! Doželni cdboroik dr. Karel IViUer je napisal \' »Domovitii* ix>d zjjrcrnjim pofiJavjem Slanek, v katea--e(m nain <; pristojnoza. •mesta in z ^jasno besed-o odikrdva fcrivično iii bre^srčno p-ostopanje v-ečinc deželnega -odbosra z ljudsikiošc]&kim učiteli.istvoin in brezvestno gospoditi-stvo z denarjeni, ki je nanien.ieno teraoi učitelj- stvii. Težke tisočafce, ki tvori>o že imaUk>•ne, je pc^rabila 'ta neusiTii.vena večina \ drosfe svrhc, učitdje tn njeffCAr;e <rod< vine pa pusti stradati, da so zaradi ix majnjtoatt.ia •oslabe-li že Cako, da pinosd dnivti za di-UKicn za dopust, ke-r ne mare nšč ve<izvrSevati svotre težke isdiižbe. Laonpe-Soi steršič in še PeRan povirh, -težak bo odsso vor, ki R-a bo predalisi-e^ t«r!iala od vas zi. vaše hii§e\'anje s-tovenska javnost! Tiril-a ler.iev članelc slove: ¦ V zad2Tj.ih ftesdnih iso vzimdiM v širši javiKvsti sp-!fi^no pnaannoist. obutpau ikOilci nažega inidsk-ošolsJcoga učiteljsrva za pomoč Ln rešitev iz uprav n&znosne bedc. Marsikorrifu, Zilasti iz.v«i našiii dežahnib iirieja, se je zdela niaravniost nieverjetiKt slika, ki jo .je pcdaio učH<djst\io javmosti n svrajem več kni cbuiKi^m tKKlo^jii kn zato setn radevoije ustregei želji uredmištva »Domcvine«, naj p?odam primeroo pojasnLlo o zauronetnean staliSču vn postapanju knišne^a c-četa iiudsksoišoJsikega učiteljstAra, t. j. deželnega odbara. Kranjska dežela ife užtvala že prad vojsko dc»lga leta žafoe^tno slavio, da ima v celi Avstriii nai-s.labše plačano nčitetj*tvo. Br»j 7^5 ivbnljJjnie gjiintnesrn po-lnžaja tega važne.:a kuituraesra činiccHa ie tvOTiil eno naijpwIia\iteie.TŠih nalo^ naTodno-inajpTedne matTii&mc v dež-ebiem ziboru; toda več let se je razbrjal ves trud ob stramikanskiapolatičniih pomislekiiili v^ečinc dežetaega zbarta, ki r io ye vodil sed<m>i glavar dr. šusteršič. Šeie takorekoč neposradno pred izbruho-m svetiovine v-o.jne, to ,je v zitmskem zasedanau dežeinega ?>bara ¦l«ta 1913/14. se .ie vo-Sina ¦navtdez.njo vdala sptošneinnu pn"ntisikju -ia je preddažMa ter tiidi sprojeila zakicmski načrt, fci je vsebcfvol za taJvratne razmere pireoej tzdattno resrulacija učiteljsfcih plač. I^ejail setn, da ss ie večina pnivzaprav le tiavidezno vdala, zaka^i veziata. ie TC'gxite.ciio plač nefaizdiružljiivo >na istočasnr> s.prejei7ie jirsveea zaikininsketra načrta o. šalskesm inajdzarstvu, ki je pa liil v ta ketn navsfcrLžju z državniim šotsikim zako- nam, da je bilo že v napre-j izkHju^čenio oesaiisko ad-abi*erwie, na tar smo naptr-adni poslatfici v dc-ždjtejn zboni i. vsem <povdarkorm cpozarjali. Mc>, naiv7.1ic temu siiK) Upaii. da se bo daiia \' t&ni r. iiaiknactoc dose-ii irood ^iado in dežalio kakia poravnavia in -posrlavitoa stvar za učirei&cvo je bik, da se je sprejel v deželni pmračun za leto 1914. dlotidnl viSii i-zdatek ^70.000 K o/iroma p-ištevši zača-itic draffinaske dokkdc it-d., v ceiotnem izao&u 514.924 K. V wxi vtrsti v poikrritje -tesra višijeKia izdatka je datžava dovcdila deželi pasebno visoke precdkaze iz daaika ria ž^anie; vtrhu tejca je pca večina tiudi izredno povižanje dežekiih doMad (na. držav.no užituino cd 40% iia 145%. uja direiktne dTŽaivne davke od 40% na 55%, oziroma 75%) utemdjevaia poie^: drusrih f/.-ednib. :-zdatkav tadi s..]>Dvišaii]er!i utt- ^tcri toreii deistvo, da ¦ si te dežela pi-eskrbeda za iiaiiKja.vano rcijulacijo učiteljskih plač na-raviriiast bos-aito kjrrtje, katero bi bilo tudi v vcijnecn 6asu in vse <lo d>anes (to bcdi šc posebe.i iiasflaSerio) p-o vscin zadaščalo. Toda z«o-d*i.k) so je if>, pred čenncr sitkj mi napre>dnj kvaražitsani \*iiaprei svariiH — z-akom o šolsktfni nadzocstv*u ni bil pctrjen in. ž niiikn de pa-dki po skiepu deždnozbc-rske večSne tiidi pre-pcturebaa rejailacij.i učLtdjslvMi plač. Najusodneje pa jc bilo, da je jta čas ¦izbnulmiia svetovnn vogska in onemojpcžila. ker fe bil dcrieJni zbor -ztakiiučen, vsako še pntvočasno }>o tvravo na učitdistvu stcrjciiega grdia.. Učiiel.istv-o je torei ^torpLlo v vojsko s starinri, že fa&)s bei^.i-.-Sv.i-mi iiiirovni-mi plačaimi, kjraaiiska dežeia pa i izteriala od države m od davkop!ačeA'alcev že i. 1914. tia rnčun neizvršene resuJaciie ufitdjskih piač nad 400.000 kran ter ta denar vtak.niJa kratko ki m-alo v žep. IstotaJco je kranaskia dežda tu<H vr leili 1915., 1916 iii v prvi pdovici 1917. prihranila na ta način, — •hidi če odbiiienio v~e. vnjne dm.griaisk^ ddkilade. katerc ,ie učite-listvti r/p4a5evaila, in če n*1 urpnSfeviamo, da bi s ie.m iTT&ti-niitTi diokladam fudj ob i^.vršerii reKulacijd spričo strahovito nar^čajloči dtiigriniii r\e. hiflia <im<iila in iti ne bi mrrgln pop-ofljKwna rzogniti. -- na leto Se vcdno lepe stotisočake. Naj se rni ne ugovarja, da dežela državnih preorlkazov od davka na žganje za zadnti dve lcti v proračunjeni visokosti šc ni prejela izplaranih. Zgoraj navedene ogromno povišane dokiade je vsekakor prejemala tudi na račun kredita za regulacijo utiteljskil* plač in kar iei je država dol?na, bo tudi plačala. Vsckakor je tore.l jasno in to smel') trdim, ua jc dežela prejela v solovini in prihranila vsled po nieni lastni krivd preprcčene regulacie učiteliskih plač od leta 1914. do danes lepe stotisočake, oziroma z drugimi besedami povedano, da ic n?:romno svoto ostala učiteljstvu dolžna! S tega stališča je picsujati postopanje večinc deželnega odbora, o katerem hočem sedai izpresovoriti. Do mcseca iuliia 1917 ie ta večina postopala z učitelistvom slei ko prei tako, kiikor postopa trdosrčna mačeha z lujbolj obsovražcnim otiokom. Dočim je "»icer gospodarila in gospoUari še v iincnu deželnega /.bora z deželnimi dohodkl, torej z milijoni. brez proračuna in računa, kakor pač ve in zna in dočim ic dovoljevala ostalim deželnim uslužbencem po vsei pravici primerne voine draginjske doklade. ne da bi vprašala, če je za nje dano pokritje ali nc, treba je bilo tej večini za učiteljstvo takorekoč iz rok iztrgati vsak vinar draginiske doklade in to iz kapitala, ki ga je bila in je dežela učteljstvu dolžna. O raziiih nepričakovanih vojnih dohodkih dežele n njih iiiisteri.ioz.tii uporabi v svrhe, ki nimajo z deželno kulturo niti z daieka toliko stika, kakor Ijudska šola, za danes in na tem mestu niti ne govorim. Tak jc bil kri/.ev pot kraiijskega učiteljstva za fcmotni obstanek do julija meseca pretekleg;i leta 1917. Težak, toda še davno ne dopolnjen: Zakaj solnčiii žarek, ki je ta čas zasijal, se ic Oez kratkega pol leta zopet skril za tcmnimi obiaki... Meseca iuliia p. I. je namreč ka/alo. Ua je zlasti deželni glavar našel svoje srce za bedo ljiKlskošolskega učiteljstva. V koliko je na to preseretliivo in razveseljivo dejstA-o \-plivala takratna političua kriza v taboru S. L. S., ki ic pre-tila prepoditi vse tej stranki zvesto učiteljstv;) v Krekov tabor, tega ne morem presoditi. In tudi morebJtnesa vpliva drugega dejstva ne, da jc namreč slučajno v ravno istem času sprejel državni zbor resolucijo, s katero se je obliubihi deželam za di-aKinjskc doklade nčitclistvn izdatna (Ir/.DViia pouioi'- Dobro se pa spoininjam, da ie v doiični seji ilcželr.ega odbcra deželni glavar s posebnim poviiarkom naglašal, da učiteljska beda ne prenaša robenega odlašania več. pa makari da bi biio tieba povišati deželne dokladc. In predlagal je vsemu učiteljstvu nove draginjske dokladc, ocisovarjajoče dokladam ostalih dcželnih uslužbcncev. Deželni odbor ie predlogn sogiasno pritrdil. ln moje spo*.tovanie do večine se ie takrat dvigiiiio po doLgem časii zopct Lzredno visoko. Pa žalibog ne za dolgo časa! Ko ie vlada dccembra meseca odrcdila, da se ima tisti prispevek 70 miliionov (na Kraiiisko je pripadlo.okroglo 1,070.000 kron) razdeliti med učiteljstvo kot enkratni prispovek. nc da bi dečele imele pravico, odravimati si žc izplačane draginjske doklade. tedaj je bil krajijski deželni odbor silno uJaljcn, če5: Ogoljuiani smo! In bcg učiteljstva iz nove SuSteršičevc stranke je bll ta čas tudi že sotov. V seji, kateia se ie sklicala providoma \* moji pravočasno sporoceni uradni odsotnosti. ic sklcnil deželni odbor, da s 1. ianuanem 1918 usravi učiteijstvu sploh vsako vojno dratfinjsko doklado, češ, da je draSlni$ka doklada stvar države. In tako se je zgodilo, — zakaj mo.i, v piihpdnjl s^.ii stavJieni predloff, naj se drasinjske doklade vsa) predujmomr. in brez* prejudica za stališčc dežele nasproti drfavi izplačtijejo vimprei, je padel pod klop. Danes v četrtcm letu svetovne vo.iske, ko so se vse življenske potrebščitie podražile od 500 do 1000^ in vei, je torci kranisko učitelistvo. LtvzcmSI malenkostni, Sele po dolgem moledovaniu milostno Izplačani enkratni dižavni prispevek, nakazano na isto beraSko prcdvojno plačo, ki že tačas ni zadoščala za količka.i dostojno zivljenje, danes pa ie naravnost srednjeevropski škandal. \sak boliii hlapec in dninar ie danes mogočen gospod napram ljudskemu, v zvcsti službi osive!cmu učitelju in rodbinskemn očetu. napram provizorični učiteliici z n.icnimi tnesečalml 84 kronami (vštevši mirovno diaginjsko doklado!), pa je zadnja gorska pastarica prava baronica. Naj se mi ne oporeka, da ic »v tcku« radikalna pomoč vsled znanega sklepa državneg« zbora. Prvič od upanja 5e nihče ni bil sit in drugič je pot do te pomoči žalibog še zelo- dolga. Kakor znano, je državni zbor sklcnil, da k novim draginjskim dokladam ljudskemu učitelistvu doprinašaj država 70% in dežela 30%, dočim vladu stoji neizprosno na stališču 50% — 50% in drusega sklepa iioic predložiti cesarski potrditvi. Meni, mimogrede ovedano, ni bilo simpatično, da ie predlog 70% do 30?» izšel ravno iz vrst kranjskih poslancev, ker jc predlagatelj prevzel s tem nase in na svojo siranko nepnjetni očitek, da je zadevo zavlekel na kvar iičiteljst\u. Stvar bo morala sedai še v gospos.ko zbornico, potem pa zopct nazaj v poslansko - skratka, vlekla sc bo tudi v najboljšem slučaju dlje časa, nego more razmere renašati mučeniško kranisko nčitelistvo. Sieer je pa ta boj med vlado in deželami prava avstrijska posebnost in nov dokaz za nesmiselnost drage dvojne uprave. Davkoplačevalce prav malo zanima, bodo li morati plačevati dotično potrobičino kot državni ali deZelni davek. Učiteljstvo pa ima zopet tisti biidki občutek, d.\ ma nad seboj dva gospodarja, kadar gre za \zpolnievanje dolžnosti in da \* kraniski dežeH z vso vnemo in v nailepši slogi vihtita nad učiteliem-grešnikom svoi noizprostii bič Kaltenegger in l,ampe, dočim se najrajše skrijeta oba. kadar gre za pošteno plačiio postenenui deln. Kranjsko uč-iteljst^ o ne more več čakati. Ce pa opeša, če izgubi pri najtrduejši volji (in to voIjo z visokim spoštovaniem občudujeir.o) že izičnn zmožnost za Lzolnjevanie svojcga poklica, potem bo škoda za narod vclikanska. Nikdar še lii bila naša mladina izpostavliena takim nevarnostini, kakor v teh časih splošne demoralizacije. Oorje nam, ako odpove šc učiteljstvo v šoli in izven nie! Ce že naša dcžclna vlada živi kakor na luni in ne vidi te grozote, potem je teni nujneiša dolžnost. da stopi na plan nova deželnozborska vcčina; upam. da je v tem najnuineišem vprašanju dana! Če kratkega zasedanja deželnega iibora ni mogoče doseči, nai se v posebnem zborovanju deželnozborskili poslancev večine izvijc deželneimi odboru iz rok pulili izgovor, da ie vezan na zastarele sklepe deželn&ga zbora. Voiju naroda, najsilnejše zahteve piavičnosti in človečnosti naj izvrši — ali naj pa gre, kav bi bilo morda še itak najboljše in tudi brez vsake škodc za deželno avtonomijo. Zakaj volja dveh oseb \n dvch senc šc davno ni deželna avtonomiia.