Gospodarske stvari. Vrstice o hmelju. (Konec.) Zdaj še pa suaeaje. Suaeaje je pa poaebaa reč; ko ai že aa vihuaci avojega pridelka, 6e ae boa posebao previdao aušil, labko ai z ajim veatrud ia stroške celega leta ia- pa ves haielj pokvariš. Najlepše ga pa poaušiš, če ga aimaš velikoiaiaiaš zraoae proatore z diijaatim podnota. Naauj ga kaka dva prsta aa debelo, ga vaaki daa po dvakrat lepo premešaj ia če je vroče vreme, boš imel v štirib daeb. dovolj auhega ia bo zelea, da ga bo veaelje pogledati. Za tem pa ga z aova aaaaješ. Ce bi ga pa rad bolj aaglo sušil, tedaj ga tretji daa aa aolace razgrni, pa boš imel tudi lepo aaaega. Tako aa zraku sušea bmelj je pa dovolj suh, kedar je v aredi rebro čiato zaveajeao, 6e se še pa tu ia tam v kaki bučki aahaja kako rebro, da še ai dovolj aubo, pusti ga še rajai ea daa razgrajeaega. kakor da bi ga baaal, ker le preveč akušeaj uči, kako alabo ao Ijudje aa to opazni ia ai čuda, da se ga potem celi žaklji uaamejo. Ali ai škoda, da bi balahmelja, ko bi bil lepo aub, vrgla kakih sto ali še ve6 goldiaarjev; ko se pa aegreje, težko, 6e za dvajset goldiaarjevse proda ali pa še kupca ae aajde. Velika aapaka pri sušeaji je tudi to, da se bmelja preaadebelo aa auailo aasuje, skoro za ped aa debelo, potem pa se hmelj, ae da bi ae lepo eušil, po malem greje ia potem, ko ae je veadar eakrat poauail, je rjav ali pa rjavkaato rmea, ae pa da bi bil lep zelea. Seveda se takega blaga potem vsaki kupec izogiblje. Tako je tedaj boljše poaiialiti. da 6e ga aa taako razgraeš, posuši se za polovico popred ia blago ostaae lepo, 6e ga aa debelo aasuješ, mora se več, ko za polovico dalje suaiti, aazadaje je pa še blago pokvarjeao ; zatorej vso akrb pri sušeaji! To aušeaje je pac le za lepo vreme, maogokrat pa pride ob snšilaem čaau deževao vreme, da je hmelj težko ali aemogoce aa zraku auaiti, zato je pač vsakemu hmeljarju svetovati, da ai aekaj lea za sušilo oaiiali, ki so blizo dva metra dolge ia široke, da jih iahko obsežeš. Na to se v sobi lepo atolice vredijo, kamor ae potem lese polagajo. Potem dobro zakuri v peč, pa se ti bo bmelj tudi v alabem vremeau kmalu posušil, poeebao 6e se ti je že aa zraku poprej prezveail. Preveč ga tudi v sobo ae sraeš zaaoaiti, ko bi ga bilo aa leaah preveč, tedaj ti tudi rjav postaae, saj kdor je le količkaj akrbea, tega itak delo samo uči. Soba mora prepih imeti, da ae sopar iz amelja labko iz aobe izhlapi. Ce boš skrbao ravaal, pa ga boš v sobi tako dobro poauail, kakor v umetaih aušilaicah. Pri takem sušeaji pa moraš paziti: ko je hmelj dovolj suh, apravi ga previdao aa tak proator, kjer ti bo bmelj lepo odmekail ia še Je limelj, ko je dosti vlažea, tedaj ga amea tlačiti, 6e bi pa kar tje v ea daa delal, bode se ti ves zdrobil ia gotovo ga boš moral ceaeje prodati. Da je hmelj po vsej Evropi ia Ameriki zelo razširjea, kjer mu le podaebje ugaja, to je pač dobro zaaao, poaebao v aovejšem času ae ga je maogo aasadilo, pa se ai torej čuditi, ako povaod obrodi, da se ga veliko več pridela, kakor se ga potrebuje. To ve maogi hmeljar povedati, ki ima po veS let let starega v svoji shrambi. Če se kmet kakega pridelka težko zaebi, pa si misli: No če aebo drugače, bomo pa doma povžili, ali kaj boš pa z bmeljem začel, 6e ga aib6e ne bo kupil? Kdo ti bo povrail atroake celega leta! Ako ga boa z vso skrbaoatjo sašil ia ga lepo ža sejeai pripravil, tedaj ae ti ai treba bati, da bi ga, tadi v dobrib letih, labko ae prodal ia ae vedao lepe aovcc za-aj potegail, ia 6e bo blago v obče lepo, treba se aam ai bati, da bi aam kupci zvesti ae oatali. Braalovški. Sejmovi. Dae 8. marcija aa Pilštanji ia v Vidmu. Dae 9. marcija v Poličaaah (za sviaje) ia v Vuzeaici. Dae 11. aiarcija pri av. Trojici v Slov. gor., pri sv. Juriji pod Tabrom, pri sv. Jakobu v Dolu, v Kapelab, v Kostrivnici, v Mariboru ia aa Spodaji Polskavi. Dae 12. marcija pri sv. Jurji aa juž. žel., pri sv. Lovrenci aa Dr. polji, v Ljutomeru ia v Selnici aa Dr.