Xhl. letnik.
V Gorici, dne 7. septembra 1905.
36. številka.
Izhaja vsak četrteV ob 11. uri dopoldne Rokopisi s« ne vročajo. Nefrankovann pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo lelo t krone, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto 8 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narod«Cl'iskarna“ v Gflpct^isfa Vet-turini Si. 9.
' -0*1 H .'A*.
’<Š t'
Naročnino in »a-zuaiiila s pr e j e m a upravništvo, Gorica, SemeniSka ulica St. Ki. Posamezne številke se prodajajo v tokakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. li po 8 vin.
Oglasi in poslanice sc računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. V#č-krat po pogodbi.
Lilnjalelj in odgovorni urednik: 1 \ n 11 Ha jt v Gorici.
Tiskn „Karo<ljin Tiskamn“ (odgov. J. MsruSič) v Gorici.
Delavske slavnosti.
V nedeljo se je vršil shod društva slovenskih delavk „Skalniceu, združen z domačo veselico in srečkanjem. Na prostranem dvorišča .Slovenskega Alojzijevima" se je zbralo veliko Število društ-venic, kojim se je pridraiilo mnogo prijateljic in podpirateljic mladega društva „Skalnice“.
Ko je pevski zbor odpel nekaj pesmi, je otvorila predsednica M. Hol-zinger pl. Weidich shod in po pozdravu govorila približno tako-le:
V našem društva se gre vedno za prave zaklade, naj so isti daševni ali pa telesni. Pred vsem cenimo duševne blagre : vero, čednost, čast, zvestobo. Toda mi vemo, da je potrebno k pravi zemski sreči tudi zdravje in imotje. Zato je vložil odbor vso vašo mesečnino, od-Stevši troške, v hranilnico in za novo leto vzamemo lahko ven prve obresti. Da pa bodo obresti vjako leto rastle, ne smemo takniti glavnice, ampak jo moramo pridno množiti.
Bodite torej natančne In zveste pri plačevanja mesečnina Naj n e mine mesec, da ne plačate svojih Štiridesetih vinarjev, Bicer škodujete društveni bla-gajnici in si kvarite lastne pravice. Bla-gajnica je odprta vsako nedeljo popoldne od štirih naprej v Semeniški ulici številka 16, drugo nadstropje. — Uporabite svojo zgovornost, da pridobite društvu nove člene, naj si bodo redni iz vaše srede ali podpirajoči iz števila premožnejših rojakinj. Ako prosi čedno' oblečena delavka ponižno, tedaj se jo redko-kedaj zavrne. Večkrat bije pod Bvilo in čipkami dobro srce in dobra beseda najde darežljivo roko. Ko bi marsikateri bogataš okusil, kakšno srečo oživa človek, ki daraje za dobre namene, tedaj bi kmalu postal dobrotnik človeštvu. Če bi poskusila le enkrat katera premožna starejša dama pomagati ubogemu otroku
LISTEK.
Naš pismonoša.
Napisal Janko llratina.
Pisal sem že o tem in onem, ki nosi križe svojega življenja tu gori med nami, a ravno pismonoša še ni dobil zasluženega mesta. In vendar je tudi on — in sicer skoro najbolj — vreden, da zvedo tudi naši sosedje o njem, kajti on je možakar, ki razveseli marsikoga na vasi.
Postave je naš pismonoša, ali po domače Pislčk, precej visoke in naglih nog. V roki ima vedno palico, preko rame torbo za pisma, na hrbtu pa vrečo za druge potrebne stvari. Po leta ima na glavi Širok Blamnik, s katerim dela vedno senco pri mizi, kakor je dejal krčmar Zavetnik. No, Pislčk ne dene tega klobuka z glave za ves svet, kajti potem se on ne čuti več tako v svojem dostojanstvu. Oženjen j6 tudi in dva dni v tednu mora njegova boljša polovica v trg po pošto, druge štiri gre sam. Nedelja je prosta, a vendar ima ta dan Pislčk še več dela kot drugače. Zjutraj pred mašo deli liste in pisma, pogovori se tu pa tara s kakim možakom. Včasih prinese tudi kako kronico, kar je posebno tistemu prav, ki jo dobi. Po maši ima naš
ali rovni drnžini, bila bi srečnejša n go na svojih potovanjih v kopališča: srečnejša nego pri svojih psih ali mačkah in zadovoljilo bi se njeno srce. — Na drugi strani pa ne bi bilo prav in pametno, ako bi zahtevala društveno podporo delavka, ki si zamore sama pomagati z delom svojih rok in s svojo varčnostjo. Škodovala bi s tem le Bebi, ker bi postala na ta način nepoštena in ne bi več mogla sama sebe spoštovati. Škodovala bi pa tudi drugim rednim društve-nicam, in ne bi bila vredna imena krščanske delavke.
Nadejam se, da ne bode v našem društvu takih slučajev.
Nasprotno sem opazovala v tej kratki dobi društvenega obstanka v vaši sredi nekatera društvenice, ki se odlikujejo po svoji tUrežljifO-Ui in plercnnit-ira požrtvovalnnm mišljenju. To so one, ki so od svojega pošteno zaslažnega in prihranjenega denarja darovale društvu po 50 K. Bog jim stotere povrni I To pa niso nikakor take, ki bo prebile v svoji mladosti nedelje na plesiščih in po krčmah, marveč so to žens<e, ki so si pridobile v vb trajnih službah s evojo spretnostjo in zanesljivostjo zaupanje svojih gospodarjev. One so pa tadi posvetile in oplemenile svoje duše z večkratno molitvijo, da se je razvilo v njih nagnenje k dobrodelnosti, kakor je zapovedano : „Ljubi Boga nad vse in svojega bližnjika kakor samega sebe14.
Pojdimo tedaj pogumno naprej, predrage krščanske delavke I Hodimo tiho po potu marljivega delovanja. Naj nam bode v vzgled marljiva čebelica, ki deluje od jutra do večera s svojimi bornimi močmi zase, in ves dom. Ljubi Bog, kateri da čebelici, da najde v bližji okolici cvetke, iz katerib srka krepčilni med, da tudi nam zaslužek in veselje; kajti „Kdor išče najprej nebeško kraljestvo in njegovo pravičnost, temu se pridajo tudi posvetne reči“.
pismonoša še dragi „dinstu, kakor pravi, on je tadi občinski birič.
Ponosno se vstopi pred cerkvijo na skalo in pogleda po ljudeh. Če vidi že dovolj moških glav zunaj, je dobro, če ne počaka, kajti na ženske on ne da nič. Otroci stopijo čisto predenj, možaki sr postavijo blizo njega in tedaj on razgrne listine in zagrmi: nPosluh 1“
1. Se vam na znanje daje, de . .. in sedaj pride, cel dekret od c. kr. glavarstva ;
2. Se vam na znanje daje, de ... sledi poročilo županstva;
3. Se vam na znanje daje, de ...
pa ne vstrašite se, ker to je hudo, pri-
stavi hitro Pislčk, ter našteje potem čas,
do katerega je treba plačati te ali one
davke.
—	Sedaj pa z Bogom 1 In pismo-
noša zleze veselih lic zopet med občin-
stvo. Po strani je videl tam Hribarjevo
Pepco, za katero ima pismo v torbi. Pa hitro se to mora zgoditi, pismo smnk ven in smuk v žep — pa Bog te čuvaj; živ krst več ne bo vedel, da je Pepca
kedaj dobHa kako pismo, če bi sama tega
ne povedala. Dva novca dobi pismonoša za to. Ni dosti, a on je vendar zadovoljen. Če bi b lo več, bi bilo seveda boljše, a — — ?
Tam ob zidu stoji mojster Jari,
Lepe besede žele so pri poslušalkah obilo pohvale.
Nato je č. g. dr. Andrej Pavlica povedal nekaj izrekov iz svetega pisma, ki se nanašajo na ženske, ki žive bodisi v deviškem stanu, bodisi v zakona.
Mej obema govoroma je pel pevski zbor, ki je prav dobro rešil svojo nalogo in od navzočih dobil obilo pohvale. Tudi gramofon je z različnimi predstavami razveseljeval poslušalke. Srečkanje, ki je bilo na koncu, se je vrSilo v najlepšem redu. Osrečenih je bilo 105 oseb. V to pripomogli so posebno naši vrli narodni trgovci, katere bode delavstvo vedno rado podpiralo po svojih močeh.
Ko je pevski zbor zapel še nekaj pesmic, razšle so se druStvenice vesele domov z zavestjo, da je naloga vsaktere delati na to, da se društvo kolikor mogoče pomnoži.
Slovenska šola v Gorici.
Znano je, da je <?. kr. deželni šolski svet pod predsedstvom viteza Rinaldi-nija meseca novembra leta 1896 določil edini javni slovenski ljudski Soli v Gorici, ki naj bi služila slovenskim otrokom ii vsega mesta, prostore na skrajni periferiji predmestja Št. Roka ob mestni meji proti Št. Petru. Italijani so si roke meli, ko bo videli, kak tok je vzela zadeva slovenske Sole v Gorici; Slovenci so se pritožili na vse strani ; ali do zdaj Se vedno zastonj.
Letos je bila vložena na c. kr. deželni šolski svet nova prošnja, katero je podpisalo nad 600 slovenskih roditeljev in varuhov, navedši imenom nad 1300 otrok, ki so bili podvrženi šolski dolžnosti v preteklih petih letih, kar da povprek po 900 otrok na leto, za katere prosijo potrebne šole. Prošnja se glasi:
„Veleslavni c. kr. deželni šolski svet za pokneženo grofijo goriško in gradiško v Trstu.
tisti, ki je s hudičem stavil, kakor sem to že enkrat povedal. Tja stopi Pislčk in mu da list iz torbe.
— No, pa popoldan ?
— Bomo videli, a moram še po občimi.
— Pa z Bogom I
— Z Bogom I
Ženske so že odšle, možaki tudi začno odhajati proti domu. Pismonoša zapre torbo, Bedaj ni nič več; kar je oddal je oddal, drugo bo treba nesti po vasi.
Moško jo maha od hiše do hiše. Tu ga vidimo najbolj v svoji stvari, ta je on to, kar bi ne bil nikdo drugi. Pisma ima že napravljena lepo po vrsti, tako da mu ni treba nič iskati.
Pa gre mimo prve hiše. Sin je tam na Nemškem, mati je doma in vsak dan čaka pisma. Le malokedaj pride. Rad bi ga Pislčk dal Btari ženici, ker ve, da bo vesela, a danes ga tadi ni.
— Je kej, pravi starica.
— Neč, dans neč I
In gre dalje.
Ko pride proti drugi hiši, že sega v torbo in pismo z rdečo rože pride na dan. Na hišnih oknih je vse polno rož in rdečelično dekle sedi na oknu. Opazilo je že pismonoša in še bolj zardelo. Vedela je, da bo danes pismo od njega.
Podpisani v mestu goriškem b t a I n o bivajoči roditelji Solskidolžnosti podvrženih otrok, ki se prištevamo slovenski narodnosti, ter podpisani varuhi, ki zastopamo slovenski narodnosti pripadajoč, šohki dolžnn-ti podvržena goriške otroke, se s k I i c u-jemonačlen 19. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. St. 142, kateri določa, da v deželah, v katerih biva več narodov, se morajo javni učni zavodi tako urediti, da vsak teh narodov dobi potrebna sredstva za izobraženje ▼ svojem jeziku, ne da bi bil siljen učiti se drugega deželnega jezika, in na določbo § 1. zakona z dne 6. maja 1870 dež. zak. št. 30, da javna ljudska štla se mora ustanoviti povsod, kjer biva v enem kraju ali v več eno uro naokoli raztresenih krajih, Belih ali posameznih hišah po petletnem povprečnem računu najmanj 40 šolski dolžnosti podvrženih otrok, ter zahtevamo, opiraje se na b v o j o 1 z-j a v o, da smo slovenske narodnosti, i n na omenjena dva zakona, da naj
o.	kr. šolska oblast ustanovi na primernem, brez velike težave in brez nevarnosti dostopnem kraju v mesta goriškem javno ljudsko šolo b slovenskim učnim jezikom 8 tolikimi razredi in tako urejeno, kakor zahteva zakon z ozirom na petletno povprečno število naših v šolskih letih 1899/00 do 1903104 šolski dolžnosti podvrženih v Gorici stanujočih otrok; kajti obstoječa Stirazredna javna ljudska šola b slovenskim ačnim jezikom v oddeljenem predmestju Št. Roku je toliko, kakor daje ni, ker je našim 6 do 12 letnim otrokom le z veliko težavo In z nevarnostjo za zdravje in življenje dostopna, večini njih pa radi oddaljenosti, ozkih alic, velikega prometa Ijadij in živine in slabih potij celo nedostopna, kar priča najbolje dejstvn, da ta Sola v svojem de-
Prav natančno je vse to preračunila, kajti on je bil vselej reden, kadar ji piše.
—	No, Rozinčka, danes pa je, danes in stegnil je roko gori med rože. Hitro je dekle pograbilo za pismo in ga ■krilo. Petka je bila plačilo.
Tiho je odšel Pislk dalje, kajti take stvari treba molčati. On to dobro ve; še tako kmalu zve cela vas, da ta ali ta piše tej in tej. Eh, koliko takih stvari je on že nanesel I Marsikatera punca na vasi ga pričakuje bolj kot velikonočnih potio in mnogo fantov je on že osrečil s takimi rožnatimi pismi. Le Županovi Meti noče prinesti nič, kar mu ona seveda zameri. Tako gre on dalje, počasi razdeli vse, le poziv za davke, katerega mora neBti stricu Gašperju, ima Se v torbi. Prav nerodno je to in najraje bi tega ne storil. Toda „dinstu je xdinst“ in tudi to je treba. Raje bi nesel trideset zaljubljenih pisem kot pa enkrat za davke; in še revež je stric Gašper, pa naj plača davke. Prej je prinesel veselje v hišo, sedaj bo žalost, a kaj se hoče 1 S težkim srcem je rešil tudi to in potem odšel proti doma. Po potu ga spije še kozarček, saj ga je pošteno zaslužil. Drugi dan pa spet na pošto v trg in tako dalje. Jeden dan je podoben drngema, vsak ima svoje veselje in svoje težave: enkrat rožnato pismo, drugič pa vraga za davke.
Hetletnem obstoja ni imela povprečno nad pel učencev na leto, izvzemši ono srečno leto 1898.99, kc je bila ekseku-tivnim potom nastanjena ▼ prostorih na primernem kraja - - ko ni mogla sprejeti vseh otrok, ki so se oglasili za sprejem
—	tl asi je t Gorici slovenskih šolski dolžnosti podvrženih otrok za dve taki Soli. C. kr. šolska oblast naj nam ustanovi potrebne IjudBke šole na primernih krajih v mestu goriškem, in ona šola v predmestju šentrošfcem postane tako nepotrebna kakor je n e p o-rab na.
Sopodpisance in soprosilce, gospode: dr. Franca Pavletiča, odvetnika in posestnika v Gorici, Josipa Hrovatina, nadučitelja v p. in posestnika v Gorici, Jakoba Cebalarja, c. kr. profesorja v p. in posestnika t Gorioi imenujemo s tem za naSe zastopnike, ter jih pooblaščamo, da to našo prošnjo obširneje razvijejo in atemeljijo ter predložijo pristojni šolski oblasti, da nas, kjerkoli treba, posebno pri vseh komisijah in ogledih na lica mesta, zastopajo, da vlagajo t našem imena prošnje, pojasnila, dokaze, otoke in pritožbe, dokler ne bo ta naša prošnja in zahteva rešena v zmislu zakona v korist šoli in našim otrokom.
Veleslavni c. kr. deželni šolski svet naj usliši blage volje našo n n j n o prošnjo, naj ae asmili ljudstva, hrepenečega po naaka in omiki, ki mora že dvajset let plačevati zasebne šole in šolnino, ako hoče, da 8e njegovi otroci deležijo šolskega pouka, katerega jim je občina dolžna; naj za-brani, da bi narodna zavist in nestrpnost pod krinko postavnosti še dalje odtegovala goriškim Slovencem dobroto javnega Ijadskošolskega pouka, do katerega imajo pravico po državnem in deželnem, kakor tudi po naravnem in božjem pravu.“
V	prošnji navedeni pooblaščenci so sestavili obširno, s postavnimi razlogi podprto prošnjo ter izročili jo meseca junija c. kr. deželnemu šolskemu svetu, od katerega je odvisna nadaljna nsoda slovenskega šolstva v Gorici. Imena pooblaščencev so nam porok, da ti zastopniki slovenskih roditeljev in slovenskih otrok ne pustijo več te zadeve izpred očij, marveč da jo bodo poganjali in krepko zagovarjali, dokler ne pride do postavne rešitve. Slovenski roditelji naj ostanejo stanovitni v svojih zahtevah in naj krepko podpirajo svoje zastopnike.
Politični pregled.
Sklicanje državnega zbora. — Dan za dnevom se menjajo mnenja o času, v katerem bode sklican k zasedanju naš državni zbor. Pred dnevi so prinesli razni listi vest, da bo državni zbor sklican zadnje dni tegs meseca. Neki tirolski list pa je zatrjeval, da ta vest ni utemeljena in da pride državni zbor šele meseca novembra skupaj. Zdaj pa prihajajo češki .Narodni listi", ki odločno trde, da bode državni zbor sklican na 23. t. m. in sicer h kratkemu zasedanja, ki bode trajalo le dva tedna.
Kriza na Ogerskem. — Koali-rani opoziciji so jako na pota shodi, katere sklicujejo zaporedoma socijalni demo-kratje na Ogerskem in na katerih se obsoja postopanje koalirane opozicije, katero postopanje je v pril le sebičnim namenom nekaterih ogerskih mogotcev, a je na kvar splošni blaginji ogerskega ljudstva, posebno pa delavstva. Na teh shodih zahtevajo govorniki splošno in jednako volilno pravico. Ker je sedanja vlada obljubila vvesti zahtevano splošno jednako volilno pravico, pravijo voditelji koalirane opozicije, da je storila to le zaradi tega, da pridobi na svojo stran socijalne demokrate, da hajskajo ti ljudstvo proti koalirani opoziciji. Zaradi tega so imeli voditelji koaliranih strank te dni posvetovanje, na katerem so sklenili, da bndo postavili sedanje m nisterstvo v «'biiiini 'ton zaradi zlorabe uradne moči.
Bombni nap.id m Barceloni. —
V	Barceloni se je razpočila bomba preteklo nedelo ob pol 2. ari popoladne na izprehajsliščih ob mortkem obrežja. Izprehajalo se je jako veliko oseb, ki so bile vsled poka grozno prestrašene. Bombo je položil napadalec poleg nekega drevesa. Ro se je razpočila, je ranila tudi napadalca. — Vsled poka so se razsule vse šipe bližnjih hiš. Pok so čali po celem mestu. Bomba je bila nabita z žreblji in železnimi kosci. Ranjenih je | 35—60 oseb. Dve ženski sta že nmrli na dobljenih ranah, 10 oseb je smrtno
nevarno, 8 težko ranjenih. Napad so provzročili najbrže anarhisti.
Vojna na Skrtynem Vztoku. — Vsled sklepa miru preneha torej krvavo klanje na Skrajnem Vztoku. 0 zadnjem dogodka na bojišču poročal je carju general Linevič dne 3. t. m. tako-le:
Dne 3. septembra predpoludne je naš oddelek v Koreji odbil več energičnih napadov 6 jap. bataljonov z 12 topovi. Istočasno so Japonci stopili v ofenzivo proti našim oddelkom pri Kianker-jenu in v soteski Penčngolev.
V	brzojavki, b katero je car obvestil generala Lineviča, da se je sklenil mir, pravi car : „Moja požrtvovalna draga mi armada je zadrževala korak na korak naval po števila mnogo močnejšega sovražnika v Mandžuriji ter 19 mesecev trdovratno odbijala njegovo prodiranje. Pod Vašim vodstvom je ta armada dandanes številnejša in močnejša kakor sploh kdaj poprej ter pripravljena ne samo za odbijanje sovražnika, temnč tudi za krepak udar. Jaz in vsa Rusija verujemo v moč slavne armade in v njeno pripravljenost, da se žrtvaje v dobrobit domovine, toda moja dolžnost pred vestjo in od Boga mi zaupanim narodom mi nkazuje, da ne izkušam znova možatosti in vernega srca svojih dragih Rasov, da jih ne izspo-stavljam novim brezkončnim strahotam vojne, vse to zaradi polovice oddaljenega otoka, ki nam ga je Japonska leta 1876 odstopila. Posebno z ozirom na obveznosti, ki so jih glede tega otoka Japonci prevzeli, sem sprejel japonske mirovne pogoje. Ru?ke čete so v krvavih bitkah opetovano pokazale možatost in požrtvovalnost. Izročite vsebino te brzojavke moji dragi armadi. Vedite, da jaz in RaBija cenimo vaše žrtve, ki ste jih doprinesli v tej težki vojni.u
mirovna pogodba med Rusijo in Japonsko podpisana. — V torek je bila podpisana v Portsmatha mirovna i pogodba med Rasijo in Japonsko. Ta dogodek naznanjalo je streljanje topov iz portsmutskega arzenala. Mnenja o tem, kdo da je več pridobil s to pogodbo, so jako različna. Vendar pa je več onih, ki menijo, da je ta sklep mira ugodnejši za Rasijo, nego pa onih, ki menijo, da je Japonska b tem mirom več pridobila nego Rasija. Gotovo je le, da je zavladala vsled takega sklepa mirn na Japonskem skrajna nezadovoljnost in da se boje celo revoluoije.
Dopisi.
Iz mirna. — V nedeljo je bila na Grada navadna obletnica posvečenja cerkve z lepo slovesnostjo. Nekaj pa je bilo tadi nenavadnega, namreč to : Pripeljalo se je po železnici iz Trsta do Rabij okoli 70 članov italijanskega „Kat. del. društva v Trstu" (mej njimi je bilo tudi nekaj Slovencev). Iz Rabij so prišli peš na Grad ravno mej procesijo.
Prišli so prav nepričakovano. Naznanili niso nič, le privatno je nekdo sporočil v Miren enemu svojih sorodnikov. — Kakor so sami pripovedovali, so se tadi oni kar tako v naglici podali na to romanje.
Bili so prav veseli in zadovoljni na tem našem prijaznem Gradu, vse jim je zelo dopadlo, zlasti lepa slovesnost, posebno pa pridiga našega č. g. župnika, kateri je prav lepo in vneto govoril o dobrotah, zlasti dušnih, katere verniki v tako obilni meri zadobijo ravno v cerkvi. Tako so bili navdušeni Tržačani, da so obljubili, da pridejo vsako leto na ta dan na Grad in še v obilnejšem številu. Tudi mi smo bili veseli te njih obljube in sklenili smo, da kadar pridejo, jim poskrbimo za dostojen sprejem in gostoljubje. Torej, na veselo svidenje drago leto I Zdaj pa 8e nekaj, namreč : Vsakoletna slovesnost, katera je na kvatrenco na Gradu, in veselica z javnim plesom, katero misli prirediti jetično liberalno društvo „Ipava“ v Mirna, so na tehtnici. Omenjeno druUvo bobna uže več časa, da priredi na kvatrenco veselico a plesom, zato je g. župnik oznanil v cerkvi v nedeljo 27. m. m., da vstavi slovesnost na Grada, ako mu žapanstvo in društvo ne dajo v teka osmih dni pismenega zagotovila, da na kvatrenco ne priredijo veselice s plesom.
Osem dni je že preteklo, a g. župnik menda nima 8e nobenega zagotovila. Ali ga dobi, je sum Ijivo. Gotovo pa je, da ako ga ne dobi, ne bo na kvatrenco slovesnosti na Gradu. To je g. župnik odločno povedal, za kar čast mu I
Žapanstvo odločuje in v kratkem ae
pokaže, ali je kaj mari našim starešinom slovesnost na Gradu. V kratkem se pokaže, na katero Btran se tehtnica nagne. Takrat pa prime zopet za pero Vam udani poročevalec.
Iz Dornberga. — (Društvo „Naprejw. — Plesi. — Naše oblasti.) — Pošteno društvo mora imeti ta namen, da članom koristi bodisi gmotno bodisi z duševno izobrazbo. Naše liberalno društvo „Naprej" pa ne daje ne take ne take koristi, ampak občini silno mnogo škoduje. Ono škoduje Občinarjem v gmotnem in moralnem oziru. Edini namen tega društva so neprestani plesi in ž njimi združono pijančevanje. Koliko pri tem mladina zapravi denarja, zdravlja in poštenosti, vemo le domačini. Kadar ta imenitni „Naprej“ začuti kakšen krajcar v žepa našega ljudstva, pa ga žeae plesat in pit, da le noben novec pri hiši ne ostane. Brez prepira in pretepa to redkokdaj mine.
Najlepše se je pa izkazal „Naprej“ minnli ponedeljek ! Naprednjaki so že plesali v nedeljo popoldne in po noči do ponedeljka. Ta dan so prišli k nam vojaki. Alo I V ponedeljek popoldne nazaj godci, da se oskubi še uboge vojake za njih krajcarje I Kdo je dal za ta pleB dovoljenje? Čujemo, da ga je dal župan kupiti za 20 K. Ko bi le župan vedel, koliko trpi njegov ugled pri poštenih ljudeh vsled takega ravnanja I A kaj Je sledilo? Zvečer je prišlo do velikega prepira med vojaki in liberalnimi plesači. Vojaki so potegnili sablje, nastal je velik strah, z bližnjega griča je letelo kamenje na plesišče — prav malo je manjkalo, da ni tekla kri. K sreči so priskočili častniki, in eden od njih je storil, kar bi župan imel storiti: zapodil je godce z odra.
Kdo bil bi tu odgovoren za veliko nesrečo, ki je pretila? Najprej žapanstvo. Videli bomo, če bo takoj zopet dalo dovoljenje za javen ples, kakor so že govori. . Naprej “ prireja same javno pleBe, a glavarstvo jih pasira za društvene plese. Ali je glavarstvo dalo plesno dovoljenje za nedeljo in ponedeljek? Poklicani činitelji bi morali tej rak rani obrniti svojo pozornost ter jo zaceliti.
Kostapjevlca. — „Prav po tolovajski so napadli v „Prismojencu* dva fanta iz Kostanjevice*, tako kriči „Soča“ z dne 30. avgusta, pa pri tem ne ve druzega povedati, kot to, da se je v dopisu enega izmed teh imenovalo „de-beloglavega". To je ves tolovajski napad I Pa, če se to sme imenovati tolovajski napad, kako ime pa zaslužijo potem oni grdi, nesramni in skrajno lažnjivi „So-čini“ napadi na naše poštene mladeniče in može, ki niso ničesar zakrivili?
Kakor se vidi, ste nasprotniki jako občutljivi za svojo kožo, a povemo vam, vojsko ste sami z grdimi in lažnjivimi napadi izzvali, in zato tudi mi ne bomo molčali, dokler boste lagali. Pišite, če hočete resnico, pa bo mir I Toda resnica pisati ne morete, ker vam smrdi in oči kolje, zato si hočete pomagati z lažmi.
Dalje nam laž očitate, ko smo pisali, da je prišel domišljavi Ciril v neljubo dotiko z orožnikom. To ni nobena laž, ampak je gola resnioa, in za Cirila prav britka resnica; polna krčma ljudij je bila priča, kako sta ga neki vojak in pa orožnik zgrabila ter ga tirala iz krčme, da se bo pač dolgo lahko spominjal tega zanj tako častnega dogodka.
Našim pijanim razgrajačem dalje ni prav, da se je na predvečer cesarjevega rojstnega dne pritrkavalo, ter kvasijo nekaj, da se je zvonilo na čast onim, ki so prišli iz Komna domov. Slišali smo, da se je Sevkin France nekje bnhal, da je dal on to v „Sočo“. To je pa res strašanska iznajdba, in mi se le čudimo, kako to, da nam ni prišlo kaj takega na misel. Sevkinega Franceta, ki je bil do-sedaj precej počaaen in zaspan, čaka še velika prihodnjost. Škoda, da je Kolumb Ameriko našel, Sevkin France bi jo prav gotovo, ako bi ne bila že odkrita. Ker pa z Ameriko ni nič, pa pričakujemo, da nam bo njegova dosedaj skrita modrost kaj drugega odkrila, Na vsak način pa zasluži ta mož, da se v novem društvu postavi za prvega predsednika, kajti čast komar čast! To je naš odgovor na tisto bedarijo v „Sočiu.
Iz Ccrkna. — Dolgo uže ni bilo nobenega sporočila v „Prim. Listu11 iz našega Bicer v zadnjem kota Goriške ležečega, a vend r ne nazadnjaškega kraja. Kako z našim napredkom? Naše gospodarsko društvo iu posojilnica vrlo dobro prospevata, za kar čast pametnemu
in vzornemu odboru ter načelstvu obojih. A tadi za pošteno zabavo in veselje nam še vedno skrbe udje in člani „Narodne čitalnice". V nedeljo dne 3. septembra smo imeli tu veselico ali koncert v prostorih „Gospodarskega doma“, prirejen od „Nar. čitalnice1*. Obširna dvorana je bila natlačeno polna in mnogo gostov si je moralo poiskali prostora še v stranskih sobah. In gotovo ni nobenemu žal, da je prišel k veselici, dasi so mnogi prišli iz daljnih krajev, kakor n. pr. iz Podbrda, Šebrelj i. t. d. Vspored veselice je bil namreč jako zanimiv in zares umetnišk. Na violin (škant) slišimo pač večkrat, kako gode kak naš domači nmaskadtaru kak nOberstaierš“ ali pa „Šnelpolkou, a kako se lahko igra na ta’ inštrument, da ima vžitek tako navaden kmet, kakor v muziki bolj izobražen človek, to smo slišali ta dan v Cerknem, ko nam je nekaj časa ta bivajoči gosp. orožnik, izvrBten violinist, pokazal, kaj se da vse napraviti s tem godalom. Vidi se ma, da igra iz srca I Spremljal ga je na glasovirju domači organist in pevovodja g. G. Bevk, kateremu se mora pač priznati glasbena nadarjenost. — Najlepša izmej pevskih točk čuti nam je bila zbirka srbskih nar. pesmij, kojo je proizvajal mešani zbor. Vidi se, da slovanska glasba pač agaja Slovenoem. Barka „Eno uro doktor1* nam je dala obilo smeha, ker ao bili gg. doktor, njegov sluga Škrjanec in njih bolniki izvrstno pogodili avoje vloge. Ženske vloge ao bile bolj po8lran8ke, a tadi dobro izpeljane. Sploh cela veselica nam je bila zares v zabavo in vžitek. Cerkljani pač kažejo, da se lahko postavijo, če hočejo 1
Tolmin. — Tolminci smo dobili novega g. nadučitelja v osebi g. Kašče z Grahovega. Proail je za to alažbo in bil imenovan, potem ko je goap. Matija Kenda, imenovan poprej že za to Blužbo, hotel OBtati le na prejšnjem mestu v Volčah. Mi smo si zares želeli gosp. Kenda, a upamo, da nam bode tudi g. Kašča dober in za našo mladino skrben učitelj Učiteljska pripravnica se je otvo-rila začetkom tega šolskega leta v Tolmina.
Idrija ob Bači. — Ubili so ta nekega delavca Hrvata. — Kdo, se le ne ve gotovo. Zaprli so štiri domačine, kot Bumljive uboja. Vzrok je bil pijača, kakor se govori. Sploh se pobivajo ljudje le ko gredo iz oštarij.
Novice.
Cenjenim naročnikom. - Na
poziv, naj bi naši cenjeni naročniki poravnali letošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo se jih je, žal, vse premalo. Naj se nas cenjeni naročniki spomnijo. Vsak krščanski naročnik naj si šteje v sveto dolžnost, poravnati zaostalo naročnino, ker imamo z listom ogromne stroške. Nekateri niso plačali naročnine še celo za 1. 1904 in 1903. Cena listu od sedaj do novega leta je 1 K 36 vin., za manj premožne pa 1 K.
Smrtna kosa. — Te dni je umrl v Inomosta bivši ravnatelj tukajšnjega ženskega učiteljišča in ki je živel sedaj v pokoju v Inomoatu, namreč g. Franc Hafner, vitez Franc-Jožefovega reda in odlikovan tudi z zlato kolajno za štiridesetletno službovanje. Pokojnik je bil rojen v Sežani. Služboval je več let ua tukajšnji gimnaziji kot profesor, kjer je podnčeval zgodovino in zemljepisje. Imenovan je bil potem za gimnazijskega ravnatelja v Pazinu, in od tam prišel je za ravnatelja na tuk. žensko učiteljišče. Dočakal je 76. leto svoje dobe. Naj počiva v miru 1
Včeraj je umrla v Trstu nagloma gospa Lucija Kuštrin, soproga tuk. trgovca z jestvinami in posestnika gosp. Antona Kuštrina. Pokojnica šla je v Trst iakHt si zdravniške pomoči. Nastanila ae je pri neki znani družini, a tu napadle so jo hude bolečine, katerim je sledila kmalu smrt Bolehala je že delj časa na srčni hibi. Stara je bila šele 47 let.
N. p. v m. I
Za „Slovensko sirottšče“: P. n. gg. Vincencij Kožuh iz Odeka 60 v, Josip Golob, vikar 10 K, Josip Milanič, kaplan
l	K, Pičulin Andrej 1 K, dr. Josip Dermastia 1 K, Josip Godnič, vikar 1 K, Anton Koršič, Kozana 1 K.
Bog Htolero povrni in obudi velikega dobrotnika, ki ga pričakujemo 1
Izkaz darov za srcčkanje pri obi'. zboru „Skalnlceu : GruBOvin Te režija, podobo M. 13. v okvirja ; Emerika Holzinger pl. Weidich, umetni krožnik za posetnice ; Jernej Kopač, 2 steklenici meda ; Ana Bolko eno torbico za cvetlice ; Ternovec Doroteja, 2 okvirja z napisom ; Ana Plesničar, 1 božje razpelo in 1 okvir z napisom ; Josipina Žnider šič, povitico (torto) ; Moškat Terezija,
2	K; Čebron Cacilija, 1 K; Pičnlin And., 1 K; Velikonija Ivan, trgovec, sodček piva; Štrukelj Neža, 2 K; Josipina Žnideršič, 4 steklenice piva ; Pičnlin And., vratar v tovarni v Stračicah 1 R; Marija Kermavner, vrečico sladčic.
Za Alojzijevišče: Preč. g Anton Pahor 20 K, preč. g. Iv. Leben 10 K, P. 0. C. 20 K, preč. g. Iv. Štolfa 3 K, g. Job. Klanjšček 5 K, R. J. 5 K, „Slov. katol. delavsko društvo11 5 K, „Skalnica“, društvo slov. kat. delavk 6 K.
Bog povrni I
Kot suplenta na tuk. gimnaziji sta nastavljena prihodnje šolsko leto gg. Julij Nardin in Rudolf Lavrenčič, prvi za matematiko in Piziko, drugi za naravoslovje. Zadnji je sin g Matije Lavrenčiča, nadučitelja v Št. Petra pri Gorici.
Odbor »Slovenskega katoliškega delavskega društva* v Gorici je takole sestavljen : Predsednik : dr. Josip Der-mastia, podpredsednik: Ivan Gorjup, pekovski izvedenec, zapisnikar: Josip Kosmač, rezbar in podobar v Gorici, blagajnik: Luka Dugar. Duhovni voditelj: dr. Andrej Pavlica.
Odbor bode imel zadnjo nedeljo vsakega meseca redno sejo.
Sedemletna govornika — Pri veselici društva „Stalnica“ v „Alojzije-viščnu nastopil je minulo nedeljo ladi mali France Vuk, brat mirenskega pevovodje Antona in je z mize predaval pesem: Rabeljsko jezero Simona Gregorčiča in pesem o okamenelen moža v Celovca. Prav tako je z mize predavala tudi Anica Besednjak pesem: M)-litev Simona Jenka. Oba sla kar očarala mnogobrojno občinstvo, ki jimi je na konca živahno zaploskalo I
letno zborovanje „Slov. krščansko* socialne zveze“. — Zborovanje „Slov. kršč. soc. zveze14 v Maribora dne 4. t. m. je bilo veličastno. Udeležilo se je kakih 2000 mož in mladeničev. Primorski pomožni odbor, „Slovensko kat. del. društvo v Gorici", društvo „Skalnica* v Gorici in „Kat. del. društvo11 v Mirnu je zastopal dr. Andrej Pavlica.
Sprejeti so bili ti-Ie predlogi:
1. Izobraženost in zavednost najbolj širijo naša izobraževalna in delavska društva, toda premnogo je še krajev, kjer jih ni. Zato se mora po „Slov. kršč. soc. zvezi" pričeta društvena organizacija krepko nadaljevati, da sčasoma ne bo več župnije brez izobraževalnega društva,
-	no tovarniškega kraja brez delavskega društva. Deželni pomožni odbori „Zvezeu naj tekom enega meseca osnujejo |deka-nijske pomožne odbore treh članov, katerih naloga bodi snovati in nadzirati izobraževalna draštva.
Ko bode vsa Slovenska organizirana v društvenem ozira, se bo lahko razvila toli potrebna stanovska organizacija v posameznih društvih. Iz izobraževalnih in delavskih društev bodo izšla delavska in kmečka strokovna draštva.
Da bo možno izvršiti društveno in stanovsko organizacijo, nam je nujtio potrebna mladinska organizacija. Mladina, moška in ženska naj se pri izobraževalnih društvih združi v mladeniške in dekliške zveze. Te zveze naj se povsod vpeljejo in vodijo po znanem opravilniku. Le iz organizovane mladine dobimo toliko potrebnih delavcev na socialno - gospodarskem polju ter društvenih voditeljev.
2. Vsaka družina imej svojo domačo knjižnico. V ta namen naj se knjige trdno vežejo, v primerni omari shranijo in pri večjih knjižnicah v posebnem zapisniku natančno zabilježijo. Zasebniki naj knjige, ki jih ne potrebujejo, darujejo izobraževalnim in bralnim društvom.
Vsako društvo mora imeti po strokah urejeno društ. knjiž. z natančnim zapisnikom knjig in izposojevalnikom. Ureditev zapisnika in izposojevalnika naj se vrši v smislu tega referata.
„Slov. kršč. soc. zvezi11 se naroči, da izda potrebne formulare za društvene knjižnice in imenik našim društvom primernih knjig.
Odboru zveze se naroča naj ustanovi potovalne knjižice po deželi. Pododbori naj pošiljajo na zanpne može take knjižnice tja, kjer ni bralnega društva.
Časopisje naj se bolj nego doslej
ozira na gospodarska in socialna vprašanja.
Priporoča se izdajanje poljudnih knjižnic v socialni, gospodarski in zgodovinski pouk. V tem zmisln pohvalno omenjamo Društveni zakon in Obrtni red, ki ju je izdala Slovenska krščanska socialna zveza in knjižice zgodovinskega društva v Mariboru.
Knjižice in knjige socialne in gospodarske tvarine naj se vedno naslanjajo na domače potrebe in nHj bodo pisane čim najbolj poljudno.
Branje časopisov, knjižic in knjig naj se orgHnizuje po raznih stanovskih in mladinskih organizacijah. Opozarjajo naj se člani na socialno važne spise in vsaj večji in pomenljivejši sestavki naj se obdelavajo v predavanjih; z javnimi razgovori po društvih naj se vzbuja zanimanje zanje.
Vsaka društvena knjižnica naj ima poseben gospodarski in socialen oddelek. Časopisi, ki redno prinašajo socialne ali gospodarske sestavke, naj se skrbno spravljajo, da se koncem leta morejo zvezati ; iz dragih naj se po možnosti izstri-žejo gospodarski in socialni članki in po t.arinah zvrščeni spravijo.
Prihodnje letno zborovanje „S1 o-vonske krščansko socialne zveze11 bo na Koroškem. Na predlog g. poslanca Grafenauerja je sklenil zadnji zbor „Slov. kršč. soc. zvezo11, da se vrši prihodnje leto veliko „Zvezino“ zborovanje v Žihpolju na Koroškem.
Katoliško izobraževalno društvo v Šturiji vabi k blagoslovljenju društvene zastave v nedeljo dne 10. septembra 1905. Vspored: Popoldne ob 3. prihod in sprejem bratskih društev, ki se zbirajo v društveni dvorani. Nato blagoslovljene zastave v župni cerkvi. Po blagoslovu na velikem vrtu gOBp. Ivana Štibilj veliki koncert: 1. Jirke: „Zagre-bačka koračnica11, udarjajo tamburaški kat. s. izobr. društva na G >la; 2. Vilhar: „Slovenac i Hrvat11, pojo združeni pevski zhori; 3. Pozdravni nagovor; 4 A'jaž : ..Triglav11, moSki zbor, poje k. izobr. društvo v Šturiji; 6 Cihabl»y : „Oceana-valček11, udarjajo tamharaši kat. s. izobr. draštva v Kamnjeb; 6. Hajdrih: „Na boj“, moški zbor, poje kat. s. izobr. društvo v Budanjah; 7. Nedved: „Naša zvezda14, mešani zbor, poje kat. s. izobr. društvo v Vipavi; 8. Parma: .Mladi vojaki11, udarja tamb. klub .Zarja11 v Št. Vidu ; 9. Slavnostni govor; 10. M. pl. Farkaš: „Fran-kopanka11, udarjajo tamburaši kat. slov. izobr. draštva na Gola; 11. Vilhar: ..Bojna pjesma", moški zbor, poje kat. a. izobr. društvo na Slapa ; 12. Parma: „Čolničkuu, mešani zbor, poje kat. slov. izobr. društvo v Šturiji; 13. Ziehrer: Odlomek iz operete „der Landstreicher11, udarjajo tamburaši kat. s. izobr. draštva v Kamnjeh; 14. „Pred sodnikom11, šaljivi prizor; 15. Stubbe: „Kje prijazne ste višave11, moški zbor, poje kat. s. izobr. društvo v Kamnjeh; 16. M pl. Farkaš: Terezin valcer“, udarja tamburaški klub „Zarja“ v Št. Vida; 17. Krek: „Najlepši kraj11, moški zbor, poje kat. s. izobr. društvo v Budanjah; 18. Sattner : „Stu-denčkn11, mešani zbor, poje kat. s. izobr. draštvo v Vipavi; 19. Jirke: „Filipovič koračnica", udarjajo tamburaši kat. slov. izobr. društva na Colu ; 20. Klaič: „Oj pomladni...11, moški zbor, poje k. izobr. društvo v Štoriji; 21. Eisenhath: »Mazurka11, moški zbor, poje kat. s. izobr. društvo v Budanjah; 22. M. pl. Farkaš: „Hrvatsko kolo", udarja tamburaški klub „Zarja“ v Št. Vidu; 23. Sattner: .Nazaj v planinski raj11, mešani zbor, poje kat. izobr društvo v Šturiji; 24. „Pomladni glasovi", valček udarjajo tamburaši kat. s. izobr. draštva v Kamnjeh ; 25 Hajdrih:	.Jadransko
morje11, moški zbor, pojo združeni pevski zbori; 26. Srečkanje. Po veselici prosta zabava. Vstopnina s sedežem 1 K; vstopnina 40 vin. K najobilnejši udeležbi uljadno vabi	o	d b c r.
Začetek šolskega leta v zavodih društva »Šolski Dom11. — V otroške vrlce v ulici sv. Klare št. 4, pod kapelo št. 1 in v „Malem Domu" Via Bertolini se sprejemajo otroci v starosti od 3 —6 leta vsak dan od 9. zjutraj in od 3. are po-poladne naprej.
V 6-razredno dekliško in 4-razredno deško ljudsko šolo v „Šolskem Doma* bodo se vpisavali otroci 14. in 15. septembra od 9.—12. dopoldne, pa od 2,- 4. ure popoladne. V to šolo se sprejmejo otroci bivajoči v mesta, le v višje razrede se bodo sprejemali izjemoma tudi iz okolice goriške.
V dekliško nadaljevalno šolo, združena a strokovno šolo za ametno ve-
zenjo in belo šivanje in v šolo za krojenje in šivanje oblek se bodo sprejemale deklico, ki se dovršile ljudsko Solo.
V posebne tečaje strokovnih šol za odrasle sprejemale ho bodo do konca septembra deklice, ki so dovršile Ijndsko šolo ter so v ročnih delih, sosebno v šivanjn, nže izurjene.
Ob istih dneh in času sprejemali se bodo v trirazredno ljudsko šolo v „Malem Domu* otroci bivajoči v dojenjem delu mesta.
Tako se bode vpisavalo v „M. Domu" tudi v pripravljalnico za srednje šole in v oba letnika pripravljalnice za izobru-ževališča za učiteljice.
Učenci in nčenke, ki niso hodili v šole »Šolskega Doma*, se bodo izpraševali, ali so dovolj pripravljenima zamorejo v teh vspešno napredovati.
Kdor želi vstopiti v katerokoli navedenih šol, mora se skazati s poslednjim šolskim spričevalom (šolskim apo ročilom), in na novo došli tudi s krstnim listom, oziroma listkom, v katerem je potrjen njih rojstni dan.
Iz obzira, da ima društvo ogromne stroške za vzdržavanje navedenih zavodov, pričakuje, da bodo roditelji ladi zdatno podpirali zavode s tem, da bodo po svoji moči plačevali šolnino, ki znaša v dekliški nadaljevalni šoli do 4 K na mescc, in v obeh pripravljavnicah do 1 K. Ubogim in pridnim učenkam se šolnina zniža ali celo opasti.
V obrtno-nadaljevalno šolo, name njeno za rokodelske in trgovske vajence, se bodo vpisavali učenci 15. sept. ob 5 ari popoladne. Tega dne se bodo na novo vpisani ačenci izpraševali, da se jih po njih zmožnosti uvrsti v razrede.
17. septembra ob 9. uri dopoladne prične v tej šoli reden pouk. Poučevalo se bode na tej šoli, kakor minulih let, v .Šolskem Doma" ob ponedeljkih, sredah in petkih od 5 —7 zvečer, pa ob nedeljah od 9—12. predpoludne. Ti učenci so prosti šolnine ter dobivajo v šoli vsa potrebna nčila.
Začetek šolskega 1. 1905 1906 na tak. c. kr. višji realki. — Na tuk. c. kr. višji realki prične se vpisovanje onih učencev, ki hočejo vstopiti v prvi razred tega zavoda dne 14. t. m. Omenjenega dne pripeljejo naj stariši ali njih zastopniki dotične učence v ravnateljevo pisarno v časa od 9. ure predpoludne pa do poladne. S seboj naj prinesejo spričevalo one šole, katero je nčeneo do-sedaj obiskoval in pa rojstni list. Dne 15. t. m. pa se bodo vršili za take učence vsprejemni izpiti. Vsprejmejo se ta taki ačenci, ki sp že dovršili 10. leto svoje starosti ali pa je dovrše v teka leta 1905. Vpisovanja učencev v ostale razrede viSje realke in sicer takih, ki so se že lani učili na nji, vrši se dne 16. t. m. Dotični učenci priti morajo ta dan vsak v svoj razred ob 8. ari zjutraj ter se tam prijaviti. Prinesti morajo 8 seboj zadnjo spričevalo, objednem pa tudi 1 K 60 v kot prispevek za knjižnico in 40 v kot prispevek za otroške igre. Onim dijakom, ki bi tega ne storili, zgoditi se zna lahko, da ne bi bili vsprejeti, ako bi se kasneje oglasili. Učenci, ki prestopijo z drugih realk na takajšno,zglasiti ae morajo pri ravnateljstvu tak. realke dne 15. I. m. predpoludne. Prinesti morajo s seboj poleg rojstnega lista tedi vsa svoja šolska spričevala in posebno pa zadnje, ki more biti prevideno a predpisano odhodno klavzulo. Ti dijaki morajo plačati poleg pristojbine za knjižnico in pa one za otroške igre še 4 K kot sprejemno pristojbino. Taki dijaki vsprejemajo se lahko brez vsprejeranega izpita. Ako se pa učiteljskemu zboru potrebno zdi, zahteva od njih lahko, da se morajo podvreči vsprejemema izpita, a v tem slučaju plačati morajo znesek 24 K kot izpitno pristojbino. Taki vsprejemni izpiti vrše se dne 16. L m. od 8. ure zjutraj do poladae in pa od 3. are pa do 6. popoladne. Takim izpitom se morajo brezpogojno podvreči učenci, ki se niso učili na takem javnem učnem zavoda, ali pa tudi taki, ki so svoje študije na javnih učnih zavodih pretrgali zaradi bolezni ali pa tudi zaradi drugih vzrokov.
C. kr. slovenska srednješolska pripravljalnica na glinnatijl v Gorici. — Vpisavanje učencev s slovenskim materinim učnim jezikom bo 15. kimovca od 8.—11. ure. Dečki, kateri nimajo manj kot devet, pa tudi ne več kot 13 let, ae oglasijo vsak s svojim očetom ali namestnikom v gimnnziji, v II. nadstropju, in prinesejo s seboj : 1. krstni list, 2. šolsko izpričevalo o dobro dovršenem IIL ali IV. razredu Ijadske šole, 8. zdrav-
nikovo izpričevalo o stavljenih kozah, o zdravih očeh, sploh o popolnem zdravja,
4. ubožni list, če stariši niso premožni,
5. dve popisani rodovnici. Vsprejem je vendar le začasen ; ačenci, ki ne znajo toliko veronauka, slovenščine in račnn-stva, da bi mogli napredovati in dobro končati šolsko leto, bo vrnejo konec meseca vinotoka v ljudsko šolo. Prednost imajo nadarjeni in marljivi učenci lepega obnašanja, ki prebivajo v takem kraju, kjer nimajo nobene priložnosti, naučiti se nemščine in ki še ne hodijo v tukajšnjo c. kr. deško vadnico. Učnine je plačati 10 K vsako polletje; nbogi in vredni učenci so celo ali na pol oproščeni. Odličnim in dobrim učencem c. kr. srednješolske pripravljalnice se c. kr. gimnazija ali realka odpre brez vspre-jemnega izpita. Šolsko leto 1906 6 Be začne v pondeljek 18. kimovca.
V	Gorci, 1. kimovca 1905.
Fr. O re š ec, c. kr. vodja.
Začetek šolskega leta 1905-00 na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici bode dne 16. septembra t. I. Vpisovanje bode dne 14. in 15. septembra od 9.—12. nre predpoludne v tamošnjem šolskem poslopju.
V	ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14 ali več let, ali pa vsaj 1372 leta svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol t»r se žele posvetiti učiteljskemu ntanu. Zi sprejem se zahteva: zadnje šolsko sprl čevalo, krstni list, spričevalo o stavljenji koz in zdravniško spričevalo, da je do-tičnik zdrav in brez telesnih hib. Šolnine se ne plačajn, temveč dobe še celo pridni pa potrebni učenci na tem zavodu nekaj državne podpore.
Prvi občni zbor .Grškega kmetijskega društva" v Girici, se bo vršil dne 14. septembra t 1. (drugi četrtet mesecu) ob 10*/2 uri prpdp. v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu" s sledečim dnevnim rednm : 1. Poročilo ustanovnega odbora 2. Volitev predsednika, prvega in drugega podpredsednika, tajnika in 15 članov osrednjega odbora. 3. Volitev dveh računskih pregledovalcev. 4. Potrditev proračuna za’ 1. 1905. 5. Potrditev društvenega glasila. 6. Razni predlogi. Kdor misli staviti na občaem zboru kak predlog, prijaviti ga mora predsedništvu vsaj 8 dni prej, predno se vrši občni zbor. — Kdor ne plača vsaj do 13. septembra 1905 pristopnine in članarine ne vdobi izkaznice ozir. vstopnice k obč. zborn po § 10.
JMaznanilo.
Podpisani naznanjamfgg. gostilničarjem in krčmarjem, da imam
80 hi. vina
belega in sicer pristnega, zajamčenega na prodaj. Cena pri malem odjemu 35 j< hi., pri večjem odjemu se cena izdatno zniža.
fp. 3<odre,
posestnik na Qočah St- 39, p. Vipava.
I uuoa VHftku tfuapo
dloj« J« dobra kava.
Kathrelnarjeva Kneippova sladna kava
■e ne bi amela pofrelatl ▼ nobenem goapo dinj«tvu. kadar aa napravlja kavlna pljafia
Zahtevajta la larlrne savaje ■ lm en o.n •KATHREINSR«.
—Ote.	lulš	-
					
	»Krojaška zadruga" Gosposka ulica	< •	:	. Priporočil svojo bogato zalogo	
:			i	• krojnega blaga za ;	> 1
		• '	1,	poletni čas	<
i	Postrežba strogo poštena!!		i	Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne.	•
			*s		
Loterijske številke.
2. septembra.
Trsi........ 82 89 84 62 8f)
I inn....... 78 49 66 27 76
Sprejme se
na stanovanje in hrano dva gospoda. Oglasiti se je v Raštelu št. 14, I. nadstropje.
Delavnica Menih posod in cerMlenega orodja
Fr. Leban,
Gorica,
Magistralna ulica SteO. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
ulica Munlcipio St. 1.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranjo). V zalogi le tudi nahajajo angleška dvokolesa „HeHcal Premier“ in slamoreatti stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljainica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Weitfilla".
Št. 452|D
Razpis službe.
Pri podpisanem zavodu je razpisana služba
1. računskega kalkulanta z na-dnevščino K 2-40 oziroma 3 K ;
2. računskega vežbanca z letnim adjutum K 800.
Natančneja pojasnila daje podpisano ravnateljstvo.
Prošnje primerno opremljene naj se predložijo prečastitemu var-slvu najdalje do 31. avgusta t. 1.
Ravnateljstvo zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
Fabris,
ravnatelj.
op V zavarovalni stroki več let službujoči potovalec
8T<3
se sprejme.
Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo našega lista.
Najbolje stiskalnic© za vino
in za M A SLI N E so stilskalnice,. ERCOLE1 nnjnovejgegn in izvrstnima sestava n pri-Mtrojem za dvoNtroki in trajni priliNek; zajamčena naj veča izraba, veča uti vneli
..SVPHONIA“, ‘S
Mlini za grozdje, vočje in masiine. Robkalniee z maNtiloin za grozdje. Plugi za vinograda,
HllSnlee za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinske, Živinske in rudne. Hydrauli6ne sti-skalnice, stiskalulee za seno, slamo itd. za ročno delo. Mlatilo za pienico, čistilo za lilo, pr birolo mečkalo za krmo in inllni zabraoSu, ročni in razne voli kosti, plugi, ter vseh drugih gospodarskih strojev.
Izdelujejo in popravljajo s jamstvom kot posebnost najnovejše, taborne, obistinito, pripounate siiBkninlna i& vino.	najbolje	in	odlikovane	tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z več kot 530 zlatih, srebrnih ln počastnlb kolajn, lustrovanl ceniki ln mnoffobrojna Izpričevala pohvalna. Prekupcl ln zastopniki dobro došll
Samodelujoča
Škropilnica
m
M*
m
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma“.
Čast mi je, slavnemu občinstvu najuljud-neje naznaniti, da sem si osvojil dobro znani in na novo renovirani hčtel pri
,,Zlatem jelenu"
(Al Cervo d' Oro)
združen s pivarno in restavracijo pri „Ledenici“,
v Gorici, Ozka ulica hiš. štev. 7, 9, 11.
Ker je to podjetje že od nekdaj na najboljšem glasu, trudil se bom tudi jaz vsem željam čč. obiskovalcev mojega hčtela in restavracije kar najbolje postreči. Hfltel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus K vsakemu vlaku. Kuhinja je v najboljših rokah. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje
Al. Rasberger, hotelir.
Dunajsk:
v Ljubljani"
Medj atov
vsprejema:
1. zavarovanju vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3. za nlžjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelka „Rentna hranilnica11 deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ;
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanja po sahem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
pritličju — Dunajska cesta 19
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Taedina slovenska zavarovalnica sprejema aavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo aavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provzlji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem . 1 popolno varnost.	■
Svoji k svojim!
Zastopnik za poknežono grofijo goriško-gradlščansko je vodja »Centralne posojilnice44 v Gorici.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!
j