Politični ogled. Avstrijska kvotna deputacija. Dne 11. t. m. je imeia avstrijska kvotna deputacija sejo, katere sts se udeležila tudi ministrski predsednik dr. pl. Korber in fmančni minister dr. vitez Bohm. Avstrijska deputaeija je odobrila ogrske predloge, ker so v deputaeiji večinoma kimovei. Poročevalec baron Sehwegel je predlagal, naj se odobri prejSnja kvota 65-6:344. Poslanec Kaiser predlaga kvoto 50:50. Ta predlog je bil odklonjen z 10 proti 3 glasovom. Drugi predlog, naj »e kvota določi po številu prebivalstva, je bil odkloujea z 9 proti 4 glasovom. Dr. Fortov predlog, nai se to vprašanje odloži, je bil odklonjen z 10 proti 3 glasovom. Grof Zedwitz nato predlaga, naj se kvota določi samo za eno leto. Tudi ta jako umestni predlog je bil s 7 proti 6 glasovom odklonjen. KonSao je obveljal Sehweglov predlog, ki bode Avstriji naložil velika nova bremena. Pomisliti je namreS treba, da bode država morala za armado in mornarico najeti v kratkih letih do 450 milijonov posojila. In to posojilo se bode razdelilo po sedajni krivični kvoti, da bode morala Avstrija plačati skoro dve tretjini vsega posojila, a Ogrska le en':. Da, bogati pa smo Avstrijci, kedar treba ohraniti prijateljstvo tuadjarsko. Proti Schw8glovemu predlogu so glasovali: Baumgartner, Fiedler, Fort, Kaiser, PovSe, in Zedvritz. Končno je obveljala resolucija Fiedlerjeva, naj se carinski dobodki ločeni prorafiunijo. Znano je namrefi, da carina v Avstriji donaSa najmani šestkrat veS nego na Ogrskem, a vsa gre v skupno vrečo. Ko bi vsaj avstrijska carina bila zaračunjena samo za Avstrijo, poteni bi se poravnalo vsaj nekaj Skode, ki jo ima Avstrija že nad 38 let. Nova vojaška bremena napovedujejo dunajski listi za tekočo jesen. Ta nova velika bremena bodo nastala vsled revizije vojaškega zakonika in po zviSanju števila rekrutov. Strašno mesarsko klanje in turške grozovitosti. Listi poročajo iz Armeaije strašne reči. Pred tedni so Turki zažgali tam 45 vasi. Ljudstvo je zbežalo potem v mesto Gueliganzana-Sassussa, ker so se postavili Armenci v bran proti Turkom. Te dni pa je turSko vojaStvo napadlo in vzelo tudi to mesto in je po^enjalo tam straSne reči. Zaklali so Turki baje na tisoče žensk, otrok in starcev. Armenski ustaSi so se umaknili v hribovje, kamor so jim sledili Turki. Koliko časa bo gledala omikana Erropa to krvavo igro? Koliko časa bo držala še roke križem ter dovolila, da se v sedajaem >prosvitljenem« veku zamorejo pred ajenimi očmi dogajati take stvari?!