n Največji slovenski dnevnik v Združenih drzarth || Za pol leta -- -N« Velja za vse leto ... $6.00 „ Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inoacerastro celo leto $7.00 GLAS NARODA List. slovenskih _ delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily fas Hie United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers, t TELEFON: CHeJae* »->387« Entered ss Second Class Matter, September 21, IMS, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHolsea 1—3878 NO. 139. — ŠTEV. 139. NEW YORK, MONDAY, JUNE 15, 1931. — PONDELJEK, 15. JUNIJA 1931 VOLUME »»«■« — PREMOGARJI BODO VZTRAJALI DO KONCA GOVERNER P1NCH0T JE ZAČEL POSREDOVATI, TODA NAPETOST NARAŠČA OD DNE DO DNE Governer države Ohio je obljubil premogovnim baronom vojaško pomoč. — Uradniki National Miners Unije se ne brigajajo za pogajanja med governer jem in United Mine Workers. — Serif izjavlja, da so uvedli štrajkarji teroristični režim potom tujezemskih agitatorjev. — Ko so hoteli štrajkarji oprostiti svoje voditelje, je prišlo do vročega boja s kompanijskimi na je teži. NAUTILUS'SE JE POŠKODOVAL Submarine s katerim namerava Sir Hubert Wil-kins dospeti na Severni tečaj, je poslal klice za pomoč. PITTSBURGH, Pa., 13. junija. — Ko se je včeraj izvedelo, da nameravajo premogovni baroni Valley Camp Coal Company blizu New Ken-singtona importirati stavkokaže iz nekega bližnjega mesta, se je zbrala na postaji velika množica stavkarjev s svojimi ženami, v namenu, da prirede skebom sprejem, kakoršen se spodobi. Ko je pozno zvečer stopilo iz vlaka kakih sto skretaov, so jih napadli štrajkarji s kamenjem in s palicami. Tri so morali odvesti v bolnišnico, o-stali so se pa odpeljali nazaj, ker jih je mahoma minilo veselje do dela. Pozneje se je izvedelo, da agentje ljudem niso povedali, da je v onem okraju štrajk. Strajk je izbruhnil po raznih rovih zapadnega dela Pennsylvanije. Skoro vsepovsod se zahteve štrajkarjev enako glase. Predvsem zahtevajo tako plačo, da jim bo zadostovala za najnujnejše življenske potrebščine, osemurni delovnik ter svojega zastopnika pri tehtanju premoga. Proti ugoditvi teh zahtev se gospodarji na vse kriplje branijo. Voditelji National Miners Unije izjavljajo, da so edinole bossi odgovorni za štrajk in da delavci ne bodo prej popustili, dokler ne ugode vsem njihovim zahtevam. Zastopniki United Mine Workes so sklenili z vodstvom Creiton Fuel Company novo pogodbo glede zaposlenja 125 majnerjev v družbinih rovih Istočasno so pa izjavili voditelji National Mine Workers, da se ne bodo brigali za pogajanja, vršeča se med governerjem Pinchotom in voditelji United Mine Workes. Namen teh pogajanj je, končati premogarski štrajk v Pennsy Ivani ji. Philipp Murray, mednarodni podpredsednik United Mine Workers, je rekel ob svojem pre-vratku iz Harrisburga, da bo Pinchot dobil danes ali jutri obširno poročilo o položaju ter da se bo prihodnja konferenca vršila nakasneje v četrtek. St. Clair8ville, Ohio. — V Belmont in Jefferson okrajih štrajka najmanj dva tioč majnarjev. Ker so se v zadnjih dneh ponovno spopadli s stavkoka-zi, so naročile oblasti bivšim vojakom, naj opravljajo patrulno službo. Tukajšnji šerif Howard Duff je začel posnemati svojega tovariša Blaira v Harlan, Ky., ter je uvedel ostro kampanjo pr^ ti št raj kar jem. Časopise je "informiral", da so uvedli štrajkarji potom inozemskih agitatorjev vlado nasilja ter da "bombardirajo" hiše miroljubnih stavkokazov. Strajk je izbruhnil pred desetimi dnevi najprej v Laffertyville ter se hitro razširil po okolici. Po preteku enega tedna so počivali vsi premogovniki v Jefferson County. Demonstracije, katere so pa pomožni šerifi zatrli s pomočjo plinskih bomb, so se začele v četrtek, ko so skušali štrajkarji oprostiti dvanajst svojih voditeljev, katere so oblasti zaprle. Pomožni šerifi so se vrgli s krepelci in plinskimi bombami na st raj kar je ter jih dvanajst nevarno ranili. NA KROVU PARJNIKA "INDEPENDENCE HALL", 14- junija. — Sutomarin. "Nautilus", s katerim je nameraval znani raziskovalec Sir Hifbert Wilkims dospeti na Severni t€|:aj, je sporočil danes zjutraj, da se nahaija v veliki nevarnosti. Mi smo se takoj pod^li^v datično smer. Poznejša poročila so javljala, da se je krmilni stroj pokvaril in da je tudi motor odpovedal. Dasi je "Nautilus" prepuščen na milost in nemilost razburkanemu morju, je sporočil Sir Wilkins, da ne preti posadki, obstoječi iz osemnajstih mcž, nclbena nevarnost. Vsled velikega viharja ni "bilo mogoče vreči "vrvi na krov, da 0 Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta _____________________—.$3.50 Za inozemstvo sa celo leto .—.$7.00 Za pol leta___________________A3J0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" labaja vsaki dan livxemM nedelj In pramlkov. Dopisi brea podpisa In oeebnostt se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli peMUatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in je blvalUče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. IStta Street, New York, N. Y. Chelsea SS7S PROFESOR BUTLER O RUSIJI Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia univerze v New Yorku, je govoril prejšnji teden v klubu ameriških trgovcev v Parizu. Njegov govor je bil nadvse značilen ter je izzval splošno pozornost. Profesor Butler je eden onih Amerikaneev, ki se poleg svojega znanstvenega udejstvovauja pečajo tudi s politiko ter imajo nekoliko jasnejši pogled v bodočnost kot pa povprečni politikaši. Butler je že večkrat odločno obsojal stališče, ki ga zavzema republikanska stranka napram prohibiciji ter je, dasi je navdušen republikanec, agitiral proti vsem republikancem, ki sprejemajo povelja iz suhaškega tabora. V Parizu je govoril o "boljševiški nevarnosti", katere svet ne sme spuščati vnemar. Nihče ne more tajiti, da je miški "poskus" izšel iz poskusnega stadija ter je začel resno ogrožati kapitalistično družbo. Kapitalistični svet se mora začeti resno baviti z vprašanjem, kako je mogoče, da je v dobi znanstvenega, tehničnega in trgovskega razvoja v vseh kapitalističnih državah na milijone »ljudi, ki morajo trpeti lakoto in pomanjkanje. — Na drugi strani pa vidimo narod, — je nadaljeval Butler, — narod, ki dela in jJbfom svoje vladne oblike odstranja revščino, nasiča lačne in gole oblači. Število onih, ki prisluškujejo evangeliju Sovjetske Unije, neprestano narašča. — Ostali svet se pa niti ne gane. In zakaj ne? Ker nima nobenega načrta, po kateerm bi se boril proti sovjetski Rusiji. . Za vzrok tega brezbrižja smatra predsednik Colombia Univerze dejstvo, ker v svoji zaslepljenosti ča kajo odrešenika, ki naj bi jim nasul mane iz neba in bi jim prinesel odrešenje. In zato kliče Butler svojim pristašem: — — Pripravite se na boj proti nasilju in boljševiške-mu zatiranju! Glejte da se modernizirate in se prilagodite duhu časa. Skrbite, da ne bo malenkostno število ljudi živelo v blaznem razkošju hi izobilici, dočim morajo velike ljudske mase stradati. Butler je pri tem pozabil, da kapitalistična družba temelji baš na tej neenaki razdelitvi premoženja. Ljudske mase so revne in žive v pomanjkanju, dočim se v malhi j>osameznikov kupičijo milijoni in milijoni dolarjev. Butler ni vsega povedal, toda zdi se, da ima precej jasno sodbo o položaju. JUGOSLAVIJA - DEŽELA BODOČNOSTI (Govor dr. Juliusa Kletna, pomožnega ameriškega trgovinskega tajni-ka, ki je bil broadcastan iz Chicaga potom Colombia Broadcasting Sistema v nedeljo, dne 7. junija. 193i.) (Nadaljevanje.) Navzlic svetovni depresiji je znašala lani jugoslovanska zunanja trgovina več kot dvestotrinpetdeset milijonov dolarjev. Iz Združenih drža'v so prišli samo štirje odstotki jugoslovanskih importov tekom zadnjih pet let, eksport v Ameriko je bil pa še manjša. Dosti upanja pa imamo, da se bo ta odstotek povečal, čim se bo izboljšala svetovna trgovina. V to svrho je trgovinski department imenoval Mr. Emila Kefciča trgovinskim atašejem pri našem poslaništvu v Beogradu ter mu dal zmožne po-mqinike. Dežela je še vedno pretežno poljedelska, pa se tudi v drugih ozirih raavija ter bo v gospodarskem pogledu kmalu postala najbolj u-ravnovešena izmed manjših držav na svetu. Dandanes je pa to ravnovesje predpogoj gospodarske dobrobiti. Jugoslavija je v glavnem ekspor-tirala les, rudo in poljedelske pridelke. Jako lepo se pa razvijajo tudi tovarne za blago, usnje, steklo in kemikalije. Nekatere tovarne obratujejo z ameriškim kapitalom in so opremljene po ameriškem vzorcu. Jugoslavija ima velike gozdove, (glede lesa je šesta v Evropi), veliko premoga, železa in bakra. Tudi svinca in cinka je precej. Nadalje je v Jugoslaviji kromij, mangan, bauk-sit, katerega se rtajve'5 eksportira v Združene države. Kot znano, se pridobiva iz bauksita aluminij. Jugoslovanske železnice so vsled vojne dosti trpele, in velika naloga je, spraviti jih s pomočjo ameriškega kapitala- zopet v red. Transport po vodi je v Jugoslaviji velike važnosti. Jugoslavija ima približno 1300 milj plovnih Tek in prekopov. Najvažnejša je Donava, ki teče 500 milj po njenem ozemlju. • Država je vpoštevala svojo ugodno lego ter je -ustanovila pomorsko trgovino. Njena obal je namreč kot nalašč ustvarjena za to. Ob obrežju vozijo redno lepi parniki, na katerih je vsa udobnost ter se jih predvsem poslužujejo turisti. Po sklepu miru je bila pa oživljena tradicija plovbe po morju, in tako plujejo zdatj ladje pod jugoslovansko zastavo po Sredozemskem morju, nekaj jilt je .pa celo v preko-oceanski službi. Lani ije jugoslovanska vlada sklenila pogodbo za vzdrževanje redne zveze z Buenos Aires. Gotovo vas bo zanimalo, da so Jugoslovani v Južni Ameriki balš tako ugledni kot so v naši domovini. V južnem delu onega kontinenta so gospodarji nad bombažno industrijo ter igrajo tudi na drugih poljih važne vloge. Ena največjih privatnih bands v Chile je last Jugoslovanov, ki prispevajo dobršen del k izboljšanju proovitajoče "Kalifornije Južne Amerike". Jugoslovanske vladne finance so na zdravi podlagi. Jugoslavija ima že več let uravnovešen proračun, njena novčna enota je pa dinar. Dasi je bil šele zadnji mesec postavno stabiliziran, je bila. njegova vrednost že več 'let stalna. Treba je tudi omeniti, da je Jugoslavija zelo privlačna za turiste. V nji je mogoče videti dosti več kot pa samo divjo slikovitost, ki je bila predvsem značilna za Balkan. Ko je obiskali skrajno kritični popotnik George Bernard Shaw pred dvemi leti Jugoslavijo, se je o mjl takole iarazll: . GANDtfl 0 PROHIBICIJI MAROLJ, Indija, 14. junija. — Voditelj indijskih nacionalistov Mahatma Gandhi, Je rekel, da pro-hibiclja v Indiji ne bo uspešna, ako se bo Indiga izpremenila v industri-jaino državo. Po njegovem mnenju so fabrtiiki delavci večkrat tako iz-deteni, da sežejo po alkoholu, ho4$p ■ tem premagati svojo utrujenost. — Ljudje, ki morajo delati kot črna živina, potrebujejo alkoholnih pijač. Če bo pa dama zaposleni, prav tefafeo pogrešajo alkoholne pl- POZOR, ROJAKI! Zarentam ali prodam fledaliiče a 64» sedeži. Poleg gledališča je air-dom, ki ima istotako 600 sedežev. Gledališče Je opremljeno z RCA Sound Device, oboje Film & Disc. Moderni »»N^ ventilacijski in gorkotni sistem. Gledališče lastu jem in upravljam ae 12 let. Prevzel bi tudi drugo gledališče, de bi dobil enega ali dva Človeka kot partnerja. Za enega človeka je preveč dela. Dober zaslužek zajamčen. To je prijetna in dobftčkanosna trgovina ■a slehernega. Kdor se —naj ptfe po podrobnosti na: Jos. Kotnik, Owner Mc Manager McNair Theatre McNair fl* (2x 13*16) knjige vodnikove družbe SO RAZPRODANE Sprejemamo pa clanari-Tiino za bodoče leto. : Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N/* — Angleži, Irci, Amerikanci ter dobričine tega ali onega civiliziranega naroda, na milijone naj vas gre v Jugoslavijo! Ž vami ibodo ravnali kot s krairji! Jugoslovanska vlada vam bo dala povsem brezplačno krasno podnebje in najlepši razgled. Tamošnji ljudje sa vse, kar si moremo predstavljajti, da so in da ni-no. Postrežljivi so, dobre volje ter lepi in čvrsti. Vsaka jugoslovanska vasica je slika, vsako jugoslovansko dekile ije kinematografska zvezda. Pojdite takoj, predno vas natančno spoznaijo. Predobro je, da bi bilo res! Neprekosljivi Shaw ima živahno predstavo Irca, navlfc temu boste pa priznali, da možak resnico govori. Ko sem se odpravil lani v Beograd, sem vedel, da je Jugoslavija napredovala izza vojne. Naravnost čudil -sem se pa, ko sem videl starodavno balkansko prestolico v sedanji obliki. V desetih letih se je prebivalstvo Beograda podvojilo in znaša tristo-tisoč oseb. Iz razvalin, ki so ostale po Obstreljevanju, se je razvilo krasno in skoro povsem prenovljeno mesto. . V jugoslovansfcih mestih prevladuje moderna velikom.estna atmosfera. Izvzemši kraljevsko rodbino, ni v Jugoslaviji nobenih plemiških naslovov. Stalež posameznika v družbi je odvisen od njegovega sta-leža v ofbrti ali trgovini, živi se tako kot po drugih mestih zapadne Evrope. Oni, (ki iščejo izrazite slikovitosti med prebivalstvom, jo bodo našli takoj, ko pridejo med kmete. Kmet-sko prebivalstvo nosi narodno nošo, ki je skoro v vsakem kraju za spoznanje drugačna. V kmetskih okrajih je kavarna zbirališče okoličanov. Pri (fasted turške kave razpravljajo o politiki in dnevnih dogodkih. O praznikih se vrše velike igre na prostem, sliine našim 'county fairs' in "rodeos" rta Jugu in Zapadu. Ob takih prilikah svirajo seljakom cigani. Seveda, tudi Jugoslavija ima svoje probleme. Kot vsaka draga dežela, ae mora boriti s težkočami in zadregami. Kot sem že omenil, je skrajno težavni naloga ustvariti nov narod — zvariti in izobličiti politično enoto iz najrazFinejših elementov. Tradicije posameznih delov si niso popolnoma slične. Njihove želje in nazori se več ali manj razlikujejo. Le pomislite, s kakimi težavami se je morala na&a republika boriti v svojih prvih letih, v svodih prvih desetletjih. Že Izza pradavnih časov so balkanski kmetje in gorjani (kot sploh vsi narodi ob Jadranu) po svojih nazorih o popolni neodvisnosti. Taki nazori vodijo veasi v trmo m odpor. Vsledtega ni taka lahko vzdržati mir po onih krajih. Varnost ni vedno tako zajamčena kot bi nekateri domorodci želeli, in vsledtega je treba V=asi na poseben način doseči skupno 'atodjjo za splošen dobrobit. Toda z odločnostjo bo mogoče tudi ta vprašanja rešiti. Jugoslavija se vedno .bolj obrača proti Združenim državam. Njeni problemi so danes zelo podobni našim v preteklosti: asimilacija raznih plemenskih skupin in na^voj Industrij v deželi, ki je bila vedtno predvsem navezana na poljedelske vire. Ne samo, da se narod te države uči na podlagi bivših izkušenj, pač je pa tudi hvaležen Ameriki za so-delovainje pri snovanju naroda bodočnosti. Jugoslovani so nam! hvaležni, ker jih cenimo kot člane družine narodov ter vedo, da temelji naše zanimanje za njihove probleme na medsebojni pomoči brez vsakih zahrbtnih dipiomaitskih teženj. Pot, po kiaiterl mora) iti Jugoslavija, ni ptfav posebno gladka, toda prepričan sem, da vodi proti naraščajoči stabilnosti in proeperiteti. PROCESIJE SE VRŠE NAVZLIC PREPOVEDI Neglede na zapoved Vatikana, da se ne sme nobena procesija vršiti na prostem, so se vršile skoro vsepovsod. RIM, Italija, 13. junija. — Tukajšnje časopisje poroča, da so se skoro po vseh krajih srednjje Italije vršile verske procesije, dasi jih je papež Pij odločno prepovedal. V Nica'stru se je zbralo kakih tisoč prebivalcev, ki so bili strašno ogorčeni, ko so izvedeli, da je bila prepovedana procesija na /čast sv. Antonu Padovanskemu, kojega se-demstoto obletnico smfrti so dane? obhajali. Vlada je poslala na pozoroišče dosti vojakov, ker je bilo rečeno, da namerava-jo prebivalci vprizoriti napad na cerkev svetega Antona in na sanjostan. V vasi Afragcrio so skušali ljudje vdreti v samostan ter se polastiti velikega lesenega kipa sv. Antona, katerega, so dosedaj še vedno nosili na današnji dan v procesiji. ADVERTISE in "GLAS NARODA" SOVJETSKI ŠPUONI OBSOJENI NA ROMUNSKEM BUKAREŠTA, Romunska, 14. ju-nipja. — Včeraj je bilo obsojenih na dogcletno ječo pet žensk in 31 moških, ki so baje špijoniraii za so-vjeasko Rusijo. Njihov voditelj je bil major Varzara, ki je sporočil vladi sovjetske Rusije natančne informacije glede mož in opreme romunske armade. Proces proti njim je trajal petinštirideset dni. Samo trije obtoženci so bili oproščeni. TAJNA SVETE REKE. Bliža se čas, ko postane sveta reka Indov Ganges cila milijonov romanjev, ki se pridejo vsako leto kopat v sveto vodo. Indi se v reki kopljejo in napijejo svete vode, čeprav je za Evropca že pogled na njo skiaijno zopern. Človek se nehote vpraša, kako to, da se ne razširijo med romarji nalezljive bolezni, ko pij o tako umazano vodo. Ali je v tej vodi res čudovito sredstvo, ki prepreči epidemije?- Učenjaki so dognali, da vera v zdravilno moč svete vode ni brez pcdlage. V «ji so namreč bakterije, ki napadajo in uničujejo zarodke mnogih bolezni. S tem je tudi povedano, zakaj se med romarji ne pojavijo nalezljive bolezni, čeprav pijo (umazano vodo iz reke. Nasprotno, ta voda je res zdravilna. O tem se je ljudstvo v Indiji že davno prepričalo in od tod izvira po Indiji splošno razširjena vera-, da je reka Ganges sveta. Kalkutski zavod za preiskovanje tropičnih bolezni je začel zdaij gojiti kulturo onih bakterij iz svete vode, ki uničujejo zarodke raznih bolezni. Tako vidimo redek .primer, da ima znanost od dozdevnega praznoverja veliko korist. rdeče barve se boje V madžarskem parlamentu je tudi ena ženska, in sicer Ana Keth-ly» ki je nastopila oni dan proti državnim organom, češ, da v svoji strogosti pretiravajo. V vasi Szar-vtsi so imeli diletantsko predstavo in reditelji so nosili na rokavih" rdeče trakove. Predstavo si je prišel ogledat tudi okrajni glavar Sauer in čim je zagledal rdeče trakove na rokavih, je poslal dva orožnika z naročilom, naj roditelji takoj odlože trakove. S tem pa še ni bil zadovoljen. Kmalu je namreč opazil, da sedita v zadnjih vrstah dve deklici v rdečih oblekah. Takoj je poslal orožnika tudi k deklicam z naročilom, naj se pre-oblečeta. Notranji minister je priznal, da govori poslanica resnico, samo da strogi okrajni glavar ni zahteval, naj se deklici preoblečeta, temveč naj oblečeta samo plašče, da se rdeča barva ne bo videla. Minister se je zavzel za okrajnega glavarja, češ, da kaže rdeča barva vedno tendenco. Izjavil je celo, da bodo madžarske oblasti tudi v bodoče nastopale proti vsem, ki imajo na sebi kaj rdečega. Poslanica je pa svetovala ministru, naj da tako prebarvati hlače madžarskih dra-goncev, obenem pa prepove divjemu maku na polju ali pa tudi rožam na vrtovih rasti. Rdeča barva je dražila doslej samo bike in purane, zdaj pa gre v nos tudi madžarskim magnatom. STUDENT S 110 SEMESTRI Iz Stockholma poročajo, da je u-mrl v švedskem vseučiliškem mestu Upsali Kristofer Baumbach, ki se je po pravici imenoval večni študent. Imel je namreč celih 110 semestrov in star je -bil že 74 let. Ko je bil star 61 let in je imel za seboj že 85 semestrov, se mu je zdelo, da je dovolj podkovan za izpite. Med izpitom in izpitom je razlika, je dejal takrat. Reproducirati učenost iz knjig zna vsak zelenec, nekaj drugega je pa preživeti to, kar človek na univerzi študira. Jaz sem rabil nad 40 let, predno sem notranje prebavil to, kar so mi nudile knjige in predavanja. Pri izpitu mu je dal profesor posebno težak latinski tekst. Večni študent ga je temeljito prečital in predno je začel prevajati, je dejal: Tega latinskega pisatelja že od 1. 1878 nisem imel v rokah. Izpit je napravil z odliko. Pa niti po izpitu se Baumbach ni mogel ločiti od univerze. Med mladimi študenti je bil tudi po svoji zunanjosti pravo čudo. Oblačil se je kakor študentje v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Samo v toliko se je sprijaznil s moderno dobo, da je bil prav do smrti vnet športnik. POTNIKI NA VARNEM MAR8EILE, Francija, 14. junija. Italijanski francoski parni k: "Colombo" je v tukajšnji bližini nasede na pečine. Neki francoski parni k je odvedel stoosemdeset potnikov na kopmo. Kapitan pra/v4, dla: *-t i t Ui kar b»dt-tf |m>- Hll *<• bu lahki-j Ar- prebavilo. NuRa- Ton* wAlntl t«-l«. tM>I«»Kf»nMkih Klivlc. |mi-mnca ••bialnim In mrhurnlm neredno-■itlm, pr«-&en<- taprtnlro, ter drije novo moc in hIIo vašim tlvrcm, mišicam in ti vljetiMklm nrffmnrmv N'uga-Ton«- »»-prodaja v lekarnah. Akc. ga vafi lek-ir-nur nima, recite mu naj ga nabavi za van od trgovca na dabeio. —Adv't. Kdo bi si mislil, da ima tako dobro srce. Janez namreč. Vsebino skodelice v stranišče, da ne bo nihče videl. Črt bo sicer lačen, toda potolažil ga bom s kruhom. Še svoje dopoldansko mleko bom prilil. Za grah se bom že nekako 7govoril. Morda bodo v kuhinji mislili, da so že vsega porabili, a!i pa, da so ga vrgli proč. Naj mislijo kakorkoli. Jaz bi rad samo mir. V kuhinji imamo prt z napisom: ✓ Nikdar ne tare te nadloga, če je v družini: mir in sloga. Slovnično sicer ni pravilno, in nasa Danica je že hotela z iglo v rogi popraviti tisti "je", a pregovor je dober, zato naj bo tudi slovnici prizanešeno. Saj ni treba, da bi se povsod tolkli za piko na "i". Ta pregovor je zlata vreden, zato se ga držim. Škoda je le, da Jane:* šs ne zna čitati. Zdaj pa nazaj k rokopisu. Če bi mi le ne šlo tako počasi. Nobene volje nimam do dela, toda Damo-klov meč mi visi nad glavo. In drugi Damoklov meč, Janez, stika pa kuhinji. In zakuriti bo treba, obljubil sem, da bo štedilnik kar žarel od vročine, ko se mama vrne s trga. Doma bi že morala biti, štedilnik pa je še zmeraj mrzel, da bi £e prehladil, če bi nanj sedel. —....Tiha noč je ležala nad zemljo in odevala v temo vso prirodo. Mesečina je silila v sobo.... Vraga, kakšna mesečina! Saj je vse temno! Take neumnosti pišem in šest sto vrst mora bit: zvečer na pošti. Ko se le ne bi tako mudilo. Čitam, čitam. Kakšni so ti stavki! In kaj sem spet napisal v začetku poglavja! —....Branko je vzpodbodel konja in udaril z bičem. .. Kdaj imajo jezdeci biče. Seveda Naš Janez ima majhen bič in ko sem imel vsa ušesa polna njegovega pokanja, sem napisal, to neumnost. Le kaj bi ljudje rekli, če bi to brali. Janez spet ne da miru. Naj dela kar hoče, vsega imam dovolj. Kliče me. Ne slišim. Gluh sem. Potem odpre vrata. — Boris, pojva se igrat! Seveda, ravno o pravem času je prišel. — Kaj misliš, da sem tinto pil za zajtrk! Zlotnka, moral sem se žareči. Toda zaleglo je. Vrnil se je v kuhinjo. Pišem, pisem. Dve strani sem že napisal, tri. Nekako se mi je odprlo. Hvala Bogu. Janeza ne slišim, čeprav razbija. če bi bilo le že zakurjeno. Hitro v kuhinjo. Treske, papir, užigalice, premog, polena. Vse je pripravljeno. V štedilniku gori, da je veselje. Prav zadovoljen sem s saimim seboj. Saj nisem kar tako. Vesela bo lahko ženska, ki me vja-me. Vsaki bom lahko povedal, da znam kuriti. Seveda spet smola. Zvonec. Mama s trga? Ne, dimnikar. Omesti hoče dimnik. Zdaj, ko je ogenj v štedilniku. Obupan mu to povem in oba sto- jiva v kuhinji in ne veva kaj. In je še bolj v zadregi. Ni čuda. V tem dimu in ognju ne bo ometal. Janez se pokaže na pragu. Gleda zdaj njega, zdaj mene. Potem se oklene mojega bedra. — Boris, poglej ga kako je črn. Gotovo je pil tinto za zajtrk! SAKSER STATE BANK tt CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondel jek do 7. ure zvečer. Posluiujmo se vsi brex Izjeme te stare In stanovitne domače banke. Vesti iz Primorja. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SFK. VICE—Jugoslav Bureau OMEJITVE PRISELJEVANJA V KOLONI J ALNI VLADI. DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta samo rmU članstvo, pač pa ni Slovenci ▼ nil okolial, CENE ZA OGLASE SO ZKRNE V svojem poročilu za lansko leto je generalni priseljeniški komisar primerjal sedanje omejitve prise*-Ijevanje z onimi, ki so obstojale v nekaterih izmed izvorne trinajsto-t&ce kolonij v rani zgodovini te de-žeJe. In (podatki tvorijo j ako zanimivo čtivo. Sedanji omejevalni zagoni se dostikrat označujejo kot oz-kosrCni liberalni. Najprej moramo vzeti v poštev versko nestrpnost in predsodke v newengCundskih kolonijah 'v koloni-jalni dCoa in takoj po revoluciji. Le par let potem, -ko so se Pilgrimci izkrcali, so tamcšraje naselbine, Plymouth in Massachusetts Bay, prepovedale, 'da nikdo ne sme sprejeti tujca za več kot tri tedne brez dovoljenja oblasti. Tedanji puri tan -ski governer Winthrap je zagovarjal to odredbo, češ da je popolnoma prav, da ne sprejemamo v našo sredino take osebe, katerih družba bd mogla biti niama v Škodo. Kvekerji, katoličani v splošnem in Jez uit je pcsebaj so bili iposebno nepopularni. Vsakdo, ki bi foil osumljen., da je v zvezi z juzuitskim redom, je bdi biki j učen, in. če bi se zopet našel v koloniji, je mogel priti ob življenje. V izbruhu kristiijanske IjubaVi so pa .puritaiiski zakon oda I'd vsaj dovolili, da se Jezuitom in duhovnikom, ki bi jih nezgoda na morju vrgla na obal, dovoli zadosti časa, da kam drugam vkrcajo. Leta 1700 so Puritanci obtožili katoliške duhovnike, da so zavedli Indijance v odpor in vojskovanje, in zato jim je bilo ukazano, naj se takoj odstranijo v izogib smrti. Mesto Boston je dalo zavetje, ali le stežka in »brez -posebnega navdu-šenuja, skupini francoskih Hug enoto v. Leta 1730 je kolonija Massachusetts začela iraturaiizirati Huge-note, češ ker se je prva skupina obnašala precej dostojno. Kolonija Canecticut «je imela ravno tako omejitve in leta 1657 je naselbina New Haven prepovedala naseljevande Kvakerjev. Kolonija Rhode Island je začetkoma slovela kot zavetišče vseh eatiraneev. Ali takoj po smrti Roger WiUriamsa so tudi tam začeli prevladovati predsodki proti nekaterim vrstam tujcev. Brodolastniki, ki so prinašali potnike lz drugih dežel, razam Angleške, so morali položiti bond 50 angleških funtov kot jamstvo, da dotični tujec ne pade na breme kolonije. New York, ki je kasneje postal zatočišče evropskih priseljencev, je dobival razmeroma malo imigraci je v kolonij alni dobi in se je zato le malo ukvarjal z odrebami glede migracije. Izvorni naseljenci so bi- li Nizozemci in kolonija »je prišli pod angleško oblast leta 1664. Nizozemski naseljenci so bili naturali-zirani, ali bilo je malo prizadevanja, da bi se vabilo več priseljencev. Neki spisi iz tedanje dobe na>-migujdjo na odločbo, da se izključijo Jezuit je in katoličani, in o nagradi Indijcem, afco take ulovijo in privedejo pred governer j a v Albany. Imamo tudi agodovinske zapiske o prihodu 3000 Nemcev, ki s bili poslani z New Bnglanda v New York v zimi leta« 1700—10 t svrho naselitve na deželi. Newyon&toe oblasti so ravnale z njimi tako negostoljub-no, da so se mnogi Izmed njih izselili v Pennsyivanijo. Ta oknttttta« je baje tmeia velik vpHV na kasnejše priseljevanje Nemcev, ki so se izogibali New Yorku. Pennsylvania je tiUa resnično zatočišče vseli satiranJcev v kokmijal-ni , ehusetts ni Pennsylvania delaSa ni-'^kake razlike glede vere. Zahtevala . je de, naj bodo priseljenci kristjani ;in v nasprotju z New Yorkom je vabila ,priseljevanpe. Naseljenci so zlahka dabivali zemljo ob jako li-bfciuinih pobojih in politična ter verske svoboda (z gornjo omejitvijo) je bita. zajamčena. Ker v tedanji Evropi ni bilo take svobode, je bilo naravno, da je kolonija Massachusetts vabila mnogo priseljencev. Ni bilo nikakih priseljeniških zakonov. še le leta 1717 je vzakonila odredba proti uvažanju kriminalcev, ki jih je angleška vlada rada de-portirala v kolonije in proti čemur se je Pennsylvania branila. Nemško priseljevanje v Pen-sylvan'1 jo tekom prve polovice osemnajstega stoletja je bilo najobširnej-še priseljevanje v kolonijalni dobi. Tekom iste dobe se je priselilo tudi mncgo Ircev. Leta 1729 je kolonijalni zhor odredil cfcuvek na tujce in irske služkinje, prihajajoče v Pennsyivanijo. Mnogo ladij, da se izognejo temu dawku, so izkrcali svoje potnike v New Jersey ali v Oarolino. Pennsylvania se je zibala te nove smeri imigral^ije, odpravila davek in zopet začela politiko "odprt" h vraf*. Kolonija Maryland je imela nekoliko čudno priseljeniško zgodovino. Bila je baje ustanovljena kot zavetje Rimskih katoličanov, resnično pa ni to bila nikoli. Že leta 1649 je za-konodaljni zbor sprejel zakon, ki je dajal versko svobodo vsem. To. je bil prvi zakon talke vnste v kolonijah. Ali že ipet let kasneje je bil sprejet zakon, ki je zanikal zaščito onim, ki so bili "papeževe vere". Ta zalcon, ki je bil odmev tedanjih ver škili bojev na Angleškem, ipa ni dolgo trajal. Ali leta 1704 je bilo duhovnikom prepovedano izvrševati politični ali učiteljski poklic v Marylandu. Leta 1715 je bil odrejen davek za uvažanje irskih služkinj, češ da je preveč katoličanov. Kolonija Maryland je imela tudi svoje težave z deportacijo kriminalcev iz Angleške in je leta 1676 odredila globo 2000 funtov tobaka za vtihotapljenje kriminalca. Virginia ravno tako kakor Massachusetts, je bila versko nestrpna od samega početka. Katoličani in Kva-kerji so bili Izključeni in sploh vsi, ki niso spadali k držanmi anglikanski cerkvi so bili malo manj nepopularni. Tudi protestant je drugih veroizpovedan j so bili mnogokrat izgnani iz kolonije. Tekom prvih petdeset let je Virginia kaj malo storila za privabljanje priseljencev, kasneje pa je uvedla Vabeče (ponudbe za novodošlcce, ne le iz Evrope, marveč tudi iz drugih kolonij, tako da ob prvem ljudskem štetju leta 1790 tfe Virginia imela največ prebivalcev izmed vteeti držav. Prvi naseljenci v Carollnah so prihajali iz Virginije. Leta 1659 so bili uvedeni zakoni v svrho. da se vabi več priseljencev. Tako je balo prepovedano iztirjanje dolgov, napravljenih pred prihodom v kolonijo. Zato je Virginia dostikrat nazivala Carolino "zatočišče lopovov". Kolonija je privabila večino Hugenotov, U so zbežali iz Francije v novi svet. I>a je imigradja postajala čim dalje bolj življenjsko vprašanje, za Ameriko je raaftidno od vašnosti, ki Jo Proglas neodvisnosti polaga na tefeave, U jtti je angleški kralj delal proti prihajanju In naturalizaciji priseljencev. Amerika je bila neobljudena, divja deiela, potrebovala (Je priseljencev In tako so prihajali ■attrand, fmgamnaH in tu- vf3.6H!-V Premije po 300 Ur določa družba Dante Alighieri za "drugorodno" šolsko deco, katera se najbolj priuči italijanščine. Te dni so dobile v obsežju goriškega mesta premije ljudskošolske učenke Štefka Bitež-nik in Marija Kancler v Solkanu, Karolina Nanut v Šempetru, Cvetka Vovk v Vrtojbi in Viktorija Bunc v Bukovici. Premije je izročil župan Bombig v navzočnosti šol-5kega nadzornika, učiteljev in vse šolske mladine. Posebno obsežna je bila slovesnost v Solkanu, kjer je učitelj Florillo razlagal, kako se vsi fašistični učitelji z navdušenjem trudijo, da bi vzgojili male "dru-gorodce" za veličino imperij alnega Rima.... Istra dobi. kakor znano, velik vodovod. Za celo zgradbo je proraču-nanih 270 milijonov lir. Za izvedbo prvega gradbenega dela je nakazala vlada lani 28 milijonov lir. Vlada je določila prvotno svoj prispevek za istrski vodovod na 75 odstotkov, z dekretom 16. marca t. I. pa bo znašal vladni prispevek 95 odstotkov, tako da bo dežela plačala samo 5 odstotkov. Fašistična vlada pa tudi hoče imeti izgotovljen istrski vodovod že tekom petih let in je finansiranje 95 odstotkov sedaj modificirano na izvršbo v tej kratki dobi. Radi "upornih" klicev v neki gostilni v Kanalu sta bila pred sodniki v Gorici obsojena 301etni Ri-hard Namar na 3 mesece in 59 letni Anton Blažina na 15 dni zapora. Konsum mesa v Trstu pada od leta do leta. Lani so poklali povprečno na dan 46 komadov goveje živine, to je manj kakor 1929 in 12 manj kakor 1926. Konj so pojedli lani v Trstu 2586 (699 manj kakor 1929). Tržačani jedo skoro izključno meso druge vrste. Od 16,940 zaklanih govedi jih je bilo druge vrste 15,642. Konsum zamrznjenega mesa znaša 2,801,922 kg in drobovine 205,522 kg. Dovoz govedi v Tršt se vrši v glavnem iz Jugoslavije. "Piccolo" ugotavlja s povdarkom, da je lani jugoslovenski dovoz padel od 94,67 odst. na 88.32 odšt. in da je madžarski nekoliko narastel. V Trstu je bilo lansko leto po UMIRAJOČI V AEROPLANU V nekem dunajskem sanatoriju je ležal težko bolan Bolgar Mehulam. Sorodniki so ga bili prepeljali na Dunaj v nadi, da ga bodo dunajski zdravniki izlečili. Bolezen je bil pa neozdravljiva in kmalu ni bilo nobenega upanja več, da bi bolnik o-kreval. Zdrayniki so bili že napravili križ čez njegovo življenje. Bolniku so vidno pešale moči in uprava sanatorija je obvestila njegove sorodnike, da se mu bliža konec. Tedaj je pa Mehulam izrazil sorodnikom željo, da bi rad še enkrat videl domovino in da ga ne veseli umreti v tujini. Bolnikovo stanje je bilo tako, da ni bilo nobene verjetnosti, da bi prestal prevoz v Sofijo. Njegov sin je pa brž našel izhod iz zagate, češ, da bi lahko prepeljali bolnega očeta v Sofijo z aeropianom. Hitro se je napotil na letališče v Aspemu, kjer so mu dali takoj na razpolago letalo, kamor so spravili na zložljivi postelji težko bolnega Bolgara. — Drugi dan opoldne se je letalo dvignilo in okrog 6. zvečer je bilo v Sofiji. Bolnik je razmeroma dobro prestal polet in izpolnila se mu je želja, da je pred smrtjo še enkrat videl svojo domovino. 12 ur poj prihodu v Sofijo je v naročju svojih sorodnikov izdihnil. 1 < izkazu občinskega statističnega u-rada 163,706 tujcev napram 166.236 v letu 1929. Iz Jugoslavije je bila manj 606 oseb, iz drugih balkanskih držav 322, iz Češkoslovaške 264. V Cerknem imajo zopet novega občinskega komisarja. Piše se L. Caldana in se predstavlja za inže-njerja. Im^l je takoj daljše pogovore z zastopniki vseh oblasti in posetil je šolo. Posebno dolgo se je mudil v azilu "Italie Redente". — Cerkljanski fašij je pozval k zborovanju vse člane, ki so dobili zopet nova navodila za obmejno nastopanje. 50 mladih Idrijčank, ki so obiskovale čipkarski tečaj, so peljale POZIV! Vsi naročniki katerim jef oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N.7 cM socijalni odpadki iz vsega sveta. Nič se ni tedaj vprašalo, kdo in kaj so. Trebalo je več delavcev, več hiš, več otrok in zdelo se je, da nI nikoli CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo t INGUSH SLOVENS READER) Auodita ga pri KNJIGARN! GLAS NARODA XI« West If Street Ne« lark City fašistične učiteljice na izlet v Gorico, kjer so se poklonile konzulu Avenantiju. Idrijski fašistični voditelji imajo nalogo, spraviti v organizacije kolikor mogoče mladih žensk, ki bi postale izvrstna opora fašizmu v obmejni Idriji, kakor meni konzul Avenanti, V občinskem domu v Voloskem so bile razdeljene nagrade najboljšim učencem iz komplementarne šole. Priložnostni govor je imel gimnazijski ravnatelj Bianchi, ki je razložil "drugorodni" mladini, kaj je fašizem. Rekel j,.: — Priporočam vam ljubezen do knjig. Želim pa, da si poiščete in da citate knjige, katere govore o fašizmu, da boste razumeli, kaj je fašizem. Ko ga spoznata, ga pričnete ljubiti, kajti fašizem je pravica, mir in ljubezen.... Na žganjekuho, ki spada med stare gospodarske navade, je naložen velik davek. Ker je za lire vedno trda, imajo orožniki po nekaterih gorskih in vipavskih krajih mnogo posla z zasledovanjem brezplačne takse skuhanega žganja. Sledijo ovadbo in razprave v Gorici, katerih je bilo v zadnjem času mnogo. Tako je bil te dni obsojen Franc Bric iz Rihemberka na tri mesece zapora in na globo 1294 lir, Ladislav Česen in Anton Vuk bosta plačala globo, prvi 376 Ur in drugi 915 lir, Fran Jez in Ivan Premrl, oba iz Vrhopolja, sta obsojena na tri mesece zapora in na globo tisoč lir vsak. Gads lovijo po notranji Istri in jih oddajajo sieroterapičnemu zavodu v MIlanu. Kmetje okoli Rovi-nja so dobili lani za nalovi j ene gade nad tritisoč lir. Za letos pričakujejo omenjeni zavod iz Istre nad tisoč gadov. Tudi po drugih provincah so gadje pa jih ne znajo loviti in preveč se jih bojijo. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet! vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN I V premeru meri globus 6 inčev. — visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA •i. 75 "GLAS NARODA 216 West IB Street. „■ New York, K. Y. - —- - " - - ■• ■ ■ _____ Jr . v— ' ' *QCII I i I O D i11 NEW TORK, MONDAY, JUNE 15, 1931 LAKQI8T ILOVDII BADLY li U. ft & IIIIUHllllimilllimillllBBir LENA mm ROMAN IZ ŽIVLJENJA, mwii Zrn Glas Naroda priredil G. P. iilfiij^iinimii HinmiHimiin 10 (Nadaljevanje.) — Govoriva o drugih stvareh, Fred! Kako se .ti zdi mati? — Svežja je kot v zadnjih par letih. Njeno obnašanje pa se je iz-premenllo, pcsebno napram očetu! Lena je prikimala. — Ne vprašaij zato, Fred. Vršil se je prizor med stariši. Mati je bila vsa iz sebe, ker je domnevala, da me je oče silil k tej zaroki. Ona je izgubila vso nežnost napram njemu. Ona je skrajno trda. Stariši ne govore več med seboj, kadar niso novzoči tuji ljudje! Fred je vzdihnil. — Strašne razmere. No, med nama rečeno, mi smo bili premalo izbirčni v izbiri svcjih očetov. Dal Bog, da bi nama ostala mati. kajti drugače me vez ne bo v Warnstetten. Odkar sem lahko pregledal položaj. imam neko željo v svojem srcu, da si ne morem pomagati. Na starega sem naravnost hud. Lena je vdihnila pritajeno, a odgovorila ni ničesar. Tudi Fred si je prizadeval radi Lene izhajati z Francem von Bor-kenhagenom. On je spadal k družini. MOški občutijo v takih slučajih drugače kot pa ženske. Lena in Heinz Rominten sta obžalovala Freda iz srca, a pomagati mu nista mogla. V Warnstettenu so bili zopet odprti slovesni prostori. Bili so nanovo opremljeni, kajti lastnik je že davno izpremenil v denar staro pohištvo, ki je krasilo te sobe. Novo pohištvo se ni tako posebno prilegalo zidovom, a kljub temu je izgledalo vse prijazno in temeljito. Franc von Borkenhagen je poslal številne služabnike ter istotako svojega izvrstnega kuharja, in ti ljudje so obrnili vse v Warnstettenu od spodaj navzgor. Ana Warnstetten je zrla vse te priprave z motnimi očmi. Kaj pomen j a ta tuji blesk? To se ji je zdelo kot rcganje na razpoloženje hčerke! Tudi zaročenca Lene ni bilo mogoče odpraviti od tega slavlja, kajti cn se je hotel postavljati z lepo nevesto. Prvi gostje so že dospeli. Ob roki svojega moža je stala Ana. pripravljena, da jih pozdravi. Poleg masivne postave moža je izgledala zel majhna in nežna, kot je bila v resnici. Med sijajem, ki se je razkazoval vsepovsod, je nosila svcjo črno obleko, v kateri je zadnja leta obiskala vse veselice. Zapazili dobro. Njegov obraz se Je tresel od strašnega, zatrtega razburjenja. Fred si je prizadeval na vsak način, da preskrbi prijatelju zapet hladnost. He n* Je zapazil konečno ta spretni manever ter mu stisnil roko. — »vala, dobri Vrtjatelj! Fred Je smeje zavrnil tohvaOo. — Pusti to, Heinz, Jaz vem, kako ti je pri srcu v tej uri! Prosim pa i t«, n« misli slabo o Leni. Ni mogla nastopiti drugače, ker vem, kako 4e — Brez skrbi bodi, Fred, tvoja sestra mi stoji previsoko, da .bi mogel dvomiti o čistosti njenih dejanj. — V tem imaš prav. Eojim se sicer, da ne bo Leni ravno postlano na rožicah, a ima vendar sijajen izgled. Ona in Franc von Borfcenha-gen sa sicer različnih nazorov in občutkov. Lena ne spada k njemu! Heinz si je obrisal oroselo čelo, a še predno je mogel odgovoriti, je stopila mati Freda k obema. Ozrla se je s prijaznim, starim obrazom v lice Romintena. — Hvala vam, da ste prišli, dragi Heinz — imenovala gaT je iziza de-ških let s prvim imenom, — kajti skrajno čudno bi bilo, če bi ne mogla reči danes prijazne besede! Jaz vem, da bi rajše ostali v daljavi, a srce se ne more skriti in tukaj trpite še bolj kot če bi ostali doma! Poljubil ji je roko. — Vi ste vedno dobra, moja milostna gospa, — je rekel ginjeno. Ona se je trpko nasmehnila. (Dalje prihodnjič.) TRINAJSTI ŽENIN GOSPODIČNE CARRON Pariški list. poročajo, da se je v Parizu pravkar zaročila gospodična Carron, ki bi zaslužila pridevek "večna nevesta". Imela je namreč doslej 13 ženinov. Vsak od njih jo je hotel imeti za ženo, vsakogar pa je pokosila smrt, preden je stopil z njo pred altar. Prvi zaročenec nesrečne neveste je bil neki angleški častnik. Nevesta ga je njegovala v pariški bolnici. Srečno je ušel z življenjem Iz vseh bitk, ko pa je nekoč kot re-konvalesc^nt čistil revolver, se mu je sprožil petelin in krogla ga je smrtnonevarno ranila. Kmalu nato se je Carronova zaročila z nekim francoskim oficirjem, Tudi on ni imel sreče. Pri obstreljevanju Pariza z nemškim dolgometnim topom ga je pogodil izstrelek in ga ubil. Nato se je Carronova zaročila z nekim Rusom. Služil je v Wranglo-vi vojski in je padel na Krimu. Četrtega ženina so povozili, peti se je pri zaroki tako napil, da je padel po stopnicah in se ubil, šesti je postal žrtev železniške nesreče, sedmi se je ustrelil iz obupa nad svojo nevesto. Osmega je pobrala hripa, deveti se je ponesrečil z avtomobilom, desetega je ustrelil neki ropar, enajstega je povozila podzemska železnica, dvanajsti je umrl med shujševalno kuro, ker mu je opešalo srce 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina Cioi«toJ) zanimivi roman (2 zvezka). .$5.56 Amerika, pcvsod d^n, itmm najbolje ...................... M Agitator (Kersnik) broi. ...... .8t Andrej Hofer................... JO Beneška vedeževalka _.......... J6 Belgrajski biser ................ i5 Beli meeesen ................... .40 Bele noči, mali jonalt...........00 Balkansko.Turška vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Boj !n zmaga, port.............. .20 Blagajna Velikega vojvode.......KO Belfegor .............................................80 Boy, roman .................... .65 Barska vojska.................. .40 Beatin dnevnik ......;..........60 Božični darovi.................. .35 Božja pot na Bleda .............20 Božja pot na Šmarni gori ........ .20 Cankar: ^ Grešnik Lenard, bro«... .70 MIbm življenja ...... .80 Mrtvo mesto .........75 # Romantične dufie......60 Cvetke ••••••«29 Cesar Jožef IL ....................3« Ovetina Borograjska .........................50 Čebelica .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih ...» Drobil, in razne povesti spisal Milanski ...1...........60 DRUGI VELIM SKUPNI IZLET.. . PO FRANCOSKI PROGI priredimo dne 1. JULIJA s parnikom "PARI S" Izletnike bo spremljal izkušen spremljevalce SLOVENEC skozi d« Ljubljane, ki bo gledal nato, da bodo potniki potovali brezskrbno In udobno na parniku in po železnici. Vlak vozi samo 25 ur iz Pariza do Ljubljane. PRIHODNJI IZLET se bo vršil na 11, JULIJA s parnikom "He de France" in ponovno na 1, AVG. TEDAJ BODO CENE ZOPET I2VANREDNO ZNIŽANE Rojake, ki žele potovati po COSULICH PROGI preko Trsta opozarjamo, da odpluje "VULCANIA" na 24. JUNIJA in "SATURNIA" na 9. JULIJA in so potnikom na razpolago kabine III., srednje II. in rednega II. razreda. Prihodnji izlet po te progi se bo vršil na 30. julija z ladjo "VULCANIA" in ponovno na 21. avgusta za ladjo J' SATURNIA'' 25P ko bodo zopet znatno znižane cene v veljavi, ŠE JE CAS Pridružit- se enemu naših izletov, kdor želi J potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučeni. MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ Siakser State Bank New York, N. Y. 82 Cortlandt Street ^gBDniRinaiHiuiiiuiiii:urMii::!!niirnTii;i:Rn»Tfnii:[iiiiiii;iii;:i»Rxniiyiiimi:Ef niiiiiiuuiiinniumuuumiiuiimiiniiiuiiiu:iiii3iiit£i:iiisiiiiiiiiiiiiui>ii]iEiiiuimiiiii!: IIUUIllililllllllBHllU 1 Darovana, zgodovinska povest .. .56 Dekle Eliza .................... .46 Dalmatinske povesti.............35 Dolga roka .................... .56 Do Obrida in BitoIJa...........76 Doll x orožjem ................ .56 J Don Kišot is La Manhe...........4« ' Dve sliki. — Njiva, Starka — (MeSko) .....................66 Devica Orleanska .............. .5C j Duhovni boj ................... JO j Dedek je pravil; Marinka ln škra- I toljčki ......................... : Elizabeta ...................... J5 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 : Fran Baron Trenk..............35 Filozofska zgodba .............. .60 Fra Diavolo .................... .68 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......66 ti rila Mytologlja .............. l._ Gusarji ........................ .75 | Gusar v oblakih .............................80 I Hadži Murat (Tolstoj) ...................40 , Hči papeža, vez. ...........................l.— I broš..............................75 i ■lektorjev meč.................. .50 j Hedvika ...........................................40 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Rrezdno (II. n.) ........ J9 Humoreske, Groteske in Satir«, vezano ..................... J« brofilrano ...................66 Izlet g. Brončka................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti prirode.............. .50 Iz modernega sveta, trrto v p*. 1.G0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ........................................1.50 Igračke broširano ...........................80 tcralw *>«.*................... .75 Jagnje ........................ Janko ln Metka (sa otroke) ..... .30 Jernai Zmagovat, Med plazovi.. JO Jutri (Strug) trd. v............. .75 bro«. ....................... J« Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 aveskov, lepo vezanih..................16._ Sosedov sin, broš. .............. .4« 6. svesek: Dr. Zober — Tngomer broSirano ...............6.« .74 Juan Miserija (Povesti is Bpnaskega življenja .................... .6* Kako sem se Jaz likal (AleSovec) L svesek ......... .#« Kako sem se jaz tr»«i (AleSovec) IL sv.-------------------JU Kako sem se jas likal (AleSovec) IIL sv Mali Oglasi imajo velik uspeh Si Prepričajte se! Korejska brata, povest ls^milijonov t Koreji .............. Krvna »sveta .................. JI Kuhinja pri kraljici gosji noiief J« Kaj se Je Markarn sanjala...... .25 .........................M Križe* pot patra Kupljenika .7« KaJ se Je Izmislil dr. Oks.......45 Levstikovi sbraal sfpsl ......... J6 Kretanje Parnikov — Shipping Ntv« ■— L sv. Pesmi p-— Donecje — legende — — Ode in elegijo — W—nee. balade la Tolsta« (Levstik) ...7« S. sv. Slika Levstika In njegove kritike ln polemike............ .76 Trdo vesano..........1.— Ljubljanske slika, Hišni lastnik. Trgovec, KcpCIjskl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilnl-Car, Klepetulje, Na taka res, Du. 16. Junija: •Aciuitania, Cherbourg 17. Junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 18. junija: I>resden, Cherbourg, Bremen 19. Junija: Europa, Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Koma, Napeli. Genova 20. junja: •Berengaria, Cherbourg 22 junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg. Hamburg 23. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. Junija: lie de France, Havre Vuleania, Trat 1'residc-nt Roosevelt, Cherbcurg, Hamburg Deutscliland, Cherbourg, Hamburg 25. Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Roterdam 27. junija-. Mauretanta, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 29. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen 1. julija: •Paris, Havre men fleorge Washington, Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 2. ju'ija: Stuttgart, Bremen 3. Julija: Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli, Genova 4. julija: A<|iiit:»nia, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 6. julija: France, Havre Euroliu, Cherbourg, Bremen 8. tulij.i: Majestic, Cherbourg 1'resilient Harding. Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 9. Ju'ija: SaturnfS, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen 10. Julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotter-darn 11. julija: lie de France, Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg 15. Julija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg 16. Julija: Dresden. Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. julija: Bi emen, Cherbourg, Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam 18. julija: Paris, Havre 22. julija: Europa, Cherbourg. Bremen Mauretanla, Cherbourg President I loose vel t. Cherbourg, Hamburg ~ Leutschland. Cherbourg, Hamburg 23. julija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. julija: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Napoli, Genova 25. Julija: France, Havre -Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 28. julija: Aquitania, Cherbourg 29. julija: George Washington, Cherbourg, Hatn-bourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 30. jtflija: Vuleania, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM •, označi »kupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkraj&a In najbolj ugodna pot ta notovanja na ogromnih oarnlkihr FRANCE 17. junija; 6. julija (6 P. M.) (10 P. M.) Ue de France 24. jun.; 11. julija (12.30 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača In nlavna fran-fcoska kuhinja. Izredno nizke cene. * k Vpraflajt« kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE 6TREET NEW YORK, N. Y. Mlinarjev Janes ................ Jt Mu solino ...................... .4® Mrtvi G ostat .................. .35 Mali hiatež „...............................70 Mesija ......................... JO Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladina .............85 Misterija. roman ................1.— Morski razbojnik .............................40 Možje ................................................1.25 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska ...55 Narod, ki Izmira ...............4« Naša vas. II. del. 9 povesti .... .96 Nova Erotika, trdo ves..........70 Naša leta, trda vez .........................70 broš................................50 Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje .....................40 Nekaj Iz ruske sgodovirs.......35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov blvSe-ga slovenskega polka ........1.56 Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka .29 m Onkraj pragozda ............... .81 X Odkritje Amerike, trdo vezano .. .09 mehko vezana.......50 Preganjanje Indijanskih atlsjonar- J«v .......................... .tO Razkrinkani Hausburianl .......60 Roman treh src ............................1.20 Roman zadnjega cesarja Habs- buržana......................................1.20 Robinzon .............................................50 Robinzon Crusoe ...............................60 Revolucija na Portugalskem___JO Rdeča ln bela vrtnica, opveat .. JO Rdeča megla ............................... .70 Rdeča kokarda ..................1.35 Slovenski šaljive« ...............41 Slovttfcdd Robinzon, trd. ves. .....75 Sueški invalid ................. .35 Solnee in sence................. .05 Skrivnost najdenke ......................35 Skozi Širno Indijo ............. JB0 Sanjska knjiga, mala"...........00 Sanjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50 X Praprečanove zgodbe ...... Pasti In zanki ........... Pater Kajetan ............ Pingvinskl otok ........... Povest • sedmih obešenih . Pravica kladiva ......... PabirkI Iz Roia (Albrecht) . 35 .25 .L-.00 .50 JO JS5 Pariški zlatar .................. .35 Prihajaš, uovest ...............00 Poiigalee .... ................. .25 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano .................. 1.— bovnlk, Itd. • . . . ■ m Uv na leno (roman) ...........80 Lncifer ............................................ 1%_ Marjetica ...................... M Materina žrtev _______________________ JH) MoJe življenje...................75 MaH Lord ........ . ........... J« Miljonmr brez denarja...........75 Malo življenje ..............M krHansU deček la Llba- DOHA ssasssasssss JBI .11 Plat zvona .................... .40 Pri stricu .......................00 Prst božji .................... JO Patri a, povest la Irske junaške do-dobo -S§ Po gorah ln dednah.............80 Pol litra vlpavea .............. .00 Poslednji Mehikanec .......... JO Pravljice H. Majar ............ JO Predtržani. Prešern In dragi svet. niki v gramofonu .............25 Prigodbe čebelice Male. trda ve«...l.— Ptice selivke, trda ves.......... 70 Pred nevihto .................. J8 Prva ljubezen.................................. .50 Popotniki_ .*..«.>.*.....•...*... .00 Poznava Boga...................30 Ptrhi .......................... ji Povoden] ...................... jo Praški jndek .................. js Prisega Huronskega glavarja . ..JO Pravljice In pripovedke (Kofiutnlk) ivowk «40 2* IVMftk SISSSS««SS»SSSSSSS t4i POZOR Prvič Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. - Uprava. - ^—.v ■i.' i .....' — — ■ ___________ ___ 1