Zemljepis ali geografija
Kadar jasnega TCČera poglsd&te na roodro neb6 ter na oj«u ridite brra števila svetlib zvezdic migijilti, vem, da oiti ne pomislit«, kako daleč 80 te sretle lučice od vas, a še nianj, da bi koga vpražali. kakSno podobo imajo ta daljua nebesna telesa in da li prebiva kako živo bitjo na iijih- A zakaj bi tndi šli l mislijo v te neiaiiietne daljave in zakaj bi % umoin samo nganje^ali toliko daljue etvari, ko imamo jedoo nc besno telo tako blizn sabe, da je po-
139
polnem lcbko preiSiemo in proufimo. To telo je naSa zemlja, na katerej mi prebivamo, na katerpj živi na milijone živali in raste brcz šterila rastlin, a vendar se dosihdob še nijste pobolje upoznali ž njo. To, kar ste zamudili, treba da priMtite. S6 spozuavaojeni zenilje se bodete učili tudi poznavati oa-ravne prikazni, žire in nežire strari na njpj; upoznali se bodete z 6nimi brez-številnimi zvezdami, ki tako lepo migljajo na modreiu nebu, upoznali se bodeta z meseeem, TČniim tovarisem naše zenilje, se solncem, ki je jedini izvor vsega življeDJa. a tudi z 6nimi Oudaimi zvezdami. ki imajo svetle repe, ter jiiu tudi zato repate zTezde praviino. Te zvezde vidimo inalokedaj, a še to samo takrat, kadar se aasej zemlji nekoliko bolj pribliiajo. Xaak, ki popisuje našo zemljo, imenuje se zemljepis, z grško besedo inu tudi pravimo geografija. Zemljepis nam kaže, v kakšnej razmeri stoji naša zemlja ksoljicn. mesecu in ostalim zrezdam. On nas uft', kakšno podobo ima naša zeuilja, kolika je, da li stoji ali se snče in po katerih zakonih (postavah). Dalje nas zemljepis tudi uči, kako naša zemJja izgleda od znotraj, kako na površini, koliko je siihe zemlje, koliko vode, iu koliko vzdulia (zraka) jo obdaje. Zemljepis ali geo-grafija nam kaže tudi 6ae čudiie prika&ui, ki je una zeuilja v sebi, ia so uaui znane pod imeaom težkota, toplota, magnetizem in elektrika. USi nas tudi v kakšnej razmeri ste suha zeinlja in voda, kje in kaj vse raste na zemlji, kakšne rastline, kakšne živaii so ua njej — zakaj ravno te in ne dmge. Zemljepis nam priporeduje, da je zernlja človeku v prebivališče; kaže nam, kaj je už(5 fse človeaka roka na njej naredila, razdelivši jo na države, pozidavli mesta in vasi. Tu so tnodri Ijudje prekopali reke, oadn zopet zasiili jezera in bare (močTirja); tu so posekali iu opustošili gozde, omlu je zopet zasadili in pOTzdignili, kakor se jim je najbolj pripraTno zdelo v njitovo korist. Zem-Ijepis nam tudi pripoveduje, kakšni ljudje živž po raznih krajih na3e zemJje, o čem se ine ia kako žive. Glejte, otroci! vse to vas uči zemljepis ali geo-graiija! Zares je lep ta nauk, koristen in zanimiv. Nij čuda tedaj, da je nank v zemljipisji v novejšpj dobi dospel na 6uo častno meato, ki mu tudi pnstuje med drugimi novošegniini nauki. — Kakor naui uže im^ kaže, glavna naloga zemJjepisa je , da popisuje naSo zemljo; a vendar je treba, da govori tudi o solnei in drugih zvezdali, s katerimi je zemlja po priiodnii zakonih v nekakej zvezi. Treba tudi, da govori o ljudstvih in tlružbah, rekši o narodih in dr-žavah, kako so narodje zeniljo med seboj razdelili in se izobrazili. Zatorej [očimo zemljepis ali gccgratijo na\aduo v zvczdoznanski, prirodo-inaaski in državozaaaski zemljepis.                                              t.