Mateju Cigaletu v spomin. (Spisal dr. Fr. L.) B. > ogastvo se zbira in kosati v mestih, prijetno življenje mami ljudi v palačah, Čast obseva veljake na kraljevskih dvorih, — a nadarjenost, bister um in nepremagljivo voljo pošilja Bog tudi med oddaljene hribovce in jih daje otrokom, rojenim v borni koči. Taki daroviti otroci premagajo pogostoma največje težave in odpravijo najhujše zapreke, da dospo do svojega namena; dečki kmečkih starišev najdejo pot do šole, bore se z ovirami vso mladost, in ko so možje, imajo voljo, moč in izkušenost, da dovrše velika dela. Dne 26. minulega meseca je poiskala odlična družba slovenskih razumnikov pohlevno vas v notranjskih hribih in kmečko hišo v bližnjih logih, in je s tem počastila spomin znamenitega Slovenca, rojaka iz onih krajev: Mateja Ci-galeta, občana Črnovrškega. Vrli naš starosta med slovenskimi pisatelji, Ivan Navratil, je lani v koledarju družbe sv. Mohorja zanimivo in natančno opisal življenje in delovanje Ciga-letovo. Tako mu je postavil najlepši spomenik med Slovenci, spomenik v srcu vsakega Mohor-jana, ki bere ta spis. Prav ta spis pa je vnel nekaj zavednih Črnovršcev za to, da bi Gigaleta poslavili tudi s kamenitim spomenikom v domaČem kraju. Napravili so načrt, posvetovali se z drugimi domoljubi, naposled jeli javno prositi in nabirati denarja ter objavljali prošnje v Časopisih. Darovi so se sicer zbirali le jako „DOM in SVET« 1894, št. 18. Matej Cigale. (Po fotografiji.) počasi, zakaj pri nas nabirajo in prosijo mnogoteri in za mnogo dobrih namenov, a odbor je bil stanoviten in tako naposled pridobil toliko, da se ni bilo bati sramote. Vipavski kamenosek je izklesal kaka 2 m visoko, zgoraj okrajšano piramido, in pa spominsko ploČo. Piramida je bila namenjena za lepo in očitno mesto v črno-vrški vasi, ploča pa za rojstveno hišo Cigale-tovo. Sredi minulega meseca je bilo vse zgotovljeno; kameniti spomenik so postavili v Črnem vrhu ob kraju, kjer se srečava največ cest, pločo pa vzidali v rojstveno hišo v Lomeh, h. štev. 12. Nihče ni mogel pričakovati, da bi bila slavnost v oddaljenem notranjskem kraju velika; a imela je biti tem prisrčnejša. Omenjeni dan se je sešlo ob najlepšem vremenu v lični vasi pod temnim vrhom — Črnim vrhom — lepo število gostov iz Ljubljane, Idrije, Vipave in od drugod: zastave, slavoloki so jim govorili nemo, a odbor jih je pozdravil z navdušeno živo besedo; domaČi ognjegasci pa so se pred njimi prvič pokazali v lepi društveni opravi. Umno je bila slavnost prirejena tako, da se je vsaj nekoliko naslanjala na božjo službo, kar naj bi se pač godilo vselej pri slavnostih na kmetih. Hvalimo Boga, da ima naše ljudstvo doslej v obče še največ veselja — v cerkvi! Cerkveni govornik je razlagal, zakaj naj verujemo, in zakaj naj živimo krščansko. Malo pred 35 546 Dr. Fr. L.: Mateju Cigaletu v spomin. poldnem pa je govoril načelnik društva „Pravnika", dr. A. FerjanČiČ, obilnemu občinstvu pred spomenikom slavnostni govor, v katerem je kazal zasluge Cigaletove za slovenski jezik sploh in za slovensko pravniško besedo posebej. Dokazoval je, da mu je bila slovenska pravna terminologija najbolj pri srcu, pa da so mu za uspehe tudi vsi slovenski pravniki iz srca hvaležni. — Zaveso potegnejo raz kamenito piramido in v lepi železni ograji zablesti Cigaletov spomenik, okrašen s pomenljivimi napisi. Na sprednji strani so vdolbene zgoraj besede: V črnovrški občini, v Lomeh, štev. 12. je bil rojen 2. kimovca L i8ig. Matej Cigale, slovenski pisatelj, urednik „ Državnega ^ako-nika", umrl kot vladni svetovalec dne 20. malega travna L i88g. na Dunaju. Spodaj pa: Jeden poglavitnih stebrov mile slovenščine in jeden največjih dobrotnikov slovenskemu ljudstvu. J Navratil. Postavili častilci L i8g4-Na levi strani: Človeku je namen ožlahtniti srce in približati se božji svetosti. .,- . , v M. Cigale. Na desni strani: Kar ^rak stvarem, je narodu narodnost. M. Cigale. Veselo je, ako se prijatelji pri skupni mizi krepčajo, še veseleje, ako govore modro ali vsaj ljubo besedo, kakor je bilo pri skupnem obedu ob tej slavnosti. Tu se je pokazalo, da so došli počastit spomin Cigaletov ne samo izborni pravniki, ampak tudi zastopniki Matice Slovenske, družbe sv. Mohorja in bližnjih čitalnic. Izmed teh je poslala idrijska svoje živahne in dobro izurjene pevce, ki so ob spomeniku in tudi pri obedu poveličevali slavnost z lepimi pesmami. Drugi del slavnosti je bil v Lomeh, pri rojstveni hiši Gigaletovi. Tudi le-sem je hitelo mnogobrojno občinstvo po travnikih in potem po miČni gozdni poti v prijazno samoto lomsko. V ozki dolini med obrasenimi hribi sameva Cigaletov ali „Petričev" dom. Hiša, hlev in zidan kozolec — to je „kmečki dvor", ki kaže, da zna njegov lastnik dobro gospodariti. Za hlevom žubori tudi studenček, ki ga vodijo cevi z bližnjega griča. Prav prijazno je tukaj, prav idilično, da ne pogrešaš ničesar, ako ljubiš mir in tihoto. Tukaj se je rodil in vzgajal naš Matej, tu se je zaradi tega zbralo okolu pete ure popoldne obilno število gostov in domačinov, počastit hišo, v kateri mu je tekla zibelka. Vsem je ugajala preprosta, toda lična in krepka domačija. Ko je občinstvo nehalo dohajati, nastopi na pripravljeni in lepo ozaljšani oder domač lomovski gospodar in sosed Cigaletov, pa pozdravi v govorniških besedah vse došle Častilce pokojnikove. Preprosta beseda iz kmečkih ust je bila vsem jako všeč. Nato je urednik tega lista pokazal v poljudnem, neumetnem govoru, kaj je dala rojstvena hiša Cigaletu, kakšen pomen ima prav ta hiša za vse njegovo poznejše delovanje. Gotovo je, da se je pokojnik navzel tukaj ljubezni do materinščine, da se je je tukaj naučil najtemeljiteje, in da je prav doma spoznal, kako potrebno je delati za materinščino v šolah in uradih. Saj je tukaj videl, kako je huda nadloga za kmeta in kako je krivično in nespametno, če uradniki dajejo neveščemu kmetu nemške odloke in ukaze. Slovenski kmet je videl v teh dopisih samo to, da njegov jezik nima nikake veljave, da je zaničevan, da sme k večjemu služiti — za hlapca. To je umeval naš Matej kmalu, in to mu je vzbudilo željo in trdni sklep: delati za mateiinski svoj jezik, da postane jednakopraven in jednakoveljaven z drugimi avstrijskimi jeziki. V ta namen pa je bilo treba slovenski jezik sam na sebi povzdigniti, očistiti, osloboditi ga ptujega duha, in obogatiti ga, da bo spreten za vsako rabo. V domačem kraju je spoznaval duha našega jezika, saj se je med našimi hribovci ohranilo mnogo pristno slovenskega, kar se je drugod že poizgubilo.1) In vWolf-Cigaletovem nemško-slovenskem besednjaku nahajamo mnogo besed, oblik in izrazov, katere je povzel naravnost iz domaČe govorice. Tako je torej prav ta govorica postala nekako važna za naš slovenski jezik. ') Prijatelj moj in ob jednem vrl prijatelj slovenskega jezikoslovja se je čudil, ko sem mu pripovedoval, da sem čul od svoje matere oblike kakor: \ rokoj, mojemu sinoj (t. j. stsl. sinovi). Anton Medved: Slovo od Bele Krajine 547 Proti koncu govora se je odgrnila vzidana ploca, ki ima napis: V tej hiši seje rodil dne 2. kimovca L l8iQ. Matej Cigale, slovenski pisatelj, umrl dne 20. rnal. travna L i8Sq. na Dunaju. Domači pevski zbor je tu ob rojstveni hiši peval razne pesmi, gostje so se pa v prijaznem govoru krepčali z dobro kapljico in hvalili lepo slavnost, kakor bi jim ne šlo v glavo, da more biti tako ljubo in prijetno v tem samotnem kraju. Domačini, dobri Lomovci, bodo pomnili ta dan, zakaj toliko ptujcev še ni prišlo menda nikdar v njihove dole. Treba je bilo raziti se. Kdor se je udeležil slavnosti, ohranil si je pač rojstveni kraj Ciga-letov v prijaznem spominu, slavnemu učenjaku pa je izkazal čast, katere je bil pokojnik v resnici vreden. Marljivi odbor za Gigaletov spomenik je pokazal, da se da tudi s skromnimi močmi storiti marsikaj lepega, če delujemo vstrajno. In kjer se protivijo težave ter grabi delavca ne-volja, tam pomaga zdravilo potrpežljivosti, da zaceli vse rane. Gredoč mimo skromnega spomenika si bo ptujec v spomin vtisnil kraj, kjer je bil rojen najprevidnejši, najbolj praktični slovenski jezikoslovec; njegov rojak si bo štel v Čast, da je Gigaletov domačin, in mladina si bo pred oči stavila vzgled poštenega, vernega značaja, vnetega domoljuba in pridnega delavca. Naš list se hvaležno pridružuje Gigaletovim častilcem, podaje dragim prijateljem natančno sliko pokojnikovo, posneto po fotografiji, in kliče: Slava Cigaletovemu spominu l Slovo od Bele Krajine. 1 ozdravljena Krajina brezna, Rojakov mojih belih dom! Pozdravljena mi, srca nežna, Spojena tesno z marsikom! Kako sem vzljubil vas, o znanci Z goric in kamenitih tal, Kar temni vas meje Gorjanci In tihe Kolpe modri val. Pozdravljene mi, lože tihe, Kamor ne seza solnca svit, Kjer slavec v noč pošilja vzdihe Na vejah bukev in rakit! Popevke mile v tožnem duhu, Čutečih vaših prsij jek, Se danes mi zvene v posluhu, Zvenele bodo mi na vek. Pozdravljene, gorice mile, Ki vas pokriva trt j a gozd! Kako so pesmi se glasile, Ko tu je zorel bujni grozd! Očaran sem poslušal dede, Može razborne sivih las; Globoko vtisnil njih besede V srce — modrosti zdrave glas. Pozdravljena, kraljica Kolpa, In Vlahinja in sivi Klek, Ki na Krajino liki stolpa Oziraš se že mnogi vek. Iz knjig učenih proučaval Svoj rodni jezik sem nekoč; Čim dlje, tem jasneje spoznaval Bogastvo, njega kleno moč. Prijazna mesta, ne velika, A kralji belega sveta: Črnomelj, Semič in Metlika, Pozdravljena mi od srca! Prišel sem k vam. Vsprejet prijazno Takoj sem v dušo vas objel, In gledal in poslušal pazno, Kar narod vaš je delal, del. Ne zabim tudi vas, junaki, Gradovi, priče davnih let, Podbrežje, Krupa in Mrzlaki, Podturen, Gradca lepi svet. Učil sem večne vas resnice, Kar božji nam ukaz veli, Toda slovenske govorice — Te mene ste učili vi.