Izhaja vsak pondeljek, sredo In petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 st — Uredništvo ta uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisijnaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — ~ - Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. -------------- V TRSTU, pondeljek 22. novembra 1920. DELO Gliflsmo SOCIALISTIČNE ZVEZE V »JULIJSKI BENEČIJI Nacijonalisti govore proti komunizmu kakor da je sad želje in volje posameznikov. Oni nočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko socijalno gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali slej zmagati. Leto I. - Štev. 75. KARL RADEK: OMvBlcem sovjetske Rušile Potrebno je, da pričujočemu članku napišemo par uvodnih besed. Ker med obrekovalci Sovjetske Rusije, katerim posveča sodr. Radek sledeči članek ni samo socijal-patrijot Dittmann s svojimi tovariii desnega krila Neodvisne socijalistične stranke Nemčije. Enakih obrekovalcev Rusije je celi legijon. Med prvimi je ves kapitalistični svet, buržuazija vseh narodnosti. Meščanstvo )t brezmočno proti mladi Rusiji delavskih in kmečkih svetov. Ono nima nobene silne ideje, da bi jo postavilo proti ideji komunizma. Zato meščanstvo obrekuje Sovjetsko Rusijo, laže o nji in jo psuje. In k temu meščanstvu se pridružujejo taJ«^ imenovani socijalni patrijoti in socijalni oportunisti vseh dežela. To so ljudje tipa Dittmann. Tudi v Italiji jih imamo. Razlika med nemškimi in italijanskimi socijalpatrijoti je ta, da so nemški odkriti sovražniki komunistične Rusije, italijanski pa zakriti. Ti ljudje govorijo o ruskem gladu itd. Oni vidijo pezdir v očesih ruskih sodrugov, ne vidijo pa bruna v svojih lastnih očeh. — Naši čita-telji se prepričajo o dejanskem stanju v Sovjetski Rusiji, ako le zasledujejo potek njene borbe proti vesoljni kontrarevoluciji Zlasti jih opozarjamo na rubriko »Iz Sovjetske Rusije«, v kateri prinašamo kratka poročila o prvih sadovih in uspehih ruskega revolucionarnega proletarijata na P°*1U kulture in gospodarstva, in v politični in voiaški upravi. Ako govori Dittmann o malomarnosti ru? skega delavskega razreda, ki je doprinesel v boju za socijalizem več žrtev, kakor vsaka druga skupina svetovnega proletarijata in kas ' teri je izsilil s svojimi dejanji poglavarju ev? ropske protirevolucije, Lloydu Georgu pri* znanje: »Z oboroženo silo jih ne bomo pre? magali,« zadostuje pribiti to Dittmannovo trditev, da se pokaže nemškemu proletari? j atu vso duševno uboštvo tega gospoda. Ako trdi Dittmann o ruski komunistični stranki, »da je izdala idejo o demokratični samoupravi in samoodločbi ter prišla počasi do ustvaritve sistema državne prisiljenosti na vseh poljih vsakdanjega življenja,« ako pravi, da je ta stranka »postavila mesto di? ktature proletarijata, diktaturo nad proleta? rij atom in postavila proletarijat celo poleg zakrknjenih kmečkih mas za orodje svoje politike,« je to navadna izmišljotina, kakor to vsak misleči delavec lahko izprevidi. S po= močjo kakih sredstev vladajo boljševiki? Kmetje na podlagi Dittmannovega dokaza niso komunisti; buržuazija je nedvomno pro? tikomunistična; častniki in uradniki niso ko* munisti. Torej kaj je omogočalo tej mali sku? pini boljševiških voditeljev voditi triletno vojno, ustanoviti ljudsko armado, voditi jo v boj in držati se vkljub stranšanskim težko* čam? Na koga se opirajo ruski boljševiki? Kdo so vsi tisti komisarji, ki preskrbujejo vse produkte za deželo, ki vzdržujejo železniški promet? Kdo so ti? Stojimo pred resničnim čudežem, katerega pa je lahko razlagati. Dit? tmann mora vse to zamolčati, da izpodbije resnico, da se držijo boliševiki le s pomočjo ruskega delavstva in lahko tudi vstrajajo. 240.000 delavcev*komunistov tvori dušo ru? ske ljudske armade. Desettisoč izobraženih delavcev tvori vodilno armado sovjetskega sistema. Dittmann — ta mali strankarski bi* rokrat, ki je čenel skozi dvajset let v dobro zakurjeni strankini pisarni v splanem plašču in copatah za slavo vse osvobojujočega soci? jalizma in je lepil znamke — iz kakega vzro? ka prišteva on te delavce med uradništvo in jih briše iz vrst bojujočega se proletarijata. Delavstvo se ne sme vmešavati v vodstvo industrije, katera naj se vodi od »zgoraj« — pravi demokratični socij alist Willjelm Dit? tmann. In kdo je ta »zgoraj«? »Zgoraj« so ljudska zastopstva, ki so sestavljena iz za* stopnikov obratov, iz strokovnjakov in za* stopnikov proletarske moči. Pametni »marxi sti«, h katerim se prišteva Dittmann, so pro glasili prej za sindikalizem pojav, da so vzeli delavci v prvi perij odi revolucije posamezne tovarne v svoje roke in so jih hoteli uprav* ljati po svojih nazorih. Sedaj pa, ko se je delavstvo po nadaljem razvoju revolucije prepričalo, da morajo voditi industrijo de* lavsfc zastopniki, kakor strokovne organiza? cije, obratni sveti na podlagi industrijskih pa* nog, pravi Dittmann, da je »uprava od zgo? raj«, katero trpijo delavci le za.to, ker so že zdavna vajeni ubogati svoje višje. Ko se je Dittmann toliko nalagal o ruskem naprednem proletarijatu, mu je preostalo le še, da se laže o vseh ruskih delavskih svatih in ruski komunistični stranki. On izjavlja, da delavski sveti ne obstajajo. To je seveda navadna laž, kakor se prepriča lahko vsak pošten meščanski časnikar v poljubnem ru* skem mestu. Res je, da ni življenje sovjetov v marsikaterem oddaljenem kraju posebno živahno. To pa se da razlagati s tem, da se je odposlalo naj energične j še in komunistični stvari najbolj udane delavce, po deset* in sto* tisoč vsaki mesec iz enega kraja Rusije v drugi, na delo v armadi, h prometu in v boj proti lakoti. Vse to jemlje pokrajinskim sov* jetom najboljše moči, katerim preostaja pre* malo časa za različne razgovore in resolucije. Sovjetska Rusiia sedi vedno na sedlu in je na železnici; lačna nadaljuje svoj pohod in odloča vse s pomočjo svoiih pušk. Dittmann trdi, da se nahaja v ruski Komunistični stran* ki, ki šteje 600.000 članov, le enajst odstotkov delavcev. Pri tej trditvi se sklicuje na uradno strankino statistiko. Naj pove Dittmann, kje je izšla taka statistika? Sestav Komunistične stranke Rusije ie sledeči: 64 odst. vseh čla? nov je tovarniških delavcev, 12 odst. kme? tov in 24 odst. — sovjetskih uslužbencev, ki izhajajo po večini iz delavskih vrst. Ruska Komunistična stranka drži lahko vladno kr* milo v svojih rokah kljub vsem težkočam gosDodarskega položaja le zato, ker najde v vsakem nevarnem trenotku podporo v masah. Ko so bili Wilhelm Dittmann in njegovi pri* jatelji v vladi, niso dajali nobenih računov o gvoiem delovanju na javnih zborovanjih. -Ruski komisarji delajo to teden za tednom, na stoterih zborovanjih, kjer jim stavijo de* settisoči delavcev vprašanja, ki dobijo javne odgovore na vsa malenkostna vprašanja. Da predoči nemškemu delavstvu nespo* sobnost ruskega komunizma, je objavil Dit? tmann članek: »O položaju nemškega delav* stva v Rusiji«. Ti so prišli v Rusijo duševno in materijalno nepripravljeni, kljub svarilu zastopnikov Sovjetske Rusije. Naš slabi kruh jim ni dišal. Le z našo energijo je mogoče preskrbovati pri tem razdejanem prometu milijonsko armado in dati delavstvu ta slabi kruh. Njim niso ugajala stanovanja, kjer ni bilo naslanjačev, na potovanje niso dobili odej. Toda proletarski predbojevnikWilhelm Dittmann jim ni rekel: »Prišli ste v deželo, ki je že skoro tri leta izpostavljena napadom svetovnih kapitalistov, katera je blokirana, katera ni vedno v stanu preskrbovati v zimi svojih vojakov z obuvalom in toplimi obla* čili. Prišli ste v deželo, »da delujete kakor pi* jonirji za socijalizem, da trpite in se bojujete in da ne zahtevate zase nobenih privilegijev.« Toda ne; Wilhelm Dittmann jim drži govor o nekulturnosti ruskih kmetov in delavcev in je dovolj podel, da jim kaže na uboštvo s krvjo preplavljene dežele, na njene rane in njeno lakot, kot dokaz proti tej deželi, proti komunizmu, ne pa kot dokaz proti zlobnemu kapitalističnemu svetu, ki je pahnil človeštvo v ta prepad. Nikdar nismo rekli evropskemu delavstvu, da se je v Sovjetski Rusiji uresničil socijalizem, da se tam cedi med in mleko. Rekli smo mu: »Socijalizem pride na svet nag kakor otrok, rodi se v bolečinah. Celo gene* racijo se bomo bojevali, stradali in trpeli, da ga bomo uresničili.« Kdor hoče vporabiti to stradanje, te rane kot argument proti socija* lizmu, ta vzgaja delavstvo k suženistvu in hoče, da ostane svinje vedno v bedi. Ako ni šel Dittmann med triletno imperijalistično vojno na ulico kričat proti bedi, proti lakoti, proti solzam in umazanosti in proti preliti krvi, katero je povzročila imperijalistična vojna, ako se ie omejeval le na govore v par* lamentu in najde šele tukaj v boiujoči se pro* Jetarski Rusiji lakoto in pomanjkanje in nad tem kriči, da pomaga s tem njenim sovraž* nikom, se je postavil sam izven vrst proleta* riiata in se postavil na sramotni oder med plačance kontrarevolucije. Nastaja vprašanje, kako se je moglo zgo* diti, da se je Dittmann, ki je šel v Rusiio, da se pogaja v imenu milionske proletarske stranke za pristop v Tretjo internacionalo, vrnil s takimi »resnicami o Sovjtski Rusiji«. Reči se mora, da nista spregovorila ne Dit* tmann, ne Crispien, za časa bivanja v Rusiji, ne v privatnem razgovoru, ne javno kako ebsedo o taktiki Komunistične stranke Rusije in o položaju v Rusiji, ki bi bile od daleč po* dob ne sedanjim Dittmannovim člankom. Ce* lo omenila nista niti enkrat, da imata kaj na* čelnega proti naši politiki. Vsi govorniki Ko* munistične stranke Rusije so nastopili na kongresu ostro proti taktiki neodvisne stran* ke; Dittmannu se je celo očitalo, da je na* stopal v novembru 1918 kot izdajalec proti Sovjetski Rusiji. Ako je to, kar pravi Dittmann o položaju v Rusiji in o taktiki Komunistične stranke Rusije resnica, zakaj se ni dvignil in izjavil: »Kdo pa ste vi obtoži* telji?« Crispien in Dittmann sta se le drznila očitati nam, da ne bomo mogli kmetom vsi* liti nikakega socijalizma. Toda nobeden od njiju se ni upal reči: »Vi niste proletarska stranka, vaša politika ni proletarska. Sovjet* ska Rusija ni proletarska država, in mi smo dolžni solidarizirati le s proletarsko dr* žavo.« Dittmann in Crispien sta se skušala vtihotapiti v Komunistično intemacijonalo, skušala sta pridobiti zase take pogoje, ki bi uma omogočali uganjati v Komunistični in* ternacijonali izdajalsko politiko. Ko sta se prepričala, da ne trpi Komunistična interna* ciionala v svojih vrstah nobenih dvoživk, da zahteva prelom z oportunizmom, da je za izgon vsakega, ki noče delati jasno, nedvo* reznef in odločno za revolucijo. Ko sta pro* oadla s svoiim sleparskim načrtom, sta skle* nila ta dva zasačena malopridneža začeti pro* ti Sovjetski Rusiji — temu temelju Komuni* stične internacijonale, ki jima je pokazala vrata — s svojimi napadi. Ako piše v istem Hstu. v katerem so objavljeni Dittmannovi obrekovalni članki, njegova somišljenica Lu* ise Zietz: »Polni smo resničnih simpatij za ruski nroletariiat, katerega trpljenje je ne* skončno. Nepopisno začudenje se nas loti, ako opazujemo velikansko poslopje sociiali* stične zgradbe, katero je izvršil on s svojimi ustvarjajočimi močmi v času, ko se je moral boriti proti celemu svetu sovražnikov, pra* vimo mi strahopetni družbi desnih voditeljev neodvisne sociialnedemokracije: Proč roke od Sovjetske Rusije, vi hinavci in izdajalci. Noben pošten delavec vam ne veruje več, ako blatite Sovjetsko Rusijo in nobeden vam ne veruje, ako jo hvalite. Odvzeli ste si ma* pke iz bojazni rtred poštenimi besedami, ki so prišle iz Moskve. Zadosti ste se pokazali kot zvesti psi kontrarevolucije starega sveta nroti Sovjetski Rusiji in postavili vas bomo v vrste Llovd Georgeja, Churchilla, MiHe* randa, med dvorjane iz Rrest*Litovskega, med Wranr*ele in Pilsudske in se nočemo z vami prerekati. Nočemo vaše pomoči. Ne pobo* tanje, temveč boi do konca, to je naše geslo nroti vam. vi lakaji buržuazije, vi izdajalci nemSkcča in ruskega nroletariiat*. (Vzeto iz moskovske »Pravde« z dne 9. oktobra.) ANGLEŠKI MINISTRI SE ŽE ŽURIJO. LONDON, 18. Posedice zmagovitih bolj* ševiških bojev v Sibiriji in na Krimu posta* jaio zmeraj bolj očividne. Angleški držav* niki, ki so si osvojili prepričanje o trdnosti, celo o nerazrušljivosti sedanjega režima v Rusiji, so mnenja, da je najboljša pomoč, da se stopi ž njimi v dobre odnošaje, vsaj v tr* govske. Včeraj je izjavil Bonar Law v dolnji zbornici, da bo podal v teku enega tedna po* ročilo glede povzetja odnošajev z Rusijo. S tem je Bonar Law potrdil bližnji sporazum, katerega je Lloyd George že naznanil v Gu* ildhallu. Belo garda v Italiji na delu 8 mrtviti. - Nad 50 ranjenih BOLONJA 21. Danes se je vršilo tu ustoličenje nov ga socialističnega občinskega sveta. Pred občinsko pal čo se je zbrala ogromna množica. Med tem ko je iz balkona govoril novi žup^n, so fašisti napadli množico z rev< lverji, puškami in bombami. To se je zgodilo ob 4. popoidne. N stala je sološni zmešnjava. Zbrana množica ni dah nobenega povoda na nnpad. Po napadu se je koj izvedelo, da je osem mrtvih in nad 50 ranjenih. Med mrtvimi je tudi občinski svetn k, zastopnik liberalne manjšine odvetnik Gior ani, nek* 20 letna gospodična in en redar. Drugi so vsi delavci. Ljudstvo je ze’o razbur eno. BomDnl ateirnt v Gorici GORICA, 22. Ponoči okrog 11 in pol so vrgli neznani, sicer pa dobro znani ljudje eno bombo v naroano tiskarno kjer se tiska „Goriška straža" atentat je pcmočil paniko med v hiši bivajočimi begunci. Na srečo ni velike škode. Ognjegasci niso imeli druge naloge kakor, da so minli prebivalce. Rako rešujejo socliallsti stanovanjsko vprašanje TURIN, 20. Socijalistična občinska uprava v Setiimo Torine e je začela reševati stanovanjsko vprašanje na najbolj praktičen na>a 34 sob. Socijalistična uprava je kljub vsem protestom strani lastnika rekvirirala obe hiši in je nastanila v njih one družine, ki ni o im le nobeni gi stanovanja al pa so morale bivati v ne/d avih, ognjusnih stanovanjih. Na ta način je priš o pod streho okolu 100 ose >, Natljonalni sestanek komunistične sekcije BOLOGNA, 20. Za 27. novembra je sklican v Imolo, v prostore socijalistične sekcije, provizorični odbor komunist čne fakeje. Od 28. do ‘29. novembra se vrši necijanalni sestanek komunistične frakcije v občinskem gledališču lmole (sesta-uek se otvori 28. t. m. točno ob 11. uri.) Dnevni red je sledeči: 1.) Politična smer stranke in priprave za kongres v Firenze 2.) Slučajnosti. Sestanka se smejo udeležiti zastopniki večinskih in manjšinskih skupin, ki so se ustan-vile v seke jah Italijanske socijalistične stranke na podlagi programa komunistične frakcije. Delegati morajo prinesti s seboj pisano po< b.astilo, ki mora biti opremljeno s pe-č tom sekc je a'i pokrajinske socija'i tične zveze. Oni sodrugi ki se nameravajo udeležiti sestanka, so naprošeni, da javi o to čimprej začasnem odboru (Camera del Javoro di Bologna) v svrho priprave stanovanj v lmoli. Razun mnogih drugih so pust pili komunis ični frakciji tudi sleded : Generalni t jnik vodstva Italijanske ; ocijalistične stranke. Bel one 'n Tuntar, člana vodstva Italjau-ska socijalistične stranke; poslanci Belioni, Garo-si, Radi, Roberto, Sal adori, Interlenghi i. t. d. KRALJICA OLGA, NOV VLADAR GRČIJE RIM, 20. (S.) Kmalu po vročitvi prisege novega kabineta v roke regenta se je Konduriotis odločil da poda ostavko. Regentstvo je nemudoma prevzela kraljica Olga. Rhallis je sinoči ob pozni uri prevzel vodstvo poslov, dočim so drugi ministri prevzeli vodstvo posameznih min strstev ; vršila se je izroditev s strani ministrov, ki so odstopili in ki so skoraj vsi zapustili Atene. Včeraj se je HIo pravzaprav dogocilo, da ni bilo ves dan nikake vlade, in zahvaliti se je samo njihovemu dobremu zdravemu razumu, da ni prišlo d nikakih žalostnih dogodkov in neredov. — Takoj po na-topu svoje službe je Rhallis razposlal dve poslanici grškemu narodu, prvo podpisano od kraljice Olge, drugo pa podpisano od č anov novega kabineta. V prvi poslanici naznanja kraljica Olga, da je prevzela regentstvo za j-vojega odsotnega sina Konstantina, ter prosi narod in vojsko podpore za izpolnitev svojih dolžnosti nasproti deželi, v drugi pa sporoča kabinet de-misijo Venizelosove vlade in Kom u iotisa in naz nanja sestavitev novega ministrstva, katero zatrjuje zmisel za red in vzpostavitev onega narodnega zedinjenja, katerega le bila oligarhija, obsojena po ljudskem glasovanju, tršila v nedeljo. Poslanica končuje s pozivom m tfflikodušno za vest naroda in vojske, naj podpirajo ministrstvo v njegovem delovanju. PRODIRANJE BOLJŠEVIKOV V UKRAJINI ansslaue čete popolnoma poražene Kontrareool&cljonarnl senerail bežijo na ose stal BOLJŠEVIKI (NAPREDUJEJO. DUNAJ, 19. Iz Moskve poročajo dne 18. t. m.: V okraju Mozira in Resice zmagoviti boji. Napravili smo mnogo ujetnikov. Pri Ovrucu je prešla cela četa strojnih puškarjev na stran rdečih čet. Nadaljajoč svoj pohod na Proskurov smo zasedli Derasnjo, zaple? nili dva topa in mnogo strojnih pušk. Med četami Petljure smo odkrili dosti poljskih častnikov in vojakov. — Ruska vlada grozi proti njim s posebnimi ukrepi, ako padejo v roke rdečih čet. JUGOSLAVIJA ZAVETJE KONTRARE* VOLUCIJE. BELGRAD, 19. Wrangel je prosil jugoslo* vansko vladi), da sprejme 20.000 ruskih be? guncev in 40.000 mož njegove armade. Bel* grajska vlada je izjavila, da je pripravljena sprejeti 10.000 beguncev, od katerih bo 7000 nastanjnih v Dalmaciji in 3000 v begunskem taboru Stranišče pri Ptuju. SPLOŠEN BEG IZ KRIMA. PARIZ, 19. (S.) Iz Carigrada poročajo: De Martel, admiral Dumesviii, general Brous? saud in vojaške civilne misije so dospele dne 18. t. m. semkaj na krovu vojne ladje »\Val? deck?Rousseau«. Istega dne je prišlo 105.000 beguncev, med njimi 81.000 vojakov. Priča? kuje se, da bo število beguncev naraslo na 150.000. Ukrenilo se je potrebno, da se na* stani 20.000 beguncev na grški otok Lemnos in drugih 21.000 na Gallipoli. BEGUNCI PREPLAVLJAJO BALKAN. PARIZ, 19. (S.) Včeraj se je vršila konfe? renca, na kateri so prisostvovali minister tr? govske mornarice, njegov podtajnik, general Buet, admiral Salaun in polkovnik Mourier. Konferenca se je bavila z vprašanjem pre? hrane 99.000 krimskih beguncev v Carigradu. Istočasno je konferenca razpravljala o ukrepih glede številnih pribežnikov v Bolgarijo, Gr? čijo in Italijo in proti prevelikemu naselje? vanju v Carigradu, ki je že izredno poln ru? skih beguncev še izza začetka ruske revo? lucije. RUSKO POROČILO Z UKRAJINSKE FRONTE. LONDON, 19. (S.) Radij obrzojavka z dne 18. t. m. podaje sledeče poročilo: V okraju Mozira in Rešice so v teku ne? katere za nas ugodne bitke. Napravili smo številne ujetnike in zaplenili topove in strojne puške. V okraju Ovruča je strojni oddelek polka Bajaknovič v napadu zavzel postajo Derajuja. Med zadnjimi bitkami smo zaple? nili mnogo topov. POLJSKI POLKI SE PUNTAJO. DUNAJ, 18. (L. W.) »Rosta« javlja: Gla* som informacij lista »Oberschlesischer? Kourier« je 201. polk varšavske divizije za? pustil fronto in se umaknil na Poljsko. Tudi poznanjski polki so ponovno poskusili, da bi se uprli. TUDI PETLJURA LIKVIDIRA. DUNAJ, 20. Radij obrzojavka iz Moskve z dne 19. t. m. javlja: V okraju Mozira in Rešice nadaljujejo za nas ugodni boji. Zasedli smo postajo Slo? vačno in prekoračili istoimensko reko. Za? padno Derasnje poraženi sovražnik beži z vso naglico. Naša konjenica je zasedla Pro? skurov in razrušila celi 1. polk kavkaške ko? njenice. Na Krimu smo pri zavzetju Kerča ujeli 13.000 mož, zaplenili 6000 konjev, 33 oklop? nih avtomobilov in štiri ladje. KRAKOV, 20. Listom javljajo iz Tarno? polja, da je protiofenziva ukrajinskega gene? rala Petljure ponesrečila. Njegove čete so bile potisnjene do reke Zbruč. Dosedaj sc je umaknilo njegovih 10.000 mož pehote in 300 konjenice na poljsko ozemlje. Te čete so bile razorožene in internirane. Zdi se, da make čete ne namerujejo prekoračiti poljske meje. One so zasedle Proskurov. Sovjetska konje? nica je prodrla ukrajinsko fronto na črti Pro? skurov Voločiška. UKRAJINSKA ARMADA OBKOLJENA OD BOLJŠEVIKOV. VARŠAVA, 18. (Zakasnelo.) Po semkaj došlih vesteh je boljševiška konjenica z juga obkolila ukrajinsko levico in je na svojem umiku dospela v Carin ostrov. — Vsa ukra? jinska fronta naj bi bila na umiku proti za* padu. Ukrajinski oddelki, ki so pribežali na polj? sko ozemlje, so razoroženi. VARŠAVA, 20. Petljura je predlagal po* veljstvu rdečih čet premirje. Ruski poveljnik zahteva predajo na milost in nemilost. TRGOVSKA POGODBA MED RUSIJO IN ANGLIJO. MILAN, 20. (S.) »Corriere della Sera« po? roča iz Londona: Načrt za povzetje trgovskih odnošajev z Rusijo, katerega je ministrski svet vnovič pretresal in končno uredil bo v par dnevih predložen sovjetskemu delegatu Krasinu potem, ko zavzameta italijanska in belgijska delegacija o njem svoje stališče. Glasovi o modifikacijah, izvršenih na prvot? nem načrtu, potem ko je boljševiški delegat dal razumeti, da ne more pogojev sprejeti v celoti — so še vedno nejasni in se v vsakem slučaju nanašajo na vprašanje javnih dolgov Rusije pri Angliji in na že znane garancije za vstop v uveljavljenje pogodbe. POLJSKA SE BOJI POPLAČILA. VARŠAVA, 19. (S.) Govoreč o posledicah Wrangelovega poraza za Poljsko pravi »Ga? zeta Poranna«, da je rdeči armadi lahko po? stala jasna velika razlika med borbo proti Wrangelu ali proti kateremukoli drugemu protiboljševiškemu generalu med borbo proti proti Poljski. Najbrže so to uvideli glavarji boljševiške Rusije in ne bodo se več spuščali v novo vojno proti Poljski. Vendar je treba računati z možnostjo sovjetske ofenzive ob udeležbi Nemčije, ki se je že zaplela v borbo proti Zeligovvskemu; »Robotnik« piše, da bo Wrangelov poraz zopet rešil igro boljše? vikov. Treba je enkrat končati z Veliko Ru? sij o. Ideal reakcije je sicer umrl, toda ostali so ideali narodov, ki hočejo živeti v svobodi, katera se poraja mogočna. »Kurier Polski« odgovarja »Tempsu«, kateri obtožuje Polisko in riški mir radi Wrangelovega poraza. Polj? ski list pobija živahno obtožbe pariškega li? sta ter zaključuje: Ako nas »Temps« vpraša zakaj je maršal Pilsudski sklenil mir, mu od? govarjamo v kratkih besedah: Ker želi vsa Poljska mir in odklanja nadaljevanje vojne! ANEKSIJA .TULISKE BF|NEČIJE V TEKU ENEGA MESECA. RIM, 20. Zdi se, da bo poročilo o zakon? skem načrtu rapallske pogodbe že prihodnji ponedeljek predloženo poslancem in da bo razprava začela že v torek. Ker se ne predvi deva dolge razprave bo mogel načrt po par dnevih priti pred senat, tako da bi se mogla formalna aneksija Julijske Benečije h kra? liestvu Italije izvršiti že v prvi polovici bo* dočega meseca — ako ne pridejo nepričako? vani dogodki. Volilna pravica za žene. RIM, 19. V današnji seji poslanske zbor? nice se je glasovalo op redlogu posl. Sandri? nija, da se da ženskam volilno pravico. Pred? log se glasi: Prizna se volilna pravica za že? ne, pod enakimi pogoji kakor za moške. Pri? šotnih je bilo 250 poslancev, volilcev 250, ve? čina 126. 240 poslancev je glasovalo za, 10 proti. Predlog je bil sprejet. — Predlog za upeljavo volilne dolžnosti ie padel z 78 proti 144 glasovom. Tretji predlog glede volilne pravice za vojake je propadel. — Poslanska zbornica je tudi danes vzklikala vojakom in armadi, toda volilne pravice vojaku nikar! 1 JUGOSLOVANSKI MINISTRSKI SVET JE RATIFICIRAL RAPALLSKO POGODB LJUBLJANA, 19. Po dolgi razpravi je mi? nistrski svet ratificiral rapallsko pogodbo. Vesnič je končno premagal opozicijo Sloven? cev, tako, da manjka danes le še podpis re? genta Aleksandra, da bo imela pogodba ve? Ijavo zakona. Ta formalnost se bo vršila v prihodnjih dnevih. Monarhistične strelne tekme na TtroisHem INOMOST, 20. Danes bi se morale vršiti tukaj običajne strelne tekme. Tri tisoč mo> narhističnih Bavarcev je hotelo priti s prin? cem Rupertom Wittelsbach na tekmo v popol ni strelni opremi. Ta prireditev naj bi služila za manifestacijo v korist novi monarhiji, ki naj bi obsegala Bavarsko, Tirolsko in Solno? gradsko. Na prestol te nove državice naj bi prišla dinastija Wittelsbach. Vsled odločnega nastopa tirolskih socijalistov se je ta reak? cijonama jprireditev izjalovila. Polidčini strajk želežničarjev je imel popolen uspeh, želežničarji so odklopili stroje, da onemogo? čijo prihod bavarskih reakcijonarcev. Delav? ci javnih lokalov so izjavili, da ne bodo stre? gli — protirepublikancem. Ostali delavci so formirali oborožene skupine, da čuvajo De? lavski dom in Delavsko zbornico. Položaj je postal tako napet, da so Bavarci dpustili svoj monarhistični izlet v Inomost. Pokrajin» ska vlada je uvidela, da se ne sme šaliti s soi cijalisti. Odpoklicala je avtomobile, ki so čar kali na meji, da prevažajo Bavarce v Inomost, in je zastražila mejo proti Bavarskem z moč? nimi oddelki orožnikov. (Rosta—Wien.) KULTURNO DELO. Na dan tretje obletnice oktoberske revolucije je bila otvorjena v Orelu nova državna univerza. Zaenkrat se bo predavalo na delavski, fizikalni, matematični in zgodovinski fakulteti. Montanistični zavod Jekaterinoslava se spoji z omenjeno novo univerzo. Razun m on taniš tične fakultete se otvori na novi univerzi medicinska, vzgojeslovna, socijalistična, gospodarska in poljedelska fakulteta. Otvoritev nove univerze v uralski pokrajini je največje važnosti za ljudsko izobrazbo v vzhodni Rusiji. »Izvestja« poročajo, da se je otvorilo v Moskvi otroško gledališče, ki šteje trideset igralcev. V tem gledališču se predstavlja le pravljice in pripovedke, katere so najbolj pripravne za otroško dušo. Šolski učitelji izprašujejo po vsaki predstavi otroke o njihovih vtisih. Na ta način se obvešča gledališko ravnateljstvo o okusu otrok. V šoli dobivajo otroci brezplačne vstpnice k otroškim predstavam. GOSPODARSTVO. »Pravda« piše: Do 1. septembra so nabrali preskrbovalni uradi višjega ljudskega gospodarskega sveta sledeče množine surovin za državne svrhe: 19,833.900 koma. dov kož goveje živine, 1,712.000 pudov debele in 162.000 pudov fine ovčje volne, 51.444 pudov lani ia 3,487.400 pudov konoplja. RDEČI VOJAKI V NEMČIJI. Predsednik osrednjega urada za vojne ujetnike in begunce se je ravnokar vrnil iz Nemčije, kjer je posetil mnogo ujetniških taborov, v katerih se nahajajo ruski vojaki. Isti poroča, da so mu rdeči vojaki vseh taborov zagotavljali, da so kakor prej odločni služiti sovjetski republiki z vsemi močmi in da si želijo skorajšnjega povratka v domovino. Ujetniki znajo, da jih Rusija ni pozabila in da bo storila vse potrebno v svrho njihovega hitrega povratka v domovino. NAVDUŠENI PROSTOVOLJCI. V guberniji Pultava, Jekaterinoslav in Černigov so se zopet osnovale rdeče prostovoljske formacije, katero so odšle na zapadno fronto. l«i*y Politični m Za Sovjetsko Rusijo. Francoska socijali? stična stranka je sporazumno s splošno de? lavsko zvezo in z ligo za človeške pravice napovdala, da se od 10. do 12. novembra priredi velike protestne in posvetovalne ak? cije v korist Sovjetski Rusiji. — 10. in 11. no« vembra se je priredilo v departementu Scine celo vrsto ljudskih zborovanj. Komunistično gibanje v Bulgariji. Pred kratkim se je vršil v Zofiji kongres komuni* stičnih sindikatov, na katerem je poročal dr. Maksimov, zastopnik bulgarskih komunistov na moskovskem kongresu. Po kongresu se je vršilo veliko zborovanje komunistov, ka? terega se je udeležilo nad 10.000 delavcev. Na tem zborovanju je govoril tudi zastopnik osrednjega odbora vseruskih delavskih or? ganizacij, sodrug Avilov, ki je prišel nepo? stavnim potom v Bulgarijo. Delavci so po* zdravljali Avilova z naj večjim navdušenjem. Po zborovanju so priredili delavci impozan* ten pohod po mestu, da demonstrirajo za Sovjetsko Rusijo, rdečo armado in socijali* stično revolucijo. IZ STRANKE Komunistična fraKc&r - skupina Trst Opozarjajo sc todrugi komunisti (elekcijonisti in astea-zijonisti) Trsta, da sc nahaja tajništvo komunistične frakcije v Delavski zbornici soba št. 17, kjer se dajajo dnevno od 19.30 do 21.30 in v nedeljah od 10. do 12. informacije in sprejemajo društvene prispevke in nove prijave za vstop v komunistično frakcijo. Ker se mora v kratkem izvoliti zastopnike za sestanek, ki se bo vršil v Imoli 28. t. m., se poživlja vse sodruge, ki hočejo pripadati komunistični frakciji, da pošljejo čimprej svojo prijavo za pristop tajništvu, da se smejo udeležiti volitve zastopnikov. Komunistične skupine Julijske Benečije se naproša, da javijo čimprej svojo ustanovitev gori navedenemu tajništvu v svrho sklicanja pokrajinskega kongresa in volitve pokrajinskega odbora Julijske Benečije. List frakcije. Sodrugi komunisti so dolžni, da si naročijo organ frakcije »11 Comunista«. Znesek 2 lir naj se polije kot naročnino na upravništvo lista, Bologna, Ca-mera federale del lavoro. Domači mm Zaplenjeni. Oblast nam je zaplenila v so* boto zjutraj petkovo številko. Rdeči svinčnik je šel^ čez protestno izjavo jugoslovanske sociji'Jno;demokratične stranke v Ljubljani. '■jrez komentarja! Is eiinofiteu Krasa Kakoi smo že omeili, se je vršil v nedeljo, dne 7. t. m., v Žigonovi dvorani v Komnu javen shod, katerega se je udeležila ogromna množica, kraškega občinstva, med katerim je bilo precej županov iz raznih vasi. Namen tega shoda je bil zbuditi na eni strani zanimanje kraškega občinstva, kakor tudi vladnih krogov na nevzdržne razmere, ki vladajo na Krasu. Shodu je predsedoval sodr. Vrabec, ki je v zbranih besedah pojasnil namen shoda, ter dal besedo poroče- valcu sodr. Petejanu iz Trsta, da poroča o dnevnem redu. Govornik se je v obširnem referatu dotaknil vseh vprašanj, ki se tičejo vojne odškodnine, obnove (rekonstrukcije) Krasa, vodnega vprašanja, kajnrarske industrije, zdravstvenih razmer, kakor tudi brezposelnih in begunskih podpor. Ostro je kritiziral vladno malomarnost, katera je pustila Kras po dveh letih končane vojne popolnoma zrušenega in brez vsake vode. Ni izplačala vojnih odškodnin za oropano in uničeno pohištvo, orodje in živino. Kamnarska industrija, katera je pred vojno dala zaslužka večini kraškega delavstva, je danes popolnoma uničena in se nobeden ne zanima, da bi se to industrijo, ki je bogatstvo Krasa — zopet dvignilo. Klesarji in kanmolomci, so danes večinoma brezposelni ali pa delajo za borno plačo kot dninarji. Govornik je zahteval takojšno odpomoč, da ne pride do obupa med ljudstvom, ki se čuti popolnoma zapuščeno. Dotaknil se je tudi občinskih in šolskih razmer na Krasu, ki niso nič boljše. Končal je s pozivom na kra-ško ljudstvo, da se prične gibati, ker pri italijanskih vladnih krogih je že ta navada, da kdor kriči nekaj dobi, kdor molči, je znamenje, da ničesar ne potrebuje. Radi tega priporoča, da ta veliki shod naj ne bo zadnji temveč naj se taki shodi vrše po vseh občinah, kjer naj st. ljudstvo o vsem pouči. Priporočal je zbranim, da. naj si med seboj izberejo delovni odbor, ki naj bo sestavljen iz enega ali dveh zastopnikov iz vsake občine ter naj ima nalogo voditi to agitacijo do končnega uspeha. Po referatu sodr. Petejana se je vrSila obširna in zelo zanimiva debata, v katero so posegli zastopniki vseh občin, ki so pojasnjevali razmere svoje občine ter izražali svoje misli, kako bi se dalo najlažje odpomoči. Odmev vseh govorov je bil ta, da se da Kraševcem to, kar so imeli pred vojsko. Oni nočejo ne miloščine, ne luksusa, oni hočejo le dela in kruha ter svoje hiše. Slednjič je sodrug Petejan reasumiral te zahteve in želje v sledeči resoluciji: Zastopniki kraških občin, i komenski prebivalci, zbrani na shodu dne 7. novembra 1920., po razjašnjenju splošnega položaja, v katerem se nahajajo kraške občine, konštatirajo površnost vlade pri obnovitvi razrušenih kraških občin v veliko škodo prebivalstva; kon-štatirajo tudi, da v večini vaseh primanjkuje pitne vode, radi česar je v nevarnosti zdravje vseh kraSkih občanov, zahtevajo od vladnih krogov, takojšno akcijo za odpomoč proti grozeči brezposelnosti, zlasti sedaj, ko se bližamo zimskemu času. Istočasno zahtevajo splošno in odločno akcijo na podlagi dispozicije, da se čim prej naše občine postavijo zopet v normalno stanje, bodisi v upravnem, kakor tudi v javnem življenju; sklenejo, da bodo nadaljevali započeto agitacijo, dokler ne dosežejo svojih zahtev, ki so: 1. razširjenje zakona za zgradbo ekonomičnih stanovanj, na te kraje; 2. sezidanje razrušenih hiš; 3. začetek popravljanja javnih zgradb: šol, cest, vodovodov itd.; 4. povrnitev vojne škode za premičnine, orodje, živino itd.; 5. pospešitev kamnarske industrije; 6. preskrbljenje higijeničnega in zdravstvenega varstva; 7. zboljšanje in ureditev aprovizacije; 8. podpiranje brezposelnih in revnih slojev, Ta resolucija je bila soglasno sprejeta ob splošnem navdušenju navzočih, nakar se je shod zaključil. — Prihodnjič prinesemo daljše poročilo o opustošenem Krasu. Z vpokojence, bivše uslužbence Južne železnice. Koncem meseca novembra 1920. se razstegne sistem plačevanja pokojnine potom poštne nakaznice tudi na vpo-kojenci Južne železnice; na enak način se izplačuje tudi civilne in vojaške pokojnine bivšega avstrijskega režima. V pokojenci, ki spadajo pod Trst, morajo v to svrho dvigniti svoje pokojninske knjižice 22. t m. pri anagra-fičnem uradu, ulica Sanita št. 25, III. n., vrata 28; ni na deželi dobijo svoje knjižice pri dotičnih občinah. Napad na vlak. Čitateljem je gotovo znano, da so bili vlaki na progi Logatec-Trst večkrat napadeni in izropani od predrznih elementov. Enak napad se je ponovil tudi preteklo soboto. Okolu 4. ure zjutraj je odhajal blagovni vlak iz Trsta proti Logatcu. Spremljala ga je karabinjer-ika patrula radi varnosti. Predno je vlak privozil do kovljanskega vijadukta, je opazil sprevodnik nekoliko individuvov, ki so skočili na stopnjice blagovnega vagona, da mu odstranijo svinec in da izropajo blago. Nemudoma je začel streljati na nevarne tatove. Tudi karabinjerska eskorta, ki je bila opozorjena od revolver-skih strelov, je namerila ogenj svojih pušk v smer, kjer so opravljali nepoklicani gostje svoj poklic. Presenečeni od puškinih strelov so prekinili svoje delo in so izginili neznano kam, nakar je vlak nadaljeval svojo vožnjo. Tri ure kasneje so začuli nekateri železniški delavci, ki so opravljali svoje delo v bližini barkcvljanskega predora, zamolklo stokanje. Po kratkem iskanju so našli v zelezniškem jarku 211etnega mladeniča, ki se je zvijal od bolečin v mlaki krvi. Kmalu nato so bili obveščeni bližnji karabinjerji in rešilna postaja. Na lice mesta do-šli zdravnik je dognal, da ima ranjenec prestreljeno levo I stegno od puškinih strelov. Dotičnik je Giuseppe Bellini, bivajoč v Trstu, v ulici della Guardia. Zatrjuje, da je bil obstreljen, ko je hotel skočiti v vagon. — Po naročilu zdravnika so ga odpeljali v mestno bolnico, kjer je bil sprejet v 9. oddelek. Njegov položaj je jako nevaren. Sodnijska oblast ga pridno zaslišuje in upa, da bo prišla ostalim napadalcem vlaka kmalu na sled. Razdeljevanje živil zn ta tedsn. Aprovtzacijski kon/.orcij za mesto Trst in okolico bo razdelj val ta teden proti priščipnjenju štev 32 živilske izkaznice sledeče predmete: Na odmerek: testenine: 50 cika; dl in venomer govoril: .Tako, tako... polagoma ... boij na desno, bolj na desno, gospod Glavina... dobro, prav dobro!" Juriš, pa ni bil nič kaj zadovoljen sam s seboj. Mreža mu je vedno nekam preveč uhajala iz v k, se mu v asih z plela med prsti, tako da je bil ves poten. Parkrat se je med delom ozrl na Sta-no, pa z neka