december 2001, letnik II, št. 5 II. Évfolyam, 5. Szám, 2001. december Vsem Vam in Vaši družini želim blagoslovljene božične praznike, mirno, zdravo in uspešno novo leto. Župan Ludvik Orban Áldásos karácsonyi ünnepeket békés, egészséggel teli, eredményes új esztendőt kívánok Önnek és kedves családjának! Ludvik Orban polgármester OTVORITEV TRGOVINE AZ ÜZLET MEGNYÍTÁSA UTRINKI S PODELITVE... ELISMERÉSEK ÁTADÁSÁNAK PILLANATAI... Glasilo Őrség - Őrségi hírlap TEKMOVALNA ENOTA PGD KRPLIVNIK A KAPORNAKI TŰZOLTÓK VERSENYZŐI SREČANJE GASILSKIH VETERANOV A TŰZOLTÓ VETERÁNOK TALÁLKOZÓJA Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Spoštovani! Tudi letos, v tem prazničnem vzdušju, izdajamo naše glasilo. V vaše domove prihajamo v času, ki je še posebej pomemben za vsako družino in vsakega, ki se tako ali drugače počuti osamljenega, torej v času, ko si vzamemo več časa in poskušamo upočasniti hiter življenjski ritem in nabrati moči za novo Gospodovo leto, da bi bili močnejši za nove izzive. Pred iztekajočim letom ocenjujem, da smo bili tudi letos zelo uspešni. Kot najmanjša občina v Republiki Sloveniji smo lahko ponosni na naše uspehe, nikoli pa ne smemo biti zadovoljni saj bi se vedno dalo nekaj več postoriti. Seveda te uspehe dosegamo skupaj z vami, saj nam pri tem vneto pomagate: želja je seveda razvoj občine in ta je že vidna. Podrobnosti v tej številki ne bi naštevali, saj jih bomo ob naslednji izdaji tudi finančno predstavili. Ocenjujem, da je potrebno omeniti le nekaj stvari, kajti v teh prazničnih dneh je več časa za prebiranje glasil, kot sicer. Po treh letih poslovanja nove občine smo dosegli, da ima vsako gospodinjstvo asfaltirano cesto; uspeli smo zgraditi čistilno napravo za potrebe celotne občine. V polnem teku je gradnja kanalizacije, pločnikov, kulturne dvorane, prav tako se dela komasacija in agrooperacije. Letos smo imeli tudi nekaj večjih prireditev, ki bodo zapisane v zgodovini, ena od teh je vsekakor odprtje nove železniške povezave in skupne mejne postaje Hodoš, prevzem Evrofona na mednarodnem mejnem prehodu Hodoš od Madžarov, 10. jubilejni pohod veteranov društva Sever, razni obiski in izleti po novi železniški progi oziroma ogledi železniške postaje iz tujine in domovine, med drugimi tudi občinska uprava iz občin Duplek in Dobrovnik, srečanje gasilskih veteranov,... Od letos smo ponosni tudi na občinske simbole in na ostale prireditve ter slovesnosti ob občinskem prazniku. Vsem, ki ste prispevali svoj prispevek k glasilu, se iskreno zahvaljujem, obenem pa Vas vabim k sodelovanju pri naslednjih novih številkah. Božični prazniki naj Vas napolnijo z medsebojnim razumevanjem, spoštovanjem in ljubeznijo, obenem pa naj nam dajo novo moč za uspehe v letu 2002. Župan Občine Hodoš Ludvik Orban Tisztelt polgártársaim ! Az idei ünnepi hangulatban is jelentkezünk kiadványunkkal. Az időszak, amelyben bekopogunk otthonukba, különösen fontos a család és azok számára, akiknek valamilyen ok miatt kísérője a magány. Ebben az időszakban több időt szentelünk mindennek, lelassul a lépés, és erőt gyűjtünk ahhoz, hogy felkészültebben lépjünk az Úr új esztendejébe. Végéhez közeledik az év, és úgy érzem, fel tudunk mutatni eredményeket. A Szlovén Köztársaság legkisebb községeként büszkék lehetünk az elértekre, ugyanakkor nem szabad, hogy a megelégedettség teljesen eltöltsön bennünket, hiszen bizonyos, hogy egyes kérdésekben még többet is tehettünk volna. Mégis, fontos a siker, amit Önökkel együtt érünk el. Legnagyobb kívánságunk a községünk fejlődése, aminek már látható jelei vannak. Mivel a részletes pénzügyi beszámolót következő számunkban közöljük, így a részleteket most nem kívánom felsorolni Néhány dolgot mégis megemlítek, hiszen úgy vélem, hogy ezekben az ünnepi napokban több idejük van az olvasásra. Új községünk három éves működése után minden háztartáshoz aszfaltos út vezet. Az egész község szolgálatába állítottuk a tisztítóberendezést. Teljes erővel folyik a szennyvízcsatorna rendszer a járdák, a rendezvényterem kiépítése, zajlik a tagosítás, folyamatban vannak fontos mezőgazdasági beavatkozások. Az idén néhány nagyobb rendezvényt is szerveztünk, közülük néhány biztos bekerül a történelembe. Az egyik ilyen az új vasúti összeköttetés és a közös, hodosi vasútállomás létesítése, aztán a hodosi nemzetközi határátkelőn átvettük a magyaroktól az Eurófont, továbbá említést érdemel még a Sever egyesület veteránjainak 10. menetelése, valamint a vasútállomásukra látogató hazai és külföldi vendégek érkezése: többek között itt jártak a dupleki és a dobronaki önkormányzatok képviselői, itt találkoztak a tűzoltóveteránok... Az idei évtől kezdődően községi jelképeinkre is büszkén tekinthetünk, magunkénak tudhatjuk őket, hasonlóan bűszkék vagyunk a községi ünnep kapcsán szervezett rendezvényeinkre, ünnepélyeinkre... Szeretnék őszinte köszönetet mondani azoknak is, akik hozzájárultak kiadványunk gazdagításához, és kérem Önöket, írjanak a következő számokba. Töltse el Önöket a Karácsony ünnepe egymásközti megértéssel, tisztelettel és szeretettel, adjon erőt a 2002-es esztendő új eredményeihez! Ludvik Orban polgármester INFORMATIVNO " GLASILO ŐRSÉG - ŐRSÉGI HÍRLAP " TÁJÉKOZTATÓ Izdaja občina Hodoš - Hodos község jelenteti meg Naslov uredništva - a szerkeztőség címe: Glasilo Őrség - Őrségi Hírlap, Hodoš št. 52, 9205 Hodoš - Hodos Grafična podoba in tisk - grafikai alakja és a nyomtatása: Solidarnost d .d. Murska sobota Naklada-példányszáma: 250 izvodov-példány Uredniški odbor-szerkeztőség: Ludvik Orban, odgovorni urednik Rozalija Tolić, pomočnik urednika Novak Császár Jolán, lektorka Milan Vincetič, lektor Johann Laco, računalniška obdelava - felelős szerkeztő - szerkesztő helyettes - lektor - lektor -technikai szerkeztő Glasilo ni naprodaj, prejme pa ga vsako gospodinjstvo v občini Hodoš brezplačno. A hírlap nem vásárolható meg. Hodos község minden háztartása ingyenesen kapja kézhez. Telefon: 00386 (02) 559-80-21, Fax: 00386 (02) 559-80-20, e-mail: obcina-hodos-kozseg@ siol.net 4 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PGD Krplivnik "občinski prvak" Že kot lani, je tudi letos bilo v okviru prireditev ob II. občinskem prazniku organizirano drugo odprto gasilsko tekmovanje Občine Hodoš. Tako smo se v nedeljo, 22.julija na nogometnem igrišču na Hodošu zbrali gasilci od blizu in daleč. Na tekmovanje se je dokaj vestno in resno pripravila tudi tekmovalna desetina PGD Krplivnik. Kljub temu, da je večina članov bila v tem času zaposlena z delom na kmetiji, saj smo bili sredi žetve, smo se uspeli zadnji teden skoraj vsak zvečer zbrati, da smo trenirali. Tu ne moremo mimo, da se ne bi zahvalili poveljniku PGD Hodoš, Leopoldu Könye, ki je nam dal na razpolago opremo PGD Hodoš, kajti PGD Krplivnik zaenkrat ne razpolaga s primerno opremo za tekmovanja. Ob tem naj še omenim, da nam je en večer celo priskočil na pomoč, ko zaradi določenih obveznosti naš strojnik ni mogel priti, in ga nadomestil. Treningi so prinesli svoj rezultat, saj nam je uspelo, da smo čas izvedbe vaje z motorno brizgalno zmanjšali pod eno minuto. Ob vsem tem so ob pomoči samostojne podjetnice Kerčmar Marije nabavili enotne majice z napisom PGD Krplivnik - ÖTE Kapornak ter njene trgovine v Budincih in bara "Metuljček" na Hodošu, ki je prijetno zbirališče tudi gasilcev iz Krplivnika. Na tekmovanju se je zbralo 9 članskih desetin. Ob tem sta tekmovali tudi dve ženski enoti ter dve gostujoči ekipi iz Madžarske. V lepem vremenu, ki je bilo idealno za tekmovanje smo lahko videli zanimiv boj za najboljša mesta. Enota PGD Krplivnik je svojo vajo opravila v času 63,2 sekund, pri tem pa pridobila še 5 kazenskih točk. Prvi vtis je bil, da ni šlo najbolje, ker smo vedeli, da znamo tudi celo 10 sekund boljše. Štafeto smo pretekli v času 80,2 sekund, kar je pomenilo, da smo od 1000 možnih točk na koncu zbrali 851,6 točk. Sedaj je bilo na vrsti čakanje, ker smo nastopili bolj na začetku, najboljše ekipe pa so še čakale na svoj nastop. Na koncu smo osvojili 4. mesto, kar je bilo ponovitev lanskega uspeha. Moramo pa priznati, da boljši nismo mogli biti, saj ekipe, ki so bile pred nami, zmagovalci Dolnji Slaveči ter dve ekipi iz Motovilec, res odlične ekipe. Zato smo z rezultatom lahko bili zadovoljni, saj smo med drugim čas z lanskega tekmovanja tudi izboljšali za 10 sekund, kar prav gotovo pomeni, da smo na dobri poti, da v našem skromnem društvu sestavimo solidno tekmovalno enoto. Po tekmovalnem delu je sledilo družabno srečanje ob glasbi muzikanta Ludvika Nemeca, sicer našega gasilca, ki je na tekmovanju opravljal tudi funkcijo desetarja. Člani PGD Krplivnik smo se veselo zabavali pozno v noč, saj smo med drugim slavili tudi neformalni naslov občinskega prvaka, ker smo bili boljši od tekmovalne desetine PGD Hodoš. Ta naslov kake velike teže nima, ker sta v občini le dve društvi, vendar so za motivacijo pomembne tudi take malenkosti. Dušan Bočkorec Gradnja kanalizacije, pločnikov, kulturnega doma in agrooperacijska dela Kljub mrazu, sneženju in že prazničnem vzdušju so stroji še v polnem teku. Opazili ste, da se je delo začelo pri gradnji kanalizacije. Kot pri vsakem delu, imamo tudi tukaj razne težave, ki pa jih sproti skušamo rešiti. To so predvsem dostopi s cest do gradbišča. Predstavnik izvajalca VGP Mura iz M. Sobote, se namreč dogovarja za možnost dostopa do gradbišča. Seveda se tu povzroči tudi škoda, ki pa ni velika. Škodo je potrebno sproti sanirati in upam, da se bo to tudi zgodilo. Moramo pa se zavedati, da se to drugače ne bo dalo zgraditi, zato prosim za vašo potrpežljivost in upam, da zaradi tega ne bo prišlo do hude krvi. Če oškodovanec ni ali ne bo zadovoljen s sanacijo, naj me obvesti in zadevo bomo skupno rešili. Obenem bi vas rad spomnil, da obstaja možnost priklopa na kanalizacijsko omrežje le tistim, ki so podpisali pogodbo in tudi svoje obveznosti izpolnjujejo v skladu z njo. Hišni priključki so možni le na čistilni jašek, kar lahko izvedete sami, oziroma če imate željo, da vam to opravijo isti izvajalci, vam bodo to tudi opravili, vendar le po pismenem soglasju občine. Če želite priključek predati izvajalcu VGP, Vas prosim, da nas o tem obvestite. Po obvestilu Vas bodo strokovnjaki izvajalca obiskali, si ogledali priključni jašek in priklopno mesto, podali predračun in na osnovi tega se lahko dogovorite za izvedbo. Apeliram na vse tiste posameznike, ki pogodbe še niste podpisali, da to še lahko storite do konca tega leta v isti višini (3.800,00 DEM - protivrednost) in pod istimi pogoji, ki so določeni. Tudi gradnja pločnikov in razširitev ceste poteka, čeravno izvajalci tu zamujajo, pa vendar bo tudi to v spomladanskih mesecih končano, saj je asfaltiranje v tem času nemogoče. Ta dela so plod težkih pogajanj s Slovenskimi železnicami. Končno so tudi vidna predvsem iz varnostne strani. Tudi čez nadvoz je izgrajen pločnik, kar nam je zelo pomembno predvsem za naše otroke, kolesarje, celo zdaj v zimskih mesecih, ko je poledica. Tudi most na reki Krki je saniran, čeprav iz varnostnih razlogov ni povsem sprejemljiv. Kulturno dvorano smo praktično za to leto zaključili. Uspeli smo urediti na grobo še sanitarije, saj smo brez njih. Ne morem pa mimo tega, da ne bi omenil prizadevnost Sveta madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Hodoš, da bi čim prej usposobili Kulturni dom. Zaradi tega je bil sprejet sklep na zadnji seji, da priskočijo s finančno pomočjo pri nabavi oken in elektromateriala za celotno dvorano. Čuti se namreč potreba in odgovornost za nadaljnje nemoteno sodelovanje, ki jih je iz leta v leto več. Tudi gasilci in Kulturno društvo so se odrekli določeni vsoti donatorstva za to leto, da bi čim hitreje dokončali gradnjo. Zaradi posegov v prostor pri gradnji železniške proge je potrebno opraviti komasacijo, ki bi se se po pogodbi z izvajalcem, morala končati z 31.12.2001. Čeprav je pred temi deli potrebno opraviti še agrooperacijska dela. Tu seveda malo zamujamo, ker nismo pravočasno dobili projekta - študije in smo ga težko uskladili. Sedaj so tudi za ta dela izbrani najugodnejši izvajalci in dela so se začela. Pri izvedbi nas ovirajo nedokončana dela po gradnji železniške proge: odvečni material, kjer so bile deponije, ni pravilno poravnan, zato so tu dodatni stroški, ki pa jih noče nihče prevzeti. Ravno zaradi te problematike vodimo zadnje dni ostre razgovore z izvajalci, ki so to povzročili. Upamo, da bomo prišli tudi s tem na zeleno vejo in rešili tudi odvodnjavanje z ohišnic, ki je prisotno že dve leti. Župan Občine Hodoš Ludvik Orban 5 POTEK DEL PRI KULTURNEM DOMU NA HODOŠU IME IN PRIIMEK 2000 2001 Prostovoljne ure Delo s traktorjem Prostovoljne ure Delo s traktorjem David Franc 1 16 5 Laco Ernest 2 14 Kakaš Aleksander 20 30 Škodnik Karel 10 8 Abraham Valter 10 10 1 Novak Emil 14 31 3 Časar Štefan 8 Jonaš Ludvik st. 8 10 Abraham Bojan 5 10 Abraham Ernest 5 22 2 Eory Tibor 5 12 Roman Gabika 5 20 Konye Katica 5 Kalamar Geza 5 14 Orban Ludvik 12 7 - bager 39 Tamaško Ernest 16 15 3 Orban Evgen 16 30 Šeruga Ana 16 18 4 Sarka Gyula 5 Šooš Erik 6 42 6 Abraham Štefan 6 28 3 Abraham Aleksander 8 24 Šeruga Janez 6 18 4 Kerčmar Geza 24 16 Tamaško Geza 20 9 Orban Irma 41 10 Toth Geza 12 10 Gal Otto st. 9 2 Breskoč Geza 15 1 Abraham Ede 29 2 Roka Jožef 29 7 Roka Kristian 47 Roman Gabrijel 19 3 Konye Franc, H. 83 22 3 Peilschmidt Janos 18 6 Bedič Franc 17 3 Peilschmidt Jožka 5 Sukič Kazimir 32 Sukič Franc 17 Bunderla Rudi ml. 10 Toth Jeno 20 Rituper Rudolf 20 Abraham Franc 9 Peilschmidt Vilijem 20 Žldoš Otto 14 Kerčmar Valerija 10 Kerčmar Ede 6 19 Orban Dušan 11 Bunderla Rudi st. 9 Vučak Geza 10 Toth Margareta 10 Dajč Milan 10 Gyorkos Ludvik 9 Gorza Marjan 30 SKUPAJ: 199 7-bager 1-traktor 978 103 - traktor 6 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Pri gradnji Kulturnega doma je bilo v letu 2000 s strani občanov prispevanih 199 prostovolljnih ur, 7 z bagrom in 1 traktorska. Skupaj z ostalimi pa je bilo opravljenih 553 prostovoljnih ur dela. V letu 2001 pa je bilo s strani občanov prispevanih 978 ur in 103 traktorskih, skupaj z ostalimi pa 3860 prostovoljnih ur. Upamo, da smo podatke točno zapisali, v primeru, če pa bo kdo oškodovan, naj nam javi in bomo v naslednji številki objavili popravek. 4. gasilsko tekmovanje za pokal "FUKS GRABE" Tekmovalna enota PGD Krplivnik je že drugo leto zapored sodelovala na tradicionalnem in moram povedati izredno kvalitetnem nočnem tekmovanju v Korovcih, kjer se zberejo res najboljše ekipe iz bližnje in širše okolice. Letos je tekmovanje potekalo 30. junija 2001. Ker je pomanjkanje članstva stalni problem v društvu, zelo težko najdemo rezerve, če je kateri od članov odsoten. To se je zgodilo tudi letos in smo se zato poslužili lanskega, že preizkušenega recepta, da naj nam PGD Hodoš, če lahko, sposodi tri tekmovalce. Naleteli smo na pozitiven odziv in smo tako našo enoto izpopolnili s tremi gasilci iz Hodoša. Na pomoč so priskočili Leopold in Franc Könye ter Erik Šooš. Trenirali smo skoraj vsak večer in le malo nam je manjkalo, da bi prebili za nas magično mejo 50-ih sekund. Optimistično smo bili razpoloženi, ker smo bili boljši kot lani, ko smo dosegli zelo lep uspeh, ker smo se prebili v drugi krog tekmovanja. Vedeli smo, če vajo opravimo tako kot vemo, drugi krog nam tudi letos ne sme Tekmovanje kot tekmovanje. Malo je opravila trema, napetost in tudi rosa. Tako je en zdrs tekmovalca povzročil vrsto napak, tako da s 60-imi napakami, kljub času okrog ene minute nismo mogli pričakovati uvrstitve v drugi krog. Uvrščeni smo bili na koncu razvrstitve, le nekaj enot je bilo slabših od nas. Na začetku je bilo razočaranje veliko, toda kmalu smo se sprijaznili, kajti napake se dogajajo; tudi najboljšim ekipam se pripetijo take stvari, in tudi mi ne moremo biti izjema. Bo pa šlo naslednje leto boljše. Kljub temu smo se do jutranjih ur zabavali ob zvokih skupine "Biser". Dušan Bočkorec Zgodbe nekega projekta Vse vznemirljivejše stanje okolja je spodbudilo v Prekmurju vrsto iniciativ na področju okoljske vzgoje. Med temi je bil tudi mednarodni raziskovalni tabor na Hodošu, ki smo ga izvedli julija letos, na katerem smo raziskovali vodne izvire Velike in Male Krke. Poglejmo, kaj smo ugotovili s tem raziskovalnim projektom. Na prvem srečanju smo najprej naredili načrt - kam bomo hodili na teren in kaj bomo tam posamezniki in skupine delali. To je bilo povezano z raziskovalno nalogo, da si ogledamo obstoječe stanje vodnih izvirov. Toda, kako najti vodne izvire? Kje so vodni izviri razmeščeni, smo lahko le ugibali. Nismo dobili novejšega zemljevida, na katerem bi bili označeni vsi izviri Velike in Male Krke. Takega zemljevida ni. Naredili smo si ga kar sami. Tako smo postali hidrokartografi. Iskali smo informacije o tem, kaj so že napisali razni strokovnjaki o vodi, ki priteče iz izvirov Krke. Pred nami je bil prazen ekran. Nismo verjeli, da še nobena inštitucija ni raziskala pojave onesnaževanja vodovja v teh krajih, kjer so za turiste postavljene informacijske table o pitni vodi. Naša analiza je pokazala, da je voda na izviru onesnažena. Tako smo skoraj postali hidrobiologi, ki bi se morali lotiti tudi sanitarne hidrotehnike. Lotili smo se proučevanja vodovja: samo izvire, ne pa tudi potoke, jezera, ribnike in mokrišča. Merili, proučevali in opisovali smo vodovje, vodo na izviru. Ugotovili smo, da so vodni izviri ponekod skoraj nedostopni in nepoznani. Nihče ni vedel, da je v gozdu izvir ali da izvira, kamor so ljudje nekoč hodili po vodo, ni več. Vodnatost izvira je bila v večinih primerov 1 do 2 litra na minuto. Vsi izviri nimajo svojega imena. Nekateri izviri so že zasedeni in zabetonirani. Nekatere izvire je " zabetonirala" narava z vejami in listi ter z blatom. Le enega človeka smo našli, ki mu je voda sveta vrednota in ima ob urejenem izviru (ne samo zase) park, jezero, vodo za živali in rastline. Za ves trud mu narava vrača v obliki sreče in zdravja. Našli smo tudi kraje, kjer so v bližini izvira imele kopališče divje svinje. Prehodili smo nekaj kilometrov gozdnih poti, našli in evidentirali vodne izvire, opisali del vodovja in tako postali hidrogeografi. Voda je naravna brezbarvna tekočina, ki je vredna proučevanja z našimi čutili in aparati. kar smo tudi poskusili. Karakteristika vode tik ob izviru je: temperatura okoli 12oC, pH je med 6,2 in 7,1, trdota je od 2 do 5 nk, spojin NH4+ je od 0,1 do 0,21 mg/l, N03- je od 10 do 35 mg/l, N02- je od 0,02 do 0,07 mg/l in raztopljenega kisika je od 0,5 do 0,8 mg/l. Tako smo postali celo hidrokemiki. Proučevati in ocenjevati vode po tem, kakšno vodo pijemo in iz katerega vira, kako zadovoljujemo kmetijske in osebne potrebe, kakšni so izviri, kar pa ni zadostno. Vode izvirajo večinoma v gozdovih, zato je pomembno, kakšni so ti gozdovi in kako jih negujemo, ali so v njih odpadki. Marsikateri vodni izvir je "zaščiten" s komunalnimi in tehničnimi odpadki in zastrupljen s kemikalijami, kar lahko povzroča neopazno zbolevanje in umiranje. Nujno je v občinskem dokumentu zagotoviti sredstva za strokovne dejavnosti, ki proučujejo vodo in vodovje. Naša skupina ni bila usposobljena ugotavljati neoporečnosti vode po kakovostnih standardih, ki so mednarodno usklajeni (EEC - uveljavlja Evropska ekonomska komisija), saj je bila usposobljena bolj za ugotavljanje posegov v naravo, ki kaže na gospodarjenje z vodo, ki ga izvajajo ljudje. Eni tako, da bi zaslužili pomoč in javno pohvalo, drugi pa tako, da bi morali biti poklicani na odgovornost zaradi povzročenih napak in zlorab. Zaenkrat je še vse tiho. Za tiste, ki nas predstavljajo v občinskih organih, sporočam, naj predlagajo ukrepe, kot na primer: vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema za vodne izvire, operativni program za ravnanje s posameznimi vrstami izvirov, analiza stanja in sanacijski program za onesnažene izvire. Potrebna je tudi prostorska in tehnična dokumentacija ter investicijski program z izvedbo za odgovorno izkoriščanje posameznega izvira. Obveščati je treba tudi javnost za podporo zaščite in ohranjanja vodnih izvirov. Saj menda - voda je vir življenja! Štefan Huzjan 7 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap „SOK KICSI, SOKRA MEGY” Az idei iskola év folyamán egy különleges témába kezdtünk óvodánkban. Ez a takarékosságnak van szánva, azzal a céllal, hogy gyermekeinkből takarékos, tisztességes, egyszerű személyiségeket neveljünk. És még, hogy tetteinkei tudjanak segíteni másokon, akik éppen segítségre szorulnak. Azon igyekezünk egész éven át, hogy minden játékba, szórakozásba, tanulásba valahogy befürkézzük a takarékosság elemeit. Igy próbáljuk gyermekeinkeet úgy nevelni, hogy takarékoskodni tudjanak a játékaikkal, a pénzünkkel, az étellel, az árammal, az öltözékekkel, a vízzel, a bútorzattal, az anyagokkal, amit az óvodában, vagy otthon használunk és még sok mindennel, amivel majd az életben találkozunk. E célokat úgy próbáljuk elérni, hogy igyekszünk velük megtanítani, hogy: vigyázzanak a körülöttük lévő tárgyakra és ne pusztitják el őket az aprópénzt ne hagyják hányódni, hanem rendszeresen a takarékperzsejükbe rakják rendszeresen lezárják a vízcsapot és lekapcsolják a lámpát ha nem használják, elrakják a játékokat, hogy ezek ne vesszenek el. elfogyasszák az ennivalót és nem dobálják el Persze e célokat az óvodában csak a játék keretében lehet elérni, hisz jól tudjuk, hogy a játék az életre késziti fel őket. A játék fejleszti a gyermek mozgását, ennek gyakorlása útján ügyesebbé, erősebbé, magabiztosabbá válik. Fejleszti kézügyességét, esztétikai érzékét és hatással van értelmi képességeinek fejlődésére is. Pontosodik az érzékszervek működése, és ennek hatására az észlelés, megbízhatóbbá válik a megfigyelőképesség, tartósabbá a figyelem. Fontos megfigyelni, hogy a játékot mindig komolyan veszi, még akkor is, ha tudja, hogy ez „csak játék”. A jó játék kózben a gyermek észre sem veszi, hogy tulajdonképpen ő most tanul érzékelni, információt gyűjteni, elraktározni, felhasználni, figyelni, emlékezni egy problémát megoldani és kitartóan foglalkozni egy adott dologgal, mégpedig fáradság és unalom nélkül. A kisgyermek a játékot akkor kezdi, amikor akarja, s akkor fejezi be, amikor neki tetszik. Ez fontos szabály, hiszen ha kényszerítjük, akkor az már nem jelent örömet a számára, ezen figyelni kell arra is hogyan irányitjuk vagy kapcsolódunk be a játékba. Az egész éven át huzódó témánk, a takarékosság elemeit is játékos formában próbáljuk gyermekeinkhez közelíteni úgy hogy igénybe vesszük gyermekeink életkorát, előtudásukat, fejletségüket, és persze azt, hogy mennyire érdekli őket a téma. Ezért különössen fontos a gyermekek motivációja. Bevezetőleg persze meséltünk nekik különböző meséket, amelyekben pénzek szerepelnek ( félpénz, négykrajcár, arany tallér, garas stb...). Majd ennek alapján különböző pénzeket ismerhettek meg. Azután pedig közösen megállapítottuk, hogy mi mindenre használhatjuk a pénzt. A téma máris érdekessé vált. Igy aprópénzt is kezdtünk gyűjtögetni az óvodai takarékperzselyünkbe. E pénzt majd valami fontos jótékonysági célra fogjuk adományozni. Ennek alapján szeretnénk gyermekeinket arra nevelni, hogy segitsenek a rászorólokon. Foglalkoztatásukat úgy folytattuk, hogy „ BOLTOS ” játékot terveztünk. Mivel gyermekeinknek sok tapasztalatja van már, ezért nem volt nehéz közösen kitalaálni, hogy mi mindent használunk. Elterveztük, hogy hol állítjuk össze a bolt helyiséget, majd pénztárcákat hajtogattunk papírból, pénzeket igazítottunk, áruval teleraktuk a polcokat, igazi pénztárt-kasszát szereztünk be, és kezdődhetett a játék. Ebben a játékban különös szerepet kelett gyermekeinknek elválalni, ez az eladó és a vevő szerepe. Be kell nekik tartani a boltban illő udvarias viselkedést, a nyitvatartási időt és persze meg kell nekik tanulni okosan gazdálkodni, hisz annyi pénzért vásárolhattak, amennyi pénzt igazítottak maguknak, még a játék kezdete előtt. Aki elpazarolta, az bizony nem mehetett sokszor boltba. Ezmelett még ebben a játékban a gyerekek a számokat is megnevezik, árakat állítanak ki, fizetnek, számolnak, csoportosítanak és érzékelni kezdik a mennyiséget. Ezt a játékot addig fogjuk játszani amig meg nem unják és mivel itt van az újév előtti bevásárlások ideje takarékosságunk témáját és céljait e keretben fogjuk szélesíteni és gyakorolni. Ezért még több szerepjátékos játékot tervezönk gyermekeink számára, amely tényezői az élményanyagon kivül, hogy mennyi idő áll a gyermek rendelkezésére, hogy van-e megfelelő helye a játékra és hozzá való elegendő eszköze. Kicsi és szerény ajándékkal is lehet nagy örömet szerezni szeretteinknek, ha ezt szívből és igazi szeretettel adjuk. Totić Rozalija óvonő 8 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap NÉPDALKÖRÜNK PÉCSEN VENDÉGSZEREPELT 2001. október 20-án és 21-én népdalkörünk tagjait én a Magyarszombatfai citerazenekart azt a megtisztelés érte, hogy Pécsett szerepelhettünk a HATÁRON TÚLI MAGYAROK X. fesztiválján. A népes és lelkes csapat a délelőtti órákban vette útját Pécs irányába autóbusszal, a Lendvai MNMI szakdolgozóinak kíséretében. Utunk elsőször Drávaszögre vezetett, ahol a drávaszögi polgármesterasszony fogadott bennünket azon lakosok kíséretében, akiknél el voltunk szállásolva és Drávaszög volt bemutatkozásunk első színhelye is. Este a fellépés után Pécsre utaztunk, ahol táncest és bemutatkozó volt minden szereplő részére. Másnap fénylő napsütésben fürdött Magyarország mediterrán városa, Pécs. Mi a határon túli magyarok képviselői pedig népviseletben sorakoztunk a bazilika előtt, ahol sor került a felvonulásra és a bemutatkozásra. Innen a Magyarok házának megnyitójára vonultunk és egyben a Felvidékiek babakiállításának ünnepi megnyitójára. A déluta folyamán idő került a városnézésre is. Este következett két napos szerepléssorozatunk fénypontja, a gálaest, amely az Orvostudományi egyetem haljában került megszervezésre. Pécsről a késő esti órákban, számtalan élménnyel gazdagabban indúltunk hazafelé. Ilyenkor érzi az ember, hogy nem hiábavaló az a számtalan próbákkal teli est, aminek eredménye és sikerélménye ilyenkor sikerélménnyel és jó érzéssel áraszt el bennünket. Az " Őrség" ME elnöke Román Ilona X. FESTIVAL ZAMEJSKIH MADŽAROV HATÁRON TÚLI MAGYAROK X. FESZTIVÁLJA Glasilo Őrség - Őrségi hírlap 10 MEJNI PREHOD HODOŠ A HODOSI HATÁRÁTKELŐHELY IZ OBČINE DOBROVNIK NA OBISKU LÁTOGATÓBAN A DOBRONAKI KÖZSÉGBŐL GRADNJA KANALIZACIJE A SZENYVÍZCSATORNA ÉPÍTÉSE SEJA SVETA MN OBČINE HODO OBISK MALČKOV IZ MURSKE SOBOTE LÁTOGATÓBAN A MURASZOMBATI ÓVODÁSOK Glasilo Őrség - Őrségi hírlap 11 POPOLDANSKA MALICA -PRIPRAVA SADNE SOLATE GYÜMÖLCSSALÁTA KÉSZÍTÉSE A DÉLUTAI UZSONÁRA HODOS KÖZSÉG MNÖK TANÁCSÁNAK ÜLÉSÉ SREČANJE S POBRATENO LOKALNO SAMOUPRAVO BAJÁNSENYE TALÁLKOZÓ A BAJÁNSENYEI BARÁTI ÖNKORMÁNYZATTAL Glasilo Őrség - Őrségi hírlap ÁBRAHÁM DEZSŐ Születtem 1930. 07. 07-én, az őrségi Őrihodoson (ma Szlovénia) - parasztcsaládban, harmadik gyermekként. Utam: Elemi iskoláimat Hodoson jártam és Muraszombatban a gimnáziumot. 1948-ban "segéderdész", majd illegálisan az anyaországba jöttem. Szentgotthárdon a nagybátyámnál kocsis és famunkás. - 1949-ben Budapestre jöttem, a Ganz Villamossági gyárban bakelitpréselő segédmunkásként dolgoztam. - 1951-ben kézilabda játékvezető lettem, 1952-ben a BTSB-nél (Budapesti Testnevelési és Sportbizottság) szervezési előadó (a Népstadion építésének, egyik társadalmi munka szervezője). - Testnevelési Főiskola levelező tagozatát végeztem el. 1954-ben nemzetközi kézilabda játékvezető, - 1954-től a Magyar Kézilabda Szövetség főtitkára voltam. - 1956-ban a magyar forradalom és szabadságharc alatt a főváros szociális közellátási vezetője, a Főváros éjjelnappalos, állandó ügyeletese. - 1957 február 4-én emigráltam Ausztriába: magyar gyermekek nevelője Marizell-ben és Bécsben. Menekült lágerek instruktora, kulturális és sportműsorok szervezője. Osztrák kézilabda játékvezető. A Bécsi Magyar Híradó c. újság sportrovatvezetője. Bécsben megszerveztem a Magyar Menekült Sportolók Világszövetségét, melynek főtitkára lettem, elnöke Puskás Ferenc (Öcsi) volt. Vele ma is szinte testvéri a kapcsolatom. 1958-ban Svédországba vittek gyógykezelésre, ott is maradtam. - Továbbra is a menekült sportolók összetartása, ügyeiknek intézését vállaltam. Kiadtam a "Szabad Magyar Sporttájékoztató"-t. - Svéd kézilabda játékvezető, Kossuth-címerrel. - 1960-ban "megalkottam" a jéglabdarúgás sportágat és szabályait, "világpremier": Svédországban. 1960-ban Svédország, 1961-ben a világ legjobb kézilabda játékvezetője lettem. 1962 január végén - egyéni kegyelemmel - visszatértem Magyarországra. Segédmunkásként dolgoztam a Pálma Gumigyárban, majd tiltakozásom után, testnevelő tanár a XI. ker. Aga utcai iskolában. Kézilabda játékvezető és vizsgabiztos. 1963-ban elkészítettem az általam Svédországban filmre vett "Puskás és a labdarúgás" című oktatófilmet, melyet országszerte kezdtem bemutatni. Feljelentettek izgatásért, letartóztattak. (Akkor még Puskás nevét nem volt szabad kiejteni!). Előtte Biszku Béla, akkor a miniszterelnök helyettese bekéretett a hivatalába és mint " a hazatért disszidens sportvezetővel elbeszélgetett". Közben "deviza- bűncselekmény" miatt eljárást indítottak ellenem, hogy ismét le tudjanak tartóztatni. (Az volt a " bűncselekményem" , hogy 1960-ban, Svédországban, bátyám javára - aki ott élt Jugoszláviában - lemondtam az otthoni családi örökségemről!) Sportvonalon: 1963-ban Magyarországon az év legjobb játékvezetője, - 1965 januárjában ismét nemzetközi játékvezető lettem. - De, hogy ne tudjak kiutazni a február 18-i németországi mérkőzésre (ahová az IHF delegált játékvezetőnek), 1965 február 4-én, Dr Bócz Endre, tavaly decemberig fővárosi főügyész (akkor kezdő ügyész), az iskolában letartóztatott és politikai koncepciós perben („sikkasztás”, „csalás” és két rendbeli állam ellenes izgatás) - 3 évre ítéltek (5 évre eltiltottak a közügyektől). Abban az időben a Magyar Kézilabda Szövetség elnöke, a BM III-as Csoportfőnökség egyik vezetője volt! Két év után szabadultam. Ezután a Merkurnál (gépjármű forgalmazó vállalat), majd a Váckisújfalu-i TSZ-ben helyezkedtem el segédmunkásként. Később (az öt év közügyektől való eltiltásom letelte után) a TSZ reklámcikk-tervezője és nyomdavezetője lettem. 1971-től - a SZÚR-ok (Színészek-Újságírók Randevúja -100 ezer néző a Népstadionban!) egyik szervezője voltam. Itt ismerkedtem meg Jákó Vera nótaénekessel, akivel 1974 március 21-én házasságot kötöttem. A nóta királynője volt. 1975-től magyarnóta és más műfajok műsorait szerveztem, rendeztem - országszerte. Legkevesebb 25 produkciót (műsort) szerkesztettem, rendeztem, vittem színpadra és több mint 4000 előadást rendeztem. - Közben az ORI - Országos Rendező Iroda -újra feljelentett, "illegális műsorok szervezése miatt". A pártállam idején nem volt szabad másnak nótaműsorokat szervezni, rendezni, csak az „elvtársaknak”. A pert, a jelenlegi sztárügyvéddel, Orosz Balázzsal, megnyertük. 1985-ben a New York-i Broodway egyik színházában, rendezésemben bemutattuk a "Pesti Vigadótól a Broodway-ig" c. műsorunkat. - Nem sokkal később, 1987-ben feleségem elhunyt. A Farkasréti temetőben tizenötezren kísérték utolsó útjára. Ettől kezdve az erdélyi magyarok támogatója, helyzetük állandó ismertetője a világgal (falurombolás, templompusztítás stb). 1988-ban létre hoztam a Jákó Vera Alapítványt, s megalakítottam a 20-tagú Magyar Nemzeti Cigányzenekart. - 1988 augusztus 5-én a Budai Parkszínpadon rendezett műsoromban először hangzott el nyilvánosan, a Székely Himnusz. Még azon év november 5-én, a Budapest Sportcsarnokban megrendeztem a "Ne hagyd elveszni Erdélyt Istenünk" című tiltakozó műsort. Ezt követően az USA-ban, a garfieldi férfi kórussal megtanítottam a Székely Himnuszt, melyet 1990 március 15-én Washingtonban, a Capitolium-ban, Kossuth Lajos mellszobrának avatásán nagy sikerrel adtak elő. 1989-ben 1300 pályázattal megrendeztem a "Jákó Vera Magyarnóta és Dalverseny"-t. Az akkori „versenynótákból” legalább harminc van olyan, melyek azóta lettek népszerűek. 1990. év januárja után, Tőkés László református lelkész, majd püspök képviselője, menedzsere lettem (1993-ig). Részére folyamatosan szerveztem az amerikai (Bush elnökkel), európai és más körútjait, találkozóit, többek között a pápával is. Így találkoztam több államfővel, neves személyiségekkel, politikusokkal. 12 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap 1990 február 3-án a Budapest Sportcsarnokban megrendeztem a "Feltámadás" c. magyar-román kulturális gálaestet (mindkét ország televíziója egyenes adásban közvetítette), 55 romániai művész részvételével (költségeik, ellátásuk fedezésével). 1990 május 30-án megalapítottam a Nemzetközi Transsylvánia Alapítványt, Tőkés László és Sütő András alapítótársakkal. - 1990-ben kiadtam: "Tőkés László: Temesvár ostroma" című könyvét, "Egyházak és templomok Nagyváradon" c. füzetet. - 1992-ben megalapítottam a DunaSat Alapítványt, melynek feladata volt a műholdas adás beindítása. 1993 augusztusában megrendeztem Budapesten 70 év alatt az első "Határon Túli Magyar Lapok Szemléjét", ahol 52 újság 104 újságírója volt jelen. - Ezzel egy időben megrendeztem a "Határtalanul" című nemzetközi kulturális gálaműsort, résztvevők Amerikától-Ukrajnáig. -A rendezvény a határon túli magyar lapok "életben tartását" célozta. A lapokban sorsolási szelvények jelentek meg, melyekből 1,5 millió darabot küldtek be a budapesti sorsolásra. Fődíj 1 db személygépkocsi, 5 db színes televízió parabola antennával, 10 db parabola antenna és 990 egyéb tárgy (hangkazetták, videoszalagok, telefonok, stb.) Természetesen az összes költséget - a személygépkocsitól a hangkazettáig - saját erőmből fedeztem. 1991-1994 között filmre vettem Erdélyben számos történelmi és kulturális eseményt: Többek között Nagyszalontán Arany János, Bercekben Gábor Áron szobrának avatását, Nagyváradon a százados évfordulók Szent László ünnepséget, az Emléktábla elhelyezését és avatását, Misztótfalun Tótfalusi Kis Miklós Emlékházának avatását, Kőszegremetén, az első (1861) Széchenyi emlékmű koszorúzását és számos más társadalmi, egyházi és történelmi eseményt. Beindítottam (Cselényi Lászlóval) a "Videújságot" a diaszpórában élők részére. 1986-ban megrendeztem a "Legszebb Magyar Népviseletek Nemzetközi Szemléjé"-t, 314 viselet bemutatásával a Pesti Vigadóban, óriási sikerrel. A felvételek (16 órányi videoanyag) ritka és egyedülálló, pótolhatatlan nemzeti kincs! - 1998-ban megrendeztem a magyarnóta énekesek, előadók első nemzetközi találkozóját, az "arany-, ezüst-, és bronzkoszorús" minősítő szemlét, továbbá az első nemzetközi amatőr nótaénekes versenyt, közel kétszáz résztvevővel. -Ugyancsak 1998-ban nemzetközi részvétellel megrendeztem a Káli-medence egyik legrangosabb eseményét, Szentbékkálán a Káli-napokat: népviseletek bemutatójával, népdalokkal, kórussal, cigányzenekarral, az aranykoszorús nótaénekesek felléptével. Amerikától a Székelyföldig rendeztem több, népdal és magyarnóta előadást. Például Torontóban ott voltak a legszebb népviseletek honi győztesei is. — 1998-ban tengeren túli "utat" szerveztem a labdarúgó aranycsapat élő tagjaival (Puskás Ferenc, Hidegkúti Nándor, Gro-sics Gyula, Buzánszky Jenő), továbbá Kovács Marika és Bokor János nótaénekesekkel, New York, Woodbridge, Sarasota, Toronto, Niagara Falls "állomásokkal". Jelenleg elnöke vagyok a Jákó Vera Alapítványnak, és a "Magyarnóta Országos Egyesület"-nek, főtitkára az 56-os Magyarok Világtanácsának, elnöke az 56-os Szellemiségű Magyar Nemzeti Pártnak. - 1997-ben kötöttem házasságot, Kovács Marika nótaénekessel. -Megalapítottam a "Jákó Vera Nemzeti Nótaszínházat". Ötödik éve rendezzük ennek keretében az előadásainkat. -Járjuk - időnként - a világot. Meghívásra, látogatjuk a vidéki városokat, falvakat és a nyugdíjas klubokat. - Tagja vagyok a "Sík Ferenc Alapítvány" kuratóriumának. Sík Ferenc az egyik legjobb Barátom volt. a Nemzeti Színház főrendezője. Röviden ennyit írtam le életutamról mely Hodostól -Budapestig vezetett, közben bejártam az egész világot. Szép volt mindenütt, de a hodosi templom tornyánál nincs szebb sehol a világon! Amíg az látszik (messziről is látszik), addig mindig reménységben élnek az emberek. Lehetnek otthon, vagy bárhol a világban. Egy a lényeg: soha ne felejtsék el azt a tornyot! Az ember a gyerekkorát magával hordja élete végéig. Én is vittem, hordtam: az emlékeket, a történéseket és a csodákat. Mert annak, csodának tartom a mi kis falunkat. Vajon hány évszázadot élt át? Őseink honnan jöttek? Hogyan lett az őrség egyik - sajnos elfelejtett - központja? Tette ezt a határ, melyet Trianon húzott a falu szélére? Tette velünk a sors? Pedig a falunkban jó emberek születtek és éltek, élnek. Az ember eleve jónak születik. Ezt a jót őrizte évszázadokon át a falunk is. Mi is: Ti, akik ott éltek, és mi, akik elkerültünk otthonról. Ti is, mi is őrizzük a múltat, ápoljuk a jelent és építjük a jövőt. Így van ez rendjén és így lesz rendjén. Bárhol jártam a világban, mindig „hazagondoltam”. A színpadokon is hányszor elmondtam a mi kis falunk csodaszép történéseit. Akik ezt nem élték meg, nem is tudják mit jelent falun születni, ott élni. A nagyvárosokban már régen nincs „élet”, gép van mindenütt. Gépies lett az ember is. A kultúra is. Vissza-visszagondolok a gyermekkoromra. Olyan nagy házak voltak a kis falunkban! Ahol én születtem az is óriásinak tűnt: volt abban a házban egy kis üzlet, vendéglő (egy időben), konyha, két szoba, nagy udvar, gazdasági épületek, lovak, tehenek, disznók, tyúkok, libák, récék, no meg macskák és kutyák. Hátul méhkasok, szalmakazal, trágyadomb és más. Ma az akkori nagy házak (mert volt a faluban jónéhány!) olyan kicsiknek tűnnek (már amelyikek megvannak). Sokszor elgondolkozom magamban. Lehet, hogy nem a házak voltak olyan nagyok, hanem mi voltunk kicsik? Kicsik abban az értelemben, hogy csak a falunk tornyát láttuk és az is olyan nagy volt. Pedig a hodosi emberek jó „paraszti” ésszel voltak megáldva. Érdekes, ma minden olyan nagy a falunkban. Azzá tették az emberek, akik ott éltek és élnek, és azzá tették azok az emberek, akik a falu élén álltak és állnak. Mert régen is volt színjátszó csoportunk és a vezető volt a „húzó”, ő volt az, aki mindig serkentett bennünket. A Kalmárék pajtájában meg előadták (előadtuk) azt, amit egész évben tanultunk. Sőt még „falun túlra” is eljutottunk. Foci pályánk is volt, rúgtuk is a „bőrt”. Igaz előfordult, hogy ha „megbántottak”, hazavittem a labdát (mert az az enyém volt, Muraszombatban vettem azon a pénzen, amit kaptam a cserépfelrakásért az iskola tetejére), de azért kis idő múlva már újra rúgtuk. Szóval vissza a mához. Csodálatosat fejlődött a falu az elmúlt hatvan-hetven évben, de legfőképp az utolsó tíz évben. Meglátásom szerint nem véletlen. Olvasom az otthoni újságokat és mindig magam előtt látom a falut. A valamikor „kihalásra” ítélt (az ötvenes évekre gondolok) kis faluból nagy lett, szép lett, mi több gyönyörű lett! Már újra van vasutunk, a vasút pedig a biztos jövőt jelenti. Ha út és vasút van, ha víz és erdő van, akkor a holnap is adott. Csak egyet ne felejtsenek: „gyerek is legyen elég”! Van a 13 falunak jó vezetője, vannak tettre kész emberek és van ismét kultúrája, zászlót vivő csoportja, akik dalaikkal és táncaikkal újra „falun túlra is járnak”. Hosszú lenne mindenre emlékezni. Még egy valamit: szerettem gombászni, rákászni, halászni (a Kerkában még voltak halak), játszani (karikázni a falu szélétől a másik falu széléig), nótázni (onnan hoztam magammal a nótaszeretet), feküdni nagyapám szeszfőzdéjében a padon. Most visszagondolva, már akkor bennem volt az „ördög”. Endre bátyám mindig azt mondta: „akkor hajtsd haza a teheneket, amikor már úgy jó laktak, hogy a fenekükön jön ki a fű”! Én ezt is „betartottam”: szedtem füvet és a tehén fenekébe dugtam. Az meg szaladt, de én is, mert kaptam érte. Szép volt. Meg az is, amikor őszön deres volt a határ, de még legeltetni kellett a teheneket (láncon). Cipőm nem volt. Vártam, hogy a tehén tegye a dolgát. Beleléptem és néhány percig meleg volt a lábamnak. Ezt meg sok mindent nem felejtettem el és hetvenkét évesen sem fogok semmit elfelejteni. Köszönni valóm sok van - a falunak, az ottani egyszerű embereknek. El is szoktam mondani a történeteket a nagy színpadokon is. Csak egyet sajnálok. Az én iskolai bizonyítványomba, Torkos Gyula tanító úr még úgy jegyezte be a helység nevét, hogy ŐRIHODOS. Ma már azonban Hodos lett - magyarul is. Reménykedem, talán még megérem, hogy egyszer „Őrihodosra” megyek haza, még Szlovéniába, mert hogy a határoknak ma-holnap már nem lesz jelentőségük. Ilyenkor Karácsony előtt mindig arra gondolok, hogy milyen szépek voltak azok a régi, „nagyhavas” Karácsonyok. Készülődtünk, vártuk a Jézuskát. Meg is érkezett minden évben és mi gyerekek, ott a templomban vártuk, hogy meg is lássuk. Mondták: „Itt volt már a Jézuska és hozott ajándékot. Ott van a templomban felállított nagy fa alatt.” És tényleg, valóban minden évben ott járt a Jézuska. Láttuk is: az emberek szemében a szeretet. Köszönöm a falumnak, az embereknek mindazt, amit tőlük kaptam, amivel eljutottam a világba, eljutottam sok-sok millió ember szívéhez. Legyenek boldogok és szeressék a FALUT. Budapest, 2001, decenber 14-én Prispevek policije za občinsko glasilo PMP Hodoš na vseh mejnih prehodih v letu 2001 beleži bistven upad prometa, ki je za približno 60 do 65 % manjši kot v primerjalnem letu 2000. Najpomembnejši dogodek v letu 2001 je vsekakor odprtje novega mednarodnega železniškega mejnega prehoda Hodoš. Vsporedno s tem pa se nam pojavlja določena problematika, kar dokazujejo tudi z naše strani odkrite številne ponarejene tuje listine (potni listi, italijanska in španska delovna dovoljenja) ter v enem primeru najdbo kilograma prepovedane droge hašiš, ki je bil skrit v stropu vagona mednarodnega vlaka, ki je bil namenjen iz Republike Slovenije v Republiko Madžarsko. Istočasno kot velik uspeh beležimo dobljeno priznanje za "Najboljši mednarodni mejni prehod v Sloveniji v letu 2001", podeljeno s strani Turistične zveze Slovenije v sodelovanju Radia Koper Capodistrija in Radija Maribor. Omenjeno priznanje je odraz strokovnega in kvalitetnega dela vseh delavcev na PMP Hodoš, ki so v svojih postopkih strokovni ter do občanov prijazni. Dobljeno priznanje pa je vsekakor plod dobrega in uspešnega sodelovanja PMP Hodoš z Občino Hodoš in Občino Šalovci, kateri nam z materialnimi sredstvi ter neposredno pomočjo pomagajo pri urejanju okolice mejnega prehoda (zasaditev cvetlic, ureditev okolice, postavitev lesenega nadstreška vodnjaka, ipd). Vsi zaposleni na PMP Hodoš se zavedamo, da moramo s takšnim delom nadaljevati, saj si ob prihodu v našo državo že na sami meji ustvarijo vtis o deželi in pa tudi o samem kraju ob meji. Urejenost MP prispeva k urejnosti loaklne skupnosti, v tem primeru občine Hodoš, zaradi tega se nadejamo dobremu sodelovanju tudi v bodoče. Janez Golob Komandir postaje mejne policije Pred volitvami Ob izteku dvoletnega mandata sem se pogovarjal s predsednikom NK Hodoš gospodom Aleksandrom Abrahamom, ki je opravljal to funkcijo v zadnjem mandatu. Zanimalo me je, zakaj se je odločil za to vlogo, s kakšnimi problemi se je ubadal in kaj bi lahko spremenil, če bi to funkcijo opravljal tudi v naslednjem mandatu? Zakaj ste se odločili za prevzem vloge predsednika NK Hodoš? Glede na to, da sem nehal s sojenjem nogometnih tekem v Avstriji, sem čutil potrebo, da še naprej ostanem v nogometu. Vedel sem, da v domačem klubu marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, pa sem smatral, da bi s svojimi izkušnjami lahko prispeval k boljšemu delu v NK Hodoš . V kakšnem stanju je bila ekipa takrat in koliko se je spremenila za čas vašega mandata? Sama ekipa je bila pred samim izpadom iz 1. MNL, kar pa mi na žalost v tistem kratkem času ni uspelo preprečiti, zato sem hotel ekipo na novo sestaviti. Kljub velikim prizadevanjem nam to ni uspelo, saj smo imeli na razpolago premalo število igralcev. Predvsem je škripalo v mladinski ekipi, ki pa smo jo po sezoni 2000/2001 morali ukiniti. Prav gotovo vas je ta neuspeh prisilil k večjim spremembam v klubu. Med ostalim ste razmišljali tudi o novem trenerju, ki bi prispeval k večjemu obisku na treningih. Kako ste zadovoljni z njegovim delom? Da, po daljšem pomisleku smo se odločili, da pripeljemo v klub novega trenerja, Zlatka Đekovskega. Pričakoval sem večji red v ekipi in večjo udeležbo na treningih, s katerim sem tudi zadovoljen. Nisem pa zadovoljen z rezultati, saj smatram, da ekipa ni bila dovolj fizično in taktično pripravljena, zaradi česa smo izgubili vsaj štiri točke (Bogojina, Dokležovje). Zavedam se tudi, da je pol sezone premalo, da bi bili rezultati dela vidnejši in da bo tudi trener uvidel svoje napake, ter jih v bodoče poskusil odpraviti. Prav na teh dveh tekmah je prišla do izraza slaba fizična pripravljenost, saj smo na obeh tekmah zmago 14 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap zapravili v zadnji fazi tekme, ko bi na domačem igrišču morali nuditi večji odpor. Razlog tega je tudi to, da naši igralci ob sobotah igrajo mali nogomet v raznih sosednjih ekipah, zato jim v zadnji fazi tekme pade koncentracija, pa tudi moč. Kako ste bili zadovoljni z delom upravnega odbora NK Hodoš? Z večino članov vodstva sem zadovoljen, saj so dogovorjene naloge tudi izpolnjevali, nekateri pa so povsem zatajili, saj niti na sestanke niso prihajali, kaj šele, da bi kaj pomagali pri delu. O imenih ne bi govoril, saj vsi vemo, katere so te osebe, zato smatram, da bomo v novem mandatu namesto njih morali izvoliti nove, bolj zagnane in bolj odgovorne osebe. Ogromno je bilo narejeno na posodobitvi slačilnice in obnovi ograje. Kako ste to uspeli realizirati? Prvo leto smo v celoti zamenjali ograjo, letos pa smo razširili streho na slačilnici ter uredili fasadno prevleko. To ni bil mali zalogaj, kajti brez pomoči občine in velike pomoči članov kluba s prostovoljnim delom prav gotovo ne bi mogli realizirati. S tem predanim delom klubu so ti nekateri igralci in ostali posamezniki pa tudi zdomci so pripomogli k temu, da je bilo delo skoraj zastonj in da smo s tem stroške skoraj prepolovili. Vemo, da ste zaposleni v Avstriji, pa kljub temu vsak konec tedna, ko bi lahko delali okoli svoje hiše, vi ta vaš čas posvečate delu v NK Hodoš. Kako vam to uspe ? V prvi vrsti z ljubeznijo do nogometa in seveda s pravilno razporejenim časom konec tedna doma in na igrišču mi to uspeva. Nekaj podobnega bi želel tudi od vseh članov vodstva kluba, tako da bi potem na posameznika padlo manj opravil. Želel bi tudi, da bi igralci pokazali večjo pripadnost klubu in imeli večje spoštovanje do sodnikov. Kako ste zadovoljni s svojim prvim mandatom ? Z mandatom sem delno zadovoljen. Zadovoljen sem predvsem z opravljenim delom okrog igrišča in z obnovo slačilnice, nisem pa zadovoljen z ekipo, saj moramo še marsikaj izboljšati, da bi dosegali boljše rezultate. Ker vam poteče mandat, bi vas vprašal, ali ste pripravljeni še naprej opravljati to funkcijo? Začeto delo bi prav gotovo rad nadaljeval, seveda če bom izvoljen, saj sem šele sedaj bolj podrobno spoznal delo v klubu in prav tako imam nekaj novih idej, ki bi jih prav tako rad realiziral. Moram pa poudariti, da bom ob tem potreboval veliko pomoč vseh članov upravnega odbora, saj samo s skupnimi močmi lahko realiziramo zadane naloge. In za konec vaše želje ob koncu leta? Na koncu bi zaželel vsem občanom občine Hodoš, predvsem pa vsem članom NK Hodoš vesele praznike ter srečno in zdravo Novo leto! Sami ekipi pa še, da bi bilo čim manj poškodb in da bi dosegali čim boljše rezultate ! Tem željam se pridružujem tudi sam spodaj podpisani. Edi Kerčmar SONJA ROMAN - športnica Pomurja v letu 2001 Sedmega decembra so v soboški Zvezdi po izboru pomurskih športnih novinarjev in dopisnikov ter bralcev Vestnika. razglasili najboljše športnice, športnike in športne kolektive Pomurja za leto 2001, 10. decembra je tudi murskosoboška Športna zveza razglasila najboljše športnike, športnice in športne kolektive MO Murska Sobota za leto 2001, v obeh kategorijah (pri obeh razglasitvah) je zasedla Sonja Roman prvo mesto, ki je tudi državna in pokalna prvakinja ter državna reprezentantka. Za naslednjo tekmovalno sezono si je zadala kar nekaj ciljev. Izpolniti želi normo za evropsko prvenstvo v teku na 1.500 m, ki bo dvoransko na Dunaju, na prostem pa v Münchnu in izboljšati tudi osebne rekorde v teku na 800 m, 1.500 in 3.000 m ter seveda ubraniti naslov državne prvakinje. Upamo, da bo imela dovolj časa in moči za priprave. V imenu občine in vseh občanov bi radi Sonji čestitali k nazivu športnice Pomurja 2001 in ji želeli še veliko uspeha na njeni poti uspešne kariere. Kot smo izvedeli, je z letošnjo tekmovalno sezono zelo zadovoljna. Čeravno z novim trenerjem z g. Bojanom Ogrincem ne sodeluje dolgo, je uspela uresničiti glavni cilj sezone. Za evropsko prvenstvo, ki bo v prvi polovici marca, pa ji želimo, da bi dosegla normo in da bi bili tudi mi tam prisotni. Seveda bomo za našo vrhunsko športnico držali pesti. Ludvik Orban Otvoritev trgovine na Hodošu Zaradi dotrajanosti stare trgovine na Hodošu je vodstvo Potrošnika odločilo za novogradnjo. Za parcelo so poskrbeli takratni krajevni funkcionarji v Hodošu. Zemljišče so pridobili in odstopili pod pogojem, da Potrošnik izgradi samopostrežno trgovino z bifejem. Novi prostori so bili namenu svečano predani leta 1981. Zaradi zagotovitve pozitivnega poslovanja oddaljenih poslovalnic je Potrošnik leta 1994 odstopil gostinski lokal v najem Mariji Kerčmar iz Budinec. Leta 1999 pa še trgovino, ki jo je v najem vzel Franc Prosič iz Otovec. Zaradi finačnih težav v Potrošniku so postale večinski lastnik Živila Kranj. Novi lastniki so se odločili, da julija letos prodajo objekt najemnici Kerčmarjevi. V zadnjih dneh novembra smo dobili obvestilo od najemnika g. Prosiča, da zapira trgovino z mešanim blagom, dne 30.11.2001. Zaradi tega je lastnica uspela pridobiti novega najemnika, ki je znani in uspešni podjetnik gospod MIRKO HANŽEKOVIČ. Mesarija Hanžekovic ima svoje poslovalnice že: mesnico v Ljutomeru in delikatese v Veržeju, Lendavi, Murski Soboti, Mariboru, Gornjih Petrovcih, Kuzmi in od sedmega decembra tudi na Hodošu. Za našo občino in občane to, da imamo trgovino v bližini veliko pomeni, nenazadnje tudi ob razvoju železnice to tudi nujno potrebujemo. Novemu najemniku želimo predvsem uspešno poslovanje. Ludvik Orban 15 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 29/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 ) in 16. člena statuta občine Hodoš (Ur.l.RS,št. 47/99), je občinski svet občine Hodoš na svoji 24. redni seji dne, 06.12.2001 sprejel SPREMEMBO PRAVILNIKA o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v letu 2001 v občini Hodoš Spremeni se 8. člen, Pravilnika o finančnih intervencijah, ki je bil sprejet 29.03.2001 in je bil objavljen v občinskemi glasilu aprila 2001, letnik II, številka 2. 8. člen se zdaj glasi: II. UKREPI 8. Člen 1. Apnenje zemlje - regres Namen ukrepa: Izboljšanje strukture tal. Višina regresa: 4,00 SIT/kg v vrečah, Največja dovoljena količina na enega proizvajalca kmetijske proizvodnje je 5.000 kg. 2. Ureditev pašnikov Višina regresa: 25.000,00 SIT/ha Posameznik lahko pridobi sredstva za ureditev največ 1 ha pašnika. Zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom za nakup materiala za ureditev pašnika. 3. Raziskovalne naloge Višina sofinanciranja: skupna višina sredstev za leto 2001 je 50.000,00 SIT Prošnje je potrebno dostaviti na upravo občine.O vlogah odloča občinski svet na predlog odbora. 4. Zdravljenje kroničnega mastitisa Višina sofinanciranja 1.800,00 SIT/kravo enkrat v tekočem letu. Dokazila o zdravljenju je potrebno dostaviti na upravo občine. 5. Testiranja škropilnic Višina sofinanciranja: 30 %/ škropilnico. Račune je potrebno dostaviti na upravo občine. 6. Sofinanciraje zavarovanja poljščin (žitarice, koruza, sladkorna pesa). Višina sofinanciranja: 18 % 7. Prva osemenitev Regresira se 2.500,00 Sit/kravo 8. sofinanciranje analize zemlje Sofinanciranje v višini 3.000,00 Sit/analizo 9. sofinanciranje analize krme Sofinanciranje v višini 5.000,00 Sit/analizo Za točke 7., 8. in 9., lahko upravičenci vložijo vloge najkasneje do 17.12.2001, do 15.00 ure. Sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v glasilu občine Hodoš, uporablja se pa od 06.12.2001 do 31.12.2001. Številka: 477/A/01-SP Hodoš, dne 13.12.2001 Župan Občine Hodoš Ludvik Orban l.r. 16 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Prijetno srečanje gasilskih veteranov v občini Hodoš V soboto, 1. decembra, so se v občini Hodoš srečali gasilski veterani iz področja bivše velike občine Murska Sobota.Tako srečevanje je že postala tradicija in vsako leto organizatorji izberejo drugi kraj. Tokrat so izbrali Hodoš kot najmanjšo občino tudi zato, da tukaj gasilska organizacija obstaja že preko 100 let, saj bo leta 2004 obhajala 110 let uspešnega delovanja. Udeležence tega srečanja sta sprejela župan občine Hodoš g. Ludvik Orban in predsednik gasilskega društva g.Ludvik Jonaš. V predstavitvi gasilskega društva Hodoš je predsednik Ludvik Jonaš udeležence seznanil z delom društva, katerega zametki segajo celo v leto 1850. Od formalne ustanovitve pa do danes pa je društvo opravilo veliko delo na področju varovanja pred požari, skrbi za članstvo in posodabljanje opreme, primemo vsakokratnemu času. Danes je zelo dobro opremljeno in s svojimi operativnimi posegi obvladuje še tako zahtevne naloge. Veteranskim organizatorjem in njenemu predsedniku je podelil spominsko plaketo. Župan občine Hodoš g. Ludvik Orban je navzočim veteranom predstavil občino Hodoš, ki združuje dva kraja in en zaselek in vso opravljeno delo od ustanovitve pa do danes, posebej se je dotaknil nadalnjega razvoja občine, ki bo zahteval še večja sredstva države, prav tako pa tudi prispevek samih občanov. Udeleženci so bili presenečeni nad doseženim in tudi smelim bodočim razvojem občine, ki premore le nekaj sto prebivalcev. Župan je predstavil tudi občinske simbole, grb in zastavo ter vsakemu udeležencu v spomin podelil grb v keramični izvedbi. V nadaljevanju srečanja je bil ogled hodoške evangeličanske cerkve, ki je bila zgrajena leta 1842, njen zgodovinski razvoj pa je opisal evangeličanski duhovnik mag. Vili Kerčmar. Med drugim je povedal tudi o prizadevanja tukajšnjih vernikov, da so skozi zgodovinska obdobja ohranili pripadnost evangeličanstva in v tistih časih pozidali cerkev, ki se je seveda skozi čas veliko prenavljala.Prejšnje župnišče, sedaj mladinski dom, pa je pogosto gostitelj študentov teologije iz vsega sveta. Največja udeležba je bila leta 1991/1992, ko je tukaj gostovalo 60 študentov več kot deset mesecev, stroške pa je krila gmajna. Kot posebna zanimivost za udeležence srečanja je bila železniška postaja, o njeni gradnji in seveda o stari železniški progi, je spregovoril g. Ludvik Jonaš. Najsodobnejšo signalizacijsko tehniko je ob tem predstavil prometnik železniške postaje. Ogled vinske kleti, največjega vinogradnika v Prekmurju g. Kovača, je posebej pritegnil med udeleženci navzoče vinogradnike pa tudi prijatelje dobre kapljice. Pokušnja res dobrega vina, zlasti pozne trgatve in jagodnega izbora, je veterane raznežila in Ti so z lepo pesmijo ob spremljavi harmonike naredili prijetno vzdušje. Po pokušini vina so se odpravili na Krplivnik, kjer smo si ogledali muzej z etnografsko razstavo. Predsednica Kulturnega društva, Helena Roman, nam je ob ogledu predstavila pomen same razstave. Srečanje veteranov se je zaključilo v gostišču Čarda ob dobri postrežbi in prijetni glasbi znanega godbenika Lajčija, ki je tudi z dušo in telesom gasilec. Gostiteljem tega srečanja gre zahvala, da so nam veteranom naredili tako lep in nepozaben dan srečanja, posebna hvala pa gre županu Ludviku Orbanu in predsedniku GD Ludviku Jonašu in ne nazadnje vsem pridnim ženam Hodoša, ki so nas spremljale in pripravile lep sprejem v občinskih prostorih. Franc Gomboc A státustörvényről röviden A Magyar Országgyűlés által június hónapban nagy többséggel (92%) elfogadott kedvezménytörvényt, illetve és támogatási törvényt a határon túl élő magyar közösségek tagjai vehetik igénybe. A kedvezmények elsősorban Magyarország területére szólnak (utazási kedvezmények, ingyenes színházi előadások, múzeumlátogatások belépők stb. formájában), amelyhez a Magyar igazolvány felmutatása szükséges. Ezt a Lendván januártól megnyíló „státusirodában” lehet kérni. A magyar nemzetiséghez való tartozás, mint a legfontosabb feltételt, az igazolvány igénylője egy előre erre a célra kiállított nyomtatványon kézjegyével (aláírásával) kell, hogy hitelesítse. Az igazolványt a magyar hatóságok adják ki és juttatják el a kérelmezőhöz. A kedvezmények skálája rendkívül sokszínű, így csak néhányat említsünk: - A 6 évnél fiatalabb és a 65 évnél idősebb Magyar igazolvánnyal rendelkező polgárok korlátlanul és ingyenesen vehetik igénybe a MÁV és a közjármüveken való utazást. - A többiek (családtagjaikkal együtt) évente 4 alkalommal 90%-os kedvezménnyel utazhatnak Magyarországon. Mivel nemcsak kedvezménytörvényről van szó, ezért az igazolvány olyan gazdasági projektek, esetleg a határon túli munkavállalásnál is feltételnek számít. Így az oktatási (pedagógusok továbbképzése), a diákokra és a tanulókra vonatkozó kedvezmények (pl. ösztöndíj, diákigazolvány) is a státus igazolvány felmutatásával lesz igényelhető. Újdonságnak számít az is, hogy január elsejétől nem csak a Magyarországon tanuló diákok (egyetemi hallgatók), hanem a szlovéniai egyetemeken és középiskolákon tanuló magyar nemzetiségű diákok is kérhetnek ösztöndíjat. A többgyermekes szülők támogatása is újdonságnak számít, a segély összegéről azonban részletes információval nem rendelkezünk. A kedvezményektől és a támogatások felhasználásáról a Népújság karácsonyi-újévi számában olvashatnak részletesebb tájékoztatót. A Szlovéniai Ajánló Bizottság 17 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Pomen znakov in opomb: InterCity vlak, plačilo IC dodatka Regionalni vlak Možna rezervacija sedeža Prihod vlaka Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prevoz koles v prtljažnem vagonu. Prevoz koles; prostor zanje omejen. Ne vozi ob sobotah in nedeljah. Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih ter v času šolskih počitnic. Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih v Republiki Sloveniji. Ne vozi ob sobotah in nedeljah; na relaciji Ormož - Murska Sobota ne vozi tudi ob praznikih. Prevoz koles v prtljažnem vagonu od 10.06. do 31.10.2002. Smer: ORMOŽ-MURSKA SOBOTA-HODOŠ VLAK IC IC IC IC 4104 4100 247 4106 4102 3804 4108 3808 245 518 516 Pragersko 9.47 16.00 19.43 Ormož ◦ 10.18 13.52 16.32 18.01 20.14 Čakovec (HR) 17.12 23)18.58 Središče 17.25 19.13 Ormož o *11.01 *15.28 *16.27 *17.37 *19.25 Ormož 5.31 10.19 11.10 13.54 15.37 16.33 18.03 20.19 Pušenci 5.34 11.13 13.57 15.40 20.23 Pavlovci 5.37 11.16 14.00 15.43 20.26 Ivanjkovci 5.42 11.21 14.05 15.48 20.31 Mekotnjak 5.48 11.27 14.11 15.54 20.37 Ljutomer mesto 5.54 10.37 11.34 13.50 14.17 16.00 16.52 18.23 20.43 Ljutomer 6.04 11.37 13.53 14.20 16.03 20.47 Grlava 6.09 11.42 13.58 14.25 16.08 20.52 Veržej 6.12 11.45 14.01 14.28 16.11 20.55 Beltinci 6.19 11.51 14.07 14.34 16.17 21.01 Murska Sobota o 6.24 10.54 11.56 14.13 14.39 16.22 17.09 18.41 21.07 Murska Sobota 5.20 6.31 10.56 12.01 15.15 17.10 18.47 Puconci 5.25 6.36 12.07 15.20 18.53 Mačkovci 5.34 6.45 12.23 15.29 19.06 Gornji Petrovci 5.40 6.51 12.29 15.35 19.12 Šalovci 5.46 6.56 12.34 15.41 19.18 Hodoš o 5.49 7.00 11.23 12.38 15.45 17,36 19.22 Hodoš *7.15 *11.33 *13.35 *16.05 17.46 *19.30 Zalalóvö o 7.42 14.01 16.31 19.56 Zalaegerszeg o 8.29 12.17 14.45 | 18.36 20.34 Szombathely o 17.45 Budapest Deli o 16:03 22.23 Vozni red Ormož - Hodoš Hodoš - Ormož Velja od 16. 12. 2001 do 14. 12. 2002 Slovenske železnice Pomen znakov in opomb: InterCity vlak, plačilo IC dodatka Regionalni vlak Možna rezervacija sedeža Prihod vlaka Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prevoz koles v prtljažnem vagonu. Prevoz koles; prostor zanje omejen. Ne vozi ob sobotah in nedeljah. Vozi ob nedeljah do 16.06. in od 01.09.2002, razen 23. in 30.12.2001 ter 31.03., 28.04. in 27.10.2002; vozi še 01.04.2002. Ne vozi v času šolskih počitnic. Ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih v Republiki Sloveniji. Ne vozi ob sobotah in nedeljah ter v času šolskih počitnic. Na relaciji Murska Sobota - Ljutomer mesto ne vozi tudi ob praznikih. Prevoz koles v prtljažnem vagonu od 09.06. do 30.10.2002. Smer: HODOŠ-MURSKA SOBOTA-ORMOŽ VLAK IC IC IC RG IC 519 517 4101 4103 3809 244 4107 3815 4109 1641 246 3821 4111 Budapest Deli 7.20 14.20 Szombathely 6.25 15.13 Zalaegerszeg 10.55 11.25 17.55 Zalalóvö 7.44 12.13 14.34 18.23 Hodoš *8.10 11.51 *12.40 *15.00 18.40 Hodoš 4.20 5.57 8.25 12.05 12.49 15.53 18.50 20.07 Šalovci 4.24 6.02 8.29 12.53 15.57 20.12 Gornji Petrovci 4.29 6.08 8.35 12.59 16.03 20.18 Mačkovci 4.35 6.14 8.42 13.06 16.10 20.24 Puconci 4.43 6.22 8.50 13.14 16.19 20.33 Murska Sobota o 4.48 6.27 8.55 12.30 13.19 16.24 19.14 20.38 Murska Sobota 4.50 5,40 6.28 10.15 12.31 13.20 14.47 17.17 19.16 19.34 Beltinci 5.46 6.34 10.20 13.26 14.52 17.23 19.39 Veržej 5.52 6.41 10.27 13.33 14.59 17.29 19.45 Grlava 5.55 6.44 10.30 13.36 15.02 17.32 19.48 Ljutomer 6.00 6.48 10.41 13.40 15.07 17.37 19.53 Ljutomer mesto 5.07 6.03 6.51 10.44 12.48 13.42 15.10 17.40 19.33 19.55 Mekotnjak 6.09 6.58 10.51 15.17 17.47 20.03 Ivanjkovci 6.15 7.04 10.56 15.22 17.53 20.07 Pavlovci 6.19 7.08 11.01 15.27 17.57 20.12 Pušenci 6.22 7.11 11.04 15.30 18.00 20.14 Ormož o 5.25 6.25 7.15 11.07 13.07 15.33 18.03 19.51 20.17 Ormož 23)*18.15 Središče o 15.52 18.26 20.32 Čakovec (HR) o 18.29 Ormož 6.26 13.08 15)18.05 19.52 20.18 Pragersko o 7.00 13.40 16.24 18.52 20.26 21.06 18 triglav Dobre stvari nimajo preteklosti, imajo le prihodnost. Bralcem časopisa želimo prijetne praznike, nepozabno praznovanje novega leta ter veliko srečnih dni v prihajajočem letu 2002. Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Murska Sobota Lendavska ul. 5,9000 Murska Sobota, Slovenija tel.: +386 (0)2 515 11 00, faks: +386 (0)2 521 16 54 www.zav-triglav.si,www.pomurje.net/triglav e-mail: info-ms@zav-triglav.si Vesele božične in novoletne praznike vam želi MESARIJA MIRKO HANŽEKOVIČ s.p. Ul. Frana Kovačiče 8, Veržej, Slovenija Tel.: 02 588 82 70 Fax: 02 588 82 71 občina Hodoš Hodos község Hodos község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége Madžarska narodnostna samoupravna skupnost občine Hodos Gasilska zveza občine Hodoš Hodos község tűzoltó szövetsége Prostovoljno gasilsko društvo Krplivnik Kapornaki Önkéntes tűzoltó egyesület Prostovoljno gasilsko društvo Hodoš Hodosi Önkéntes tűzoltó egyesület Miren Božič in Srečno Novo leto Vam želijo Békés Karácsonyt és bolgog Új esztendőt kívánnak Nogometni klub Hodoš Labdarugó klub Hodos "Őrség" művelődési és idegenforgalmi egyesület Hodos Kulturno-turistično društvo "Őrség" Hodoš RK -krajevni odbor Hodoš VK helyi szervezete Hodos Društvo krajevne samopomoči "Solidarnost" v občini Hodoš Hodos község "Solidarnost" helyi önsegélyező egyesülete oktober 2001, letnik II, št. 4 II. Évfolyam, 4. Szám, 2001. október Gradnja kulturnega doma Épülőben a művelődés háza Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Privzem občinskih simbolov A község szimbólumainak átadása Svečana seja s prisotnimi A Községi Tanács ünnepi ülésének résztvevői Predaja asfaltiranih cest Az újonnan aszfaltozott utak átadása Podelitev priznanj Kitüntetések, elismerések átadása 2 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Spoštovane občanke in občani, pred vami je nova številka občinskega glasila. Tudi v tej številki bi se dalo več napisati. Naša želja se še vedno ni uresničila, da bi tudi bralke in bralci prispevali k vsebini glasila s svojimi dopisi. V tem glasilu bodo našle mesto vse pohvale, pripombe in predlogi, ki niso bili mišljeni, da bi koga užalili. Kot vedno smo, tudi sedaj pravočasno pozvali vse organizacije in društva, naj oddajo svoje prispevke pravočasno. Prispevki, ki so bili oddani pravočasno, so v tej številki tudi v celoti objavljeni. Ocenjujem, da je po zadnjem izidu glasila vidnih kar nekaj rezultatov, zato sem se odločil za izdajo te številke, čeprav so nekatere članice uredniškega odbora to izdajo bojkotirale, verjetno ravno zaradi tega, da bi javnost čim manj izvedela o resnici glede finančnih težav vrtca na Hodošu. Kot župan občine sem med ostalim odgovoren tudi za obveščanje javnosti, žal pa je včasih potrebno tudi neljube stvari objaviti, saj so tudi te življenjske, kajti vsi, ki delamo, delamo tudi napake. Čas trgatve je že skoraj mimo in setev je v polnem teku. Dnevi so vedno krajši v tem jesenskem obdobju, zato sem prepričan, da boste našli čas, da pozorno preberete naše glasilo. S spoštovanjem, Župan Občine Hodoš Ludvik Orban Tisztelt polgárok! Híradónk újabb számát vehetik kezükbe. Persze, ebben a számban is még több lehetne az olvasnivaló. Még mindig nem teljesült kívánságunk, hogy olvasóink is írjanak közös lapunkba. Kiadványunkban található dicséretekkel, megjegyzésekkel és javaslatokkal senkit sem kívánunk sérteni. Mint mindig, most is kértük a szervezeteket és egyesületek, idejében adják le írásaikat. Az idejében leadott írások teljes terjedelmükben megtalálhatóak ebben a számban. Megítélésem szerint a legutóbbi lapunk megjelenése óta történt néhány fontos dolog, ami miatt a Szerkesztőbizottság egyes tagjainak bojkottja ellenére az újabb szám kiadása mellett döntöttem. Ők talán azt kívánták elérni, hogy minél kevésbé derüljön fény a hodosi óvoda pénzügyi nehézségeivel kapcsolatos valóságra. Mint a község polgármestere felelős vagyok a nyilvánosság tájékoztatásáért, ami azt jelenti, hogy időnként kedvezőtlen dolgokat is nyilvánosságra kell hozni. Mindennapjainkhoz ezek is hozzátartoznak, hiszen akik dolgozunk, hibázunk is. A szüret ideje majdhogynem lejárt, eljött a vetés ideje. A napok egyre rövidebben ebben az őszi időszakban, korán este van, ezért reménykedem, találnak időt arra, hogy figyelmesen elolvassák a lapunkban leírtakat. Tisztelettel Orbán Lajos polgármester Občinski simboli A község szimbólumai INFORMATIVNO " GLASILO ŐRSÉG - ŐRSÉGI HÍRLAP " TÁJÉKOZTATÓ Izdaja občina Hodoš - Hodos község jelenteti meg Naslov uredništva - a szerkeztőség címe: Glasilo Őrség - Őrségi Hírlap, Hodoš št. 52, 9205 Hodoš - Hodos Grafična podoba in tisk - grafikai alakja és a nyomtatása: Solidarnost d.d. Murska Sobota Naklada-példányszáma: 250 izvodov-példány Uredniški odbor-szerkeztőség: Ludvik Orban, Novak Császár Jolán, Milan Vincetič, Johann Laco, odgovorni urednik lektorka lektor računalniška obdelava - felelős szerkeztő - lektor - lektor -technikai szerkeztő Glasilo ni naprodaj, prejme pa ga vsako gospodinjstvo v občini Hodoš brezplačno. A hírlap nem vásárolható meg. Hodos község minden háztartása ingyenesen kapja kézhez. Telefon: 00386 (02) 559-80-21, Fax: 00386 (02) 559-80-20, e-mail: obcina-hodos-kozseg@ siol.net 3 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA Zaradi dotrajanosti kulturne dvorane je bila večnamenska dvorana Evangeličanske cerkvene občine, v soboto, 21. julija, prizorišče osrednje prireditve: svečane seje ob drugem prazniku Občine Hodoš. Seje se je udeležilo kar nekaj uglednih gostov, posebej pa je župan pozdravil poslance, župane, svetnike in druge posebej vabljene goste. Po pozdravnem nagovoru župana občine, se je seja pričela. V osrednjem govoru je nanizal uspehe občine in številne dosežke, na podlagi katerih je občina Hodoš postala sodobna po meri ljudi. Letošnja, je bila še posebej svečana, saj smo na njej prvič odkrili grb in zastavo občine. Občinski svet se je na eni izmed svojih sej odločil, da bomo do 2. občinskega praznika sprejeli simbole, ki bodo predstavljali občino Hodoš. V ta namen je bila sestavljena Komisija za istovetnostne simbole, ki se je svojega dela lotila zelo resno. Komisija je delala po vnaprej določenem načrtu in izvorih. Glavni izvori za simbole so bili bober, rdeči bor, stražna krajina ter sožitje med narodi in narodnostmi. Člani občinskega sveta so dobili v obravnavo pet predlogov grbov in dva predloga zastave, ki jih je komisija izbrala izmed sto osnutkov. Župan je delo komisije pohvalil, saj se je dela lotila resno in odgovorno. Oba simbola sta narejena po heraldičnih pravilih. Glavni atribut grba in zastave je helebarda. V grbu prevladujejo tri glavne barve in sicer modra kot znak slovenske narodnosti, zelena kot znak madžarske narodnosti in rdeča, ki predstavlja borbenost in pripravljenost naroda. Hkrati s simboli, je občinski svet sprejel tudi Odlok o istovetnostnih simbolih, v katerem so navedene vse podrobnosti o gornjih simbolih. Na isti seji, kot so sprejeli Odlok o istovetnostnih simbolih, so člani občinskega sveta sprejeli še Odlok o priznanjih Občine Hodoš, v katerem so navedena vsa priznanja občine. Ta pa so: častni občan občine Hodoš, ki je najvišje občinsko priznanje (letno naj bi se izvedlo le eno imenovanje za častnega občana), zlata plaketa občine Hodoš se izvede letno le enkrat in sicer za dosežke izjemnega pomena, listina občine Hodoš ima značaj pohvale in vzpodbude za nadaljne delo, ki je lahko večkratno in župansko priznanje občine Hodoš, ki ga podeli župan posameznikom ali skupinam (ta priznanja so lahko večkratna). Tako je župan Ludvik Orban letos podelil samo dve županski priznanji, saj za razpis drugih nagrad v letošnjem letu ni bilo dovolj časa. Priznanja sta prejela Helena Roman za izjemne dosežke na področju kulture in Aleksander Abraham za izjemne dosežke na področju športa. V naslednjih letih pa bomo lahko podelili tudi druga priznanja iz tega odloka. Prav tako se je podelilo nekaj drugih priznanj in sicer priznanja za naj lepše urejeno kmetijo, stanovanjsko hišo in najlepše rože. Za najlepše urejeno kmetijo je prejela priznanje družina David Geze iz Krplivnika 9, za najlepše urejeno stanovanjsko hišo, je prejel priznanje Roka Dezider iz Hodoša in za naj lepše rože Evangeličanska cerkvena občina Hodoš. Prireditve ob 2. občinskem prazniku Prva prireditev v okviru občinskega praznika je bila otvoritev igral pri Podružnični osnovni šoli in vrtcu Hodoš. Igrala sta s financiranjem občine in s pomočjo staršev zgradila g. Evgen Jošar ter hišnik DOS Prosenjakovci g. Koloman Kozic. Pri ureditvi okolice so sodelovali tudi delavci zaposleni prek programa javnih del. Po nagovoru župana sta spregovorili tudi nekaj besed ga. Rozalija Totić in ravnateljica ga. Jožefa Herman, po uvodnem delu, pa so nam otroci iz vrtca in šole pripravili bogat kulturni program. Po končani proslavi je sledilo družabno srečanje. V okviru 2. občinskega praznika je bilo kar nekaj prireditev, ki so bile nekatere bolj, nekatere manj obiskane. Ena izmed prvih prireditev je bila otvoritev dveh, na novo asfaltiranih cest v Krplivniku. Osrednja proslava ob tem dogodku je bila pri Vaško-gasilskem domu Krplivnik. Župan je v nagovoru poudaril, da ima z odprtjem teh dveh cest zdaj vsako gospodinjstvo v občini asfaltirano javno pot ali lokalno cesto. Istega dne zvečer, je bilo pred sedežem občine odkritje spomenika, ki so nam ga podarili pobrateni občini iz Madžarske in sicer lokalni skupnosti Magyarszombatfa in Szentgyörgyvölgy ob 1000 letnici madžarske države, istega dne je bila tudi otvoritev ekološkega tabora. Naslednji dan je bila svečana seja Občinskega sveta Občine Hodoš in otvoritev prenovljene slačilnice na nogometnem igrišču na Hodošu. Tretji, zadnji dan prireditev ob prazniku pa je bilo na hodoškem nogometnem igrišču odprto občinsko gasilsko tekmovanje za člane in članice, ki se ga je udeležilo kar precej ekip. Na vseh prireditvah je bilo kar nekaj pomembnih gostov in sicer Maria Pozsonec in Geza Džuban, poslanca DZ RS, direktor Pošte PE M. Sobota g. Kardoš, župani iz sosednje Madžarske in iz pobratene občine Hodos na Slovaškem, predstavniki različnih veroizpovedi (evangeličanske, protestantske in katoliške), predstavnik podjetja Asfalti Ptuj, Zavarovalnice Triglav iz M. Sobote, župana občin Grad in Puconci, tajnik občine Kuzme, svetniki, predstavniki raznih odborov in komisij ... Vsem prireditvam so dale poseben pridih pogostitve in družabna srečanja. AKTUALNO V občini se v tem času dogaja kar nekaj stvari, nekatere so se tudi že končale zato naj na hitro pregledamo naše delo in uspehe od izida zadnje številke občinskega glasila. V letošnjem letu smo si zadali kar nekaj velikih ciljev, ki jih bomo s težavami, pa vendarle pripeljali do konca po načrtu, ki smo si ga na začetku leta zadali. Naj vas spomnimo, da smo v letošnjem letu imeli v načrtu gradnjo kanalizacije, nadaljevanje del pri kulturnem domu, plačilo obveznosti do izvajalca čistilne naprave, izvedbo komasacije pri železnici in komasacije Hodoš II (dolina Dolenjskega potoka), dozidavo mrliške vežice na Krplivniku, začetek gradnje mrliške vežice na Domaföldu, asfaltiranje in navoz cest... Ker je problematika s pitno vodo na našem območju iz leta v leto večja, smo se odločili, da na območju občine izvedemo geološke raziskave pitne vode, ki so pokazale, da voda je, vendar je potrebno izvesti globinske vrtine zaradi zadostne količine zdrave pitne vode. 4 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Prav v tem času je v teku gradnja kulturnega doma na Hodošu in predvidevamo, da bo meseca oktobra pod streho. Precej prostovoljnih ur so prispevali tudi nekateri občani. Dela v mrliški vežici na Krplivniku, so tako daleč, da se lahko uporablja in tudi tu so vaščani priskočili na pomoč. Po sklepu Občinskega sveta se dela pri mrliški vežici na Domaföldu naj ne bi izvajala. Ker sta podružnična šola in vrtec v denarnih stiski, se je matična šola DOŠ Prosenjakovci obrnila na občino, naj pomagamo pokriti finančni primanjkljaj. Glede na to, da je Občinski svet sprejel sklep, da se sredstva v višini 600.000,00 Sit nakažejo šoli za pokritje primanjkljaja, se je postavka za izgradnje mrliških vežic zmanjšala. V mesecu oktobru so se začela dela pri gradnji kanalizacije, izmeritve so že v teku, predvidevamo, da bodo dela v letošnjem letu v pretežni meri končana. Tudi v letošnjem letu smo sodelovali na sejmu ESPO v Budimpešti, kjer se je predstavilo podjetje Agranta Semenarstvo iz naše občine. V sklopu javnih razpisov smo se prijavili na javni razpis za nepovratna sredstva za izvedbo komasacije na območju Hodoš II. Od lanskega leta, ko smo izpadli iz razpisa, ker nismo imeli vseh zemljiškoknjižnih izpiskov, smo do letošnjega leta zbirali vso potrebno dokumentacijo, da bi lahko letos uspeli. Ko smo posredovali dokumentacijo, nam je manjkala edino pravnomočna odločba o uvedbi komasacijskega postopka, ki bi jo izdala Upravna enota Murska Sobota. Pravnomočne odločbe nismo dobili, ker se je na uvedbo postopka pritožil občan Zdravko Kovač. Ker je bil rok za dopolnitev vloge le pet dni, v katerih pa mi nismo prejeli pravnomočne odločbe, se bojimo, da bomo iz javnega razpisa izpadli in da se komasacija na tem območju ne bo mogla izvesti oziroma ne bomo deležni nepovratnih sredstev za leto 2002 iz tega naslova. Problemi se pojavljajo tudi pri izvedbi agrooperacijskih del v sklopu komasacije v k. o. Hodoš (železnica), saj projekt agrooperacij ni narejen v skladu s predlogi Odbora za komasacijo. Sprejeti sklepi na 22. in 23. redni seji Občinskega sveta (izvleček iz zapisnika) Sklepi: 1. Občina Hodoš mora do konca meseca plačati sredstva v všini 600.000,00 sit na žiro račun DOŠ Prosenjakovci, da bo lahko s prvim septembrom vrtec nemoteno začel poslovati. Sklep je sprejet (5 za, 1 proti). 2. Zaradi nakazila sredstev se zmanjša postavka za gradnjo in obnovo mrliških vežic (se ne sme začeti gradnja mrliške vežice na Domföldu) - 5 za, 1 proti -sklep je sprejet. 3. Sklicati je potrebno sestanek, na katerem bodo prisotni župan, ravnateljica, župan občine Šalovci in predstavniki Ministrstva za šolstvo (6 za). 4. Glede delovnega časa vrtca (6 ur) je potrebno prav tako sklicati sestanek s starši (6 za). Obrazložitev sklepov: Problematiko v vrtcu in šoli Hodoš je Občinski svet obravnaval na svoji 22. redni seji dne, 16.08.2001. Ker je problematika glede sofinanciranja zelo resna, je razprava trajala kar nekaj časa. V nadaljevanju Vam navajamo izvleček zapisnika in nekaj ugotovitev: Podžupan je pri tej točki predal besedo županu. Ta je povedal, da sta se z ravnateljico že večkrat srečala zaradi problematike (finančni primanjkljaj) in da bi se dogovorili za način, da do primanjklaja ne bi prihajalo. Obenem se predstavi izračun primanjkljaja za prvih šest mesecev. Člani so dobili v obravnavo tudi izračun ekonomske cene, pri kateri do primanjkljaja ne bi prišlo. Letos naj bi bilo vpisanih v vrtec 12 otrok, število zaposlenih pa bi ostalo isto. Razpravi se je pridružila tudi ravnateljica, ki je podrobno predstavila tudi kalkulacijo za mesec september. Obenem pove, da so za pomoč že zaprosili pristojno Ministrstvo in da je število zaposlenih po veljavnem zakonu. Člani so vprašali, kolikšna je bila lanska izguba in omenijo, da je iz kalkulacije razvidno, da prihodki zadoščajo le za plače zaposlenih, tako da varčevanje naprimer pri ogrevanju, hrani in elektriki praktično nič ne pomaga, saj je otrok malo, število delovnih mest pa po zakonu ostaja. Ravnateljica pove, da morata biti istočasno v oddelku 6 ur na dan obe vzgojiteljici (slovenska in madžarska), saj nam je to izborila poslanka DZ ga. Maria Pozsonec. Vzgojiteljice ne morejo in ne smejo po zakonu odpustiti. Župan je povedal, da je potrebno reševati probleme konkretno s predlogi, saj se moramo zavedati, da so ti otroci naše bogastvo. Prav tako pove, da je bila v lanskem letu šest mesecev šola zaprta (otroci v Prosenjakovcih), kuharica in čistilka pa sta prav tako bili obe zaposleni. Občina svoje obveznosti poravna sproti in pravočasno. Prav tako občina financira vsa popravila, nakup opreme in vzdrževanje. Ravnateljica je odgovorila, da se čistilka plačuje iz nadstandarda Občine Moravske Toplice, materiale za izdelavo vseh izdelkov, ki jih otroci izdelujejo, pa kupujejo vzgojiteljice same, kar ni nikjer, za vzdrževanje stavbe, ki je dotrajana, pa je z občino Moravske Toplice podpisan dogovor. Po dogovoru je vzdrževanje stavbe dolžna plačevati občina Hodoš. Prav tako je povedala, da hišnik, svetovalci, delavci in administrativno računovodski delavci niso zajeti v obračunu za občino Hodoš, delajo pa prav tako za Hodoš. Razpravi se pridruži g. Gal. Pove, da je bil v odboru za ustanovitev samostojne občine Hodoš in da se je takrat zelo povdarjalo, da imamo naj starejši vrtec in šolo. Najprej bi morali pri sebi razčistiti, če hočemo, da vrtec in šola ostaneta v občini in šele potem lahko govorimo o rešitvi, saj je stavba vse starejša in bodo stroški vedno večji. Člani so povedali, da bi bilo najlažje vrtec in šolo zapreti, vendar pa se potem pojavi vprašanje, če bomo lahko kot svetniki sploh še stopili na cesto pred ljudi. Glede delovnega časa (6 ur) pa povedo, da bi o tem morali odločati starši. Župan omeni, da so ekonomske cene po Sloveniji tudi manjše (sam tudi preverja) in da bi rad imel na vpogled proračun šole, kar se tiče financiranja vrtca. Obenem postavi vprašanje, kako je lahko v primerih, ko je katera od vzgojiteljic odsotna, pri otrocih samo ena. Podžupan je povedal, da so pri obravnavi krepko odšli s teme te točke, saj o zaprtju vrtca in šole ne smemo niti razmišljati. Razmišljati bi morali, če se dajo stroški zmanjšati in kateri, naprimer konkretno, če se dajo zmanjšati plače. Ravnateljica odgovori, da ona ne more spreminjati plač, na bolniškem pa je bila dalj časa učiteljica, meni pa tudi, da 5 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap na račun otrok ne more zmanjšati število delovnih mest, saj bi potem kršila zakon. Župan meni, da so določene stvari, ki so navedene v pregledu prihodkov in porabe sredstev za delovanje vrtca, tudi iz šole. Ravnateljico obenem vpraša, zakaj še ni bil sklican sestanek staršev o delovnem času vrtca in višini ekonomske cene. Ravnateljica je dodala, da so na težave opozarjali že pred sprejetjem proračuna, vendar pa se ni nič zgodilo oziroma rešilo. Župan zavrača očitke, da ni bilo nič narejeno z njegove strani, saj so se z ravnateljico zmenili, da bo sklicala sestanek tudi z županom Občine Šalovci, ker ga ona ni, ga je sam sklical. Podžupana je zanimalo, kaj se bo zgodilo v primeru, če se dolg ne poravna. Ravnateljica je povedala, da potem s prvim septembrom šola in vrtec ne moreta obratovati, zahvalila se je tudi MNSS občine Hodoš, ki jim je že nakazala milijon tolarjev in je tako ostal primanjklaj še približno 600.000,00 tolarjev. Plačilo primanjkljaja še ne pomeni rešitve, saj je najprej potrebno najti rešitev, šele potem pa poravnati primanjkljaj. Člane občinskega sveta je župan prosil, naj obenem navedejo postavko iz občinskega proračuna, s katere se sredstva vzamejo. Člani so predlagali, da se zmanjša postavka pri gradnji mrliških vežic, konkretno, naj se v letošnjem letu ne izvajajo dela na mrliški vežici Domaföld. Na naslednji seji, torej 23. redni seji dne, 27.09.2001, je Občinski svet obravnaval predlog Sklepa o določitvi ekonomske cene v VVE Hodoš. V sklepu je navedena ekonomska cena 62.600,00 sit, ki jo zahteva ravnateljica šole. Sedaj znaša ekonomska cena 42.500,00 sit. Ker bi večina staršev ob zvišanju ekonomske cene otroke izpisala iz vrtca, Občinski svet Občine Hodoš Sklepa o določitvi ekonomske cene v VVE Hodoš ni sprejel. Torej ostane ekonomska cena 42.500,00 sit na mesec. Občinska uprava A KÖZSÉGI TANÁCS ÜNNEPI ÜLÉSE Kultúrtermünk állapota miatt az Evangélikus Egyházközség terme adott otthont a július 21-én, szombaton szervezett központi rendezvényünknek: Hodos Község második ünnepe kapcsán megtartott ünnepi ülésünknek, amelyen több tekintélyes vendég is megjelent. A polgármester külön köszöntötte a parlamenti képviselőket, a polgármestereket, a tanácstagokat és más meghívott vendégeket. A község polgármesterének ünnepi köszöntője után megkezdődött az ülés. Beszédében ismertette a község eredményeit és azokat a vívmányokat, amelyek alapján Hodos község korszerű, emberbarát községgé vált. Az idei rendezvényt még ünnepélyesebbé tette a község címerének és zászlajának avatása. A Községi Tanács egyik ülésén döntött, hogy a 2. községi ünnepig elfogadjuk a Hodos Községet képviselő jelképeket. E célból megalakult az azonosító jelképekkel foglalkozó bizottság, amely igencsak komolyan kezdett munkába. A bizottság előre meghatározott terv és források alapján dolgozott. A központi jelképek a hód, a vörösfenyő, az őrvidék, a nemzetek és nemzetiségek közötti együttélés voltak. A községi tanács tagjai száz tervezet közül választott, öt címer és két zászlójavaslatot vitattak meg. A polgármester komoly és felelős munkájáért dicséretben részesítette a bizottságot. Mindkét jelkép heraldikai szabályok alapján készült. A címer és a zászló fő jellemzője a hellebárd. A címert három szín uralja, éspedig a kék, mint a szlovén nemzet színe, a zöld mint a magyar nemzet színe, és a piros, mint a nemzet harciasságát és készségét tükröző szín. A jelképekkel egy időben a községi tanács elfogadta a részleteket és a jelképek leírását tartalmazó, az azonosítási jelképekről szóló Szabályrendeletet. Ugyanazon az ülésen, amelyen a jelképekről szóló Szabályrendelet került elfogadásra, a Községi Tanács elfogadta Hodos Község Elismeréseiről szóló Szabályrendeletet is, amely felsorolja a községi elismeréseket: a legmagasabb elismerés a Hodos Község díszpolgárává való avatás, amiből évente egyet osztanak ki, úgyszintén Hodos Község aranyplakettjéből is, éspedig a rendkívüli jelentőségű vívmányokért, míg Hodos Község Okmánya dicsérő jellegű és további munkára ösztönző elismerés, amelyből évente több is kiosztható, továbbá szintén több osztható ki évente a Hodos Község Polgármesteri elismeréséből, amit a polgármester oszt ki érdemes egyéneknek ill. csoportoknak. Orbán Lajos polgármester az idén csak két polgármesteri elismerést adott át, hiszen a többi elismerés pályáztatására nem volt elég idő. Elismerésben részesült Román Ilona a kultúra terén elért eredményeiért, valamint Abraham Aleksander rendkívüli sporteredményeiért. A következő években a Szabályrendelet alapján más elismerések is kioszthatók lesznek. Az ülésen további elismeréseket is kiosztottak, éspedig a legrendezettebb parasztgazdaságnak, lakóháznak és virágoskertnek-udvarnak. A legrendezettebb paraszt-gazdaságnak a Kapornak 9. szám alatt lakó Dávid Géza és családja gazdaságát találták, a legrendezettebb lakóház a hodosi Róka Dezsőé, a legszebb virágokat pedig a hodosi evangélikus egyházközségnél találták. Rendezvények a 2. közsési ünnep kapcsán A községi ünnep kapcsán az első rendezvény a hodosi kihelyezett általános iskola és az óvoda melletti játszótér megnyitása volt. A játszóteret, ill. játékokat Hodos Község anyagi támogatásával és a szülők segítségével Jošar Evgen és Kozic Koloman, a Pártosfalvi KAI házmestere készítették el. A környezet rendezésében részt vettek a közmunkákban dolgozók is. A polgármesteri köszöntő után felszóltak még Totić Rozália, valamint Herman Jožefa igazgatóasszony. A bevezető után az óvodások és az iskolások gazdag kulturális műsorral kedveskedtek, majd társas rendezvénnyel zárult az ünnepély. 6 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap A 2. községi ünnep keretében belül több, több-kevesebb látogatót vonzó rendezvény volt. Az első ünnepélyek közé sorolható Kapornak két újonnan aszfaltozott útszakaszának átadása. Az esemény kapcsán a falusi tűzoltóotthonnál szerveztek ünnepélyt. Ünnepi köszöntőjében a polgármester emlékeztetett, hogy most már a község minden háztartását aszfaltos közút, illetve helyi út köti össze. Még aznap este a községháza épülete előtt kopjafaavatásra került sor. A kopjafát a millennium kapcsán két magyarországi testvérközség: Magyarszombatfa és Szentgyörgyvölgy önkormányzata ajándékozta Hodos községnek. Aznap kezdődött a környezetvédelmi tábor is. Másnap tartottuk Hodos Község Községi Tanácsának díszülését, valamint átadtuk rendeltetésének a hodosi labdarugó pálya mellett felújított öltözőt. Az ünnepi rendezvények utolsó napján a hodosi labdarugó pályán községi tűzoltóverseny volt számos csapat részvételével. Rendezvényeinket több jeles vendég is meglátogatta, köztük: Pozsonec Mária és Džuban Geza parlamenti képviselők, Kardos úr, a Posta muraszombati egységének igazgatója, a szomszédos magyarországi polgármesterek, valamint a felvidéki Hódos polgármestere, továbbá a különböző egyházak (evangélikus, református és katolikus) képviselői, a ptuji Asfalti vállalat, a muraszombati Triglav biztosítótársaság képviselői, Grad és Puconci polgármestere, Kuzma község titkára, tanácstagok, különböző bizottságok és tanácsok képviselői... Valamennyi rendezvény hangulatát emelték a megvendégelések és a társalgások. AKTUÁLIS Községünkben több akció van folyamatban, közülük néhány viszont már befejeződött. Tekintsük át röviden a községi híradó legutóbbi számának megjelenése utáni munkánkat és eredményeinket. Az idén néhány nagyobb célt is kitűztünk magunknak, ezek elérése ugyan okoz némi nehézségeket, mégis úgy tűnik, az év elején elfogadott terv értelmében elérjük őket. Az év elején tervbe vettük a szennyvízelvezetőcsatorna építését, a művelődési ház továbbépítését, a tisztítóberendezés kivitelezője iránti kötelezettségeink törlesztését, a vasút melletti és a Hodos II. tagosítás megvalósítását, a kapornaki halottasház bővítését, a domaföldi halottasház építését, az utak aszfaltozását és kavicsozását... Mivel térségünkben évről évre több gondot okoz az ivóvízellátás, úgy döntöttünk, hogy földtani ivóvíz kutatásokba kezdünk. Ezek megállapítása szerint van elég ivóvíz, ahhoz viszont hogy kellő mennyiségű egészséges ivóvízhez jussunk, mélyfurásokat kell végezni. Hodoson folyik a művelődési ház építése, terveink szerint októberben tető alá kerül az épület. A polgárok egy része társadalmi munkában segítette a beruházást. A falusiak segítségének köszönhető, hogy a kapornaki halottasház is már használható. A Községi Tanács döntése értelmében a domaföldi halottasháznál nem folytatják a munkálatokat. Mivel anyagi gondokkal küzd a helybéli iskola és óvoda, a Pártosfalvi KAI a községhez fordult segítségért, egyenlítenénk ki a pénzügyi hiányt. Lévén, hogy a Községi Tanács döntése alapján 600.000 tolárt utaltak az iskolának a hiány kiegyenlítésére, csökkent a halottasházak építésére szánt keret. Októberben megkezdődtek a munkálatok a szennyvízcsatorna építésénél, folyamatban vannak a mérések, így számíthatunk arra, hogy a munka nagy részét az idén sikerül elvégezni. Az idén is részt vettünk a Budapesti EXPO vásáron. Községünkből az Agranta Semenarstvo vállalat vett részt a vásáron. A nyilvános pályázatok keretén belül vissza nem térítendő forrásokra pályáztunk a Hodos II. tagosítás megvalósításához. Tavaly nem jártunk sikerrel, hiszen nem rendelkeztünk valamennyi telekkönyvi kivonattal, így az idén hogy sikeresek legyünk, begyűjtöttük az összes szükséges okmányt. A beküldött okmányok közül egyedül a muraszombati közigazgatási egység által kibocsátandó, a tagosítási eljárás bevezetésével kapcsolatos jogerős határozat hiányzott, amit azonban nem tudtunk beszerezni, hiszen az eljárást megfellebbezte Kovač Zdravko polgár. Mivel a hiányzó dokumentáció kiegészítésére mindössze öt napunk volt - ez idő alatt azonban nem kaptuk meg a jogerős határozatot, attól tartunk, kiesünk a közpályázatból, tehát ebben a térségben nem tudjuk megvalósítani a tagosítást, illetve nem részesülünk a 2002-es évre kiosztásra kerülő, vissza nem térítendő közpénzekből. Gondok vannak a hodosi kataszteri község (vasút) területén folyó mezőgazdasági beavatkozásokkal is, hiszen a projektet nem egyeztették a Tagosítási Bizottság javaslataival. A Községi Tanács 22. és 23. ülésén elfogadott határozatok (kivonat a jegyzőkönyvből) Határozatok: 1. Hodos községnek a hónap végéig 600.000 Sit összeget kell átutalnia a Pártosfalvi KÁI zsíró számlájára, hogy szeptember 1-től az óvoda zökkenőmentesen működhessen. A határozat el lett fogadva (5 mellette, 1 ellene). 2. Az átutalás miatt csökken a halottasházak építésére és felújítására szánt tétel (Domaföldön nem kezdődhet meg a halottasház építése). A határozat el lett fogadva (5 mellette, 1 ellene). 3. Ülést kell összehívni, amelyre meg kell hívni a polgármestert, az igazgatónőt, Šalovci község polgármesterét és az Oktatási Minisztérium képviselőit (6 za). 4. Az óvoda nyitva tartásával (6 óra) kapcsolatosan szükséges a szülőkkel való egyeztetés, ülés összehívása (6 mellette). Határozatok indoklása: A hodosi óvodában és iskolában kialakult helyzetet a Községi Tanács 2001. augusztus 16-ai, 22. rendszeres ülésén tárgyalta. Mivel igencsak komoly gondot jelent a társfinanszírozás, a vita is eléggé elhúzódott. A 7 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap folytatásban rövid kivonatot és megállapításokat közlünk a jegyzőkönyvből: Ennél a napirendi pontnál az alpolgármester átadta a szót a polgármesternek, aki elmondta, hogy az igazgatónővel már többször is találkoztak a kialakult gondok (pénzügyi hiány) megvitatása és kezelése ügyében. Ugyanakkor ismertette a hiánynak az első hat hónapra történő kiszámítását. Megvitatásra a tanácstagok elé terjesztették a gazdasági ár olyan kiszámítását is, amely esetében nem merülne fel hiány. Az idén 12 gyerek beiratkozására számítanak az óvodában, a foglalkoztatottak száma viszont változatlan marad. A vitához csatlakozott az igazgatóasszony is. Az igazgatóasszony elmondta, hogy a problémát elsősorban az új jogszabályozás okozta, hiszen megnőtt a községek száma, a forrásokat elosztották. Korábban ez egy községben történt, így a kiosztott keretet az iskolák között is tudták osztani. Részletesen ismertette a szeptemberi kalkulációt. Hozzáfűzte, segítséget kértek az illetékes tárcától, valamint hogy a foglalkoztatottak száma is az érvényes törvény szerint alakul. A tanácstagok a tavalyi veszteség iránt érdeklődtek, majd megállapították, hogy a kalkuláció szerint a bevételekkel csupán az alkalmazottak fizetését tudják fedezni, így nem segít például a fűtéssel, élelmiszerekkel, árammal való takarékoskodás sem, hiszen kevés a gyerek, a Törvény szerint viszont változatlan az alkalmazottak száma. Az igazgatónő elmondja, hogy napi 6 órában két nevelőnőnek (szlovén és magyar) kell lennie a tagozatban, ezt Pozsonec Mária országgyűlési képviselő harcolta ki számunkra. A nevelőnőt nem bocsáthatják el. A polgármester szerint konkrét javaslatokkal kell megoldani a gondokat, és tudatában kell lennünk annak, hogy a gyerekek a kincseink. Hozzáfűzi, hogy tavaly az iskola fél évig zárva volt (a gyerekek Pártosfalvára jártak), a szakácsnő és a takarítónő munkaviszonyát szintén fenntartották. A község folyamatosan és idejében teljesíti kötelezettségeit és mint polgármester a Községi Tanács határozatait valósítja meg. Úgyszintén a község finanszírozza az összes javítást, berendezés-vásárlást és a karbantartást. Az igazgatónő elmondta, hogy a takarítónő fizetését a Moravske Toplice község fedezi, a gyerekek munkájához szükséges kellékeket, anyagokat az óvónők saját pénzükön vásárolják, a leromlott épület karbantartását pedig megállapodás alapján Moravske Toplice község rendezi. A megállapodás alapján az épület karbantartási költségei Hodos községet terhelik. Elmondta még, hogy a házmester, a tanácsadók, és az adminisztratív-könyvelői alkalmazottak nem szerepelnek a hodosi községnek készített elszámolásban, miközben Hodos számára is dolgoznak. A vitához Gál csatlakozik. Elmondja, tagja volt az önálló Hodos községért bizottságnak és annak idején gyakran hangsúlyozták, hogy itt van a legrégibb óvoda és iskola. Először talán magunknál kellene tisztázni, kívánjuk-e, hogy a községben maradjon az óvoda és az iskola, utána kell megoldást keresni, hiszen az épület egyre öregebb, a költségek egyre magasabbak lesznek. A tagok szerint persze a legegyszerűbb volna bezárni mind az óvodát, mind az iskolát, kérdés azonban, kimehetünk-e egy ilyen döntést követően mi tanácstagok az útra, az emberek elé. Ami az óvoda nyitva tartását illeti (6 óra), erről a szülőknek kell dönteniük. A polgármester szerint Szlovéniában alacsonyabb gazdasági áron is biztosítanak óvodai ellátást (ezt maga is ellenőrzi) és betekintést kér az iskola költségvetésének az óvoda finanszírozását rendező részébe. Ugyanakkor felveti a kérdést, hogy lehet az, hogy az egyik óvónő távollétében csak egy óvónő van a gyerekekkel. Az alpolgármester szerint messzire elkanyarodtak az eredeti témától, hiszen az óvoda ill. iskola bezárása nem jöhet számításba. Azt kellene megfontolni, csökkenhetőek-e a költségek, illetve konkrétan melyik költségek, netán a fizetések. Az igazgatónő elmondja, ő nem módosíthatja a fizetéseket, továbbá hogy egy tanítónő hosszabb ideig volt betegállományban, aztán hogy a gyerekek rovására nem csökkenthető a munkahelyek száma, mert ezzel a törvényt is sértenék. A polgármester véleménye szerint az óvoda tevékenységével kapcsolatos bevételek és kiadások között az iskolai tételek is szerepelnek. Ugyanakkor az igazgatónőnek felteszi a kérdést, miért nem hívtak össze szülőértekezletet az óvoda nyitva tartásáról és a gazdasági ár összegéről. Az igazgatónő szerint már a költségvetés elfogadása előtt figyelmeztettek a nehézségekre, azonban semmi sem történt ill. semmi sem oldódott meg. A polgármester elutasítja, hogy részéről a nem történt semmilyen intézkedés, hiszen az igazgatónővel megállapodtak, hogy összehívja a Šalovci község polgármesterével való megbeszélést, mivel azonban ezt nem tette meg, ő maga szervezte meg a találkozót. Az alpolgármestert az érdekelte, mi történik abban az esetben, ha nem kerül kiegyenlítésre a tartozás. Az igazgatónő elmondta, hogy akkor szeptember elsejével sem az óvoda, sem az iskola nem kezdheti el működését, ugyanakkor pedig köszönetet mondott Hodos község MNÖK-nek, amely egymillió tolárt utalt át és ezzel a hiány mintegy 600.000-re csökkent. Maga a hiány kiegyenlítése azonban nem jelent megoldást, először megoldást kell keresni és utána kiegyenlíteni a hiányt. A polgármester arra kérte a Községi Tanács tagjait, jelöljék meg azt a költségvetési tételt, amelyből kivonják az eszközöket. A tagok javaslata értelmében a halottasházak építésére szánt tételt kell csökkenteni, konkrétan: az idén nem építhető tovább a domaföldi halottasház. A következő ülésen, a 2001. szeptember 27-ei, 23. rendszeres ülésen a Községi Tanács megvitatta a hodosi óvoda gazdasági árának meghatározásáról szóló határozati javaslatot. A határozatban szereplő gazdasági ár az iskolaigazgatónő által követelt 62.600,00 Sit. A jelenlegi gazdasági ár 42.500,00 Sit. Mivel az gazdasági ár emelése esetében a szülők többsége kiíratná gyerekét az óvodából, Hodos Község Községi Tanácsa nem fogadta el a gazdasági ár kialakításáról szóló határozatot. A gazdasági ár tehát havi 42.500,00 Sit marad. Községi hivatal 8 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Protipožarna preventiva v Občini Hodoš V prejšnjih številkah Glasila občine Hodoš smo prikazali zgodovinski razvoj in stanje gasilstva v naši občini. Pričakovali smo, da bo to vzpodbudilo članstvo za kritično in realno oceno ter pomoč na tem področju. Žal ni bilo pravega odmeva razen redkih posameznikov, ki so prikazano stanje tolmačili le kot kritiko na svoj račun. Ponovno poudarjamo, da ima gasilstvo na našem področju stoletno tradicijo in je preživelo vse viharje zgodovinskih dogodkov, kar bi bilo potrebno dosledneje spoštovati in negovati. Ne glede na zgornji odstavek smo v protipožarni preventivi le dosegli nekatere vidnejše rezultate v poboljšanju protipožarne zaščite, ki so plod podpore predanih članov gasilskih društev in prebivalstva tega kraja - občine. V spodnjem poročilu bo razvidna njihova aktivnost. Ob tej priliki se jim javno zahvaljujemo za njihovo aktivnost in podporo! 1. Realizacija sklepov: Upravni odbor PGD Hodoš je imel v toku leta štiri seje. Osnovna smernica za delo odbora je bil na letnem občnem zboru sprejeti letni načrt dela. 2. Strokovno izpopolnjevanje: Na 2. odprtem gasilskem tekmovanju izmed devetih prisotnih ekip je PGD Krplivnik zasedel četrto mesto z 851,6 točkami, PGD Hodoš pa samo osmo mesto z 818,7 točkami. Članice so dosegle 820,8 točk, torej večje število točk kot člani. Naša ženska ekipa in poveljstvo društva je nudilo strokovno pomoč ženski ekipi PGD iz Sakalovec na Madžarskem pri treningih gasilske in gasilskošportne tekmovalne discipline po mednarodnih pravilih. PGD Sakalovci kot prva v županiji Vaš, ki tekmuje po mednarodnih pravilih, je prejela posebno županijsko priznanje. Naše članice so aktivne na gasilskih tekmovanjih in znane širom Prekmurja. S svojimi nastopi so dosegle razpoznavnost in priborile ugled našemu društvu. Iz pogovora s članicami sem zasledil, da želijo večjo podporo v strokovni pomoči s strani vodstva društva. Zavedam se, da bo v prihodnji sezoni to pomoč potrebno nuditi tako organizacijsko kot strokovno. Na pobudo glede aktivnosti članic smo v letošnjem letu ponovno uspeli zbrati pionirsko ekipo, ki se je tudi udeležila gasilskega tekmovanja pri Lipi. Bili smo navdušeni nad zavzetostjo mladih, zato je potrebno le tako nadaljevati in utrditi zavest humanega delovanja brez kančka zavisti. 3. Materialna opremljenost: V letošnjem letu smo se materialno okrepili z dvema sicer rabljenima, toda dobro ohranjenima gasilskima m/v. PDG Krplivnik je kupilo GV-1, PGD Hodoš pa je pridobilo 2.300 litersko gasilsko cisterno z visokotlačno črpalko. Po pridobitvi cisterne smo takoj začeli prevažati pitno vodo za potrebe prebivalstva našega kraja. Imamo pa težave glede voznika m/v, ker mora voznik imeti »C« kategorijo in tudi dovolj izkušenj za tako vozilo. Do zdaj to nalogo v pretežni meri opravljal Geza Toth. Vsak čas bomo dobili še kupljeno prikolico za prevoz M/B. Prikolico bomo opremili z vsemi potrebnimi sredstvi za gašenje požarov in bo prevozna tako z osebnim avtomobilom kot s traktorjem in orodnim vozilom. Nabavili smo tudi par protipožarnih zaščitnih oblačil in pridobili dihalna aparata. Za aktivno žensko ekipo smo nabavili pet parov gasilskih oblek. Prvič so se pojavile v novih uniformah na prevzemu gasilskega avtomobila v Šalovcih. V izgradnji je res lepa orodjarna za vso gasilsko opremo. Na tem mestu moram omeniti, da imamo sedaj res vso za naše pogoje potrebno opremo in tudi razmeroma ugodne pogoje za delo. Potrebno je le delati v dobrobit ljudi, ki so te pogoje zagotovili. 4. Finančna zagotovitev: Glede na zgornjo aktivnost je trenutno finančno stanje bolj skromno (cca 200.000,00 sit). Do konca leta ne pričakujemo večjih izdatkov, zato smo prepričani, da bomo tudi to leto zaključili s pozitivnim saldom. 5. Organizacijske zadeve: Večkrat sem že omenil, da imamo strokovno glede na stroko in čine izredno močno sestavo, vendar se to v organizacijskem delovanju društva ne čuti kot bi bilo to zaželeno. Udeležujemo se vseh gasilskih manifestacij, kamor nas povabijo. Vzpostavili smo tudi tesnejše stike z zamejstvo. Naši gasilci v organizaciji Območnega združenja veteranov za vojno Slovenije so v letošnjem letu naskočili našega očaka Triglava. Bilo je naporno, vendar nepozabno. Na vrhu Triglava smo srečali tudi predsednika države. Na ta spomin smo naredili "gasilsko fotografijo". Tudi letos pripravljamo aktivnosti za mesec oktober, mesec varstva pred požari. Osrednja tema letošnjega programa bo obveščanje ljudi o vami uporabi plina v gospodinjstvih. Republiško geslo je: »Za varno rabo plina!« Na to temo po spodnjih pogojih razpisujemo nagradno literarno in likovno delo. Naše delo je javno in v dobrobit tu živečih ljudi, zato imajo le-ti vso pravico izraziti svojo upravičeno željo, pripombo, pohvalo ipd. na naših javnih sestankih in tudi osebnih stikih. Ludvik Jonaš Predsednik GZ Hodoš Razpis GZ Hodoš razpisuje anonimno nagradno literarno in likovno delo v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti pod geslom: »Za varno rabo plina!« Dela pošljite na naslov Gasilska zveza Hodoš vključno do 15. novembra 2001. Delo mora biti opremljeno s šifro in s priloženo zaprto ovojnico s šifro dela in popolnim naslovom ter letnico rojstva avtorja. Avtor mora biti prebivalec Občine Hodoš. Nagrajeno delo izbere predsedstvo GZ Hodoš in podeli nagrade na letnem zboru GZ. Gasilska zveza Hodoš 9 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap SLAČILNICE PREDANE NAMENU V okviru občinskega praznika se je uresničila želja ljubiteljev nogometa, predvsem pa tistih, ki so žrtvovali svoj prosti čas in zavzeto delali, da bi dokončali obnovo slačilnice. Tako smo ob tej svečani prireditvi lete tudi predali svojemu namenu. Dela so potekala v več fazah. Najprej smo razširili ter podaljšali streho, ki smo jo prekrili z novo kritino. Tudi izhod iz slačilnic na igrišče je na novo urejen, tako da je veliko prostora pod streho, ki je primeren tudi za manjše pogostitve. V naslednji fazi smo s pomočjo nekaterih zdomcev uredili fasadno prevleko na celem objektu. S postavitvijo ograje okrog prednjega dela slačilnic ter z zunanjo razsvetljavo in postavitvijo dveh reflektorjev, ki omogočata tudi poznejše treninge, smo letošnjo investicijo končali. Na svečani predaji sta poleg krajšega kulturnega programa imela govor župan Občine Hodoš g. Ludvik Orban ter predsednik NK Hodoš g. Aleksander Abraham. Na otvoritvi je bil prisoten tudi predsednik MNZ M.Sobota g. Danilo Kacijan, ki je navzoče tudi pozdravil ter med ostalim zelo pohvalil požrtvovalne domačine, ki so izvedli to delo. Po svečani otvoritvi je bil pester športni program, v sklopu katerega so bile odigrane štiri prijateljske tekme. Rezultati so bili naslednji: Veterani: Hodoš- Szentgyörgyvölgy 1:1, Madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji - Madžarska narodna samoupravna skupnost občine Hodoš 5:1, Ženska ekipa Bajánsenye - Ženska ekipa Hodoša 0:1 in člani Hodoš - Motvarjevci 6:2. Po srečanjih je bila pogostitev vseh udeležencev z zabavo, ki se je zavlekla pozno v noč. V mesecu avgustu je bila tudi prijateljska tekma domačih nogometašev z zdomci, katera se je končala z neodločenim izidom 4:4. En teden pozneje smo se udeležili tradicionalnega srečanja v Gleisdorfu v sosednji Avstriji. Tja smo se odpravili s polnim avtobusom, kjer so nas dočakali prijazni domačini. Po nogometni tekmi veteranskih ekip, ki se je končala z neodločenim izidom, nas je presenetila članska ekipa, ki je nepričakovano premagala domače moštvo z rezultatom 4:3. Po nogometu nas je čakala pogostitev, na kateri smo se imeli zelo lepo in šele pozno ponoči smo se uspeli posloviti od zelo prijaznih gostiteljev. Zadnjo soboto v septembru smo se veterani udeležili srečanja z veteransko ekipo Szentgyörgyvölgya na Madžarskem, ki ga prireja tamkajšnja občina ob njihovem prazniku. Na tekmo smo se komaj zbrali, vendar smo kljub vsemu odigrali eno zelo dobro tekmo, kjer nam niti delilec pravice na igrišču s pristranskim sojenjem ni mogel preprečiti zmage, tako da se je tekma končala z našo zmago z rezultatom 5:4. Kljub zelo živčni tekmi smo se po koncu tekme skupaj udeležili pogostitve, kjer smo že pozabili na nevšečnosti na igrišču, ki seveda niso ogrozili našega prijateljstva z gostitelji. Pred novo tekmovalno sezono je v klubu prišlo do večjih sprememb.Vodstvo kluba je izbralo novega trenerja, tako da sedaj člansko ekipo vodi g. Zlatko Đekovski. Z njegovim prihodom je prišlo tudi do spremembe v delu kluba, saj so treningi redni in tudi bolj redno obiskovani. Prišlo je tudi nekaj novih igralcev, ki se postopoma vključujejo v ekipo, tako da sedaj več ni problema s premajhnim številom igralcev. Ali je bila odločitev kluba glede sprememb pravilna, bodo pokazali rezultati v jesenskem delu prvenstva, upamo pa, da z dolgoročnim delom ti rezultati ne bi smeli izostati. Kerčmar Edi MŰVELŐDÉSI EGYESÜLETÜNK NYÁRI RENDEZVÉNYEI ŐRSÉGI TALÁLKOZÓ Augusztus 19-én a hodosi laktanya udvarán nagyszabású rendezvény volt, éspedig az ŐRSÉGI TALÁLKOZÓ, amely az idei évben a muravidéki művelődési egyesületek tagjainak találkozója és Isván király ünnepe is volt egyben. A sátorral fedett területen majd 300 ember gyűlt össze. A közönséget Hodos község polgármestere, Orban Ludvik úr és az Intézet igazgatója, Gönc László úr köszöntötték. A rendezvény bevezető részében a Magyarszombatfai citerazenekar és az „ Őrség” ME a Rönkhuzással léptek fel. A résztvevőket zenekar szórakoztatta. A rendezvény egyik fénypontja a vetélkedő volt, amelybe bekapcsolódtak idősebbek és ifjabbak egyaránt, Pincétől Hodosig. Szórakozás jeléül női labdarúgást tekinhettek meg az ünneplők, éspedig Hodos község férjes asszonyai és a lányai mérték össze erejüket és nagy meglepetésre a férjes asszonyok bizonyúltak jobbaknak. Az eredmény 2 : 1 egy volt a férjes asszonyok javára. A versenyzés és a labdarugás fáradalmait és a szurkolás izgalmait a résztvevők finom bográcsgulyás, túróscsusza és hűs ital mellett pihenhették ki. A szórakozás elnyúlt egészen a késő esti órákig. VELEMI TÁBOR Augusztus 23-án és 24-én népdalkörünk tagjai és a Magyarszombatfai citerazenekar tagjai Velembe utaztunk, ahol részt vettünk a népzenei táborban. A néprajzi jellegű környezetben két napon át különböző előadásokon és szórakoztató jellegű műsorokon vettünk részt. Bevezetőül egy új népdalcsokrot tanultunk meg közösen a citerásokkal, éspedig délvidéki népdalokat, de másnap önállóan is tanultunk népdalcsokrot. Karácsony Erika néprajzkuttató a már múló félbe számító népszokásokat mutatta be. A hangsúly a karácsony és új év körüli népszokásokon volt. Délután Orbán Róbert úrral végigsétáltuk Velemet és szűkebb környékét, megfigyelve a százéves gesztenyefákat és pincesort, ahol nem bort hanem gesztenyét tároltak. Este szalonna és kürtöskalács sütés volt a programon mesehallgatás mellett, de sajnos a vihar a szalonnasülést elmosta. Másnap népi hangszerek bemutatója volt, utánna pedig a közös népdalokat gyakorolgattuk. Hamar eltelt a két nap, de reméljük hogy lesz még folytatása. Román Ilona Az "ŐRSÉG" ME elnöke 10 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PODOH NA HODOŠU Policijsko veteransko društvo "SEVER" za Pomurje je tudi letos organiziralo tradicionalni pohod " po poteh bojev policije ". Potekal je v soboto, dne 08.09.2001 v obmejni vasici Hodoš. Bil je jubilejni, saj je bil že 10. po vrsti. Ker je bila v tem letu odprta proti Madžarski nova železniška proga, ki poteka po prelepi Gorički pokrajini, smo za popestritev programa to izkoristili in udeležence pohoda povabili na vožnjo z udobnim mednarodnim vlakom iz Ljutomera ali Murske Sobote. Zamisel je uspela. Na železniško postajo na Hodoš je obzvokih harmonike pripotovala velika množica veselih in razigranih ljudi. Na mednarodnem mejnem prehodu Hodoš je pohodnike čakala malica in okrepčilna pijača, vsem pa so bili razdeljeni jubilejni spominski znaki pohoda. Po krajši seznanitvi namena pohoda in nadaljnjega programa, so udeleženci ob zvokih harmonike pot nadaljevali do dobre 3 km oddaljene bivše vojaške stražnice JNA, katere vojaki so se med osamosvojitveno vojno našem območju predali zadnji. V prijetnem šotoru, kjer se je zbralo preko 300 pohodnikov, je navzoče pozdravil podpredsednik društva g. Iztok Trček in jih seznanil s potekom dogodkov med osamosvojitveno vojno na Hodošu. Za tem so sledili pozdravni govori generalnega sekretarja združenja Staneta Plohla ter županov občine Hodoš in Šalovci, soorganizatorjev pohoda. Predsednik društva g. Franc Slokan je najzaslužnejšim članom za dolgoletno ustvarjalno in prizadevno delo v Policijskem veteranskem društvu "SEVER" za Pomurje, podelil priznanja, prav tako pa posameznikom in Madžarskim mejnim organom za njihov nesebični prispevek med vojno. Na prireditev smo povabili vsa Policijska veteranska društva "SEVER" iz Republike Slovenije, vendar so se je udeležili le člani iz Posavja in Maribora. Prav tako so bili povabljeni predstavniki območnih združenj zveze borcev in udeležencev NOB, kateri so se vabilu odzvali, manj sreče pa smo imeli s predstavniki Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo, ki se zaradi udeležbe na državnem prvenstvu v triatlonu, našega pohoda niso mogli udeležiti. Povabili smo tudi vse župane občin v Pomurju, vendar sta se vabilu odzvala le župana soorganozatorja pohoda občine Hodoš in Šalovci. Tudi vsi naši Pomurski poslanci so bili vabljeni, žal brez udeležbe. Z njimi bi bilo prijetno kramljati o pravicah vojnih veteranov, ki izhajajo iz Zakona o vojnih veteranih in o krivicah, ki so jih bili in so še deležni udeleženci osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Žal namen, da bi o tej problematiki spregovorili, ni bil uresničen. Do poznih nočnih ur nas je s prijetnimi melodijami zabaval glasbenik policist Damir Jošar. Koliko bolj je bila prijetna vožnja z vlakom na Hodoš, toliko manj prijetna je bila vrnitev, ker je za prenekatere udeležence vlak prehitro odpeljal. Odličen "bograč" so pripravili lovci domačega Gojitvenega lovišča Kompas, z dodatki mesarije Hanžekovič, dobro kapljico za vse starostne skupine udeležencev na pohodu pa so nam postregli prijazni iz bara Metuljček na Hodošu. Čeprav smo jubilejni pohod, zaradi obiskov predsednikov iz ZDA in Rusije, v mesecu juniju preložili na mesec september, je prireditev ob podpori in pomoči vseh imenovanih, v celoti uspela, za takšno aktivnost pa nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Največje število udeležencev pohoda je bilo iz vrst upokojenih delavcev organov za notranje zadeve in rezervnega sestava, manj številni pa so bili aktivni delavci s svojimi družinskimi člani. Na svidenje prihodnje leto na drugi lokaciji! Franc Šeruga Tajnik društva SLOVO OD MINI MATURANTOV Jesen. Z hitrimi koraki vstopa v našo pokrajino v vsej svoji veličini. Hladni, deževni dnevi so tu, toda spomini na tople poletne dni ostajajo v naših srcih. Nekaj posebnega so bili prav gotovo zadnji poletni dnevi v vrtcu za peščico otrok, ki sedaj že pridno sedijo v šolskih klopeh in se učijo prvih črk in številk. Za njih je bil velik dan 13. julij, ko so se poslovili od svojih mlajših prijateljev in nas vzgojiteljic. Priprave na ta velik dan so potekale že nekaj tednov prej. Zavedali so se svoje pomembnosti in težko pričakovali, da bodo postali mini maturanti. Pridno so se učili pesmice, deklamacije in plesa in s tem na nek način dokazali da so pripravljeni na šolo. Ponosno, s črnimi čepicami na glavi so se s kratkim programom predstavili vsem zbranim v prostorih šole. Marsikatero oko je postalo solzno, ko smo gledali kako so peli in plesali. Tako so se na svojevrsten, otroški način zahvalili staršem in nam, ki smo skupaj dosegli, da so zrasli v tako pomembne osebnosti. Nas vzgojiteljice in vse zaposlene v vrtcu Hodoš pa so še posebno presenetili starši mini maturantov. Besede, ki so bile izrečene so bile ganljive. Poplačale so ves trud, ki smo ga namenili njihovim otrokom. Še več. Dokazali so, da je lepa beseda marsikdaj pomembnejša od vsega drugega. Hvala vam! Popoldne smo nadaljevali s tradicionalnim piknikom. Ob jedači in pijači smo se poveselili, poklepetali ter ob fotografijah obujali spomine na prejšnja leta skupnega druženja. V teh dneh se zopet srečujemo z nekaterimi na pragu šole, z drugimi na pragu vrtca. Kakorkoli, prvošolčkom želim mnogo uspeha v šoli, vsem, ki prihajate v vrtec pa čim več lepih in prijetnih dni v našem okolju. Milena Vukan Vzgojiteljica 11 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Finančne težave v vrtcu na Hodošu Trdno stojim za tem, da bi kot občanke in občani občine Hodoš morali dobiti informacijo o finančnih težavah vrtca na Hodošu. Bilo je precej napisanega v sredstvih javnega obveščanja, kar pa lahko vsak posameznik različno razume. Problematiko smo obravnavali tudi na sejah Občinskega sveta in zaradi pomembnosti problematike se čutim odgovornega, da vas obvestim o dogajanjih na tem področju iz prve roke. 04. aprila 2001 smo bili vabljeni na občino Moravske Toplice, kjer smo bili seznanjeni o poslovanju DOŠ Prosenjakovci, ki je negativno za leto 2000 v višini 2,200.000,00 Sit, s strani župana občine Moravske Toplice, njihovega računovodstva in ravnateljice ga. Jožefe Herman. Na tem sestanku so bili prisotni tudi župan občine Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice, ravnateljica DOŠ, tajnik in računovodstvo občine Moravske Toplice in DOŠ. Sprejeti so bili naslednji zaključki: 1. Ugotavlja se, da ima DOŠ Prosenjakovci in vrtci likvidnostne težave in neporavnane obveznosti iz preteklega leta; 2. Občine bodo za pokrivanje nastalih likvidnostnih težav DOŠ Prosenjakovci, ki izvirajo že iz leta 2000 poskusile zagotoviti sredstva v višini: - Hodoš 500.000,00 sit - Občina Moravske Toplice 1,200.000,00 sit - Šalovci 500.000,00 sit 3. Po sprejetju državnega proračuna si bo vsaka izmed treh občin prizadevala za pokrivanje materialnih stroškov DOŠ Prosenjakovci zagotoviti 1,000.000,00 sit oziroma sorazmerni del sredstev. 4. DOŠ Prosenjakovci poskuša najti možnosti za racionalnejšo zaposlitev glede na število vključenih otrok v vrtcih. 5. Župani vseh treh občin se bodo še enkrat sestali in preučili možnosti bodočega dodatnega financiranja in možnosti reorganizacije. Občinski svet občine Hodoš je sprejel Proračun za leto 2001 na 19. redni seji, dne 29. marca 2001. V tem proračunu je za leto 2001 predvideno 5,100.000,00 sit za plače in materialne stroške oziroma razlika do ekonomske cene za vrtec Hodoš. Predvideno je bilo 650.000,00 sit več napram letu 2000, ker je bilo znano, da bo v šolskem letu 2001/2002 manj otrok in tudi zaposlitev na ta račun bi bilo potrebno racionalno zmanjšati ob upoštevanju zvišanja plač in materialnih stroškov. Občinski svet je na 22. redni seji obravnaval zgoraj omenjene zaključke, z dne 04.04.2001 in s sklepom sklenil pokriti likvidnostne težave v višini 250.000,00 sit za DOŠ, naslednjih 250.000,00 sit pa bo naknadno sprejel na eni od naslednjih sej med letom. Čas je mineval pa do realizacije 5. točke zaključka ni prišlo vse do tistega časa, ko sem obvestil ravnateljico, naj se že enkrat organizira skupni sestanek. Ker do tega še vedno ni prišlo s strani DOŠ-a, sem na lastno pobudo sklical dogovor konec meseca julija. Na dogovor sem klical tudi župana občine Šalovci, saj imamo enake težave. Žal sva bila na sestanku z ga. ravnateljico sama, ta pa zatrjuje, da je zaposlitev VVE Hodoš v skladu z zakonom in se ne da število zaposlenih zmanjšati. 27.07.2001 smo prejeli po pošti sistemizacijo delovnih mest za vrtec Hodoš za šolsko leto 2001/2002 kakor tudi kalkulacijo cene za september 2001 in zahtevek za pokritje negativnega poslovanja za obdobje januar-junij napram izračuna za september. Na osnovi tega je Občinski svet obravnaval na 22. seji dne, 16.08.2001, omenjeno problematiko, izvleček zapisnika pa je tudi objavljen. Pred to sejo Občinskega sveta je Madžarska narodnostna samoupravna skupnost občine Hodoš na svoji redni seji sprejel sklep o začasnem posojilu za pokrivanje izgube vrtca na Hodošu v višini 1.000.000,00 SIT. Občinski svet je sprejel sklep, da se iz proračunske postavke Investicijski odhodki 13.2. iz gradnje mrliških vežic odvzame 600.000,00 na račun gradnje vežice v Domaföldu za delno pokrivanje negativnega poslovanja za DOŠ Prosenjakovci od januarja - junija. 28. avgusta 2001 je bil roditeljski sestanek s starši, ki so dobili v roke tiskovine, s katerimi so izrazili želje za odpiralni čas vrtca. Dva starša sta izrazila željo, naj ostane odpiralni čas od 6.30 do 15.30 ure, pretežna večina je bila za čas od 7.00 do 15.00 ure, nekaj pa jih je bilo nekaj tudi za manj časa. Na tem roditeljskem sestanku sem obvestil vse prisotne, da je po tem izračunu potrebno zagotoviti 10,900.000,00 sit in sicer 6,400.000,00 sit (17 x 62.600 x 6 mesecev) ter 4,500.000,00 sit (12 x 62.600,00 x 6 mesecev). Od tega bi bil prispevek staršev odvisen od plačilnega razreda, v katerega spadajo in sicer od 15.000,00 do 20.000,00 sit ali več na otroka mesečno. K tej vsoti prispeva tudi Ministrstvo za šolstvo zaradi razlike otrok, ki jih je potrebno za en oddelek. Ne smemo pa pozabiti, da je obveznost občine do vrtca in šole še ta, da je potrebno zgradbo vzdrževati in sproti zamenjati opremo, nabaviti igrala in ostalo. Starši so izrazili, da če pride do povišanja ekonomske cene iz sedanje 42.500,00 sit, bodo otroke vzeli iz vrtca, ker ne morejo plačevati tako visokih zneskov. Moramo se zavedati, da plače v gospodarstvu ne naraščajo, temveč se vsako leto le znižujejo, zato je potrebno vse več delati za isti ali pa tudi manjši osebni dohodek. Vrtec naj bi in tudi je začel poslovati s 03. septembrom 2001 od 7.00 do 15.00 ure zaenkrat z dvema vzgojiteljicama. Na tem sestanku smo prišli do zaključka, da se dogovorimo za sprejem na Ministrstvu za šolstvo in šport, da nam svetujejo, kako bi se dalo prehodno obdobje, ko je tako malo otrok v vrtcu, rešiti. To se je tudi zgodilo, saj nas je na mojo željo sprejel 06.09.2001 državni sekretar g. A. Pluško. Prisotni so bili Maria Pozsonec - poslanka DZ, ravnateljica DOŠ Prosenjakovci, Slavica Fujs, Občina M. Toplice, Biserka Žohar-tajnica zavoda, državni sekretar Alojz Pluško, Olga Jukič, Ana Anzeljc in Vida Starič -Holobar - vsi iz Ministrstva za šolstvo in šport ter župana občin Hodoš in Šalovci. Na tem sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občine skupaj z Madžarsko narodno samoupravno skupnostjo začnejo nemudoma z urejanjem ustanoviteljstva in ustanoviteljskih pravic in obveznosti v DOŠ Prosenjakovci. 2. Zagotovi se zakonito izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje v obeh vrtcih. 3. O uresničitvi prvega in drugega sklepa se obvesti Ministrstvo do konca oktobra 2001. 4. Ministrstvo za šolstvo najkasneje do 10.10.2001 na podlagi novih podatkov o številu otrok v dvojezičnih vrtcih v šolskem letu 2001/2002 prouči in po potrebi pripravi nov ugotovitveni sklep, na podlagi katerega se ugotavljajo višji stroški delovanja oddelkov dvojezičnih vrtcev in zagotavljajo iz tega naslova sredstva iz državnega proračuna. 12 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Dolžnost župana je tudi, da predlaga v obravnavo Občinskemu svetu višino ekonomske cene za vrtec, kakor tudi, da o vseh teh zadevah obvesti člane Občinskega sveta in priloži tudi pisno gradivo. To sem tudi storil na 23. redni seji, dne 27.09.2001, ko sem dal v obravnavo predlog ekonomske cene v višini, kot je bil zahtevek DOŠ Prosenjakovci, podpisanega s strani ravnateljice (62.600,00 sit). Po dolgi razpravi so vsi občinski svetniki glasovali proti, zato predlagana višina ni bila izglasovana. Sprejet je bil tudi sklep, da bo za normalno delovanje morala občina zagotoviti sredstva iz proračuna, iz Ministrstva in prispevkov staršev, tako da bi bili zaposleni v vrtcu na Hodošu, dve vzgojiteljici in polovica tehničnega delavca. Dne, 15.09.2001, smo dobili po faksu obvestilo ravnateljice DOŠ-a, da bo s ponedeljkom, 17. septembra, vrtec začel obratovati od 6.30 do 15.30 ure kljub želji staršev, ki je bila izražena na sestanku. Seveda je od tega datuma naprej dodatno še zaposlena varuhinja in sicer za 4 ure. In kakšno je stanje sedaj? Seveda je za stanje, kot se sliši od strani zaposlenih v šoli in vrtcu, kriv samo župan občine. Očitajo mi, da sem proti vrtcu, da ga ne želim financirati in da nočem razumeti njihove stiske. Prav gotovo je vrtec na Hodošu eden izmed naj starejših v Prekmurju, zato si že tretje leto prizadevam za adaptacijo prav te stavbe. Če bi ti očitki bili resnični, si ne bi prizadeval za izgradnjo takšnega igrala na dvorišču vrtca, ki smo ga odprli letos ob drugem občinskem prazniku. Da je bilo dosti vloženega, bom tudi finančno dokazal v Zaključnem računu. Prav ti zaposleni so me javno pohvalili, da sem mnogo več naredil za vrtec, okolico in nabavo igral, kot je bilo do sedaj. Zavedam se tudi, da so otroci naše naj večje bogastvo. Vemo tudi to, da se vse začne pri denarju in tudi konča se pri njem. Tega je vedno premalo in ga bo še manj. Občina ima priznano 37,000.000,00 sit primerne porabe za leto 2001. Glede tega izračuna, bi bilo potrebno skupaj z ekonomsko ceno, nabavo opreme, gradnjo igral in vzdrževanjem nameniti več kot 12,000.000,00 sit, to pa je ena tretjina primerne porabe. Če je to dejansko možno, bi vprašal vas? Po mojem ni, ker potem več ne bomo mogli graditi cest, vežic, kulturnega doma, kanalizacije, razsvetljave, pločnikov, vodovodnega omrežja, itd. Pri izračunu ekonomske cene je tudi postavka za nadomestilo obrabljene opreme, z druge strani pa občina to zagotavlja. Na kakšen način bi se dalo znižati stroške? Dne, 16. januarja 2001, je bilo na srečanju županov z Ministrom za notranje zadeve na Brdu pri Kranju javno izrečeno, da "imajo vzgojiteljice enake plače kot svetovalci vlade". Res je tudi to, da imajo približno enako stopnjo šolske izobrazbe. Plača vzgojiteljic je za celotno Slovenijo enaka, ne glede na število otrok, na narodnostnem področju pa je še višja. V gospodarstvu pa prav Pomurje globoko zaostaja od minimalnega osebnega dohodka. Vse to je z zakonom določeno in o tem ne odloča župan niti občinski svet. Prav tako sistemizacijo delovnih mest ne sprejema Občinski svet za Vzgojno-varstveni zavod, niti ne odgovarja za negativno poslovanje; zanj je odgovorna ravnateljica DOŠ-a, saj v okviru le te deluje VVE Hodoš. Ne smemo pa pozabiti tudi tega, da na območju, kjer živijo pripadniki narodnosti, morajo biti 6 ur hkrati z otroki dve vzgojiteljici. Ker pa vzgojiteljice delajo 6 ur na dan in imajo 2 uri za priprave, sta po zakonu dve vzgojiteljici za 8 urno delovanje vrtca premalo. Seveda opravičeno občani sprašujejo, koliko bo še zaposlenih za tako malo število otrok (12 predšolskih otrok). Zaposleni sta dve vzgojiteljici, pol varuhinje, kuharica in pol čistilke... Ali bo vsaka vzgojiteljica držala za roko enega otroka, ko se sprehajajo? Ali se ne bi dalo prostovoljno za vsako vzgojiteljico zmeniti za še eno uro dodatnega dela, da bi v skladu z zakonom zagotovili obe 6 ur hkrati, da bi ohranili ta vrtec in število otrok? Kajti s tem bomo vsi izgubili, najprej vrtec, potem nižje razrede osnovne šole na Hodošu, slednjič pa še DOŠ Prosenjakovci. Ali to želimo? Kako bomo rešili letošnji finančni primanjkljaj pri tolikšnem številu zaposlenih, ne vem. Kje bi se še dalo dodatno obremeniti občane, da bi lahko finančni primanjkljaj pokrili ? Po mojem prepričanju se to ne da, saj so že tako preveč obremenjeni, prihodke pa je vedno težje zagotoviti. Očitno ni naša občina najmanj pa vrtec kriva za veljavni zakon glede zaposlitve v dvojezičnih vrtcih. V letošnjem letu smo v skladu s sprejetim proračunom to postavko izčrpali. Dokler ne bo sprejet rebalans proračuna, nimam zakonske možnosti za nadaljne pokrivanje stroškov. Tudi zame veljajo zakoni, ki jih moram upoštevati. Pregled prihodkov in porabe sredstev za delovanje vrtca Hodoš (obdobje od 01.01. do 30.06.2001) I. PRIHODKI - vrtec Znesek 01. Občina Hodoš - sofinansiranje (zahtevki) 3.026.936,00 02. Ministrstvo za šolstvo, Ljubljana - sofinansiranje - zahtevki 1.881.711,00 03. Plačila staršev (položnice I-VI) 874.602,00 Prihodki skupaj 5.793.249,00 II. STROŠKI VRTCA: 01. Dejanski stroški plač (3 delavci) 5.564.214.00 02. Stroški dela zaposlenih (prehrana, prevozi na delo) 360.000,00 03. Živila (po metodologiji, 6.400 sit mesečno na otroka) 620.800,00 04. Materialni stroški (po metodologiji 8.600 sit mesečno na otroka) 834.200,00 Skupaj 1-4 7.379.214,00 III. Negativna razlika 1-11 1.595.965,00 Sistemizacija delovnih mest za šolsko leto 2001/2002 13 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Z. št. NAZIV DELOVNEGA MESTA DELEŽ 1. ravnatelj 0,07 2. vzgojitelj predšolskih otrok 2,00 3. pomočnica vzgojiteljice 0,50 4. administrativno računovodski delavci 0,15 5. svetovalni delavci 0,03 6. perica 0,05 7. čistilka 0,30 8. kuharica 0,31 9. drugi tehnični delavci 0,06 skupaj: 3,47 Kalkulacija cene programa - Vrtec Hodoš (predlog šole Prosenjakovci) Mesec september 2001 Cena programa vrtca vsebuje vse stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka, vključenega v vrtec. A Planirano število otrok za en oddelek 17 B Dejansko število vpisanih otrok po stanju 01.09.2001 12 1. BRUTO PLAČE ( 3 zaposleni) 750.000,00 2. PRISPEVKI IN DAVKI NA BRUTO PLAČE 130.000,00 3. KOREKCIJA BRUTO PLAČ ( 3,5 % od zap. št. 1 + 2 ) 30.000,00 4. DRUGI OSEBNI PREJEMKI (regres za LD, regres za prehrano) 65.000,00 5. ŽIVILA 6.400,00 sit na otroka (upošt. cena 80,00 sit zajtrk, 240,00 sit kosilo) 76.800,00 6. DRUGI MATERIALNI IN NEMATERIALNI STROŠKI (upošt. metologija 8.600,00 sit na otroka) 103.200,00 7. Sredstva za nadomestilo obrabljene opreme (manjša popravila) 30.000,00 C. SKUPAJ CENA PROGRAMA (z.št. 1-7) 1.185.000,00 D. CENA NA OTROKA (C : B) 98.750,00 E. PRIHODKI VRTCA: 1. Sofinanciranje - Ministrstvo (4.824.00 + 5 MS) 433.303,00 2. Prispevki staršev 130.000,00 3. Občina Hodoš (po veljavni ceni 42.500,00 sit) 380.000,00 Prihodki vrtca skupaj: 943.303,00 F. Nepokriti izdatki (C - E ) 241.697,00 G. PREDLAGANA EKONOMSKA CENA 62.600,00 EVROBUS V NAŠEM KRAJU V četrtek, 27.09.2001, od 14.00 do 18.00, ste v Hodošu na spodnji avtobusni postaji lahko obiskali evrobus - potujočo knjižnico in informacijsko središče - kjer ste lahko našli številne informacije o slovenskem vključevanju v EU in morda tudi odgovore na nekatera vprašanja. Evrobus je projekt, ki ga v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo vodi Urad vlade za informiranje, zanj pa so se odločili, ker želijo čim širšemu krogu ljudi omogočiti dostop do čim več informacij o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, EU in posledicah članstva. Dobro poznavanje tako prednosti kot slabosti vključevanja, je pomembno za vsakega prebivalca te države, ne samo zaradi referenduma, na katerem se bomo odločali, ali bo Slovenija vstopila v EU ali ne, ampak predvsem zato, da bo vsakdo vsaj približno vedel, kaj lahko od vstopa pričakuje, in da bo znal izkoristiti možnosti, ki se mu bodo odprle. Občinska uprava Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske karitas Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. Tel.: (01) 23 23 186 www.karitas.si Najdete nas v Oglasni pošti. Prinese Vam jo Vaš poštar med 12. in 14. septembrom. 14 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap A muraszombati egészségvédelmi intézetből Az egészség megőrzéséért, a szív-és érrendszeri, valamint a rákos megbetegedések megelőzéséért A szlovén lakosság körében a szív- és érrendszeri, valamint a rákos megbetegedések a leggyakoribb halálozási okok közé tartoznak, különösen érvényes ez a muravidéki emberekre. A szív- és érrendszeri betegségeket különböző okok idézhetik elő. Egyes okokat kiküszöbölhetünk, másokat megfelelően gyógyíthatunk, egyes okozati tényezőket pedig egyszerűen nem tudunk kiküszöbölni. A kiküszöbölhető egészségkárosító tényezők közé soroljuk: a nem megfelelő táplálkozást a dohányzást a testmozgás hiányát az elhízást. A gyógyítható egészségkárosító tényezők között tartjuk számon: a magas vérkoleszterin szintet a magas vérnyomást a cukorbetegséget a stresszt. Egészségkárosító tényezők, amelyekre nem tudunk kihatni: az örökölt érelmeszesedési hajlam a férfiak hajlamosabbak, „fogékonyabbak” bizonyos betegségek iránt életkor. Gondolkodtunk-e már valaha arról, vajon mit tehetnénk egészségünk megőrzésének érdekében? Bátran állíthatjuk, hogy igen sokat; a saját és családtagjaink érdekében is. Ebben nagy segítségünkre vannak a szakemberek. Elsősorban jó tanácsaikkal, amelyek az egészségesebb életmód kialakításában segítenek. Ma több szót ejtenénk a táplálkozásról és a táplálkozás hatásáról a szív és érrendszeri betegségek, valamint a rákos betegségek kialakulására. Ismert tény, hogy a nem megfelelő táplálkozás nagy mértékben hozzájárul az előbb említett betegségek megjelenéséhez. Ezek után felmerül a kérdés, milyen is legyen a mi táplálkozásunk, étrendünk? Elsőként említenénk a napi étkezések számát; a szakemberek a napi 3-5 szeri étkezést javasolják. Az emberek többségének szüksége van a gazdagabb, erőt adó reggelire és ebédre, a vacsora pedig legyen szerény. A délelőtti és délutáni uzsonnára a kimondottan egészséges élelmiszereket fogyasszuk, mint például gyümölcsöt, joghurtot vagy savanyútejet, a fekete ill. teljes őrlelésű lisztből készült kenyeret... Tudnunk kell, hogy ha ugyanazt a mennyiséget napi két alkalommal fogyasztjuk el, az elhízáshoz vezet, vagy más módon károsítja egészségünket (ne felejtsük el, hogy a túlsúly összefüggésben áll a magas vérnyomással, a cukorbetegséggel, a magas koleszterin szinttel, a mozgásszervi betegségek kialakulásával...) Miért történik mindez? Azért ,mert a napi kétszeri étkezés alkalmával az anyagcsere folyamatok »takaréklángon« működnek és a szükséges energia zsír formájában tárolódik. Ezért ügyeljünk arra, hogy napi 3-5 alkalommal étkezzünk. Együnk nyugodtan, lassan, az ételt jól rágjuk meg. Különösen fontos, hogy evés közben ne olvassunk, ne nézzünk televíziót, ne foglalkozzunk nagyhorderejű családi és más jellegű problémák megoldásával. Persze minden étkezést ülve költsünk el és ne feledkezzünk el a szépen terített asztalról sem. Csak így érhetjük el igazán, hogy szervezetünk nyugodtan megeméssze és felhasználja az élelmiszerben található fontos tápanyagokat. Egyetlen élelmiszer sem tartalmazza az összes szükséges tápanyagot, ezért a táplálkozásunk legyen minél változatosabb. Az egészséges táplálkozás alapjait az élelmiszerek öt fő csoportja alkotja: 1. csoport: kenyér, gabonafélék, kásák, burgonya 2. csoport: gyümölcs és zöldségfélék 3. csoport: tej és tejtermékek 4. csoport: húsfélék, hal és húspótló készítmények 5. csoport: sok zsírt és cukrot tartalmazó élelmiszerek Ha főleg az első négy csoport élelmiszereiből válogatunk, akkor biztosak lehetünk benne, hogy szervezetünk megfelelő mennyiségű tápanyaghoz jut, amely a szervezet működéséhez és az egészség megőrzéséhez szükséges. A sok zsírt tartalmazó élelmiszerekre szervezetünknek nincs nagy szüksége, habár javítják az étel izét. Együnk minél több gabonafélét, fekete kenyeret, tésztaféléket, rizs és kásaféléket, burgonyát, naponta többször zöldséget és gyümölcsöt, kisebb mennyiségben húst ill. annak megfelelőit (tojást, túrót, joghurtot) és minél kevesebb édességet, cukrot. A zsírfeleslegek csoportjából fogyasszunk növényi eredetű zsírokat. Egyes gyümölcs és zöldségfélék, hüvelyesek, fűszerek kimondottan védenék a szív, érrendszeri és rákos betegségek ellen. Ilyenek pl. kel, brokkoli, karfiol, sárgarépa, tök, kukorica, hajdina kása, a sötétzöld színű zöldségfélék, bab, borsó, szója, lencse.... A fűszerek közül említsük meg a rozmaringot, bazilikát, ingvert... Mennyi zöldséget és gyümölcsöt fogyasszunk? Legkevesebb 40 dekagramm zöldség és gyümölcs ajánlott naponta. Ezek az élelmiszerek sok vitamint, ásványi anyagot és rostokat tartalmaznak. A diétás rostok a védőanyagok közé tartoznak. Általában véve , a rostanyagokban gazdag táplálkozás megakadályozza a vastagbél rák és más rákbetegségek kialakulását. Ha nem fogyasztunk elég rostanyagot, akkor emésztési problémák jelentkezhetnek, magas vérnyomás, elhízás, cukorbetegség, epekő alakulhat ki. A napi rostanyag ajánlott mennyisége 30- 40 gramm( Muravidék lakossága 20 gramm körüli értéket fogyaszt).Hogy minél több rostanyagot kapjon szervezetünk, együnk naponta sok zöldséget, gyümölcsöt, teljes őrlésű liszt és kásakészítményeket. A hús és hústermékeket kisebb mértékben fogyasszuk és csak néhány alkalommal hetente. A hús helyett kínálhatunk hüvelyeseket ill. túrót. Kerüljük a zsíros húsokat. Tudták-e, hogy egy natúr szelet hagyományos módon való elkészítésekor 70 g zsírt eszünk meg? A könnyű-ülő munkát és nagy fizikai megerőltetést nem kívánó házimunkát végző nőknek napi 55 g zsírra van szüksége. Az egészséges étrendben a növényi eredetű zsiradékok ajánlottak. Miért jobbak a növényi eredetű zsiradékok? Azért, mert telítetlen zsírsavakat tartalmaznak, amelyeknek 15 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap kifejezetten pozitív hatásuk van egészségünkre. Az állati eredetű zsírok(disznózsír, vágott zsír, vaj, tejszín, tej zsírok ) nagy mennyiségben tartalmaznak telitett zsírsavakat amelyek hozzájárulnak az érelmeszesedés kialakulásához. Emellett meg a koleszterinszintet is növelhetik. Ezért minél kevesebbet fogyasszunk belőlük. A növényi eredetű zsírok nem tartalmaznak koleszterint. A cukrok abba az élelmiszer csoportba tartoznak, amelynek a napi ajánlott mennyisége minimális és használata csak módjával és ritkán ajánlott. Az egészséges táplálkozás alappillérét az élelmiszer elkészítési módja képezi. Ajánlott a főzés és párolás. A sütés különböző módjait csak ritkán alkalmazzuk. Zsírban való sütéskor (szalmakrumpli, bécsi szelet) nemcsak a hús és burgonya hatódik át zsírral, hanem a zsír hevítésekor rákkeltő anyagok is keletkeznek. A zsírban való sütéshez kizárólag olyan növényi eredetű olajokat használjunk, amelyeket csak erre a célra hitelesítettek. Ha ilyen zsírokat- olajokat használunk sütéshez, nem keletkeznek káros anyagok. Fontos, hogy annyi ételt fogyasszunk, amennyire szükségünk van( a fölösleges energia zsírként rakódik le szervezetünkben). Ne felejtsünk el naponta meginni 1,5 liter vizet. A különböző szörp és édes italok nem ajánlatosak. Az alkohol nem tartozik a szomjoltó italok közé. Gyermekek esetében különösen ügyeljünk az ital kiválasztásával. Tudták-e, hogy a különböző alkoholmentes italok, mint pl. a coca-cola koffeint tartalmaznak? Így a gyermek szervezetébe a coca-cola fogyasztás alkalmával annyi koffein kerül, mint amennyi 1-2 csésze feketekávéban van! Erről talán valamivel többet legközelebb. Végül néhány hasznos, megszívlelendő tanács: Étkezzünk változatosan! Étkezzünk naponta 3-5 alkalommal! Az étkezésre ne sajnáljuk az időt, étkezzünk nyugodt kellemes környezetben, szépen terített asztalnál, nem az a fontos, hogy milyen szegényes vagy gazdag az étrendünk! Az ételt jól rágjuk meg! Élvezzük az étkezést, élvezzük a természet kincseit, amelyeket sok törődéssel és odafigyeléssel készítettünk! prím. mag. Branislava Belović,dr.med., gyermekgyógyász, az egészségügyi nevelés szakorvosa Teodora Petraš, dr. med., spec. járványügyi szakorvos Pomursko društvo za boj proti raku usklajuje interese ter oblikuje in predlaga programe preventivnih dejavnosti v zvezi z bojem proti raku. Svojo dejavnost oblikuje v skladu s svojim letnim programom Zveze slovenskih društev za boj proti raku in po navodilih stroke. Pri svojem poslanstvu sodeluje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno in znanstvenoraziskovalno ukvarjajo z zdravstveno vzgojo. O svojem delu seznanja člane in javnost o problemih in napredku na področju delovanja društva. Spodbuja tudi strokovno izpopolnjevanje članov društva in se zavzema za štipendiranje ter izmenjavo strokovnjakov doma in v tujini. Naloge pomurskega društva za proti raku so zlasti naslednje: a) realizacija programa "Slovenija v boju proti raku"; b) skrb za dvig strokovnega znanja svojih članov; c) organiziranje predavanj, tečajev, posvetovanj, razprav, seminarjev in konferenc za svoje člane; d) organiziranje javnih predavanj s področja delovanja društva in tako stimuliranje zanimanja javnosti za zdravstveno preventivo v boju proti raku; e) sodelovanje pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih programov; f) založništvo in izdajanje strokovne in znanstvene literature s področja dejavnosti društva; g) spodbujanje sodelovanja raziskovalnih institucij, univerz in strokovnjakov pri posameznih projektih društva; h) nastopanje društva kot pobudnika zakonodajnih ukrepov v zvezi z bojem proti raku ter i) sodelovanje z drugimi sorodnimi društvi in organizacijami v državi in tujini. Sedež Pomurskega društva za boj proti raku je v Murski Soboti, Ulica Arhitekta Novaka 2/b (sedež Zavoda za zdravstveno varstvo Pomurja), klicna številka za vse morebitne informacije je: 031 438 342. Na to številko lahko pokličejo tudi vsi društveni in lokalni aktivisti, ki bi želeli v svojem okolju organizirati preventivna predavanja o preventivi pred rakom. Član društva lahko postane vsak državljan, ki izrazi to željo, sprejme društvena pravila in se po njih ravna. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva, naj pokliče gornjo telefonsko številko ali pa pristopno izjavo izpolni na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Slovenije v Murski Soboti, Ulica Staneta Rozmana 3/I, kjer lahko vplača tudi članarino v višini 700,00 Sit. Morebitne prostovoljne prispevke ali denar namesto venca na grob pa se lahko s položnico nakaže na številko računa pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476. Torej sodelujmo v zdravstvenem programu "Slovenija v boju proti raku" za 15 % zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za rakom! Pomursko društvo za boj proti raku Murska Sobota 16 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Pillanatképek a muravidéki „Harc a rák ellen” egyesület tevékenységéből Vidékünkön már 25 éve működik a „Harc a rák ellen” elnevezésű egyesület. Az egyesület alapvető feladata a lakosság egészségügyi nevelése(előadások, szakfoglalkozások, kiállítások, kiadótevékenység, rádió, tévé műsorok készítése...). Munkánk kiterjed minden korcsoportra, a gyermek-óvódás kortól egészen a felnőttkorig. Igyekszünk segítséget nyújtani az egészségügyi intézmények felszereltségének javításában, olyan műszerek megvásárlásával, amelyek a rák megelőzését szolgálják. Fontos feladatunk, hogy minél több tagot toborozzunk. Tag lehet minden szlovén állampolgár, aki aláírja a bejelentkezési lapot és fizeti a jelképes tagsági díjat. Ez is az egyik módja az anyagi fedezet biztosításának. Az egyesületben mindenki önkéntesként vesz részt, (középiskolások, orvosok, ápolónők, nyugdíjasok...). A kis közösség aktivistai igyekeznek állandóan jelen lenni az emberek között. E célt szolgálják pl. a csoportos foglalkozások a mell önvizsgálatának elsajátítására, előadások a táplálkozásról, a dohányzásról, a rákos megbetegedések korai felfedezéséről stb. Minden évben szervezünk kiállításokat, vetélkedőket és nagy mennyiségű egészségnevelő írásos anyagot osztunk szét. Így sikerült nemrég a muraszombati helyi közösség támogatásával 7000 kis füzetet szétosztani, amelyben a mell önvizsgálatáról irtunk. Akciónk eredményeképpen minden muravidéki lányhoz és asszonyhoz el tudtuk juttatni a felvilágosító anyagot. Jelen voltunk a radgonai vásáron is, ahol más szervezetek közreműködésével osztottunk tanácsokat az egészséges táplálkozással kapcsolatban, bemutattuk a mell önvizsgálatára szolgáló egyszerű módszereket, vérnyomást mértünk, vérkoleszterin szintet határoztunk meg.... Kb. 15000 ismeretterjesztő, egészségnevelő anyagot osztottunk szét. Bekapcsolódtunk abba a körzeti jellegű projektbe is, amely az egészségfejlesztést tűzte ki célul , Táplálkozás és egészség, jelszó alatt. Alapvető célunk az, hogy aktívan jelen legyünk a lakosság körében és közreműködésünkkel hozzájáruljunk az emberek széleskörű egészségügyi felvilágosításához. A „Harc a rák ellen „ egyesület székhelye a következő címen található: Muraszombat, Arh. Novak utca 2/b (ahol a muravidéki egészségvédelmi intézet székel!). Esetleges információ a 031 438 342 telefonszámon kapható. Aki társulni akar egyesületünkhöz, hívjon bennünket a fenti telefonszámon, a belépési nyilatkozatot a Vöröskereszt muraszombati egységénél töltheti ki; cím Muraszombat, St. Rozmana 3/I, ahol a 700 toláros tagsági díj is befizethető. Az esetleges önkéntes adományokat a következő zsírószámlára lehet befizetni: 51900-678-48545. prim. mag. Branislava Belović, dr.med a Harc a rák ellen egyesület elnökhelyettese Teodora Petraš, dr. med., spec. járványügyi szakorvos OBVESTILO O IZVAJANJU OB VEZNE DERATIZACIJE STANOVANJSKIH HIŠ ( Uničevanje miši in podgan) OBVESTILO O IZVAJANJU OB VEZNE DERATIZACIJE STANOVANJSKIH HIŠ ( Uničevanje miši in podgan) Obveščamo Vas, da bomo predvidoma meseca novembra izvajali deratizacijo (uničevanje miši in podgan) stanovanjskih in gospodarskih objektov na našem področju. Gre za obsežno akcijo sistematičnega uničevanja miši in podgan, ki se običajno opravlja dvakrat letno, v spomladanskem in jesenskem času, ko je zatiranje glodalcev najbolj uspešno. Z zatiranjem glodalcev preprečujemo širjenje nevarnih nalezljivih bolezni in zmanjšujemo ekonomske škode. Poleg tega, s sistematičnim zatiranjem glodalcev, zmanjšamo uporabo strupenih snovi za uničevanje miši in podgan in s tem zmanjšujemo obremenitev okolja s strupenimi snovmi. Deratizacijo bodo opravile strokovne ekipe Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. V skrbi za vaše zdravje in varovanje okolja, vas prosimo za sodelovanje, tako, da boste omogočili strokovnim ekipam čim hitrejšo izvedbo deratizacije. Prosimo vas tudi za upoštevanje naslednjih NAVODIL: 1. Z dvorišč in objektov v dvorišču je potrebno odstraniti odpadke hrane in drugo navlako. 2. Preprečiti je potrebno dostop do nastavljenih vab otrokom, drugim osebam, ki niso seznanjene z naravo akcije in domačim živalim (psom, mačkam, perutnini in drugim). 3. Dotikanje strupenih vab je prepovedano. 4. Poginule glodavce je potrebno zakopati, da jih druge živali ne bi zaužile. Prosimo, da upoštevate navodila v celoti. Dodatne informacije dobite na: ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 2/b, Telefon: 530-21-36 ali 530-21-37 O datumu izvajanja deratizacije vas bomo obvestili preko plakatov. 17 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Paradižnika velikana Meseca septembra se je na sedežu občine oglasil Geza Kerčmar, ki nam je prinesel, verjeli ali ne, paradižnika dvojčka, ki skupaj tehtata točno 2,15 kg, Paradicsomóriások Szeptemberben eljött hozzánk a községházára Kercsmár Géza, hodosi lakos, és ha hiszik, ha nem, hozott nekünk egy paradicsomikret, amelynek sulya pontosan 2,15 kg. Zmaga na Vaških igrah v Žitkovcih Győztesként a zsitkóci falusi játékokon Prva se je spustila po novem toboganu vzgojiteljica... Elsőként az óvónő ereszkedett le a csúszdán... Nogometne tekme po otvoritvi obnovljene slačilnice A felujított sportöltöző, mérkőzés az avatás után 18 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Gosti na prireditvah ob občinskem prazniku A községi ünnepi rendezvényeink vendégei Gradnja kulturnega doma Épülőben a művelődés háza Srečanje družin Családok találkozója Slovo od mini maturantov Bucsuznak a végzős óvódások 19 Pionirji in pionirke na regijskem tekmovanju Legifjabb tűzoltóink a területi versenyen Pohodniki na Triglavu Gyalogosaink a Trilav lejtőin Društvo Sever na pohodu Sever-turázói a 10 éves jubileum alkalmából Podarjeno spominsko obeležje A Magyar Millennium emlékére adományozott kopjafa Ob obisku novorojenčka Látogatás a község újszülötjénél