s svojimi otroci dela in stroškov nad svoje moči, pa še žrtvujejo določene zneske, da pomagajo zapuščeni mladini zagotoviti življenje in eksistenco, vredno človeka.
To bi bilo — kakor rečeno — dolžnost države. Zakaj ako hoče država imeti zdravo, krepko in zadovoljno ljudstvo, mora mu dati pogoje, da se razvije in napreduje v gmotnem in kulturnem pogledu. Država pa vali vso skrb na rame državljanov, da žanje potem sama, kar sejejo drugi. Kaka je skrb države, za ubožno in trpeče ljudstvo za osirotelo mladino, naj kaže samo en primer.
V Idriji, kjer je vse polno bednega ljudstva, so hoteli ustanoviti ljudsko in dijaško kuhinjo, ki bi bila za rudarsko mesto prava dobrota. A zaman so trkali pri državi za pomoč, notabene pri državi, ki ima od idrijskega rudnika milijone dobička. Ona ista država pa je takoj dala lani ljubljanskim bogatim uršu-
V zmislu okrožnice vodstva „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" z dne 12. februarja 1909 — je opozoril tovariš predsednik na vse-štajerski učiteljski shod o Veliki noči in na morebitni, oziroma zaželjen koncert o priliki zborovanja avstr. jugoslov učit. društev. (Dobro bi bilo, da bi pisal vsak še v tem mesecu na predsedništvo, ali je pevec ali ne, kaj poje, in ako je godbenik ali ne in kateri inštrument igra.)
Naše društveno stanje pa je takole: skupnih dohodkov 210 K 15 h, skupnih stroškov 170 K 32 h.
Z napeto pozornostjo je poslušalo učitelj-stvo izvajanja potovalnega učitelja „Zadružne Zveze" v Celju, g. M. Stiblerja, ki je podajal praktične migljaje iz svoje teme „Učiteljstvo in zadružništvo". Opominjal je tudi, da se naj bi uvedel pouk o zadružništvu tudi na učiteljišča. Po zahvalnih besedah predsednikovih je obljubil g. Š.: „Na snidenje pri majniškem izletu z novim predavanjem o slovenskem zadružništvu."
Vprašalna skrinjica je provzročila živahno debato:
A)	o reviziji počitnic. Poudarjalo se je z raznih strani po vsi pravici, da so počitnice za učitelja in učence, ne pa za kmeta, a pripomnilo se je, da zahteva agrarna stranka uvedbo prejšnjih počitnic na škodo duševnemu in telesnemu razvoju učenčevemu; končno se ta razprava prepusti le krajnim šolskim svetom in učiteljskim zborom.
B)	Drugo vprašanje je učinilo resolucijo, da naj zaznamuje okr. š. svet s črko „N" vse one odloke, ki spadajo v zbirko normalij.
C)	Izmed načinov, kako se naj popravljajo a) spisne vaje, b) lepopisje je odobrilo učiteljstvo način, da se doma popravlja v iz-venšolskem času in se potem skupne in posebne napake pogovori skupno in popravi na šolski deski, a učeuci tudi v zvezkih. Primeren je časih tudi način, da popravljajo otroci drug drugemu; tedaj pa mora učitelj še enkrat pregledati doma zvezke.
Izmed zemljevidov Evrope se je priporočal Hardtov-Orožnov: 14 K.
Najbrže se priredi majniški izlet, a prihodnje zborovanje določi, predsedništvo.
Zborovanje je dičila izborna disciplina; želi se le, da prihodnjič nihče ne izostane brez tehtnih vzrokov, ako bi pa komu bila udeležba nemogoča, da se opraviči.
Z iskrenim „Na snidenje!" se je napotilo učiteljstvo k skupnemu obedu, a člani socialnega odseka so imeli še kratko tajno sejo.
D—r.
Ormoško okrajno učit. društvo je
imelo 11. pret. m. v ormoški okoliški šoli svoje glavno zborovanje, ki se ga je udeležilo 66 % društvenikov. Nanovo je pristopila gdč. Marija Veinarjeva učiteljica pri Bolfenku.
Iz tajnikovega poročila je posneti, da je društvo v pretečenem letu štelo 34 rednih udov, 3 izredne ude, in 5 častnih udov skupaj 42. Od slovenskih učiteljev in učiteljic je v okraju 8 neudov. Vseh 4 zborovanj se je udeležilo 11 udov, in sicer 7 tovarišev in 4 tovarišice, nobenega zborovanja se niso udeležili 3 udi, in sicer 1 tovariš in 2 tovarišici. Predavanj je bilo 7.
Blagajniška knjiga kaže 265.74 K prejemkov in 188-71 K izdatkov; ako se k čistemu prebitku, ki znaša 77 03 K, prišteje še dolg 7 članov v znesku 30 K, znašajo aktiva 107 03 K.
Tov. Pesek je poročal „O našem položaju". Podavatelj je za svoje obširno, stvarno in velezanimivo predavanje žel splošno odobravanje. — Tov. Porekar je pojasnjeval namen „Lehrerhausvereina" in je to društvo zaradi mnogih dobrot najtopleje priporočal.
Predsednikom je bil izvoljen, zopet dosedanji neomahljivi in spretni vodja našega društva tov. Bajšp, odbornikom pa tovariši Porekar, Preinal, Sijanec, Kosi in Bosina.
Ta dan se je vršila tudi seja socialnega odseka.
Po zborovanju nas je tovariš-humorist Šijanec z raznovrstnimi prizori iz življenja navzočega učiteljstva ormoškega okraja prav imenitno zabaval.
linkam 26.000 K, da si ustanove v Idriji svoj klošter!
Taka je torej vladna skrb! če bi se ravnali po njenem zgledu, bi ne imeli enega društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. Tako jih pa imamo že lepo število, ker nas vodijo človekoljubni nagibi in nam pretresa srca beda, ki tišči k tlom ubogo človeštvo!
Ostali del Pfibilove knjige so napolnili s svojimi doneski Janko Levstik, Andrej Kape, Ljudevit S t i a s n y . Janko L i -kar, dr. Janko Bezjak, Karel H u m e k in zobozdravnik dr. E. B r e 11. Objavljen je tudi govor rajne gospe Olge Kobauove o dekliški vzgoji. Tako je „Slovenska Šolska Matica" tej vzorni kolegi nji in pospeševalki stika med domom in šolo postavila spomenik v svoji publikaciji.
Tudi to knjigo je natisnila „Učiteljska tiskarna s splošno priznanim okusom.
__(Konec.)
Priloga k 12. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 19. marca 1909.
Goriško.
Tolminsko učiteljsko društvo. Za
ustanovnino „Učit. konvikt" so nadalje vplačali: Bogotaj Vilma v Drežnici 2 K, Trebše Ivan v Sedla 2 K, Fajgel Rafael v Sedlu 2 K in Vuga Viktor na Idriji 2 K. Dosedaj je vplačanih 96 K. Hvala! Veliko tovarišev in tovarišic še ni vplačalo. — Prosimo!
Srednješolski vestnik.
** Razpis ustanov. Naučno ministrstvo je razpisalo običajne ustanove za profesorje srednjih šol v svrho znanstvenega potovanja po Italiji in Grškem. Pogoji so dokazana usposobljenost za pouk klasične filologije, zemljepisja ali zgodovine in izpričevalo o najmanj triletnem delovanju kot samostojen učitelj na srednjih šolah. Prošnje do 1. aprila.
** Učna knjiga. Deželni odbor kranjski je honoriral „Mineralogijo", ki jo je spisal prof. P o 1 j a n e c.
** Roditeljske sestanke so uvedli na I. in II. drž. gimnaziji v Ljubljani.
* * Laška realna gimnazija v Gorici/ Laška klerikalna poslanca Bugatto in Faidutti sta predložila pred časom goriškemu deželnemu šolskemu svetu prošnjo za ustanovitev realne gimnazije v Gorici z laškim učnim jezikom. Deželni šolski svet se je izrekel po-voljno o predlogu ter ga podal s priporočilom naučnemu ministrstvu.
** Umeten import nemških dijakov v Ljubljano je uprizoril Volksrat. Bojijo se, da bi jim sicer nemške gimnazije zmrznile zaradi prepičlega števila nemških dijakov.
** Na čeških srednjih šolah študira letos deklet: na gimnazijah 139, na realkah 163, skupaj 302. Največ jih je v Pribramu: 28 na realki, 15 na gimnaziji.
Književnost in umetnost.
Naši zapiski, socialna revija, so po enoletnem prestanku zopet začeli izhajati. I. št. objavlja bogato in zanimivo vsebino (opozarjamo na članek „Šolstvo"!) „Naši Zapiski" bodo izhajali mesečno v zvezkih z obsegom 1 in pol tiskane pole; naročnina znaša vseletr>o
4	K 80 h. Uredništvo je v Gorici, Via Zorutti 3 a, administracija v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20. Priporočamo!
Britanska i svetopisemska družba, ustanovljena 1. 1804, je izdala že več kot deset milijonov kron za prevode, tisk in razširjanje sv/pisma. Izdala je prevode sv/pisma v 400 jezikih. Družba ne služi nobeni posebni cerkvi in se ne peča s propagando za kako posebno krščansko konfesijo, marveč dela samo na to, da dobi vsak narod sv. pismo v svojem jeziku in to v dobrem, natančnem prevodu. Že pred 30 leti je izdala ta družba slovenski prevod sv. pisma nove zaveze. Tisti prevod je oskrbel Josip Stritar. Zdaj je navedena družba priredila drugo, temeljito popravljeno.^ izdajo tega dela, pri kateri se je zlasti gledalo na to," da bi se slovensko besedilo popolnoma ujemalo z najboljšimi grškimi rokopisi.^ Prevod je jezikovno vzoren in umeven tudi preprostemu narodu.
Učna knjiga za slovenske meščanske šole. 0. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je z razpisom z_, dne 21. februarja t. 1. št. 1332, dovolilo uporabo drugega dela J. Brinarje „Slovenske čitanke za meščanske šole", ki jo izda c. kr. zaloga^šolskih knjig na Dunaju.
Nova novela Tolstega. Iz Petrograda poročajo: Lev Tolstoj piše novo novelo, ki se odigrava v dobi ruske revolucije. Zaraditega se je obrnil na vse prijatelje, da mu priobčijo markantna mesta iz ruskega revolucionarnega slovstva počenši od leta 1900.
Jarl junaki. Napisal Rado M u r n i k. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Stane broširano K 2'50, elegantno vezano K 3 50, po pošti 20 h več. Murnikove spise rado čita naše občinstvo: zato ni dvoma, da seže po tej knjigi, kdor si želi dobrega humorističnega čtiva. Knjigo priporočamo zlasti učiteljstvu, ki mu je treba ob mukepolnem delu veselega razvedrila.
Amerikanska škola. Napisao Ivan
5	e d m a k. Izdanje i naklada: Ivan Sedmak — Ilok. — Cena 1 K, str. 70. — Pisatelj natančno opisuje ves ustroj ameriškega šolstva, ki je danes na taki stopnji, da govori o njem z občudovanjem ne samo vsak Američan, temveč vsak nepristranski izobraženec. To je pisatelja napotilo, da je šel 1. 1907. sam v Ameriko ter se je na lastne oči prepričal o idealni organizaciji ameriškega šolstva. Knjiga je pisana vrlo zanimivo. Morda nam kaj podobnega preskrbi „Slov. Šol. Matica".
Računica za meščanske šole. II. del. Spisal France Hauptman, profesor na c. kr. učiteljiščih v Gradcu. Cena 80 h. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1909. — Računica je delo priznanega strokovnjaka — s tem je rečeno vse. O uredbi knjige je pisatelj napisal posebno pojasnilo. Računica je učencu zbirka nalog, učitelju pa metodiški kažipot, zategadelj doseže svoj namen.
Kulturno delo.
+ Občni zbor „Slovenske Matice"
za leto 1909. bo v ponedeljek, dne 26. aprila, ob 8. uri zvečer. Samostalne predloge je po § 4. b) društvenih pravil vsaj 14 dni pred občnim zborom prijaviti odboru.
-j- Odborova seja „Slovenske Matice" dne 3. marca 1909. Predsednik naznanja, da je iz odbora izstopil ravnatelj Fran Wiesthaler; za njegovo dolgoletno in marljivo delovanje se mu izreka zahvala. Umrla sta ustanovnika Ivan Kuralt in dr. Janko S e rn e c , ki je med prvotnimi utemeljitelji „Matice Slovenske" (1864). Nadalje se spominja predsednik stoletnice M. Majarja in L j u d. Gaja. Odbor je pritrdil predsednikovim nazorom o organizaciji našega znanstvenega dela. Letošnji občni zbor bo v ponedeljek, dne 19. aprila ob 8. uri zvečer. Od zadnje odborove seje (od Božiča) so zborovali reklamni, gospodarski, zemljevidni in knjižni odsek; delalo pa se je tudi v krajepisnem in tehničnem odseku. — Tisti dosedanji člani, ki niso plačali članarine za 1. 1908., se po § 3. društvenih pravil izbrišejo izmed letnikov. Knjige za prošlo leto, ki so že vse razpečane, so sicer pozitivne, vendar se je pokrilo le malo deficita iz prejšnjih let, zato bo treba v tekočem letu posebno štediti. Pri konkurzu za tisk letošnjih publikacij se bodo uvaževale vse slovenske tiskarne. „Simon Gregorčičev sklad, veseličnega odseka Unec-Rakek" vzame Matica v oskrbo. „B 1 e i w e i s> o v Zbornik" bo obsezal kakih 18 pol; prispevke so že obljubili n. pr. dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Lončar, dr. Prijatelj, dr. Šlebinger, dr. Lokar, dr. Pestotnik, dr. Ilešič, dr. Tominšek; upamo tudi pridobiti dr. Murnika, dr. Štreklja, in prof. dr. Grafenauerja. Dr. M. Potočnika opis Koroške bo ilustriran. Dr. Iv. Prijatelja prevod iz ruščine „O g n j e g i n" bo kmalu gotov. — Za 1. 1910. se pripravlja večja knjiga o francoski dobi (dr. Vidic: Tajna ko-respodenca ilirsko-avstrijska ; dr. Bog. Vošnjak; Ustava in uprava francozka z razsojnega stališča državopravnih ved; Sandri Majster: Vojno kretanje na Kranjskem po vojnem arhivu; Ilešič-Prohaska: Ilirija in jugoslov. literatura; Vrhovec-Vrhovnik: Vrhovčevi o francoski dobi; Dr. Gruden: Narodopisno blago o francozkih časih itd.) — Gajevo-Vrazovo „Ilirsko dobo opiše dr. Branke Drechsler v Zagrebu. Opis Štajerske izdela do 1. 1912. dr. Fr. Hauptman ml. v Gradeu. Društveni predsednik je slov. zgodovinarjem razposlal poziv za opisovanje „Zgodovine slovenskega naroda"; odziv je povoljen ; pisatelji se v kratkem sestanejo na posvetovanje. — Organiziralo se je prevajanje slovanskih literatur glede na izbor tako glede na prevajatelje; v poštev pridejo le prevodi po izvirnikih. — Ukrenilo se je o predlogu učitelja Svanjaka na Koroškem, naj bi se sistematično nabirala narodna rastlinska imena in o nekaterih rokopisih. Matica izda „Zbrane spise" dr. Jan. Mencingerja ter uredi svojo knjižnico. V zadnjem času je došlo več krajepisnega gradiva. Zemljevid je do nekaterih dvomljivosti v pisavi imen izdelan, gre sedaj za to, kdaj ga bo vojaški geogr. zavod mogel tiskati. Zemljevidu se doda kazalo imen. Za tehnični slovar se že prepisuje določeno gradivo. Tajnikovo poročilo o tekočih poslih se je vzelo na znanje; za 1. 1909. je plačalo le še malo članov.
Politiški pregled.
*	Poslanska zbornica je bila zopet otvorjena dne 10. t. m. Češki radikalci so sprejeli novo ministrstvo s „Pfui" in „Abzug" klici, Bienerth je rekel, da pričakuje uspešno zasedanje. Predsednikom zbornice je izvoljen kršč. soc. dr. Pattai. Dobil je 287 glasov. Za podpredsednike so izvoljeni: dr. Laginja, Star-zynski. Steinwender, Zazvorka, Pernerstorfer. — Glede Srbije je rekel Bienerth, da ni izključeno, da pride v Belgradu po nasvetu velevlasti do izpremembe ?.a reelno in praktično politiko.
*	Slovenec — minister. Volitev dr. Laginje na podpredsedniško mesto v državnem zboru in odstop poslanca Pogačnika se komentira na ta način, da bodo Slovenci dobili ministra, in sicer bo najbrž imenovan kak klerikalen slovenski poslanec lahko tudi za resortnega ministra. Zato se je pa „Jugoslovanski zvezi", ki velja bolj kot uapredna, odstopilo podpredsedniško mesto. Nimamo nič proti temu, ampak še veseli bomo, ako se imenuje jugoslovanski minister krajan. Zastopati bo moral pri vladi slovenske koristi ter križati načrte dr. Schreinerju.
*	Reforma kmetiškeg» kredita. Dr. .Grabmayer je vložil v gosposki zbornici svoje-časno predlog, v katerem se poziva vlada, naj čimprej vloži v poslanski zbornici zakonski načrt za reformo kmetiškega kredita. — Specialna komisija se je posvetovala o načrtu, ki ga je tozadevno sestavil predlagatelj sam, in je izdala poročilo. — Glavne točke Grabmayerjevega predkga so: 1. Zastavne pravice na poljskih in gozdnih posestvih se smejo ustanoviti le za neodpovedljive, v najdalje 60 letih v anuitetah odplačljive terjatve, 2. Terjatve, kijih imajo na
poljskih in gozdnih posestvih kreditni zavodi, navezani na javno polaganje računov, se imajo, če se že sedaj ne odplačujejo v anuitetah, iz-premeniti v anuitetne dolgove in se imajo odplačati najdalje v 60 letih; dolžniku pa se mora dati možnost, da to dobo tudi skrajša. 3. Pri vseh prisilnih prodajah poljskih in gozdnih posestev morajo posredovati javni zavodi (deželni hipotečni zavodi) v svrho, da očistijo posestva vseh odpovedljivih hipotek, ki se ne dajo amortizovati. 4. Deželni zakonodajni zostopi naj odločijo termine, kdaj stopi ta kreditna reforma v veljavo.
*	Madjarizacija v Hrvaški. Uradni list ogrske državne železnice je priobčil imenovanje osmero novih učiteljev za madjarske železniške šole v Hrvaški.
*	Turški ministrski svet je sprejel predlogo, da se uvede v celi državi obvezni šolski obisk in da bodo državljani vseh treh veroizpovedanj (mozlimi, kristjani, judi) pri oddajanju državnih služb pogojno enakopravni. O obeh predlogih bo sklepal parlament.
*	Gonja proti Čehom. Vlada je izdala na uradnike pri namestništvu v Pragi prepoved, da ne smejo biti člani izrazito narodnih društev. V češki javnosti je zbudila ta prepoved največje ogorčenje, ker je znano, da nemškim uradnikom nihče ne brani, da bi ne smeli biti člani raznih vsenemških društev, ki obstoje v Pragi. Češki poslanci bodo o tej prepovedi izpregovorili resno bdsedo z vlado v parlamentu.
*	Stroški vojne. V listu „Danzers Armeezeitung" je nekdo izračunal, da bi nas vojna s Srbijo, ki bi trajala do podjarmljenja Srbije prilično 6 tednov, stala okroglo 700 milijonov kron, kar bi dalo z naraslimi stroški za podporo vdov in invalidov letno višjo obremenitev državnega proračuna za 60 milijonov kron.
*	40 milijonov rubljev je dovolila ruska duma za vojaške priprave in municijo. V tajni seji je pa dovolila 7 mil. 485.000 rubljev za dve leti za izboljšanje baltiškega brodovja.
iubilejski dar.
Učitcljstvo — sebi! Janko Žirovnikove Narodne pesmi za februar 45*73 K. Zadnjič izkazanih 46M3 K; doslej darovanih 506.86K. Bog plati!
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgrado učiteljskega konvikta so darovali: g. Janko Č e s n i k , trgovec z manufakturnim blagom v Ljubljani, 5% odbitka za učiteljstvu prodano blago 41'40 K. (Pri tej priliki to narodno in solidno tvrdko p. n. učiteljstvu kar najtopleje priporočamo). G. J e n č e k Jernej, posestnik v Predjami, plača za učiteljski konvikt vsled kazenske poravnave z tov. Josip Lipovcem iz Bukovja zaradi razžaljenja ¿časti 7* 50 K. G. Ivan B e n č i n a, gostilničar na Starem trgu pri Ložu, nabral na samskem zabavnem večeru 12 K. Dog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Anton J a -v o r š e k iz Sp. Šiške ; Andrej O v a r iz Vel. Poljan; Anton B e r g i n e c , Kari G r u n t a r in Marija K e n d a iz Sežane; Fran J a m š e k iz Rajhenburga; Š a m p r 1 Martin in M a h o r Srečko iz Makol na Štajerskem. Bog plati!
Štiridesetletnica avstr. drž. šol. zakona. Letos, dne 14. maja, obhajamo štiri-desetletnico avstr. drž. šol. zakona. Predsedstvo društva nemško-avstrijskih učiteljev že poziva vse člane društva, da se naj udeleže ob tej priliki slavnosti, ki jo priredi društvo na Dunaju. — V okrožnici se pravi med drugim: „Duh, ki živi in diha v tej postavi, nima več svoje domovine na Avstrijskem!"
Kmečka stranka in učiteijstvo je naslov članku, ki ga je priobčila klerikalna „Gorica" dne 9. t. m. Tamkaj beremo več imenitnih reči; n. pr.: Ko hitro stopijo „agrar-ci" na praktično polje deželne uprave, bodo morali . .. predlagati, da se učiteljem znižajo sedanji prejemki... Pa tudi laže „Goricif^ Pravi, da se je shod učiteljstva — v mislih ima skupščino „Zaveze" v Gorici — vršil pod patronanco vlade in poslancev slovenskega kluba! Kdo je še kdaj slišal kaj takega! Pod patronanco in še vladno povrhu! Vidi se, da sodijo goriški klerikalci — po sebi! In dalje: Žalostno ulogo glede pretiranih nasvetov za učiteljske plače so tedaj prevzeli učitelji s Kranjskega. — Resnica je, da je imel dotični referat tov. Pesek in da so to zahteve vsega avstrijskega učiteljstva, ki pač ne pozna tesnih meja goriških klerikalcev in ki jih ne hodi iz-praševat kaj naj učiteijstvo zahteva in kaj ne! In tako dalje . . .
Skladatelj — učitelj E. Adamič. Nekaj let sem razpisuje „Glasbena Matica" častne nagrade za nove slovenske skladbe. Oceno doposlanih novitet preskrbi v to izvoljena jury. Vsakokratni tozadevni razglas zahteva, da pošljejo skladatelje svoje muzikalije pod posebno kuverto s poljubnim geslom, zopet v drugi kuverti pa naslov pesmi s pravim imenom skladatelja. Ker je izrečena tudi želja, naj se
konkurenčne skladbe ne odpošljejo lastnoročno pisane, zato je izključen vsak dvom o kakršni-bodi protekciji. Gospod Emil Adamič, učitelj v Kamniku, se kot skladatelj prav pridno poslužuje teh razpisov. Pa ne zaman! Med prvimi odlikovanci čitamo redno leto za letom njegovo ime. S prvo častno nagrado je bil odlikovan pred tremi leti za moški zbor „F r a -niča". Od slovenske pevske „Zveze" je bilo na predlanskem občnem zboru na sličen razpis prisojeno samo njemu častno priznanje za njegov moški zbor „Notranjska". Lani, ob priliki „Gregorčičevega večera", je dobil častno nagrado za prekrasno skladbo „Pri z i b e 1 i", samospev s spremljevanjem klavirja. Letos pa so se prisodile častne nagrade 13 skladbam, med katerimi je 9 E. Adamičevih. Da se spozna njegova vsestranska skladateljska zmožnost, naj navedemo doslovno njegova nagrajena dela. 1. Barkarola, skladba za klavir, vložena pod geslom „Barkalora". 2. Humoreska, skladba za klavir, vložena pod geslom: „Humoreska". 3. Na 1 i p i c i zeleni, besede Iv. N. Resmana, samospev s spremljevanjem klavirja, vložen pod geslom: „Na lipici zeleni". 4. Nokturno, skladba za klavir, vložena pod geslom: „Nokturno". 5. Planinec, besede Iv. N. Resmana, samospev s spremljevanjem klavirja, vložen pod geslom: „Planinec". 6. Scherzando, „Jaz sem devete dežele kralj, besede Rudolf Maistrove, moški zbor, vložen pod geslom : „Scherzando". 7. Slovanski dan, besede Simon Jenkove, moški zbor, vložen pod geslom: „Slovanski dan". 8. Zapuščena, iz kraljedvorskega rokopisa, Fr. Levstik, mešan zbor, vložena pod geslom: „Zapuščena". 9. Pri studencu, besede Iv. N. Resmana, samospev s spremljevanjem klavirja, vložen pod geslom: „Pri studencu". — Zaeno s to najodličnejšo pohvalo, pa je dobil od istega glasbenaga zavoda honorarja 305 K, kar je za ljudskošolskega učitelja tudi nekaj. — če se pomisli, da skoraj ne izide številke „Novih akordov", kjer bi ne bilo ene ali dveh njegovih skladb, če se upošteva, da je imel ravno preteklo leto mnogo opraviti z jubilejsko mladinsko spevoigrro „Slava cesarju Francu Jožefu I.", tedaj smemo s ponosom konstatirati, da je naš Emil eden najproduktivnejših in na j nadarjene j š i h slovenskih skladateljev. Z lastno pridnostjo se je povspel tako visoko, zakaj le na učiteljišču in v „Glasbeni Matici" je študiral glasbeno vedo. To nas tembolj sili, da mu spričo zadnjih častnih nagrad čestitamo kar najiskreneje. Drugam ob vsi svoji dobri volji ne more, ker učiteljska plača ni taka, da bi si mogel tekom let kaj prihraniti; za morebitne nadaljne glasbene študije bi se mu po sedanji praksi niti suplenta ne plačalo; ustanov, ki bi omogočile izdatno nadaljno izobrazbo v glasbi, pa Slovenci tudi nimamo. Ob tem dejstvu se nam rodi natihoma vprašanje : Ali ni mogoče za nadarjene slovenske sinove prav nikjer dobiti kake gotove podpore? Da, samo resnične volje je treba! Rado se zatrjuje, da je sedanji kranjski deželni zbor po večini demokraški. Če je temu res tako, tedaj ne bo pretežavno in tudi za finance kranjske dežele ne bo preobtežilno, da ne bi se mogle določiti kake tri stalne ustanove za nadarjene glasbenike, slikarje in kiparje. Saj za glasbenike naj jo dežela ustanovi. Deželnim poslancem E. Ganglu, dr. E. Lampetu in dr. Pe-ganu kot ljubiteljem in poznavateljem glasbe bi kak tak predlog gotovo ne bil nevšečen. Ker nimamo nobenih drugih virov, zato naj v takih slučajih saj dežela ukrene za svojce kaj gotovega in stalnega.
Delavci in ml. „Rdeči Prapor", glasilo slov. soc. demokraškega delavstva, začne z aprilom izhajati po trikrat na teden. Tako skrbe delavci za svoje glasilo. In mi?!
Pravičnosti nI več! Krščansko socialna zveza je imela v Ljubljani svoj občni zbor. Govoril je tudi deželni odbornik dr. P e g a n, ki je poudarjal, da je šlevilo članov sramotno nizko ter dejal: „Kdor ni član, ta nima ničesar od nas pričakovati, vsajjaz ne storim ničesarveč za take!" Izkaznica zveze bo odslej priporočilo pri klerikalnih veljakih! Ta bo menda odtehtala za vse druge sposobnosti; no saj smo v novi eri že navajeni takega postopanja. Pravičnost so ubili, zatorej živimo v brezpravnosti, korupcije in podkupljenih značajev! Res, lepo je tako življenje! In lepi so možje takega krščanskega naziranja! Jokaj se, milo nebo!
Pohvalna beseda. V književnem poročilu piše „Popotnikov" recenzent v 2. št. tudi to-le: „Ob koncu si ne moremo kaj da bi ... ne pohvalili Učiteljske tiskarne. Sploh opazujemo, da prihajajo iz prav omenjene tiskarne kaj krasna dela in to tako z ozirom na tisk kakor tudi z ozirom na papir in obliko. Tiskarno priporočamo vsem onim, ki si žele okusnih delv vsakem oziru." — Naša želja je, da bi te besede uvaževalo vsaj — učiteijstvo! Svoji k svojim!
Okrajna učit. konferenca za logaški okraj se vrši dne 30. junija t. 1. v šolskem poslopju v Dol. Logatcu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tema „Praktična uporaba
za ljudsko šolo predpisanih fizikalnih učil." Poroča šol. vodja tov. Stanislav Legat. — Referat „Vpliv šole na vedenje šolske mladine zunaj šole" ima izdelati vse učiteljstvo v kraj-nih učit. konferencah, oziroma voditelji eno-razrednic. Takšno fabriško izdelovanje referatov je brezpomembno, ker je referent gotovo že danes določen, vsi drugi pa delajo zaman. Bodimo malo modernejši! Uradna vabila so dvojezična, kar je nepotrebno, ker je vse šolstvo in učiteljstvo v okraju — razen dveh Nem-škut v Idriji — narodno! Če oni dve ne znata slovenščine, naj gresta v nemške dežele učit otroke! Okrajni šolski svet pa naj opusti cika-nje na nemško plat!
Nemški Schulverein poroča, da se je zadnje vodstvene seje tudi udeležil nemški minister dr. Schreiner. V zadnji dobi je imel dohodkov 4337 K 6 h, izmed katerih mu je samo Štajerska poslala 568 K 89 h, dočim je Niže Avstrijsko dalo 447 K 31 h. Poleg denarja pobira tudi knjige za ljudske knjižnice in raznovrstne druge reči. Med drugim se mu je tudi poslalo 4 šivalne stroje, ki jih bo porabil za uboge rokodelske šole v narodno nevarnih krajih. Da bi se povečali dohodki, nasvetuje podružnica Ftirstenfeld, da se pozovejo vsi nemški rojaki, naj načeloma dajejo napitnino samo tistim natakarjem, ki rabijo šulferajnske gostilniške liste, ki se prodajajo po 1 K 50 h 100 komadov. Podružnic ima sedaj 1463, in posebno se pohvali koroška podružnica Borovlje, ki je 1. 1907. imela 202 člana in 808 K 88 h dohodkov.* 1*1908. pa 226 članov in 1035 K 3 h dohodkov. V zadnji seji je vodstvo dovolilo 127.000 K podpore za šolske zgradbe na 15 krajih. Poleg šolstva goji Schulverein tudi posredovanje za naselitev nemških delavskih ro-dovin. Ker se je že oglasilo nekaj slovanskih rodovin, ki so pripravljene naseliti se na do-tičnem posestvu blizu Dunaja ter ga obdelovati, išče Schulverein nemške poljedelske delavce.
Siidmarka napreduje od leta do leta. Dočim je imela prva leta 500 do 800 dohodkov, jih je čez 10 let že imela 100.000. V drugem desetletju svojega obstanka je še bolj napredovala. L. 1906. so znašali njeni dohodki 181.255 K, 1. 1907. 262.485 K in lansko leto pol milijona. Tako je Siidmarka dohitela najstarejše nemško avstrijsko obrambno društvo nemški Schulverein. Obžalujemo to, ker Sud-markino napredovanje pomeni za nas nazado-dovanje, izgubo in raznaroditev.
Poučevanje o gozdarstvu na kmetijski šoli na Grmu se je poverilo za tekoči tečaj g. gozdnemu komisarju Ivanu Urbasu iz Novega mefta, [kar je poljedelsko ministrstvo potrdilo.
Češka Šolska Matica proda vsako leto do Ž^milijona velikonočnih razglednic. Te razglednice so preproste, a vendar jih rodoljubi na Češkem cenijo nad vse drugo. Tam se ne vpraša, kakšne so razglednice, temveč [komu koristijo. Pa pri nas?; „So li lepe? Po čim so ?" — nikoli pa n£prvo vprašanle';^ „Komu so na korist?"
Nad „Slovenskim šolskim društvom" na Koroškem se pritožujejo koroški slovenski učitelji, češ, da so jih pri snovanju društva popolnoma prezrli. Zato pa se učitelji tudi ne morejo ogrevati za društvo. Gospodje v Celovcu pač še vedno žive v Einspielerjevih časih, ko so učitelje smatrali za brezpomembne mežnarje, ki stoje globoko pod njimi. Tudi nam se zdi prava abnormalnost, da so v odboru „Slov. šolskega društva" zastopani vsi možni sloji; le oni, ki bi morali imeti odločilno besedo o šolstvu, namreč slov. učitelji, so izključeni.
Preizkušnje učiteljske usposohnosti
za ljudske in meščanske šole, kakor tudi specialne preizkušnje začno letos pred c. kr. iz-praševalno komisijo v Gorici 10. maja ob 8. uri predpoldne. Za temi izkušnjami prično takoj preizkušnje za ženska ročna dela in za vrtnarice. Prošnje naj se vlože pri c. kr. izpraševalni komisiji, oziroma ravnateljstvu c. kr. učiteljišča v Gorici v teku tekočega meseca.
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici prično maturitetne preizkušnje 3. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje k dopustu se imajo v teku t. m. vložiti pri ravnateljstvu imenovanega zavoda.
Ženska ročna dela. C. kr. dež. šol. svet kranjski je sklenil odredbo, s katero se obrača večja pozornost na tista ženska ročna dela, ki so deklicam najbolj potrebna. Pomnožil se bo pouk v šivanju in v popravljanju perila. Šivanje se bo poučevalo po dve leti na vseh dekliških šolah po dve, oziroma po eno uro na teden.
Čipkarska šola na Trati na Gorenjskem je od c. kr. ministrstva potrjena ter prične delovati koncem tega leta. Šola je ustanovljena v gmotni napredek občine.
360 poljskih učencev preneha obiskovati s 15. sušcem šolski pouk, če ne prevzame mestna občina T Poljski Ostravici tamoš-njo poljsko zasebno šolo v svojo oskrbo.
Častno spominsko .diplomo in plaketo je dobil dr. Josip č e r i n , kapelnik c. in kr. pešpolka št. 91 v Pragi naš rojak, od praške jubilejske razstave za znamenito in uspešno delovanje kot dirigent koncertov.
Alkohol in mladostni kaznjenci. Med 600 mladostnimi kaznjenci je dobil dr. Reinsberg 490 takih, katerih starši so bili pijanci.
f Fran Kokole, nadučitelj v Podbrdu, je umrl dne 12. t. m. v bolniščnici usmiljenih bratov v Gorici. — Ta vest je nenadoma pretresla vse znance in prijatelje pokojnika, zakaj
0	kaki bolezni ni bilo nič slišati. Vzrok je ta-le: Pokojni Kokole je imel že več let sitnosti z enim zobom končjakom. Da bi se ga odkrižal, je prišel pred dobrim mesecem v Gorico k zobozdravniku. Ali zob je bil tako za-rašen, da je imel zobozdravnik veliko opravila, preden mu ga je izdrl po koscih. —Ali s tem še ni bilo težav konec. Bol ni ponehala. Pred 8 dnevi je začel otekati, a ni prišel takoj v Gorico; ko je pa končno"prišel, je bilo že — prepozno; izvršili so sicer razne operacije v .ustih, na vratu, v grlu, a zaman; pridružila se je šo pljučnica in prišla je smrt. — Pokojni Kokole je bil rodom iz Kobarida, osem let poročen v srečnem zakonu z vrlo mu družico gospo Olgo rojeno Likarjevo, brez otrok. — E. i. p.!
Osebne vesti s Kranjskega. Okr. šol. svet v Črnomlju je imenoval za provizorično učiteljico in voditeljico nove ljudske šole na Telečjem vrhu bivšo suplentinjo pri Sv. Petru pri Novem mestu M. Grobovškovo. — Dosedanja suplentka na ljudski šoli na Viču Ela pl. L u k a n č e v a je imenovana za pomožno učiteljico na osemrazredni slovenski dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Minka Skabernetova je imenovana za defini-tivno učiteljico na ljubljanski c. kr. dekliški vadnici. — Na vadnico ljubljanskega ženskega učiteljišča pride G. Cidrihova, doslej učiteljica na nemški dekliški šoli v Ljubljani.
Društvo furlanskih učiteljev ima svoje zborovanje v Gradiški dne 28. t. m.
Krasno velikonočno darilo bo prejela slovenska mladina z mladinskimi spisi, ki jih bo izdalo „Drušvo za zgradbo učiteljskega konvikta". Rapetov 1. zvezek se bo začel razpošiljati prihodnji teden in naslednji teden pa Slapšakov. Ganglov 1. zvezek bo pa med tem časom dotiskan. Cena vsakemu zvezku bo
1	krona, spoštninopalOhveč. Naročnino sprejema že danes Učiteljska tiskarna. Tovariši in tovarišice, naročajte in širite te knjige med slovensko mladino!
Roditeljski sestanek se je vršil preteklo nedeljo na dekliški šoli v Idriji, kjer je c. kr. učiteljica M. Rupnikova govorila o gospodinjstvu. Udeležba je bila povoljna.
Deveti sestanek trgovskih in obrtniških vajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo, dne 14. t. m., ob 2. dri popoldne. Predaval je strokovni učitelj tov. Magerl. Predavanje je bilo vrlo zanimivo. S pomočjo zemljevida in kopice lepih podob so priredili učenci s tov. predavateljem na čelu popoldanski izlet v Evropo. Brez sistema — čemu tudi sistem ob popoldanskem izletu — so si ogledali razne zanimive kraje in prebivalce evropske. To bi bil pravi način poučevanja ali ponavljanja tudi za ponavljalne šole.	H.
S tolminskega nam pišejo: Zakon z dne 8. februarja 1869, § 29, točka 6, nalaga okraj. šol. nadzorniku dolžnost skrbeti: „Ali dobiva redno učitelj zagotovljeno plačo." Naš okraj. šol. nadzornik se je vsemu delovanju odpovedal, izvzemši potegovati redno plačo, nagrado in dijete; za nas se pa ne zgane, tudi ako bi učiteljstvo brez plače poginilo, kar se godi sedaj v bovškem sodnem okraju, ki nismo šesedaj za ta mesec plač prejeli. — Pač pa kot slepo orodje svojega šefa skrbi naš šol. nadzornik z vso vnemo za preganjanje učiteljstva. Dva sta v disciplinarni preiskavi (svet bo strmel, ko zve ničeve vzroke); eden je nevarno bolan na želodcu v smislu izpričeval obč. in okraj, zdravnika. Šel je domov zdravit se, mu šol nadzornik na postaji sv. Lucija zapove vrniti se na svoje mesto Strmec na pobočju Pre-dila (ta kraj je z visokim snegom zameden) in tam čakati rešitve za dopust! Tako nečloveško postopanje presega že itak škodljivo birokraštvo in prehaja v srednjeveško tiranstvo. Ali smo to zaslužili?
Suspendiran je od svoje službe graški vseučiliški profesor dr. Hoffer pl. Sulmthal. Profesor je na sumu, da je v neki zapuščinski zadevi nekaj poneveril.
€1. učiteljem in slavnim krajnim šolskim svetom priporočamo najtopleje odlično narodno veletrgovino železnine „Merkur" g. Peter Majdiča v Celju, ki tudi inserirá v našem listu.
Pozor! Tvrdka V. J. Havliček in bratov v Podebradich, slavnoznani izvozni dom platnenih in rokotvornih vzorcev in modnega blaga, založena 1. 1887., najstarejše in najprvo češko podjetje te vrste v kraljestvu češkem, pošilja na zahtevo novo zbirko vzorcev blaga za zabave in plese zadnjih novosti in spomladanskega blaga za dame in gospode. Priporočamo najtopleje to domačo slovansko tvrdko kot najsolidnejše podjetje.
Razgled po šolskem svetu.
— Novi italijanski šolski zakon daje občinam pravico določati, ali naj se poučuje v ljudski šoli veronauk ali ne. Prva občina, ki se je poslužila te pravice, je bila rimska. Tam se je sklenilo opustiti vsak pouk o verstvu z 58 glasovi proti 3. — Kakšna brezbožnost v centru mu krščanstva!
—	Tudi učiteljsko društvo! Zveza katoliških učiteljev in učiteljskih prijateljev izkazuje med svojih 373 člani. 3 škofe, 153 duhovnikov, 51 učiteljev, 44 učiteljic in 56 kor-poracij. — In naša Slomškova zveza? Naj vendar enkrat povedo, koliko ima učiteljev!
—	Na dunajskem vseučilišču je v tekočem zimskem polletju 1908. slušateljev največje število, ki ga je doseglo vseučilišče. Od teh je 7153 rednih in 1755 izrednih slušateljev. Na juridični fakulteti je 3268 rednih slušateljev, na filozofični 2013, na medicinski 1660, na bogoslovski 212. — Ženskih sluša-teljic je na medicinski fakulteti 62 rednih in 6 izrednih, na filozofični 446, iu sicer 157 rednih in 289 izrednih slušateljic. Med 150 farmacevti so tri ženske. Inozemcev ni mnogo, iz Rusije je okolo 100 medicineev in 50 filozofov. Iz anektiranih dežel je 118 slušateljev, od katerih so nad polovico medicinci.
—	Deset milijonov za zidanje šol. V Galiciji je blizu tisoč občin, ki dozdaj še nimajo šole. Deželni odbor gališki je sicer vsako leto dajal 400.000 K podpor za zidanje šol, ali vse to je bilo premalo, in zidanje potrebnih šol je le počasi napredovalo. Zato je sedaj deželni odbor sklenil, da si izposodi deset milijonov kron, katere razdeli med občine, da si v kratkem sezidajo potrebna šolska poslopja. Kranjski deželni zbor je tudi najel deset milijonov, a od te vsote ne dobi šolstvo in učiteljstvo niti vinarja.
—	Učitelj — bogoslovec. Na osemrazredni šoli v Brodu ob Savi je služboval učitelj Tomo Pracni. Bil je že 16 let učitelj, a sedaj se je odrekel učiteljski službi ter odšel v djakovsko semenišče.
—	Šolstvo na Japonskem. Kako sprejemljivi so Japonci za zahodno kulturo in omiko, nam dokazuje, da je samo na ženski univerzi v Tokiju vpisanih 300 rednih slušateljic in 500 deklic v pripravljalnem oddelku, Učni načrt je popolnoma enak našim višjim srednješolskim načrtom, samo da posvečajo ondi jako veliko pozornost narodnemu gospodarstvu. Med obligatnimi predmeti je tudi telovadba.
—	Hrvaško šolo osnujejo v Pulju začasno Hrvati, dokler ne izvojujejo javne.
—	Evropska vseučilišča in obiska-joče število dijakov. V Evropi se nahaja 125 vseučilišč, ki so imela prošlo leto skupno 228.730 obiskovalcev. Največje število odpade na berlinsko univerzo, na kateri je bilo vpisanih 13.890 dijakov, a takoj za njo pride po številu dijakov pariška, na kateri je bilo vpisanih 13.000. Na tretjem mestu je potem bu-dimpeštanska in dunajska univerza. Nemška država zavzema prvo mesto, kar se tiče števila vseučilišč kakor tudi dijakov obiskovalcev, ker ima v skupnosti 21 univerz in 49.000 vseuči-Iiščnikov. Za njo pride Francija s 16 univerzami in 32.000 dijaki, a potem Avstrija z Ogrsko z 11 vseučilišči in 30 000 dijaki. Najmanj vseučilišč kakor tudi dijakov imata pa Rusija in Nizozemska. Prva ima 9 univerz in 23.000 dijakov, druga pa 5 univerz s samo 400 dijaki.
—	Časnikarsko vseučilišče v Ameriki. Na državni univerzi v Missouri (Columbia) so osnovali posebno fakulteto za časnikarstvo. Pouk bo trajal 8 semestrov. Predavalo se bo razen običajnih strok, kakor so narodna ekonomija, jeziki, zgodovina itd., posebne časnikarske stvari, kakor zgodovino časnikarstva, dopisovanje itd. Po končanih semestrih bodo moraii polagati slušatelji izpit iz vseh strok. Fakulteta bo izdavala svoj časopis „University Missourian", ki ga bodo urejevali slušatelji sami, da se izvežbajo praktično v vseh strokah časnikarstva.
—	Vseučilišče stavka. Mohemedan-skemu vseučilišču v Kahiru je vlada zaplenila vsa posestva in podarjene legate. Zaraditega so začeli s stavko vsi profesorji in okolo 20.000 dijakov, ki potujejo že čez en mesec med ljudstvom in oznanjajo sveto vojsko.
—	Dijakinje na nemških tehnikah. Na nemških tehničnih šolah študira jako veliko žensk. V letošnjem zimskem semestru je bilo vsega skupaj 1230 dijakinj po vseh šolah. Od teh 1230 jih odpade na Hanover 348, na Braunschweig 190, na Stutgart 292, Draždane 145, Darmstadt 108, Karlsruhe 75, Berlin 52, Monakovo 19 in na Gdansko 1. Kakor se razvidi iz tega, so ženske na Nemškem jako vnete za študije, posebno kar se tiče tehničnih strok. Kakor prirodoznanstvo, matematika, kemija, tako ima tudi arhitektura in inženir-stvo svoje slušateljice. So pač podjetnejše kakor Slovenke.
Naročajte in širite naš list!
Raznoterosti.
X Zoološki vrt v Rimu. Italijanski kralj je sprejel v avdijenco ravnatelja hamhur-škega zoološkega vrta Hagenbecka, ki mu je predložil svoj načrt za ustanovitev zoološkega vrta v Rimu. Kralj je izrazil Hagenbecku popolno zadovoljstvo z njegovim načrtom.
X Botanik Barbarosa Rodrigues je umrl 6. t. m. v Riu de Janeiro. Spisal je več znamenitih knjig o braziljski flori.
X Razstava v Turinu. V spomin 50 letnice proglašenja italijanskega kraljestva se
bo leta 1910. vršila v Turinu mednarodna industrijska in obrtna razstava.
X Delo in vera. V Klevelandu v Ameriki je 10.000 oseb priseglo, da bodo živele odslej popolnoma po svetopisemskih naukih. Zdaj pa je večina povedala, da je življenje tako, da ne morejo izpolniti obljube. Pisarka je dejala, da mora pisati laži, kadar njen gospodar to zahteva, telefonistka je izjavila, da mora venomer lagati, da gospodarja ni v sobi. Trgovec je rekel, da bi morala njegova rodovina lakote umreti, ako bi slabega blaga ne hvalil.
X Knjige je požgal poštni urad v Zemunu, in sicer 2000 izvodov knjig: „Zgodovina Srbov" dr. Stan. Stangeviča, ki so bile namenjene naročnikom z južne Ogrske in Hrvaškega. Ker je sodišče ukazalo knjige uničiti, so napravili velik kup in jih javno sežgali. Domovina je rešena!
X Najvažnejše Iznajdbe, uvrščene po času. Smodnik 1250, knjigotiskarstvo 1450, toplomer 1605, daljnogled 1608, ura z nihalom 1656, porcelan 1709, tkalni stioj 1785, fotografija 1802, šivalni stroj 1804, lokomotiva 1812, železnica s parno silo za promet ljudi 1830, električna železnica 1881, Rentgenovi žarki 1896, brezžični brzojav 1897.
X čudna dedščina. V Taonu priEpi-nalu v Vogezih so izkopali ostanke delavca, ko je pretekla najemninska doba za grob. Ta delavec je umrl pred 12 leti. Rekli so, da se je zadušil. Sedaj pa so našli 20 louidorov in 25 komadov po 10 frankov, ki jih je bil mož požrl, da bi jih „žalujoči preostali" ne dobili v roke. Sedaj sta si razdelila to dedščino 2 pokojnikova sinova.
X Nekoliko statistike. Leta 1870. je znašalo cerkveno posestvo na Ogrskem in Hrvaškem 1,288.612 katastralnih oralov, a leta 1900. pa že 2.506.275 katastralnih oralov. Torej se je povečalo za polovico.
X Prebivalstvo Trsta. Po najnovejšem štetju šteje Trst 214 tisoč prebivalcev.
X Grof-tvorniški delavec. V tvornici za izdelovanje železnega pohištva v Miskolcu na Ogrskem je nastavljen kot delavec grof Forgach. Grof je izvršil maturo in bi se bil lahko posvetil drugemu delu, a pustil je vse časti, ker je vnet socialist.
X S svedrom rešil kravo. Jako lepa, draga krava mizarja Ginterja v Hajncdorfu je požrla repo in bi se kmalu zadušila. Telefonsko pjzvanega zdravnika ni bilo doma. Ginter je vzel sveder, ga zavrtal v repo in izpulil repo iz vratu, kakor se izpuli zamašek.
Ne zabite Učiteljskega konvikta V*
Listnica uredništva.
L. G.; Vabilo nam je došlo prepozno, zato ga nismo priobčili. Ob slučaju smrti: Naše sožalje!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.	51 1—1
Služba prov. učitelja na šoli družbe sv. Cirila in Metoda na Muti na Štajerskem se < razpisuje za nastop o Veliki noči tega leta. Plača letna 1200 K in prosto stanovanje.
Prosilci za to službo naj svoje prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili vlože v družbino pisarnico do 25. marca t. 1.
Št. 356.	52 1-1
Na enorazredni ljudski šoli v Radomlju se razpisuje izpraznjeno učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki in s prostim stanovanjem v stalno namešeenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom predlagati
do 15. aprila 1909.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet Kamnik, dne 8. marca 1909.
Št. 367.	30 1-1
V litijskem okraju se razpisuje s tem voditeljsko in učno mesto na enorazredni ljudski šoli na Sv. Gori v začasno namešeenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 28. marca 1909. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 14. marca 1909.
St. 281/III.	Štajersko.	57 1—1
Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Antonu v Slov. gor. se namesti učiteljska služba z rednimi dohodki po II. krajnem razredu in sicer stalno.
Redno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Antonu v Slov. gor. do 15. ' aprila 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet Sv. Lenart v Slov. gor., dne 4. marca 1909.
U._263/1ti.	53 1—1
Na štirirazredni ljudski šoli pri Sv. Barbari pri Vurberku namesti se služba učiteljice z rednimi dohodki po III. krajnem razredu in sicer stalno.
Bedno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskem svetu pri Sv. Barbari pri Vurberku do konca meseca marca 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet Sv. Lenart v Slov. gor., dne 26. febr. 1609.

Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Našim, rodbinam priporočamo 3
Kolinsko cikorijo -
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	11 26-7
Rabite Mih?
Ne pošljite pa denar, ampak pišite samo po vzorce na
trgovsko hišo
H. STERMECKI v Celju,
da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi.
Vzorci franko. 55 26-1
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov.	3 6—6
Oričar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 32 24—3
rmmmmmmm
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
MATAIA i AtATATATA T A
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozni dom platnenega in modnega blaga priporoča splošno priznane in pohvaljene kakovosti
modnega blaga J^riJt
gospode, platna, damasta, prtiče, brisače, sigurno stalnobarvnih pre-	za srajce,
krasnih modernih vzorcev ^CIIII oblačila.
flnrptnp za neveste za nizke> stalne
l/JJl ClllC cene. — Krasna izbera. —
Samo pri nas vse pristno.
Mnogo pohvalnie. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri ostankov okusno sor-tiranih za 18 K proti povzetju.
Pišite po vzorce! 9 21—6
Kolega!
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo. Cujte, kaj piše gca. učiteljica Prič-ova iz Slatenic: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so eenene: kos sskni n celo strapaaio faHo El'90 „ „ „ „ hilAjsio „ „ 2'— * . „ „ ntnjt ^ „ „2-40 n it i> » n 1«PŠ8 „ „ 3' — ,, „ „ „ P»' i«P0 >. » 3-43 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adolf Buchta v Kamenci, p. Poličky, Češko.
JAJSr BAŠTA
v ScMnbacku pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-njaško preizkusi.
Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroča svoje potrebščine pri Vaši cenj. firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L. 29./XII. 1906.
Ne kupujte pod roko od prekupeev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	33 10—5
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem in zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3412-3	M. Rozman.

veronika kenda
v Ljubljani iia Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—12
Postrežba točna in solidna.
_ O-lavna zaloga_
| A. Slatnarjevih zvezkov?]
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaeiji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 .... Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 97,814.480 97
Vsa pojasnila daje 14 26~5
General, zastop banke .Slavije*
v Ljubljani,
<3-osposls:e -ulice št- ±2.
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 41,335.041 01
2,188.391-24
„ 34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
JULIJA STOR
v Ijubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 218_4
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh eenah. IbTaoprIležnejši čevlji sedanjosti!
Stanje hranilnih vlog koncem oktobra 1907: K 22,158.277-33.
Pošt. hran. rač. št. 828.406.
Telefon 185.
Stanje nprarnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874-08.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Dunajska cesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4 V2%
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 l/«°/o 11 Vj°/o amortizacijo ali pa po 5 V/o brez amortizacije. Na menice po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 19	načrt glede amortizacije dolga. 8 4
Naš denarni zavod.
(15) 12—5
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
id


registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5%, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava .premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h B , -G D E F , G , H ,
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., L nadstr.
18 „	n	n „ 17	rt n	6	n	—	n	18.	n	S	n	56
24 „	„	n n 23	n n	4	n	50	n	24.	n	4	rt	—
38 „	„	n * 37	n n	3	n	—	n	38.	n	—	n	66
46 „	„	„ „ 45	rt rt	2	n	50	rt	46.	n	1	n	81
60 „	rt	n n 59	n n	2	n	—	n	60.	rt	—	rt	70
70 „	rt	„ „ 69		1		75		70.	n	l	rt	42
85 „	rt	n „ 84	rt n	1	n	50	rt	85.	rt	1	n	26
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene,
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: = Kolodvorske ulice št. 8.

23 42-11
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
| Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
_ & Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Gospod Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani.
Imam šest mesecev starega otroka, ki je bil do drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim ,Sla-dinom" (Doktorpl. Trnkoczya .Sladni čaj"). In kakor hitro je pričel uživati „Sladin", sega ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le .Sladin" in je tako rejen, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš .Sladin" res dobro hranivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim.
Z odličnim spoštovanjem	Franc Dekleva
21.11. 1909.	Slavina (Prestranek), Notranjsko.
RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 3
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje EETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger2iš
mizarski mojster t Spod. Šiški.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—11
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
Mlado in staro
hvali izborne testenine
37 12 3
estenin
estna =====
hranilnica
= ljubljanska =
v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.	-
Stanje hranilnih vlog: nad 34 milijonov kron. = Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. =
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska
z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog
popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letnih otrok in varovancev.
20 8-3
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.


UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih eenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali vee barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—10
Litografija.
Poštna hranilnica št. 76.307.
€M