350 Književna poročila. — Razne vesti. Razne vesti. v Ljubljani, dne 15. novembra 1906. — (Civilnopravdni red, sodni pravilnik i. dr.) izide v slovenski dr. Volčičevi izdaji kakor IV. zvezek »Pravni ko ve« zbirke zakonov do konca tega meseca. Cena bo nevezanemu zvesku 7 K, v platno vezanemu pa 8 K. — (Akad. društvo »Adrija«) v Pragi si je osnovalo poseben pravniški klub, ki mu bo naloga preskrbovati članom predavanja ter strokovne knjige, razun tega biti nekak informativen biro za pravnike, ker hoče imeti v evidenci pravniška službena mesta na Slovenskem. Razne vesti. 351 — (»Slovenski juristi, vstopajte v sodno službo!«) Ta jako aktualni klic utemeljuje »Omladina« (št. 8) z nastopnimi resničnimi besedami: Splošno razširjen je predsodek, da je število slov. juristov preveliko in da ni upanja, da bi vsi našli mesto v domovini. Ravno nasprotno je resnično! Položaj je baš sedaj za slov. juriste tako ugoden, kakor 2e dolgo ni bil in kakor morda celo desetletje zopet ne bo. Treba le pravilne razdelbe za posamezne stroke. Vsi seveda ne morejo postati odvetniki, zlasti ne, ako reflektirajo na sedež v Ljubljani, kjer je število odvetnikov in odvetniških kandidatov že danes abnormalno visoko. Tembolj se priporoča vstop v sodno službo, kjer je gmotni položaj danes mnogo ugodnejši kot je bil še pred kratkim. S slov. narodnega stališča pa je naravnost dolžnost naših juristov, da stopajo v čim večjem številu v sodno službo, da s tem preprečijo, da slovenskih mest ne zasedejo tujci. To velja enako za vse kronovine. Posebej pa hočemo danes opozarjati slov. juriste, naj imajo v evidenci Primorsko, kjer se bo tekom letošnjega in prihodnjega leta izpraznilo okrog 15 do 18 mest sodnih pristavov in je važno, da zasedejo ta mesta Slovenci. Zato ne moremo dovolj priporočati slov. pravnikom učenja laščine. — (Kako »vzorna«) je še pri nas pravosodna praksa, kaže nastopni slučaj. Meni nič tebi nič ali pa zbok proslulega znanja slovenskega jezika se je pri razdelitvi največega ponudka zamenjala firma slovenske zadruge s firmo nemškega društva; slovenske zadruge se potem ni obvestilo niti o likvidacijskem naroku, niti o razdelbnem sklepu. K likvidacijskemu naroku se je za prezrto slov. zadrugo pripustilo nekoga, ki je zgolj trdil, da je terjatev zadruge sedaj njegova! Zadruga je vse to kasneje zvedela in njena pritožba je seveda imela uspeh Zadruga pa je imela vsled tega celo kopo stroškov, ki se jej niso prisodili — ker ni bila vknjižena kavcija za nje. Ali bo treba vknjiževati izrecne kavcije tudi za takšno malomarno prakso? Slučaj sam je razviden iz naslednje rekurzne rešitve: C. kr. okrožno sodišč e v Mariboru je v izvršilni stvari Janeza S. proti Jakobu in Mariji M. zaradi 716 K s pr. in 132 K 80 h s pr. vsled rekurza Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, proti razdelbnemu sklepu C. kr. okrajnega sodišča v Ptuju z dne 17. novembra 1904, E 470/4/14 sklenilo dne 24. marca 1905: Rekurzu se ugodi in se izpodbijani razdelbni sklep predrugači tako, da se rekurentu Hranilnemu in posojilnemu društvu v Ptuju k 11. odstavku okrajnosodnega sklepa in oziroma k 41. stavku izvršilnim potom prodanega zemljišča vi. št. 17 kat. obč. Vel. Okič v pokritje njegove terjatve iz meničnega plačilnega naloga z dne 23. marca 1904, Cw 106,4/1 odkažejo poleg glavnice za 510 K, tožbenih stroškov za 33 K 13 h in izvšilnih stroškov za 25 K 51 h, tudi 53 K 36 h z a 6»,, obresti od navedene glavnice za dobo od 15. maja 1 903 do 11. julija 1 904, skupaj torej 622 K 02 h ter da z ozirom na okrajnosodni ondotni sklep z dne 2. januarja 1905, E 470 4,22 in okrožnosodni sklep z dne 4. februarja 1905, R 1 2/5/3 propade slednjič poleg terjatev, navedenih v izpodbijanem sklepu pod 12, b, c m d hranilnica vladarskega komornega mesta Ptuj od 12 a z ostalo terjatvijo iz 352 Razne vesti. meničnega plačilnega naloga z dne 11. junija 1904, Cw 196/4/1 v znesku za 20