T^iAti NM
Kamniški občan
leto xxxiii
kamnik, 7. oktobra 1993
Prva jesenska seja skupščine
Pester dnevni red
Za prvo jesensko sejo občinske skupščine, vodil jo je pred-k sednik Maks Lavrinc, so bile fc značilne živahna razprava s o vseh točkah dnevnega reda, | dobra udeležba na začetku in
nesklepčnost na koncu seje. P   Zato občinski možje, kljub temu da so prvič uporabili nov J način ugotavljanja sklepčnosti, , kjer je pomembna navzočnost ' večine delegatov ne glede na zbor, niso uspeli spraviti pod streho tudi 17. točke dnevnega reda, v kateri je šlo za volitve in imenovanja.
Najprej so se delegati lotili poročila o uresničevanju skupščinskih sklepov. Matevž Skamen je opozoril na zaplete pri usklajevanju statuta Matične knjižnice z noveliranim odlokom o ustanovitvi Matične knjižnice Kamnik, Marija Keba na neuresničen sklep, da izvršni svet pripravi celovit program varstva okolja v občini in v tem okviru tudi študijo ekološke sanacije Cankarjeve ceste, Ferdinand Škarja pa je pogrešal uresničitev sklepa, po katerem bi moral upravni odbor sklada stavbnih zemljišč do te seje pripraviti poročilo o problematiki gospodarjenja in prodaje stavbnih zemljišč v soseski B 8 Zgornje Perovo.
Sledila je vrsta delegatskih vprašanj, ki so se nanašala na gradnjo poti po Veliki planini
(Marija Reba), na vzdrževanje ceste proti Kranjskemu Raku in pobudo Zelenih glede onesnaževanje v KIK-u, na zaporo prometa na planino (Anton Kladnik), prometno varnost na cesti Kamnik - Motnik (Albin Pirš), podražitev odvoza odpadkov (Vinko Petek), vprašanje gradnje mrliških vežic in plačevanje prispevka KIK-a za komunalno urejanje (Marjete Humar).
Vsi seveda pričakujejo čimprejšnje pisne odgovore pristojnih organov. Povzetke bomo tudi objavili.
Proračunsko zadolževanje ne bo potrebno.
Kamnik je med tistimi občinami, ki se jim ne bo treba zadolževati, da bi pokrile proračunski primanjkljaj, je dejal Miha Novak, predsednik izvršnega sveta, ki je skupaj z Judi-to Mlinar - Kem, sekretarko za gospodarstvo komentiral uresničevanje proračuna v prvem polletju. V proračun se je namreč v tem času nateklo preko 61% letos predvidenih dohodkov. Kar dobro polovico tega denarja je bilo zbranega z dohodnino. Izdatki proračuna pa so bili v tem času z 41% letnih predvidevanj pod načrtovanimi. Zato občina ni imela
PRODAJNI CENTER DOMZME
- prehrana po diskontnih cenah
- FAMILY SHOP
MARKET KAMNIK
Vabljeni, ugodne cene
kOčna
VELIKA
PRODAJNA AKCIJA V OKTOBRU
Vabimo vas v naše živilske prodajalne in DISKONT na Perovem, kjer lahko kupite vrsto izdelkov za vaše gospodinjstvo po izrednih akcijskih cenah, v času
od 14. do 30. oktobra 1993.
Ne zamudite priložnosti in pridite v KOČNO!
Želeli bi spomniti tudi zamudnike na NAKUP OZIMNICE v SADNI DREVESNICI, (tel. 813-352), V VSEH PREHRAMBNIH TRGOVINAH IN DISKONTU NA PEROVEM (tel. 812-580), kjer vas pričakuje doma pridelano sadje in drugi jesenski darovi narave.
težav s plačili svojih obveznosti.
V razpravi se je Olaf Gerbec zavzel za bolj poenotena merila za financiranje letovanja šolskih otrok, menil je, da je Mladinski center dobil premalo denarja za te namene v primerjavi z ostalimi porabniki.
Nekateri delegati (Bogdan Jamšek, Pavle Ocepek) so se zavzeli tudi za to, da bi rebalans proračuna, če se ga bodo lotili, opravili čimprej. Na ta način bi krajevnim skupnostim zagotovili dodaten denar še pred koncem gradbene sezone.
Trg svobode ostane
Trg svobode bo obdržal svoje sedanje ime, občinski proračun pa bo poleg stroškov za napisne table preimenovanih ulic pokril tudi stroške, ki jih bodo   zaradi preimenovanja
imeli prizadeti prebivalci. To je bila največja sprememba predloga odloka o preimenovanju ulic, ki jo je na predlog Bojana Polaka sprejela občinska skupščina.
Pollak je v obrazložitvi svojega amandmaja, ki ga je predlagal tudi v imenu prebivalcev Trga svobode, odločno vztrajal pri sedanjem imenu. Navajal je podatke, da ta trg ni bil nikoli poimenovan Stari trg, da je ime Trg svobode zaznamovan ne samo na Vzhodu, pač pa tudi na Zahodu in da se krajani ne odpovedujejo naravni pravici odiočanja o preimenovanja. Z večino glasov ob treh vzdržanih so delegati Pollakovemu mnenju pritrdili.
Ker je poslanska skupina LDS umaknila svoj predlog, da se park pred KIK-om poimenuje po kartografu Ivanu Sela-nu (ta predlog bodo upoštevali pri prihodnjem poimenovanju ulic) in ker je izvršni svet umaknil predlog, da se ta park poimenuje po sv. Barbari, je park ostal brez imena.
(nadaljevanje na str. 3)
Naslednja, 18. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 21. oktobra. Prispevke sprejemamo do srede, 13. oktobra; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 18. oktobra.
Državna priznanja za promocijo Kamnika
Državna komisija pri Centru za turistično in ekonomsko propagando Gospodarske zbornice Slovenije in Sekretariata za turizem Ministrstva za gospodarske dejavnosti je za leto 1993 podelila Skupščini občine Kamnik — Izvršnemu svetu, področju za podjetništvo, obrt in turizem srebrno plaketo z diplomo za serijo turističnih razglednic in bronasto plaketo z diplomo za celostno podobo in predstavitev turistične promocije občine.
Priznanja bodo podelili na 40. jubilejnem mednarodnem gostinskem turističnem sejmu GOST-TUR 93' in gostinskem turističnem zboru turističnih delavcev Slovenije.
Na sejmu se bo s turistično ponudbo občine predstavil tudi Turistično.informacijski cetner občine Kamnik, ki bo ob otvoritvi predstavil tudi naše etnografsko in kulturno bogastvo: planšarje, narodne noše in kolednike.
SM
Ob tednu otroka
Pomagajmo otroku poiskati njegovo pot
Ob tednu otroka želimo natrositi našim kratkohlačnikom obilo veselja. In prav je tako. Pa vendarle se mi zdi, da je teden otroka tudi pravi čas za še drugačna prizadevanja. Čutim namreč veliko praznino in tišino, kaj ponujamo otrokom, ki so preveliki za igrice, čarovnike in otroške žure, a premajhni za samostojno pot v življenje. Napol odrasle smo jih (vsaj z javnimi prireditvami) prezrli.
Zato so te misli namenjene njim. Potrebujejo naše razumevanje in pomoč, naše sodelovanje in priznanje, da je prav, da
um?
mislijo s svojo glavo. V mislih imam predvsem usodne trenutke v življenju, ko se odločajo za svojo poklicno pot. Pomembno je, da smo jim odrasli v prijateljsko oporo. Da spoštujemo njihovo odločitev in jim ne vsiljujemo svojih. Da jim znamo prisluhniti. Ne z osebno prizadetostjo, obarvano z našimi ambicijami, ampak trezno in kritično. Morda bo naš otrok izbral napačno pot, a poraz bo sprejel drugače, kot če bi se odločili mi namesto njega.
Zato je pomembno, da otroku le pomagamo najti tisto pravo pot, ki bo res njegova. Nika-
kor pa ga brezglavo ne silimo po poti, ki smo jo mi zanj izbrali. Pred nami samimi in našimi željami naj bo naš otrok in njegovo zadovoljstvo.
Potem bomo morda tudi mi kdaj slišali iz ust našega otroka spoznanje osmošolke, ki se mi
je vtisnilo v spomin: »Vseeno bo torej, ali bo moja delovna obleka bela, modra ali vsakdanja, samo da se bom slehero jutro prebudila z željo, da bi svoje delo opravila po najboljših močeh. In z veseljem!«
IVANA SKAMEN
NAPREDEK SVOJIM KUPCEM
za vsak nakup nad 1.500 tolarjev kupon za žrebanje.
Nagrade:
1. Barvni TV Sharp 71 cm, stereo, teletekst
2. Pomivalni stroj Candy
3. Šivalni stroj Toyota
4. Ženski zimski plašč, Mura
5. Gorsko kolo Rog, 18 prestav
in še 10 nagrad, vsaka v vrednosti cca 5.000 tolarjev.
Žrebanje bo 6. novembra 1993 ob 10. uri pred blagovnico Vele v Domžalah.
Velika planina kako naprej?
Izvršni svet
Žičniški sistem na Veliki planini se letos sooča z velikimi težavami, ki izvirajo iz težkega ekonomskega položaja družbe, ki je upravljalec tega sistema.
Leto dni je minilo od ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo, to je podjetja Velika planina - Zaklad narave d. o. o.. Večinski delež, torej preko 90% pripada občini Kamnik, ostalo pa podjetju STOL Kamnik. Temeljni problem poslovanja te družbe je v ukinitvi že v preteklosti utečenega vira za tekoče vzdrževanje žičniškega sistema, brez katerega takšen sistem ne more preživeti.
Upravni odbor je že večkrat opozarjal ustanovitelja, da bi za rentabilno poslovanje družbe moralo biti število potnikov bistveno večje oziroma bi družba morala opravljati še druge dejavnosti, ki prinašajo dobiček. Delovanje družbe je sedaj omejeno zgolj na upravljanje žičniškega sistema, ki ima izjemno visoke fiksne stroške in nanje podjetje nima vpliva. Prav tako družba v tej sestavi nima nobene možnosti vplivati na povečanje števila potnikov, saj je obstoječa gostinska ponudba izven upravljanja te družbe. Kakšna je ta ponudba, pa obiskovalci Velike planine zelo dobro vedo in zaradi njene
nizke kakovosti izgubljamo dragocena pridobitev za Veliko znaten del obiskovalcev in planino in njen nadaljnji s tem tudi zaslužek. razvoj.
Izvršni svet občine Kamnik ne podpira takojšnje zamenjave sedežnice, temveč predlaga, da se predhodno izdela prostorsko izvedbeni akt, ki je že v delu na Razvojnem zavodu Domžale.
Neurejena turistična ponudba na Veliki planini vpliva tudi na katastrofalno nizko zasedenost prenočitvenih kapacitet na planini in s tem tudi na število potnikov na žičniškem sistemu.
Zelene zime so bile dodaten udarec za to podjetje. Poleg vseh teh težav pa nam je iz varnostnih razlogov inšpektor za žičnice prepovedal nadaljnje obratovanje sedežnice, ki je potrebna temeljite obnove.
Za takšen poseg podjetje nima finančnih sredstev in sedež-nica to sezono ne bo obratovala. Stroški obnove obstoječe sedežnice so izjemno visoki, saj je naprava stara že skoraj 30 let. Glede na to je Upravni odbor sklenil, da usmeri napore na postavitev nove sedežnice in ne popravilo stare, ki je tudi tehnološko zastarela naprava.
Glede na pomanjkanje finančnih sredstev je ta odločitev sicer protislovna, vendar obstaja možnost nakupa že malo rabljene dvo- ali celo trosedež-nice za ceno, ki le nekoliko presega ceno sanacije obstoječe enosedežnice. Tehnološko sodobnejša, varnejša žičnica z večjo zmogljivostjo bi bila
Upravni odbor je mnenja, da mora ta akt omogočiti postavitev nove sedežnice na obstoječi trasi z možnostjo razširitve oziroma njenega podaljšanja še na drugo stran proti Tihi dolini. To podpiramo predvsem zato, ker je sedežnica v primerjavi z vlečnico ekološko sprejemljivejša naprava. Posamezniki zaradi teze ekoturizma temu nasprotujejo in trdijo, da ne potrebujemo niti obstoječe sedežnice.
Takšne teze so za razvoj Velike planine zgrešene. V letni sezoni izpad obratovanja sedežnice še ni tako boleč, v zimskih pogojih pa bo brez te povezave onemogočen dostop do naselij na Veliki planini in smučišč v Tihi dolini.
Ta trenutek je osnovna naloga podjetja in Upravnega odbora zagotovitev nemotenega in varnega delovanja obstoječih naprav, zlasti nove nihalke.
To bo možno le z zagotovitvijo finančnih sredstev za pokritje fiksnih stroškov sistema in upamo, da se bo politika Izvršnega sveta občine Kamnik do naše družbe primerno spremenila.
V okviru družbe bomo gradili poslovno politiko na kapitalskih povezavah in vključevanju ostalih turističnih subjektov v družbo.
S tem želimo zagotoviti rentabilno delovanje družbe, ki bo finančno neodvisno in ne bo več bremenila proračuna. Kamničani se moramo zavedati, da je Velika planina pomemben segment kamniške turistične ponudbe in je zato v tej fazi z nerazumnimi potezami ne smemo uničevati, temveč zagotoviti njen razvoj.
V celoti pa bo Velika planina lahko zaživela, ko se bo ustvarila potrebna turistična infrastruktura in turistični razvoj v celotni kamniški občini, kar je z gospodarskega vidika realna nujnost za izhod iz krize, ki je prizadela naše gospodarstvo.
Upravni odbor Velika planina d. o. o.
Predsednik: PRETNAR JANEZ, dipl. oec.
Ponovno ponudba stražnega stolpa na Malem gradu
Občinski izvršni svet je na seji 21. septembra sklenil, da znova objavi razpis za oddajo v najem stražnega stolpa na Malem gradu. S prvim razpisom namreč niso uspeli pridobiti nobenega ponudnika. Menijo, da verjetno tudi zaradi prekratke najemne dobe - dvajset let. Zato so sedaj to dobo podaljšali na trideset let. V tem času naj bi se vložena sredstva najemnika v objekt poračunala z najemnino. Razpis bo objavljen v Delu in Slovencu. S pogoji razpisa pa se je moč seznaniti tudi v sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kamnik.
Izvršni svet je dal soglasje za vračilo desetin hektarov nacionaliziranih zemljišč Rimsko katoliškemu župnišču v Kamniku.
Teče pa tudi postopek za vračilo še 4,5 ha zemljišč istemu lastniku.
V zvezi z dolgoročnimi zakupi nacionaliziranih zemljišč je Janez Novak, odvetnik, pojasnil, da take zakupne pogodbe tečejo naprej. Seveda jih bo treba po izteku obnoviti z novim lastnikom.
Na seji so posebej opozorili na podaljšani rok za oddajo vlog upravičencev, to je 22. december. Lahko se namreč zgodi, da bodo nekateri rok tudi zamudili.
Za upravnika občinskih stanovanj in lokalov, katerega naloga bo vzdrževanje tega premoženja, je izvršni svet izmed treh ponudnikov kot najugodnejšega izbral Stanovanjsko komunalno gospodarstvo Kamnik. Pogodbo z njim bodo sklenili za eno leto.
Na razpis za posojila za obnovo starih stanovanjskih objektov je prišlo 25 vlog. Komisija je predlagala, da se to posojilo odobri 21. prosilcem. Ker so nekateri zaprosili za manj kot 700.000 SIT posojila, kolikor je bila po razpisu najnižja možna vsota, je bil izvršni svet mnenja, da se odločanje o teh vlogah odloži do naslednje seje.
Do takrat bodo pristojne službe pripravile nov predlog, kako razdeliti razpoložljiva sredstva. Čeprav bo treba za posojilo uporabniku plačati le 4% obrestno mero, razliko do 15% pa krije občina, interes za to posojilo zlasti v starem Kamniku ni bil velik, saj so prebivalci tega območja zaprosili le za 10 milijonov tolarjev. Za te namene pa je občina namenila 20 milijonov tolarjev.
Verjetno je vzrok tudi precejšen obrok za vračanje posojila, ki znaša 420 DEM mesečno.
F. SVETELJ
S seje IS
O vprašanjih prireditev in urejanja prostora
Izvršni svet bo o poročilu odbora za izvedbo Dnevov narodnih noš '93 odločal, ko bo prejel od odbora še dodatno dokumentirane stroške, zlasti pa podatke o tem, kolikšen je bil izpad prihodkov zaradi delne predstavitve stojnic na Šutno. Tak je bil skep izvršnega sveta po obširni razpravi 30. septembra 1993, v kateri so sodelovali tudi predstavniki prireditvenega odbora s predsednico odbora Marto Janežič. Sklep je temeljil predvsem na ugotovitvi iz poročila, da gre kar za 2,262 milijona nepokritih izdatkov. Sicer pa so člani izvršnega sveta pritrdili obogatitvi letošnjega programa z nekaterimi kulturnimi prireditvami. Menili so tudi, da je treba za prihodnjo prireditev pravočasno izoblikovati vsebinsko zasnovo in določiti organizatorja prireditve.
Sicer pa se je izvršni svet lotil tudi pomembnih prostorskih vprašanj. V občinski stavbi bo za mesec dni razgrnil osnutek zazidalnega načrta za območje K-7 Alprem. Zavod za urbanizem bo pripravil tudi javno obravnavo o tem osnutku. Namesto dosedanje industrijske dejavnosti naj bi bilo to območje v prihodnje namenjeno trgovsko poslovni dejavnosti. Eno pomembnih vprašanj, ki bo tudi predmet javne obravnave, bo prav gotovo prometna povezava z obvoznico tako kompleksa Utok, za katerega ureditev pripravlja FAGG, kot tudi območja Alprema.
Med zelo pereča prostorska vprašanja sodi tudi ekološka sanacija Cankarjeve ceste, za kar je izdelana ustrezna študija. Izvršni svet je menil, dajo je treba dopolniti z vsemi možnimi rešitvami glede obvoznice, ki naj bi prevzela tranzitni promet proti Kamniški Bistrici in Črnivcu.
Izvršni svet je ugotovil, da je
komisija upoštevala njegovo pripombo glede najmanjšega zneska posojila za prenovo stanovanjskih objektov v občini, o čemer smo poročali s prejšnje seje, zato je predlagana posojila tudi odobril.
Sprejel je tudi poročilo o gospodarjenju v prvem polletju 1993 in predlagal, da se poročilo za občinsko skupščino pripravi v skrajšani in poljudnejši obliki.
Dokaj obsežna razprava je potekala tudi o informaciji ob-
činskega inšpektorata o aktualnih problemih inšpekcijskega nadzora v občini. Pri tem so najbolj vsestransko pretresli probleme onesnaževanja zraka v KIK, kjer gre za republiško pristojnost, motokros proge na Križu, padalcev na Kamniškem vrhu in drugih aktualnih problemih.
Izvršni svet je tudi soglašal s ponovnim imenovanjem Jožeta Hostnika za občinskega urbanističnega inšpektorja.
(F. S.)
Izjava izvršnega sveta
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na svoji 46. seji 30. septembra 1993 o dogodku in zapletih v zvezi z gostinsko ponudbo na prireditvi ob Dnevu planincev v Kamniški Bistrici ob odsotnosti člana IS Marijana Steleta sprejel naslednjo izjavo za javnost:
Izvršni svet se je seznanil z javno objavljenimi izjavami gostincev in s pisnim odgovorom Marijana Steleta, člana izvršnega sveta za področje podjetništva, obrti in turizma na očitke gostincev v sredstvih javnega obveščanja glede njegove vloge pri organizaciji gostinsko turistične ponudbe na prireditvi ob Dnevu planincev 12. septembra 1993 v Kamniški Bistrici.
Izvršni svet podpira program in rezultate dela člana izvršnega sveta za področje turizma, obrti in podjetništva g. Marijana Steleta.
Glede nastalih zapletov in osebnih nesporazumov Marijana Steleta z gostinci v Kamniški Bistrici pa se Izvršni svet ne more opredeliti, dokler nekatera vprašanja v zvezi s tem ne bodo povsem pojasnjena oz. dokler v nekaterih primerih o resničnosti navedb v izjavah ne bo razsodilo sodišče.
Kljub temu pa bo izvršni svet povabil vse gostince, ki so vpleteni v ta spor, da mu bodo neposredno predstavili svoje probleme in stališča z gostinsko ponudbo na omenjeni prireditvi.
Izvršni svet pa odločno zavrača vse žaljive izjave in želi, da se nastali nesporazumi čimprej razrešijo tudi v interesu hitrejšega razvoja turizma in gostinstva tako v dolini Kamniške Bistrice kot v celotni občini.
V Kamniku, 30. 9. 1993
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK PREDSEDNIK: Mihael Novak, dipl. oec.
Odlaganje in odvoz odpadkov po novem
Bistvene novosti iz novega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kamnik, objavljenem v Ur. listu RS, št. 39/93 so naslednje:
- Na celotnem območju občine Kamnik je obvezno zbiranje, odvažanje in nadzorovano odlaganje komunalnih odpadkov. Vse pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo odpadki (povzročitelji), morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Novost je torej ta, da se bodo v zbiranje odpadkov vključili tudi vsi tisti, ki do sedaj niso imeli urejenega odvoza.
Vključevanje bo potekalo postopoma. Občani pa bodo o datumu pravočasno obveščeni.
- Uvedlo se bo ločeno zbiranje odpadkov.
Cilj ločenega zbiranja je pridobivanje sekundarnih surovin (biološki odpadki, steklo, papir, kovine) in zmanjšanje količine odpadkov, ki jo moramo dnevno voziti na ljubljansko odlagališče Barje.
- Cena odvoza komunalnih odpadkov se mesečno obračuna po številu članov gospodinjstva. Cena odvoza komunalnih odpadkov iz podjetij, zavodov, ustanov, obrtnih delavnic in lokalov se obračunava po količini odpe-ljanih odpadkov, merjenih v kg, pri zabojnikih do 1100 litrov pa po prostornini dodeljenih zabojnikov. Bistvena sprememba je torej v tem, da ne bomo več plačevali odvoza odpadkov na gospodinjstvo oziroma po kvadraturi poslovnih prostorov in manipulativnih površin.
Poleg teh členov iz novega odloka pa vas želimo seznaniti še z nekaterimi novostmi:
Posode za odlaganje odpadkov
Za ločevanje odpadkov je potrebna zamenjava obstoječih posod z novimi, ki so izdelane po standardu. Prostornino in število posod za odpadke določamo mi na osnovi števila oseb, pogostosti odvoza in vrste odpadkov. Poso-
de dajemo našim uporabnikom v uporabo brezplačno.
Na željo posameznikov je možno dobiti tudi dodatno rjavo posodo za zbiranje bioloških odpadkov, vendar pa je to smiselno le, če ne kompostirate sami na domačem vrtu.
Ko bodo vse stare posode zamenjane z novimi, starih posod ne bomo več praznili.
Obrtniki, podjetniki in drugi bodo prejeli posode, katerih velikost in število bosta ustrezala njihovi količini odpadkov.
Ekološki otoki
Ekološki otoki so prostori s posebno označenimi posodami za zbiranje kovin, papirja in stekla (posode z rumenim pokrovom za kovine, z modrim pokro-. vom za papir in z zelenim pokrovom za steklo). Nekaj ekoloških otokov je že postavljenih, v celoti
pa bodo postavljeni do konca leta.
Prosimo va, da jih uporabljate, saj bo le tako njihov namen dosežen in upravičen.
Na koncu vas želimo opozoriti še na naslednje: ker so 120- in 240-litrske posode izdelane iz plastike, vas naprošamo, da vanje odlagate le ohlajen pepel. Tudi v večje, kovinske posode, odlagajte le ohlajen pepel, sicer lahko pride do vžiga smeti v sme-tarskem vozilu.
Vaše želje, zahteve, vprašanja in pripombe pošljite* na naslov: Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11 ali pa pokličite na telefon 831-264 in 737-092.
Storili bomo vse, da boste z našimi storitvami zadovoljni. 'Skupaj z vami želimo prispevati k čistemu in zdravemu okolju v občini Kamnik.
PUBLICUS, d. o. o.
pubScus uubljflnfl
obvešča občane, da bomo organizirali
JESENSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA
po naslednjem razporedu:
v ponedeljek, 25. oktobra,
se odvaža kosovne odpadke občanom, katerim odvažamo odpadke v ponedeljkih;
v torek, 26. oktobra,
se odvaža kosovne odpadke občanom, katerim odvažamo odpadke v torkih;
v sredo, 27. oktobra,
se odvaža kosovne odpadke občanom, katerim odvažamo odpadke v sredah;
v četrtek, 28. oktobra,
se odvaža kosovne odpadke občanom, katerim odvažamo odpadke v četrtkih in petkih. Občane prosimo, da kosovne odpadke odložijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj in sicer ločeno po vrsti odpadkov (kovine skupaj, ostali odpadki skupaj).
Obrtnik in podjetnik Vinko Petek
Zlata inovacija
Na letošnjem kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni, ki je potekal od 21. do 29. avgusta so za najboljše predstavljene izdelke ali inovacije podelili nekaj nagradnih priznanj. Podjetniška inovacijska mreža Slovenije se je vključila s svojim razpisom in vzpodbudila razstavljale«.*, da so prikazali več novega in izvirnega.
Nekaj izvirnega je na tem sejmu predstavil tudi obrtnik in podjetnik gospod Vinko Petek s Križa. Njegov izvirni izdelek je SONČNI ZRAČNI KOLEKTOR. Izvirnost izkazuje s tem, da je ogrevni medij topel zrak. Delovanje je zelo preprosto, naravno in učinkovito. Prednost inovacije je tudi v nizki ceni izdelka in vsestranski uporabnosti.
Izumitelj je inovacijo namenil ogrevanju in sušenju planinskih koč, vikendov, raznih drugih odročnih objektov, muzejev, cerkva in gradov. V kmetijstvu jih bodo uporabljali za ogrevanje zraka pri sušenju sena, žit in zdravilnih zelišč. V gospodarstvu za ogrevanje prostorov, toplih gred, rastlinjakov, hlevov in delavnic. Ti kolek-torji bodo tudi koristen pripomoček pri pridobivanju tople vode s pomočjo toplotne črpalke. Izumitelj ima v rokavu še AS idejo in sicer kako skrajšati, tudi s pomočjo takšnih kolektorjev, izvedbeni rok za gradnjo ali adaptacijo objektov. S pomočjo kolektorjev in dodatne naprave za kondenziranje vlage bo možno za 25% skrajšati Čas opravil. Ker so za to potrebni sončni žarki, katerih je v celem letu kar precej, je izumitelj optimist in meni, da se bo ideja uveljavila. Za sodelovanje je zaprosil ZRMK iz Ljubljane, ki mu že pripravlja tabelaričen prikaz dovoljenih hitrosti sušenja za posamezne gradbene materiale. Sam pravi, da je prepričan, da bo tržišče sprejelo njegovo zamisel. Nekaj poskusnih objektov se že suši in ogreva z najcenejšo energijo.
V pogovoru z obrtnikom in podjetnikom Vinkom Petkom pa smo izvedeli še več zanimivosti.
OBČAN: Ali nam hočete opisati vašo obrt oziroma podjetje, s čim se ukvarjate in kje pravzaprav delate?
PETEK: Če se hočem predstaviti, potem moram iti nazaj v leto 1970, ko sem odprl samostojno obratovalnico za vodovod in centralno kurjavo. Kar precej dela smo opravili, saj je takrat v naše kraje prišel vodovod.
Povsod je bilo treba nekaj inštali-
rati. Kmalu je prišlo obdobje napeljav centralnih kurjav in več kot 500 hiš ali smo opravili to delo. Tudi pri novogradnjah smo sodelovali z raznimi gradbenimi podjetji. Zaradi težke situacije sem se nato odločil zapreti obratovalnico in se za sedem let zaposlil v kamniški Zarji, kjer sem bil vodja montaže. Tako sem se do potankosti seznanil tudi z izvedbo prezračevalnih sistemov. Leta 1985 sem ponovno odprl obratovalnico tudi z dejavnostjo prezračevanja. Potreba po teh storitvah je naraščala v industriji pri prenovah, gradbeništvu in obrti. Trenutno nas je šest zaposlenih tako, da je treba pridobiti kar precej dela. Težave so in jih sproti rešujemo. Zaradi konkurenčnosti sva s sinom ustanovila podjetje PONI, d. o. o. Križ. Proizvajamo opremo in napeljujemo inštalacije. Predvidevam, da bo naš novi kolektor zagledal tudi del evropskega trga. Potrebno bo še kaj razširiti in še koga zaposliti.
OBČAN: Kje in kod pravzaprav delujeta, saj se na kamniškem ne zida več toliko?
PETEK: Na Kamniškem se kljub trenutni krizi kar nekaj dogaja. Veliko se adaptira, nekaj se dozidava ali zida na novo. Pa še nekaj je, česar sem tudi sam sokriv. Ko sem bil še v Zarji, sem predlagal, da bi šli v 7. razrede osnovnih šol po kamniškem, komendskem, mengeškem in Radomljah in pridobili nekaj fantov za uk instalaterjev in električarjev. Odziv je bil lep, fantje so se izučili, se zaposlili po delovnih organizacijah, nekaj jih je že med obrtniki. Seveda je veliko tudi »šušmarjev«. Druga plat pa je naše kamniško gradbeno podjetje Graditelj, ki snubi zunanje izvajalce iz Ljubljane, Grosupelj in Štajerske, da pod oznako konkurenčnosti pridobijo delo. Tako domači izvajalci, ki smo začuda drugim investitorjem povšeči, iščemo delo vsepovsod. Ve se, kaj iz tega sledi. Večji stroški, večja zamuda časa, manjša ekonomičnost in s tem slabši poslovni rezultati.
OBČAN: Že vrsto let se udeležujete raznih sej, sestankov, ste delegati občinske skupščine, bili ste nekaj let tudi predsednik KS Križ. Kako to zmorete?
PETEK: Tudi sam se včasih vprašam, če bom zmogel, vendar, ob sprotnem reševanju obveznosti in problemov to kar gre. Če si v zaostanku, potrebuješ cele mesece, da ujameš ritem. Zmeraj sem dopovedoval, da je potrebno več sred-
stev nameniti razvoju podeželja, da ljudje ne bi odhajali v mesta. Tudi v svojem kraju smo pridobili marsikatero dobrino. Kup dejavnikov in motivacije je bilo treba, da si ob razdajanju za koga drugega dosegel uspeh. Dva mandata sem bil predsednik KS Križ. Dokaj dobro smo uspeli zadovoljiti prenekatero potrebo - od cest, elektrike, telefona, jarkov do športnih igrišč, skupnih prostorov, avtobusnih postajališč in še kaj. Sem tudi poslanec v občinski skupščini za področje obrtništva.
OBČAN: V zadnjem času se veliko govori o pospeševanju razvoja obrti in podjetništva in o delovanju raznih informacijskih mrež, ki naj bi bile v precejšno pomoč obrtnikom in podjetnikom. Kako je s tem?
PETEK: Za obrtništvo bi rekel, da je v nekakšnem pat položaju. Vse preveč je velikih obljub in vse-
Obrtnik in podjetnik VINKO PETEK je svojo inovacijo predstavil tudi na nedavni razstavi cvetja in vrtnarstva v Arboretumu Volčji Potok.
mogočih predstavitev nadaljnjega razvoja. Menim, da se za malega obrtnika, in teh je kar nekaj, premalo naredi. Krediti bank so še kljub vsemu predragi. V občinskem proračunu je bilo letos kar precej več sredstev namenjenih za razvoj.
vendar ob veliki potrebi tudi velikih, je mali gospodarstvenik ostal ob strani. V obrtni zbornici se že vrsto let trudimo, da bi novi obrtniki dobili svojo obrtno cono. V njej bi morala družba urediti celotno infrastrukturo in šele po nekajlet-
nem obratovanju postopno obračunavati rento. Drugače ni mogoče, saj visoko akumulativnih dejavnosti skoraj ni. Tudi cena dela je previsoka.
Pogovarjala se je VERA MEJAČ
Prva jesenska seja skupščine
(nadaljevanje s str. 1)
Tako je skupščina z odlokom vrnila stara imena Glavnemu trgu (doslej Titov trg), Šutni (doslej Kidričeva ulica), in Samostanski ulici (doslej Slandro-va ulica). Na novo pa so imenovali Frančiškanski trg pred samostansko cerkvijo, Raspov prehod pri Šutenski cerkvi in Janežičev drevored na Pero-vem. Mnenja so tudi, da bi kasneje v Šlandrovo ulico poimenovali eno od novih ulic v nastajajočih naseljih Kamnika.
Ker so nekateri delegati (Jože Semprimožnik, Marjeta Hu-mar in Vinko Petek) imeli dodatne predloge k predlogu odloka o pokopališkem redu in javnih pogrebnih svečanostih, so sklepanje o odloku odložili na prihodnjo sejo. Zlasti je bilo sporno vprašanje, ali bo treba npr. prebivalcem Tuhinjske doline, kjer nimajo mrliških vežic, pridobiti posebno dovoljenje za to, da bodo svojce do pogreba lahko čuvali na domu.
Dražja uporaba stavbnega zemljišča
S spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča bo vrednost točke, ki je podlaga za ta prispevek, rasla hkrati z rastjo cen na drobno, in sicer se bo usklajevala dvakrat letno. Tako so za 11 % povečali tudi vrednost za II. polletje 1993, čeprav je delegat Vinko Petek temu nasprotoval in predlagal, naj se bolj redno izterjujejo sedanje obveznosti. Po izjavi podpredsednika UO sklada stavbnih zemljišč Bogdana Jamska trenutno zavezanci dolgujejo okrog 8 milijonov tolarjev.
Z namenom, da bi učinkoviteje vzdrževali komunalni red, zlasti na planinskih območjih, pa tudi v dolini, so delegati potrdili spremembo odloka o službi komunalnega reda.
Po novem bodo naloge komunalnih nadzornikov opravljala tudi podjetja ali fizične osebe, ki jim bo občina to zaupala s podelitvijo koncesije.
Ker po mnenju same komisije za nezakonite posege v prostor, ki ga je razložil njen predsednik Igor Podbrežnik, zaradi spremembe prostorske zakonodaje delovanje te komisije ni več potrebno, jo je skupščina na njen predlog razrešila.
Komisija je izdelala osnutek katastra črnih gradenj, ki pa ni popoln, ker manjka ekološki vidik in popis nedovoljenih posegov. Kot je na seji dejala Marija Reba. Zeleni Kamnika menijo, naj komisija deluje še naprej, da bi izpolnila tudi ta del naloge. Temu so pritrdili tudi nekateri drugi delegati.
Za konec: nesklepčnost
Kot smo dejali na začetku, je skupščina na koncu svojega dela postala nesklepčna. Zato delegati niso mogli glasovati o predlogih komisije za volitve in imenovanja, in sicer o imenovanju namestnika komandirja policijske postaje Kamnik in urednika Kamniškega občana.
Delegat Matjaž Skamen je
namreč zaradi tega, ker je predsednik skupščine v skladu s sprejetim dnevnim redom dal na glasovanje predlog komisije, da se za namestnika komisije kamniške policijske postaje imenuje Stanislav Vrečar, dosedanji pomočnik komandirja, protestno zapustil skupščinsko dvorano. Tako skupščina ni bila več sklepčna. Skamen je menil, da je treba predhodno pridobiti mnenje pristojnih organov o oceni ravnanja kandidata Vrečarja ob posegu delavcev Kočne v času stavke delavcev v Novotehni. Takega mnenja so bile po usklajevanju predloga tudi nekatere stranke (SKD, NDS, SLS in SDSS), in so pisno zahtevale mnenje Ministrstva za notranje zadeve, vendar je po besedah Marjete Humar, predsednice komisije, v komisiji prevladalo mnenje, naj se predlog za imenovanje uvrsti na dnevni red, kasneje pa se to vprašanje razčisti.
F. SVETELJ
Turistično informacijski center zaživel
Lokalna samouprava pred vrati
Po nekajletnem dogovarjanju je kamniški Izvršni svet v okviru letošnjega programa razvoja turizma uspel realizirati eno izmed najpomembnejših nalog, to je povezati obstoječo turistično dejavnost, kapacitete in partnerje v okviru Turistično informacijskega centra - TIC.
TIC deluje vsak dan od 9.-20. ure pri Obrtni zbornici, od 12.septembra naprej pa poleg občinske stavbe na Titovem trgu (Glavnem) trgu 2. V treh izmenah delajo trije mladi domači turistični delavci v okviru javnih del, ki so opravili podjetniško šolo za mlade in prakso v ljubljanskih, gorenjskih in zdraviliških, turističnih centrih in obvladajo dva tuja
jezika. V času septembrskih prireditev pa se jim je priključilo še 15 mladih članov bivšega turističnega krožka, ki so v TIC opravili osnovno prakso ob praktičnem delu. Najboljši pa bodo nato vključeni v šolo za turistične vodiče in v okviru izobraževalnega programa PHARE tudi izpopolnjevanju za delo v agencijah.
V TIC turisti dobijo prospekte v 4 tujih jezikih, katalog storitev v 3 tujih jezikih, turistične nasvete in podatke o prostih kapacitetah, nočitvah, prireditvah in ostali turistični, rekreacijski, kulturni in športni ponudbi v kamniški občini. Turistom so na voljo še Monografija Kamnika, Velika
OBVESTILO
Kozjerejsko društvo Kamnik obveiča vse go|itel|e koz na območju občine, da so za parjenje na voljo Štirje plemenski kozli, licencirani za leto 1993.
Kozli se nahajajo pri sledečih rejcih:
- SANSKI TIP (beli) - pri Silvotu Hribarju, Rudnik 10a, Radomlje, telefon 815-563
- SANSKI TIP (beli) - pri Ivanu Sotlarju, Grajzerjeva 8, Ljubljana-Polje, telefon 486-119
- SRNASTI TIP (rjav) - pri Marjanu Burji, Potok v Crni 6a, Stahovica, telefon 825-425
- SRNASTI TIP (rjav, uvoz iz Nemčije) - pri Albertu Perku, Podljubelj 242, Tržič, telefon 064 59-020
Kozli posedujejo rodovnik, poreklo. Rejec kozla je ob pripustu dolžan izdati pripustni list. Cena pripusta je določena za vso R Slovenijo enotno, za člane društev 10 I alpskega mleka, za nečlane 20 I alpskega mleka. Pri rejcih kozlov dobite lahko tudi vse informacije glede vpisa v društvo.
planina v sliki, zbirka razglednic, majice in 20 vrst različnih spominkov iz lesa, keramike in porcelana s celostno podobo ali grbom Kamnika. ..
Za dan slovenskih planincev je TIC v sodelovanju z avtorjem Bojanom Pollakom izdal Katalog znamenitosti Kamniških Alp, ki opisujejo več kot 70 znamenitosti, razglednih naravnih in drugih biserov naših planin.
TIC vzdržuje stalne stike z ljubljanskimi hoteli, okoliškimi agencijami in turističnimi društvi v zdraviliščih pa tudi na Gorenjskem.
V času treh velikih mednarodnih prireditev v septembru je imel TIC svoje paviljone še v Arboretumu (kjer je v sodelovanju s Slovensko hišo predstavil starodavno okrasno opremo), spodnji postaji žičnice, v Domu v Kamniški Bistrici in Piknik centru v Kamniški Bistrici. Po predstavitvah na EUROCVETU 1993 od 3.-7. 9.1993 v Volčjem Potoku, dnevih narodnih noš v Kamniku od 10.-12.9.1993, dnevu slovenskih planincev 12. 9. 1993 v Kamniški Bistrici se bo TIC predstavil še na GOST-TURU od 30. 9.-4. 10. 1993 v Mariboru, ki bo letošnja največja turistično gostinska promocijska prireditev v Sloveniji.
SM
Za državni svet je nesprejemljivo, da bi državna uprava s 1. januarjem 1994 že začela delovati po novem zakonu, je zapisano v gradivu državnega sveta za posvetovanje o lokalni samoupravi, ki bo S. oktobra v Ljubljani in se ga bodo udeležili tudi predsedniki občinskih skupščin. O stališčih s tega posveta bomo poročali v prihodnji številki.
V državnem svetu so mnenja, da je eno najpomembnejših vprašanj preobrazba lokalne samouprave, premoženje in fin—iciranje občine. Treba bo odgovoriti na vprašanje, koliko stane delovanje sedanje občine in koliko bodo stale bodoče občine, kakšen bo strošek celotne izvedbe zakona o lokalni samoupravi. Po tem mnenju bi morali občino zavarovati pred centralizacijo tudi tako, da bi v zakonu našteli vse temeljne naloge občine. Župan pa bi moral biti izvoljen neposredno, da bi o županu odločili volivci, ne pa politične stranke.
Iz predloga zakona o lokalni samoupravi, ki ga je 24. septembra letos skupina 19. poslancev državnega zbora poslala predsedniku tega zbora, povzemamo nekatere značilnosti.
Predlog zakona v primerjavi
z osnutkom bolj jasno določa pristojnosti novih občin glede urejanja lokalnih javnih zadev.
V njem so sedaj navedene vse skupne potrebe, ki naj bi bile podlaga za ustanovitev občine.
Državni zbor bo določil območje občine v skladu z izraženo voljo prebivalcev na referendumu, razen v primeru, ko si bodo referendumske odločitve v nasprotju.
Glede nalog občine je predlagana rešitev, ki omogoča prožnejšo določitev nalog občin samih glede na njihov tip, različnost in velikost.
Organi občine bodo občinski svet, župan ter po potrebi eden ali več občinskih odborov ter nadzorni odbor.
Glede volitev župana predlog predvideva obe možni varianti: da župana izvolijo polnoletni prebivalci na neposrednih tajnih volitvah ali pa enega izmed svojih članov za župana izvoli občinski svet.
Zakon daje tudi možnost sklica zbora občanov in kot posebnost izvedbo svetovalnega referenduma o vprašanjih posebnega pomena iz občinske pristojnosti, katerega izid pa ne bo zavezujoč.
Občinsko upravo bo praviloma vodil župan, lahko pa tudi tajnik.
Poglavje o premoženju in financiranju občine vsebuje le načela, ki bodo usmeritev za podrobnejšo finančno zakonodajo. V ta namen je bila ustanovljena posebna delovna skupina. Občini naj bi pripadali zlasti davek od premoženja, od dediščin in daril od dohodkov od iger na srečo in še nekateri davki, ki bodo določeni z zakonom. Seveda pa bo država dolžna zagotoviti občini dodatna sredstva, če ta sama ne bo zmogla pokriti vseh najbolj nujnih nalog.
Velik del razprave o predlogu bo prav gotovo namenjen poglavju o pokrajinah, ki naj bi bile prostovoljna oblika povezovanja občin. Tudi glede odločitve občinskega sveta o ustanovitvi pokrajine bo treba izvesti referendum.
Predlog predvideva, da bi se referendumi o določanju območij novih občin izvedli še pred potekom mandata sedanjim občinskim skupščinam.
V prihodnji številki nam bo Branko Novak, član izvršnega sveta za lokalno samoupravo, pojasnil, kako potekajo priprave na lokalno samoupravo v kamniški občini.
F. SVETELJ
kamniški občan
pisma, mnenja, stališča, odmevi
7. oktobra 1993
KđO izničuje pridobitve       Odprto pismo gospodu Ivu Bizjaku
revolucije
V času II. svetovne vojne je slovenski narod doletela še posebno huda nesreča. Na njegovem ozemlju sta se namreč spopadla dva zločinska sistema: fašizem in komunizem.
Kdor se ni mogel ali hotel obračati z vetrom, je postal žrtev enega ali drugega. Razvnemanje strasti in žuganje s prstom jugoslovanskega generala Novljana na proslavi v Novi Gorici me je spodbudilo k temu pisanju. Res je, da je boj primorskega ljudstva pripomogel k padcu fašizma in priključitvi Primorske Sloveniji.
Vse spoštovanje temu poštenemu boju za narodno identiteto in svobodo. Res pa je tudi to, da je prilastitev zaslug za ta boj s strani komunizma in izvajanje krvave revolucije v času tega boja bistveno pripomoglo k temu, da smo izgubili Tržaško in Goriško, Koroško in kasneje še lep del Istre, da ne pozabimo človeških žrtev, ki so padale še dolgo po koncu vojne.
Zakaj sem napisal - jugoslovanski general Novljan?
Znano je, da je bil poveljnik slovenske vojske Franc Rozman-Stane. Ko je umrl, je slovenska vojska umrla z njim. Ostali so se udinjali Beogradu vse dotlej, dokler se ni naša vojska znova prebudila kljub nasprotovanju »zdravih sil«, ki nikakor nočejo na smetišče zgodovine in nam še vedno žugajo.
Poddobno izzveni tudi tožba predsednice komisije za interni-rance ZB Kamnik. Citiram: »Zadnje čase hočejo nekatere sile razvrednotiti in izničiti naše trpljenje, ki smo ga doživljali pod krutim okupatorjem.« Zanima me, kdo je izničil trpljenje tistih, ki so jih po vrnitvi iz koncentracijskih taborišč v domovino čakala zasliševanja, poniževanja, obsodbe in smrt? Kdo je bil izvajalec »dachauskih procesov«?
Spominjam se tudi izjave enega od ukradenih otrok o svoji vrnitvi v »osvobojeno« domovino. V omizju na TV je med drugim dejal: »Sprejeli so nas kot pse! »Povedano je bilo tudi, da za odpravo teh krivic komisije ZB niso storile ničesar. Katere so torej sile, ki so izničile boj in trpljenje Slovencev za svobodo?
To so sile, ki so po vojni sedle v mehke fotelje in si dale poplačati svojo udeležbo s slavo, častjo in gotovino.
Upam, da bo zgodovina njihov prispevek kmalu pravilno ovrednotila. Prav tako, kot je sloven-
ski narod ovrednotil delo Staneta popraviti dvajsetletnega molka. Kavčiča in takratnega parlamen- O njegovem, še posebno pa o vata - s nezanimanjem. šem dobrem imenu, si je sloven-Akterjem, kot se sami imenu- ska javnost že zdavnaj ustvarila jejo, sporočam, da s kovanjem mnenje - takšno ali drugačno. Staneta Kavčiča v zvezde po Ko se zdani, ni treba več priži-dvajsetih letih najbrž ni mogoče gati luči.       Anton VIDMAR
Uprava za organizacijo in kadre pri Ministrstvu za notranje zadeve predlaga Skupščini občine Kamnik, da imenuje Stanislava Vrečarja, dosedanjega pomočnika komandirja, za namestnika komandirja Policijske postaje Kamnik. V utemeljitvi je navedeno, da je Stanislav Vrečar dosedanje dolžnosti v policiji opravljal vestno, strokovno in uspešno. Pri opravljanju zahtevnejših dolžnosti je pokazal tudi ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti.
CATV Kočna
Če postane lokalna televizija pomemben kreator javnega mnenja v malem mestu, kot je Kamnik, stvari niso več enostavne in komične, kot je to običajno pri gledanju bedastih oddaj, infantilnih najstnic in ostalih kvazinovinar-jev na CATV Impulz.
V mislih imam namreč oddajo, v kateri sta se besedno spopadla g. Tomšič, predsednik sindikata Neodvisnost KNSS, in g. Kopušar, dubiozni direktor Kočne. Čeprav je oddajo vodil sam g. glavni urednik, si je privoščil tako močne, da človek niti ne ve, ali je omenjeni gospod res tako obupno slab novinar, ali pa morda misli, da so le gledalci bolj kratke pameti. Od novinarja, ki pravzaprav to ni, sicer res ne gre pričakovati popolne profesionalnosti in nepristranskosti, vendar pa bi jo lahko vsaj malo zaigral.
CATV Impulz si mimogrede omisli tudi predvajanje s kaznivim dejanjem pridobljenega videoposnetka nekega moralnega invalida, sicer delavca Kočne. Ob tem, ne da bi slišali drugo stran, mirno trdijo, da gladovno stavkajoči delavci v loncu s čajem prenašajo hrano. (V stilu predsednika vojaškega sodišča l. 88: »Janša je danes pojeo tri čufte.«)
Uredništvu Impulza priporočam, da se v bodoče ne loteva tem, katerim strokovno ni doraslo, ali pa naj, vsaj ne bodo tako preprosto pozorni kot v primeru stavke v Novotehni. GRĆAR CENE
KAMNIK
Z imenovanjem Bizjak.
soglašate tudi vi, gospod
Kamniške stranke in poslanski klubi so pred skupščinskim imenovanjem povabili kandidata na pogovor, vendarle ta ni želel odgovarjati na vprašanja, ki so, po naši presoji, za to, ali ga imenujemo za namestnika ali ne, bistvena. Zahtevamo, da vaše strokovne službe raziščejo in javno pojasnijo ravnanje kamniške policije 23. 8. 1993, ko so v trgovino Novotehna, kjer so bili stavkajoči delavci podjetja Kočna, ob 650 nasilno vdrli stavkokazi in vrgli stavkajoče iz prostorov trgovine ob prisotnosti varnostnikov podjetja Varnost Mengeš. Tisto jutro je bil na kamniški policijski postaji dežuren gospod Stanislav Vrečar. Opozarjamo vas tudi na to, da je gospod Stanislav Vrečar v pogovoru s predstavniki strank in poslanskih klubov odklonil vsako pojasnilo, ker naj bi policija imela za svoje ravnanje »navodila z višjega nivoja«.
Zahtevamo, da se raziščejo naslednja dejstva:
- Policija je bila že pred nasilnim vdorom večkrat pisno opozorjena, da obstaja nevarnost takega dejanja. Stavkajoči so jo prosili, da jih zavaruje. O tem obstajajo pisni dokumenti, ki vam jih prilagamo. Policija stavkajočih ni zavarovala.
- Stavkajoči so 23. 8. 1993 petnajst minut pred nasilnim vdorom stavkokazov poklicali kamniško policijo, vendar je ta prišla prepozno, da bi preprečila kaznivo dejanje, čeprav je policijska postaja v neposredni bližini trgovine No-votehtna.
- Policija - gospod Vrečar, dva policista v uniformah in eden v civilu - tudi po kaznivem dejanju ni ravnala strokovno in zakonito:
- ni zavarovala kraja kaznivega dejanja;
- ni pregledala in zaslišala tistih, ki so nasilno vdrli v trgovino, niti ni poklicala preiskovalnega sodnika;
- ni poskrbela za dokazni material o kaznivem dejanju: kraja ni fotografirala. Nasprotno: stavkokazi so brisali sledi kaznivega dejanja vpričo policije in ob pomoči varnostnikov.
Ravnanje stavkokazov nasprotuje vsem načelom parlamentarne demokracije. Kršen je bil zakon o stavkah, ustava Republike Slovenije, kolektivna pogodba, konvencija Mednarodne organizacije dela. Vpričo javnosti je bilo storjeno kaznivo dejanje, kamniška policija pa ob tem ni ukrepala.
Pravico imamo, da se v svojem mestu počutimo varne. Zato upravičeno pričakujemo, da bo k temu prispevala tudi policija.
OO SLS Kamnik predsednik Anton Hočevar OO SKD Kamnik predsednik Marko Magister OO NDS Kamnik predsednik Tone Štele OO SDSS Kamnik predsednik Igor Podbrežnik
Kamnik, 21. septembra 1993
Odgovor na obtožbe Kompas Designa
Ob članku »Resnica o kompas Designu«, kije bil objavljen v 16. št. Kamniškega občana in ga je podpisala direktorica Kompas Designa, d.d., g. Barbara Vajda, želim dodati nekatera pojasnila in pripombe.
Ker je bilo v časopisu od različnih avtorjev večkrat javno zapisano, da se širijo govorice o provizijah ali nekakšnih finančnih mahinacijah pri tem projektu (napr. v članku g. Marte Janežič »Prospekt ali vodič?«, Kamniški občan št. 14., 22. 7.1993, str. 6), sem v spornem članku »Izjava za javnost« (Kamniški občan št. 14, str. 5) zapisal, da me to sploh ne zanima. Citiram: »Ne zanima me kaj, kdo in kakšne finančne ma-hinacije so v ozadju tega dogajanja.« To pa še zdaleč ni obtoževanje niti sumničenje ali namigovanje niti širjenje lažnih vesti ali obrekovanja in žalitev kogar koli, ampak le refleksija ob podat-
ku, ki je bil javno objavljen v člankih drugih avtorjev!
Ker sem dobil od kompetentnih ljudi žal napačen podatek, da
je avtor označevalnih tabel Kompas Design, d.d., sem se za neljubo pomoto javno opravičil že g. Marti Janežič v zapisu »Odgovor na članek g. Marte Janežič« (Kamniški občan št. 15, 9. 9. 1993, str. 6) in se na tem mestu opravičujem tudi Kompas Designu. Kdor dela (in pisanje je brez dvoma tudi delo?!), se lahko tudi včasih nenamerno zmoti. Že stari Rimljani so govorili: »Erare humanimi est!«.
Nikogar nisem v svojih člankih ali tudi drugače nikoli obtoževal ali sumničil za kakršnekoli finančne mahinacije, vendar se vsakemu kolikor toliko normalnemu in trezno mislečemu človeku zdi nelogično, da je bila vsota 77000 DEM (podatek je iz članka g. Franca Svetelja »V Novem tr-
gu garni hotel?« 8. 4. 1993, Kamniški občan št. 7, stran 2), kolikor naj bi stala turistična promocija Kamnika, vložena v projekt, ki Še ni razvit in tak je ta trenutek turizem v Kamniku. Sicer pa o vsej zadevi zgovorno priča podatek, ki ga je navedel g. ing. arh. Marjan Kocjan, oblikovalec in strokovnjak s področja tržnega komuniciranja v svojem članku »Se enkrat o kamniškem prospektu« (Kamniški občan št. 15, 9. 9. 1993, str. 3). Citiram »Ker se tudi sam piklicno ukvarjam s tržnim komuniciranjem, moram priznati, da v vseh teh letih še nisem naletel na naročnika, ki bi bil pripravljen vložiti nekaj deset tisoč mark v produkcijo prospekta za storitev oziroma izdelek, ki še ni razvit. In tak izdelek je kamniški turizem.« Menim, da je vsakršen komentar odveč.
Ker sem član Slovenskega društva likovnih kritikov, dopisnik
Kamniškega občana za likovno področje in član uredniškega odbora, je moja pravica in dolžnost, da ocenjujem in kritično pišem tudi o likovni in vsebinski (ne)-kvaliteti vizualnih komunikacij s področja tržnega komuniciranja. O stvareh, ki so likovno in vsebinsko kvalitetne, srčno rad napišem pozitivno kritiko, kar je razvidno iz ocene novih kamniških razglednic, ravno tako v produkciji Kompas Designa, d.d., v članku »Nove kamniške razglednice«, ki, žal, iz meni neznanih vzrokov, ni bil objavljen v zadnji 16. številki Kamniškega občana in bo, upam, natisnjen v prihodnji (tej) 17. številki.
Če je dobronamerna, konstruktivna, poznavalska in resnicoljubna, predvsem pa strokovna kritika za nekatere želitev in obrekovanje in če gospe in gospodje iz Kompas Designa, d.d., menijo, da sem jih kakorkoli ža-
lil, obrekoval ali širil neresnice, se jim iskreno javno opravičujem. Nikakor pa ne odstopam od strokovnih in poznavalskih mnenj in meril, ki sem jih navedel kot likovni strokovnjak in dober poznavalec Kamnika. Še vedno sem mnenja, da je v spornem prospektu Kamnika toliko napak, pomot, nesmislov in neresnic, kolikor ima ta strani, kar sem pripravljen vedno in povsod strokovno zagovarjati.
Kljub žaljivim in delno neutemeljenim obtožbam ohranjam čisto vest in sem, kar ponovno poudarjam, kadarkoli in povsod pripravljen argumentirano braniti svoja strokovna in poznavalska stališča zaradi morebitnih nadaljnjih podtikanj, neosnovanih obtožb in žalitev pa bom tudi sam
iskal pravico na sodišču.
DUŠAN LIPOVEC akad. slikar in likovni kritik samostojni kulturni delavec član SDLK in Zveze DSLU
Odprto pismo kamniškemu družbenemu pravobranilcu
Dejstvo, da Sest Kočninih delavcev Se stavka, je za slovenskega delavca če ne alarmantno, pa vsaj skrb zbujajoče. Agonija ljudi, ki ne stavkajo samo zaradi tega, ker so jim odvzete osnovne delavske pravice, temveč tudi zaradi očitne težnje peščice ljudi pridobiti si Kočno zase, se nadaljuje in ji ni videti konca.
Za to, da primer Se ni resen, imate gotovo veliko zaslug vi, gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC, ki v svojemu članku v Kamniškem občanu dne 22. 9. 1993 v drugi točki ugotavljate: »Napaka je bila storjena na 24. seji delavskega sveta 4. 2. 1992, ko je ta sprejel sklep o podaljšanju svojega mandata, ki naj bi se iztekel 22. 2. 1992, do vpisa v sodni register, namesto da bi razpisal volitve novega delavskega sveta.«
Kaj pomeni za vas, gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC, beseda »napaka«? Če napako naredimo v računanju, dobimo napačen izračun in nobeno sprenevedanje nam ne pomaga, računati moramo znova.
Napaka v prometu pomeni najmanj zveriženo pločevino, čc nc bolnišnico ali celo kaj hujšega. Splošno znano pa je, da minerji naredijo »napako« samo enkrat v življenju.
Za »napako« v Kočni je po splošnem objektivnem prepričanju več razlogov. Prvi je v 40. členu statuta podjetja: »Skupščino sestavljajo 3 (trije) predstavniki družbenega kapitala, predstavniki delničarjev družbe - 5 (pet) predstavnikov delovnih enot, predstavnik zunanjih delničarjev in direktor podjetja.« Vse lepo in
prav bi rekli, če ne bi poznali še nekaterih drugih dejstev. Na primer tega, da je v Kočni 90-94% družbenega in 6-10% privatnega kapitala. Od 439.271 upravljalskih delnic je v privatni lastni 27.052, v družbeni lasti pa 412.219 delnic. Logično se zdi, da ima vsak predstavnik družbenega kapitala 30-31,2% glasov od 100% v skupščini.
Torej direktor potrebuje samo dva predstavnika družbenega kapitala, da si zagotovi večino glasov v skupščini delniške družbe, to pomeni najmanj 60% glasov. Za vsak primer je v statutu še 45. člen, ki pravi: »Skupščina je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica vseh glasov delničarjev družbe.« Vemo pa, da vsak organ potrebuje kvalificirano večino za sprejemanje zakonitih sklepov. Organ, kot je skupščina delniške družbe, bi svoje sklepe vsekakor morala sprejemati z absolutno večino. Zelo pa bodejo v oči še nekateri podatki. S 412.219 delnicami v družbeni lasti namreč UPRAVLJAJO TRIJE LJUDJE, od katerih eden ni zaposlen v Kočni in taisti za svoje upravljalske odločitve ni odgovoren nikomur, ne vam, gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC, ne komu drugemu. Še najmanj pa delavcem Kočne, četudi razpolaga z eno tretjino njihovega premoženja.
Vsi trije predstavniki družbenega kapitala so bili tako kot ostali določeni s sklepom nezakonitega delavskega sveta na 30. seji 16. 7. 1992 v skupščino delniške družbe, ustanovljene 27. 8. 1992. S 27.052 delnicami pa UPRAVLJA PET DELNIČARJEV,
poleg direktorja in enega zunanjega člana. Računsko to izgleda takole: predsedniki družbenega kapitala upravljajo s približno po 137.000 delnicami. Predstavniki zasebnega kapitala pa upravljajo s po 3840 do 5410 delnicami. Vsak predstavnik družbenega kapitala ima 25-krat več glasov kot kateri koli predstavnik zasebnega kapitala. Za pravično in nepristransko odločanje bi prav gotovo vsi člani skupščine morali imeti enako število glasov. Hkrati pa bi bile tudi vse možne manipulacije skoraj onemogočene.
Nedvoumno je, da za vse odločitve v Kočni d.d. direktor potrebuje samo glas enega predstavnika družbenega kapitala in svoj glas, da dobi večino pri delovanju skupščine.
V tretji točki g. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC pišete: »Delavski svet, ki mu je že potekel mandat, je na 28. seji 21. 4. 1992 sprejel dokončne sklepe glede preoblikovanja podjetja Kočna v delniško družbo v mešani lastnini in imenoval tri predstavnike družbenega kapitala v skupščino delniške družbe.«
Torej delavski svet pravno formalno 21. 4. 1992 ni obstajal, ker mu je mandat potekel. To pomeni, da je le »skupina« Kočninih delavcev sprejela dokončne sklepe in imenovala tri predstavnike družbenega kapitala.
Kaj ste hoteli s tem povedati, gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC? Če ste hoteli zapisati, da so sklepi »samopodaljšanega« delavskega sveta nični, bi to morali storiti. Enako tudi, da so sklepi pravno formalno veljavni, čeprav jih je sprejel
pravno formalno neveljavni delavski svet. V prispodobi rečeno, avtomobilu je zmanjkalo bencina, vendar še kar naprej vozi.
Pravzaprav bi morali zapisati, da so vsi sklepi delavskega sveta po 22. 2. 1992 nični in ne izpodbojni, kot pišete vi gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC.
V čigavem interesu in s kakšnim namenom ste gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC zapisali, da lahko nek organ upravljanja, ki pravno sploh ne obstaja, sprejme dokončne sklepe? Še več, v nadaljevanju pišete: »Glede na navedeno v tč. 4 je treba ugotoviti, daje skupščina zakonita, da je zakonit tudi statut, ki gaje sprejela skupščina in da so organi, ki jih je imenovala, tudi zakoniti. Glede na ugotovitve v tč. 5 in v navezavi s tč. 4 je zakonit tudi direktor.
Odprto ostaja vprašanje zakonitosti akta o preoblikovanju podjetja v delniško družbo, natančneje - zakonitost vpisa preoblikovanja podjetja v sodni register. Zoper vpis je možno vložiti tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa, ker je sklep o tem sprejel nezakonit organ. Takšno tožbo omogoča določba 71. a člena Zakona o postopku za vpis v sodni register«.
Torej za vas, gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC, je »zgolj« odprto vprašanje zakonitosti«, če je nezakonit organ sprejel sklep. Ampak, gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC, nezakonit organ je sprejemal lahko samo nezakonite sklepe ves čas od 24. seje 4. 2.1992do30. seje 16.7. 1992 in to s premislekom - naklepno. Razumeli bi, če bi to počel zaradi nevednosti in morda zaradi enega sklepa.
Nikakor pa pravno ni možno tolerirati večmesečnega početja, usodnega za več kot 300 ljudi in skoraj 8 (osem) MIO DEM družbenega premoženja.
Povrhu vsega pa je nezakoniti delavski svet na 30. seji 16. 7. 1992 s sklepom poimensko (»demokratično«) določil ljudi za skupščino delniške družbe. Kako more biti zakonita skupščina d. d. in kako more biti zakonit statut, ki ga je sprejela? Kako more biti zakonit direktor, ki je bil postavljen s 100. členom nezakonitega statuta, nezakonite delniške družbe Kočne?!
Ni razpoznavno, gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC, ali ste vi pravobranilec ali »pravobranilec« direktorja Kočne?! Skrajni čas je, da opravite svoje delo, ker ga doslej v zadevi Kočna niste. Prav tako je že čas, da nehate zavajati javnost, predvsem pa delavce Kočne.
Da gornje navedbe držijo, dokazuje vaš dopis IZVRŠNEMU SVETU SO KAMNIK z dne 9. 9. 1993 v katerem med drugim, gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC, ugotavljate: »Na podlagi določbe 10. člena uredbe postopkov revizije, UR Ust R Slovenije bo revizijski organ po končnih postopkih; pravnega, finančnega in računovodskega pregleda sestavil poročilo, na podlagi katerega bo mogoče ukrepanje revizijskega organa in družbenega pravobralica samoupravljanja v skladu z določili 48. c. člena in 50. člena citiranega zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo vodstvu podjetja Kočna predlagal, naj takoj začne z usklajevanjem svojih aktov z zakonom in na tej podlagi opravi tudi volitve novih organov družbe vključno z upravo oziroma direktorjem družbe«.
Ali se gospod DRUŽBENI PRAVOBRANILEC spomnite, da zaradi istih zahtev že 46 dni stavka 6 delavcev Novotehne.
Spoštovani bralci tega lista, predvsem pa delavci Kočne bodo to »malenkost« gotovo opazili.
P. S.
Posledično pa vsa stvar izgleda tudi takole: 30. 12. 1992 je Kočna izdala potrdila o izdaji 6.871 delnic v skupni vrednosti 47.991.000,00 SIT. Ali drugače, nekaj nad 300 ljudi je vložilo svoj denar v vrednosti nekaj manj kot 700.000 DEM v nezakonito delniško družbo. Menda skoraj bo že dve leti, odkar delavci Kočne ne prejemajo plač po kolektivni pogodbi, ampak 10-30% nižje, kar v povprečju in od 672 DEM povprečne plače in pri 340 zaposlenih znese nadaljnjih 700.000 DEM ali več. Torej skupaj 1.400.000 DEM. To pa je že skoraj znesek ali vrednost novega DISKONTA na obvoznici, ki bojda ni vpisan v sodni register na ime nezakonite d.d. Kočna. Razumljivo se postavlja vprašanje čigav je DISKONT? Ni namreč znano, da bi se vrednost kapitala Kočne povečala za vrednost diskonta. Povrhu vsega pa noben pošten menedžer v času lastninjenja ne bi povečeval družbenega kapitala na račun plač, tako da bi delavci oz. delničarji ob dokapitalizaciji kapital, vložen v osnovna sredstva in nepremičinc, praktično morali ponovno kupiti.
FRANC SITAR KAMNIK
KOČNA: Kakšno je bilo mnenje kamniškega družbenega pravobranilca dne 22. 7. 93?
Glede na različne razlage mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja Kamnik o postopkih lastninskega preoblikovanja v TP Kočna Kamnik smo v prejšnji številki objavili celotno besedilo.
DPS Kamnik Franc Svetelj
7. oktobra 1993
šolstvo* kultura, za vsakogar nekaj
kamniški občan
10-letnica osnovne šole Z% julij
V torek, 28. septembra, so učenci in učitelji OS 27. julij na Tomšičevi ulici v Kamniku pripravili prisrčno slovesnost. Dvanajstega septembra je namreč minilo 10 let, odkar so učenci dobili svojo šolo, z njo pa tudi športno igrišče in zelenjavni vrt. Odgovorno delo na tej šoli vodi ravnateljica gospa MAJDA ŽLEBNIK. Letos obiskuje to šolo s prilagojenim programom 67 otrok od 1. do 8. razreda, za otroke do 18. leta starosti imajo še oddelek delovnega usposabljanja.
Na slovesnosti so otroci sodelovali z nekoliko drugačnim kulturnim programom. Poleg pevcev, ki jih vodita Danica Grabnar in Janja Vrbančič, so nastopili tudi učenci z igro, v kateri so na šaljiv način ponazarjali razna dela v šolskih interesnih dejavnostih. Oponašali so delo v likovni, pletarski, lutkovni, plesni, glasbeni delavnici in delo v oddelku delovnega usposabljanja.
Ravnateljica Majda Žlebnik je prijazno pozdravila vse prisotne. Še posebej toplo se je
zahvalila staršem, otrokom in raznim institucijam, s katerimi je ta šola tesno povezana. Brez te pomoči in razumevanja ne bi danes imeli na tej šoli nasmejanih otroških obrazov. Ob tej priložnosti je želela sporočiti staršem, naj jih ne bo strah, če bo njihov otrok napoten na šolo s prilagojenim programom. Tu je lepo sprejet, z njim se veliko individualno ukvarjajo in otroci se po končanem šolanju radi vračajo na svojo nekdanjo šolo. Udeleženci slovesnosti smo se prepričali, kako
prijazna in polna življenja, ustvarjanja in ljubezni je ta šola. Na vsakem koraku so razstavljeni otroški izdelki, med njimi so nekateri prave mojstrovine.
Za skrbno in ljubeče delo na tej šoli se je vsem učiteljem, ravnateljici, staršem in otrokom zahvalil predsednik SO Kamnik Mihael Novak. Nekaj izbranih besed je namenil otrokom: »Srečni smo, ker vas imamo, ker ste naši, ker se imamo radi. Lepo je v tem prostoru, kjer biva ustvarjalna moč, toplina, delo, prijaznost. Rezultati so vzpodbudni in to je lepo, kajti otroci ste naša bodoč-
nost.« Izrazil je željo, da bi na tej šoli še naprej bival otroški vrišč, veselje do življenja in medsebojnega prijateljstva.
Na slovesnosti je ravnateljica prebrala pozdravno pismo z najlepšimi željami predsednika skupščine občine Kamnik Maksa Lavrinca, ker se zaradi nujne zadržanosti ni mogel udeležiti praznovanja.
Učiteljskemu kolektivu in otrokom so poslali najlepše želje in čestitke tudi delavci in učenci drugih slovenskih šol s prilagojenim programom. Zahvalne besede ob tej priložnosti so še izrekli: prof. Majda Končar, svetovalka Zavoda za
barv, komplementarnost, tople in hladne barve, ipd). Nekateri učenci so poizkusili tudi slikanje na steklo, ki je zanimivo ravno zato, ker je slikarski postopek ravno nasproten, kot pri slikanju na običajno, nepro-zorno podlago. Učenci tudi ki-parijo. V žgani glini z glazura-mi ustvarjajo ljubke plastike, ki se jih ne bi sramoval preneka-teri »resen« kipar. Prevladujejo predvsem figuralni motivi v razponu od realnih figur do fantazijskih in bajeslovnih bitij ter, seveda, najrazličnejše živa-
šolstvo R Slovenije, g. Ema Škrjanc iz OŠ Roje in predstavnica šole Janeza Levca iz Ljubljane.
Obiskovalci smo si nato ogledali skrbno pripravljeno razstavo izdelkov, ki so nastajali skozi desetletno obdobje. Veseli smo zapuščali šolsko poslopje, pogled nam je obstal na napisu na vhodnih vratih, katerega smo prebrali že pred vstopom v šolsko zgradbo - Janez Bosko je zapisal:
»Hočete narediti kaj dobrega ? Vzgajajte mladino! Začnite v svojih družinah, vzgajajte dobro svoje otroke!«
VERA MEJAČ
li. Med nefiguralnimi deli so najpogostejše različno poslikane vaze. Otroci ustvarjajo tudi najrazličnejši nakit iz fimopla-sta in glinakrola, ki bi po svoji likovni izvirnosti in kvaliteti lahko krasil marsikatero izbirčno in nečimrno damo.
Zaželimo učencem, med katerimi se morda skriva tudi kakšen bodoči likovni ustvarjalec, in g. Maji Zaje, še veliko ustvarjalnih uspehov in še več takšnih razstav!
DUŠAN LIPOVEC
akad. slikar in likovni kritik
Mladi likovniki razstavljajo
Likovna razstava v razstavišču bistroja Vanesa v vasi Grad pri Cerkljah na Gorenjskem nam tokrat predstavlja likovno ustvarjalnost učencev osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. Izdelki so nastali predvsem med učenci petih razredov v šolskem letu 1992/93 pod mentorstvom g. MAJE ZAJC.
Ta razstava naj prepriča odrasle, tudi starše učencev, naj z občudovanjem prisluhnejo likovni govorici mladih ustvarjalcev. Ze dolgo je znano, da tvori otroško likovno ustvarjanje, zaradi svoje neposrednosti, neobremenjenosti, ali če hočete, nepokvarjenosti.
pomemben delež v svetu likovne umetnosti, tako kot, denimo, ljudska likovna umetnost ali ustvarjanje takoimenovanih »naivnih« slikarjev in kiparjev. Likovne kreacije otrok in mladostnikov se je še ne tako daleč v preteklosti obravnavalo in vrednotilo dokaj mačehovsko in brez pravega razumevanja. Tudi ni zelo daleč čas, ko so tovrstni izdelki postali prvič predmet poglobljenih analiz psihološke, pedagoške, filozofske in umetnostnozgodovinske vede. Danes pa ti izdelki že dobivajo svoje mesto tudi v »resni« likovni ponudbi, kjer so deležni strokovnih analiz in
obravnav. Tako so dobile otroške likovne kreacije enakovredna mesta v galerijah, opazimo pa jih lahko tudi v likovni opremi interiera prenekaterega »resnega« objekta. Še posebno so začeli ceniti otroške risarske, grafične, slikarske, kiparske in oblikovalske izdelke v času prodora modernizmov v evropski umetnosti, v času priseganja na spontanost, neobremenjenost in podzavestno podstat likovne kreativnosti. Veliki švicarski slikar Paul Klee je nekoč dejal: »Velik del življenja in truda sem potreboval, da sem začel zopet slikati kot otrok!«
Kiparska razstava v Veroniki
V razstavišču Veronika razstavlja plastike, reliefe in sgra-fitte manjšega formata IGOR RAVBAR. Avtor, ki je po poklicu inženir tehniške smeri, sicer ni šolan kipar, vendar je, predvsem v skulpturah, dosegel zadovoljivo stopnjo osebne razpoznavnosti in likovne kvalitete.
Njegove lesene plastike bi povšrno lahko opredelili kot abstraktne ali celo dekorativne, vendar nas pozornejši ogled prepriča, da gre za avtorjevo intelektualno poglobljeno izpovednost in izreden občutek za plastičnost. Skulpture so sicer tehnološko in tehnično dovršeno dodelane, celo desig-nersko izpeljane, vendar je tudi njihova izpovedna moč enaka tehnični perfekciji izvedbe. Gre pravzaprav za arhetipe, za spomine na vsakdanje uporabne predmete polpreteklosti, asociacije na kmečka orodja in obrtniške artefakte. Po drugi strani pa zaslutimo v teh kipih tudi povsem figurativne in antropomorfne oblike. Te primarne praoblike, v seriji skulp-tur reprezentirane kot lupine z jedri, varna pribežališča, so lahko simboli vitalizma, kot enbriji ali fetusi. Lahko pa so tudi znanilci umetniško preo-
blikovanih tehničnih mašin in utenzilij, kar pri avtorjevem primarnem poklicu ni zanemarljiv podatek. Tudi šilaste skulpture, nekakšne velike osti, sulice ali »šivanke«, nas lahko vodijo od tehniških asociacij do arhetipa-človeka-pra-lovca z nezanemarljivo vitalnostjo in tudi seksualno simboliko.
Tudi reliefi, pravzaprav sgra-fitti »Figure z orodji« so prali-ki, spomini na jamske slikarije
umetnikov iz davnine.
Reliefi manjšega formata, predvsem v žgani glini, pa so bolj dekorativne in celo didaktične izpeljanke iz likovnega sveta starih narodov/Egipčani, Sumerci, Feničani, Iliri, Veneti, Rimljani, Arabci itd/. Njihova didaktična in literarna sporočilnost je poudarjena še s historičnimi in eksotičnimi pisavami ali didaktičnimi besedili, ki spremljajo reliefne podobe.     DUŠAN LIPOVEC
Avtor članka ocenjuje razstavo kiparja Igorja Ravbarja v razstavišču Veronika.
Likovna pedagoginja na osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah, MAJA ZAJC, ki je poznana tudi kot subtilna likovna ustvarjalka in je tudi članica Likovnega društva Kamnik, posreduje svoje likovno znanje in izkušnje svojim učencem. Sama pravi, da stremi za tem, da dopušča učencem čim-večjo ustvarjalno svobodo. Posreduje pa jim tudi nekatere manj običajne likovne tehnike in materiale, ki niso nujno vezani na učni program. Skratka, v bolj ali manj nadarjenih otrocih, skuša vzbuditi željo po čimbolj sproščeni likovni kreativnosti in stimulirati fantazijsko ustvarjalnost, ki naj bo učencem predvsem v lastno veselje. To ji vsekakor uspeva, kar lahko vidimo na tej razstavi.
Tako odkrivajo učenci neznane možnosti, efekte in rezultate, ki jim jih nudijo nestandardni slikarski postopki in podlage. Posebne efekte prinaša napr. »luščenka«, s kombinacijo tempere in tuša ter z izpiranjem z vodo,spet drugačne »praskanka« z voščenkami in tušem. Drugačen je tisk s pečatniki iz krompirja, ali tehnika z voskom in akvarelom, ki spominja na batik. Plastelin na kartonu v kombinaciji s tempero tvori zanimive reliefne strukture. Tudi podlage so lahko neobičajne, kot takoimeno-vana »plenična podlaga«, ki omogoča povsem svojske efekte, pa tudi različni papirji in kartoni prinašajo specifične rezultate. Tudi izbor motivov je lahko vezan na določeno tehniko ali podlago, od etnografske ali južno ameriške ornamentike in različnih dekorativnih rešitev, preko cvetličnih motivov in zaznav iz realnega sveta, pa do domišljijskih, sanjskih fantastičnih vizij in spominov iz knjig in vizualnin medijev. Skozi lastno kreativnost spoznavajo otroci tudi osnovne barvne  zakonitosti (mešanje
Za lastnike jeklenih konjičkov
Geo-katodna zaščita proti rjavenju avtomobila
G. Kompare iz Mengša, ki se že vrsto let ukvarja z zaščito avtomobilov, je v sodelovanju s podjetjem Ganting iz Medvod v septembru organiziral zanimivo predstavitev geo-katodne zaščite proti rjavenju avtomobilov, ki je novost na tržišču.
Doslej znana katodna zaščita avtomobilskih karoserij se je pokazala za pomanjkljivo zaradi »omejenega delovanja« v elektrostatično zaprtem kovinskem prostoru, v katerem sta bili dve zaščitni anodi. To pomanjkljivost je odpravila geo-katodna zaščita, ki uporablja 4 ali 5 zaščitnih anod, tako da pride vsaj ena v vsak elektrostatično ločeni prostor.
Novost, ki so jo uvedli v podjetju Ganting, je uporaba površine zemlje, zato so tudi elektronsko zaščito pred rjavenjem avtomobila poimenovali geo-katodna zaščita. Zemlja deluje kot zaščitna anoda, ki ščiti karoserijo z zunanje strani, njen zaščitni učinek pa narašča z vlažnostjo in slanostjo parkirne površine.
Negativna geokatodna polarizacija povzroča električno polje, ki sega brez ovire skozi avtomobilski lak in neposredno varuje kovinsko površino pred korozijo.
Naj navedem nekaj primerjalnih prednosti geokatodne zaščite pred bitumenskim zaščitnim premazom in tujimi katodnimi zaščitami: ščiti notranjo in zunanjo površino karoserije in podvozja, zavaruje tudi najbolj nedostopne dele, ki jih nabrizgavanje ne doseže, ščiti poškodovane dele karoserije, električno polje zaščite deluje neovirano skozi avto-lak in predstavlja edino znano metodo zadrževanja nastajanja mehurjev rje, odvaja statično elektriko in preprečuje tresenje ob dotiku avtomobila. Življenjska doba geo-katodne zaščite je 12 let s 40-mesečno garancijo, prestavite pa jo lahko tudi v nov avto, saj je montaža enostavna. Sami jo lahko montirate v pičli uri, stane pa manj kot bitumenska zaščita.
SAŠA MEJAČ
Kamnik - zakladnica zgodovine (V.)
Preteklost in prihodnost kot dve roki gospodovi
Imamo navado reči: prišel bo »novi« čas; ali pa: »stari« časi so za nami! V resnici pa je to drugače! Saj sploh ne »vidimo« (vsaj ne dobro), kje se »staro« neha in »novo« začenja. »Novo« namreč nastaja iz prejšnjega, »staro« je podlaga sedanjemu. Vse je povezano... Tudi naslov tega nadaljevanja izraža to misel! V preteklosti (kot tudi še danes!) so se verske skrivnosti ljudstvu razlagale s takratnimi izraznimi načini. Liki božanstev (njihovi aspekti!) so izgledali kot nekakšne zbirke simbolov. Kip, ki z eno roko jemlje (starosti), a z drugo daje (mladosti); ki »staro« ruši in istočasno gradi »novo«, je pač prikazoval nekaj višjega, bolj sposobnega, kot pa je človek. Tudi kip z več rokami (ali drugačnimi znaki) ni bil nek nov bog, ampak nek njegov drug aspekt. Seveda, vsi znaki (simboli) niso bili vedno prav razumljeni.
Besede, nade, zmote, prevare... si slede po nekem »redu«, ki ga nikakor ne moremo razumeti, nikakor razvozlati. Stara božanstva so bila zamenjana z novimi. Zdaj gledamo nove kipe z novimi imeni, novim videzom. Predniki so stare bogove, očitno preveč oddaljene (abstraktne), zamenjali z novimi, tokrat povsem človeškimi (antropomorfnimi!). Te nove kipe so izdelali še stari mojstri - lesoreza, saj novih mojstrov še ni bilo! Naročali, plačevali in postavljali v preurejene hiše božje pa so jih že »novi« verniki... kajti tudi ti verniki so prav tako kot »stari« potrebovali zaščito Vsemogočnega. Nova vera je za svojo rast posrkala sokove prejšnje! V nasilju, s katerim je to bilo izvedeno, ni bilo niti trohice - sicer
tako glasno oznanjane - božje ljubezni. Pesnik F. Prešeren, ki je marsikaj vedel (!), je zapisal: »Gnijć po polji v bojih pokončani... za vero staršev, lepo bog-njo Živo... kri, po Kranji Korotani prelita, napolnila bi jezero...«
Nekdanji bog Triglav, ki je bil ena izmed mnogih upodobitev Najvišjega, edinega boga, pač zato tri-glavega, ker je (bil) bog treh lok: zemeljske, zračne in nebeške, bog treh časov: preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, pa tudi jutra, poldneva in večera. Te Njegove tri oblasti so bile torej simbolično prikazovane s tremi glavami oziroma s tremi obrazi, obrnjenimi v tri smeri: levo, naravnost in desno. Kadar je ta isti Bog bil prikazovan s štirimi »glavami« (ali štirimi obrazi na eni glavi), tedaj je to pomenilo, da gre za Gospodarja vseh štirih strani neba! Kot že rečeno, ljudje, ki niso bili uvedeni v simboliko (skrivnosti) te vere (duhovniki-- služabniki in dobri poznavalci te vere so bili pobiti) so začeli povsem laično razmišljati, izmislili so si svojemu neznanju in svoji zaslepljenosti ustrezne potvorbe. Triglav, Bog treh lok, treh višaj, treh časov, štirih ali neskončno mnogo smeri in oblik, je zdaj Sveta Trojica itd. itd. Je bilo to nasilno prekucništvo potrebno?
Že v času Mojzesa (1250 pr. n. št.) so mnogi duhovniki zaslutili dvoreznost upodabljanja Boga, Boga, ki je nedoločljiv! Mojzes je prav zato napisal drugo božjo zapoved: »Ne delaj si rezanih podob, nasploh nikakršnih podob tega, kar je na nebu, kar je na zemlji in kar je pod zemljo; ne moli jih in ne časti«. (Navedel je tri loke, tri višaje!) To dokazuje, kako zelo
staro verovanje in običaje danes gledamo potomci v zgradbi, ki je ostala ohranjena v Kamniku!
Božji mlini meljejo počasi. Kot so nekdanje kipe uničili ljudje in čas (snedli črvi), tako je prav gotovo tudi današnjim kipom odmerjen njihov konec.
EPILOG
Takrat, ko sem še jaz hodil v šolo, so nam o veri naših prednikov rekli le to: »Molili so sonce in pili medico.« (To je nekako tako, kot če bi za nas čez 2.000 let napisali: »Gledali so televizijo in grizljali čipi-čips!«) Tako »zgoščena« pojasnila (kot tudi razvlečena!) seveda lahko vzbu-de povsem izkrivljene predstave! Vsaka razlaga naj bi zato bila tako »kratka« (ali dolga!), da omogoči pravilno predstavo. Veselilo me bo, če sem se uspel temu približati. Veselilo me bo tudi, če boste o vsem tem še razmišljali in se poglobili tudi v pomeni stihov, starih več tisoč let, (RV III. 62,10), ki so jih duhovniki ob sončnem vzhodu vzneseno vzklikali v takratni govorici: Oživitelj to je zaželjeni! - Sijaj božanskega duha moči! Pobožnost naj nam okrepi!
Tudi nekoč je bilo treba preproste, neuke ljudi vzpodbujati k večji pobožnost i! Mešanje ljudstev, nerazumevanje, netolerantnost, medsebojno pobijanje... je povzročilo, da je podedovano znanje vo-denelo... klici medleli... Vse se je izpridilo. Stara vera je bila zato pozabljena. K sreči - ne povsem ...
MARIJAN SLEVEC
Obisk pri krščanskih demokratih
Pred kratkim smo obiskali nekaj članov občinskega odbora SKD Kamnik in jih povprašali za njihovo mnenje o nekaterih aktualnih dogodkih v našem ožjem prostoru.
Kakšna je trenutno vaša dejavnost?
Marko Magister, predsednik OO SKD Kamnik: »Slovenski krščanski demokrati na Kamniškem delujemo na več nivojih, na republiškem, regionalnem, občinskem in v krajevnih odborih. Na srečanjih razširjenega občinskega odbora SKD koordiniramo delo med izvršnim, re-gionalbnim in med občinskimi in krajevnimi odbori.
Člani OO SKD Kamnik se udeležujemo raznih srečanj in sestankov na republiški ravni, kjer sodelujemo občasno z enim zastopnikom v Svetu stranke, s kar nekaj člani pa v strokovnih komisijah stranke. S tem pomagamo našim poslancem v DZ pri njihovem glasovanju. Dva člana OO sodelujeta v regionalnem odboru, ki obsega občine Kamnik, Domžale in Litijo. Pričenjamo tudi s pripravami na občinske volitve, na izbiranje kandidatov...
V septembru smo se poleg IV. tabora SKD udeležili še odkritja spominske plošče pobitim branil-
cem Turjaka ter srečanja mozirskih krščanskih demokratov z ministrom za promet in zveze g. Um-kom. V Kamniku smo 23. 9. poma-
tali pri organizaciji predavanja g. inkovca o šolski vzgoji in medčloveških odnosih. Predvidevamo tudi srečanje z našimi poslanci v državnem zboru. Že od vsega začetka smo podprli akcijo za pravično lastninjenje v Kočni.
Krajevni odbor SKD Moste pripravlja z našim sodelovanjem srečanje SKD iz sosednjih občinskih in krajevnih odborov. Srečanja se bosta udeležila tudi poslanca SKD, ki strokovno pokrivata kmetijsko in lastninsko področje.«
Na zadnji seji je občinska skupščina končno sprejela odlok, da dolnjo nazaj svoja nekdanja imena Glavni trg, Šuma in Samostanska ulica. Glede na to, da ste bili krščanski demokrati pobudniki in skupaj z Novo parlamentarno koordinacijo (delno bivšim Demosom) tudi to predlagali skupščini, vas sedaj vprašujem, ali ste s tako skromnim preimenovanjem (v primerjavi z drugimi kraji) zadovoljni?
Milan VVindschnurer, tajnk OO SKD Kamnik: »Glede na naš prvotni predlog je res gornje preime-
novanje minimalno. V javni razpravi je bilo že lani o tem, za in proti, prelitega dosti črnila. Mislim, da je razmerje sil v sedanji občinski skupščini takšno, da bi se dalo doseči tudi kaj več. Čas, morda že nove občinske volitve, bo mogoče prinesel drugačne ocene o primernosti in zaslužnosti imen za Kamnik, kot so: France Balantič, P. Pavel Glavar, Edo Peperko, Trg slovenske samostojnosti, Miha Maleš, Mirko Cuderman, J. Puhar, Aladin Lanc, Janez E. Krek, grofje Ande-ški, družina Seidl..., ki so sedaj izpadla na račun številnih imen, povezanih z obdobjem 1941-1990.
Na pobudo Drnovškovih liberalnih demokratov (LDS) ni prišlo tudi do poimenovanja Parka Sv. Barbare pred smodnišnico. Podjetje KIK je sicer obljubilo, da bo postavilo nazaj na prvotno mesto kapelico Sv. Barbare, zaščitnice rudarjev in sorodnih delavcev. Javno pobudo za to je dal že kamniški izvršni svet.«
Kako sprejemate imenovanje g. Svetelja za novega urednika Kamniškega občana?
Pavel Ocepek, član OO SKD Kamnik: »Ob odstopu odgovornega urednika K. O. je izdajatelj Bistrica d. o. o. predlagal za novega urednika g. Franca Svetelja. G. Svetelj je predstavil svoj program dela na sestanku Nove parlamentarne koordinacije (NPK) kamor je bil povabljen, in na seji časopisnega sveta K. O. V svojem programu je predvidel preureditev in razširitev uredniškega odbora, kroga dopisnikov ter vsebinsko in oblikovno dopolnitev časopisa.
Njegov program in nastop je deloval prepričljivo in lahko rečem, da tudi vzpodbudno na obeh predstavitvah. Obakrat je dobil večinsko podporo.«
Po Sloveniji postavljajo spomenike med drugo svetovno vojno padlim bi pobitim tik po njej, torej tistim, ki so padli bodisi kot prisilno mobilizirani v nemško vojsko bodisi tistim, ki so bili žrtve komunističnega terorja. Kaj se dogaja v zvezi s tem na Kamniškem? Ali skupščinska komisija za odkrivanje medvojnih in povojnih pobojev na Kamniškem ne dela nekoliko prepočasi, bi jo bilo morda potrebno nekoliko »osvežiti«? Bi novo vodstvo, seveda neobremenjeno s komunistično hipoteko, morda to delo vodilo bolj zainteresirano in tako uspešnejše?
Milan Windschnurer: »Mislim, da smo glede tega, gledano na celotno kamniško področje, prepo-
časni. Morda bo ob novi vseslovenski tovrstni skupščinski komisiji, ki ima več kompetenc kot prejšnja, tudi občinskim nekoliko lažje priti do želenih podatkov. Glede sprememb vodstva bi morda res veljalo kaj poskusiti, saj številna grobišča ne samo v Kamniški Bistrici, ampak tudi npr. pri Šmartnem proti Pšajnovici in drugod terjajo kulturno ureditev in obeležja. Enako, za začetek, tudi na vseh večjih pokopališčih.«
Kaj menite o predlogu, da bi g. Stanislav Vrečar postal pomočnik vodje policijske postaje v Kamniku?
Pavel Ocepek: »Ministrstvo za notranje zadeve je predlagalo g. Vrečarja za to mesto. Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Kamnik je g. Vrečarja povabila na predstavitveni razgovor. Na tem razgovoru je g. Vrečar predstavil svoj odnos do stikov z občani med službenim delom, do uporabe in spoštovanja zakonov in do ukrepov za povečanje varnosti cestnega prometa. Na vprašanja o pravilnosti delovanja v primeru Kočna je odgovarjal neprepričljivo in izjavil, da je za to pristojna služba za stike z javnostjo, ker da je dobil navodila iz centrale. Gospod Vrečar v svojem izvajanju ni bil trden in dosleden (spreminjal je svoja stališča), zato smo izrazili začudenje, da Ministrstvo za notranje zadeve predlaga na tako odgovorno funkcijo tako mladega, miselno in značajsko še neoblikovanega kandidata. Nova parlamentarna koordinacija je predlagala umik o imenovanju.«
Kaj se dogaja v Kočni?
Pavel Ocepek: »V primeru stavke delavcev Kočne p. e. Novotehne ne gre za klasičen primer stavke, kjer delavci (stavkajo) protestirajo oz. zahtevajo večjo plačo in boljše delovne pogoje; tu gre za protest delavcev zaradi samovolje in nezakonitih dejanj vodilnih delavcev, ki ob tihi podpori dela oblasti izvajajo divjo privatizacijo (krajo) družbenega premoženja. Iz zaporedja dejanj (tudi sodne oblasti) se počasi oblikuje bodoča slika razporeditve naše gospodarske moči. Na eni strani približno 5% kapitalistov, na drugi strani mezdni delavci (dninarji). Če bomo molče pristajali na takšno opcijo, se bo zopet vzpostavila povsem enovita oblast. Bodoči kapitalisti se rojevajo iz sedanjih direktorskih struktur, le izjemoma bo drugače.«
Pogovarjal se je ANDREJ RIFEL
Jurčki - deveterčki iz Bele peči
Gospa Francka Poljanšek iz Bele peči 6 ima kar precej sreče, zlasti pri nabiranju gob. Letošnja dobra letina je vseeno presenetila, saj je v bližnjem gozdu našla kostanjeve deveterčki so pravi jurčki. V. MEJAČ
Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (M.)
Gor me vleče
Ustanovitelj je Stol, finančni in organizacijski inženiring pa vodi Uniles. V načrtih imajo - poleg mnogo malenkosti - elektrifikacijo smučarskih vlečnic (sedaj so na naftni pogon, razen vlečnic Jurček in Pur-man) in prestavitev vlečnice Purman (to je bilo že večkrat obljubljeno). Pripravljajo projekt za gradnjo ceste Černivec-Luče, nato pa še modernizacijo gozdne ceste Kranjski Rak-Velika planina. Na Veliki planini je predvidena tudi napeljava vodovoda in kanalizacije. Avstrijska firma Legger je pripravljena sodelovati in tudi vložiti svoj kapital. Tako bi Rekreacijski center Velika planina postal mešana delničarska družba. Tiskovno konferenco so pripravili predstavniki Stola, Unilesa in Rekreacijskega centra Velika planina.
Nič več »zakleta« Planinka? Tak je naslov v »neodvisnem« Dnevniku z dne 27. septembra 1990. Gospod Boris Zakrajšek, direktor Stola, je dejal, da Veliko planino vračajo občini Kamnik. Odslej bo Rekreacijski center Velika planina delovna organizacija z omejeno odgovornostjo. Za priprave na ta prehod poslovanja bo poskrbel Stol. Do konca leta 1990 naj bi bilo to že urejeno.
Hudo neurje, poplave in plazovi, ki so divjali prvih šest, sedem dni novembra 1990 v severni Sloveniji, niso prizanesli okolici Kamnika. Med vsemi nezgodami naj omenim le eno. Reka Kamniška Bistrica je tako silovito pustošila, da je še pred Dedkovim prugom na levi strani odnesla nasip in del cestišča. Na Hudem polju pred gostilno Pri gamsu pa je odplavila cesto v dolžini 100 m. Tako razdejanje je vse do Stahovice. Cesto so zasilno popravili - za osebna vozila - v nekaj dneh. Toda kdaj jo bodo usposobili tudi za promet z avtobusi? Slišati je, da bo treba čakati celo leto, da bo cesta v Kamniško Bistrico spet nared - sposobna za ves promet. To je hud udarec za RC Velika planina.
Bajtarstvo
Gorski turizem kot športna dejavnost je bil ob ustanovitvi Planinskega društva Kamnik 1893. leta skromno nakazan. Društvo še ni imelo planinskih postojank. Leta 1901 so postavili na Kokrškem sedlu planinsko kočo, ki so jo poimenovali po mecenu in prosvetitelju baronu Žigi Zoisu Zoisova koča. Na Kamniškem sedlu (Jermanova vrata) so postavili kočo 1906. leta.
Na Veliki planini so lovsko kočo notarja Schmidingerja iz Kamnika preimenovali v Planinski dom 1910. leta. Ko je notar Kari Schmidinger svojo lovsko kočo nad Volkovo jamo na Velikem stanu daroval Slovenskemu planinskemu društvu, so jo preuredili za potrebe planincev. Njena prva oskrbnica je bila Albina Madon iz Trsta, koča pa je bila odprta tudi za smučarje. Upravljal jo je zimski oskrbnik Tone Žmitek, apnar pri Balogu v Stranjah. Leta 1923 pa je oskrbništvo prevzel Andrej Slebir-Andrejko - iz Stahovice, dotedanji nosač na planino. V kuhinji in strežbi mu je pomagala mati Manca. Dom je oskrboval do leta 1943; potem pa so ga leta 1945 s pastirskimi kočami požgali domači in nemški požigalci.
Po letu 1920 je turizem kot šport dobival vedno več pristašev. Dokaz za to je revija Šport, ki je izhajala v Ljubljani in objavljala številne članke in fotografije udeležencev raznih pohodov.
Letne obiskovalce Velike planine so posnemali navdušenci nad zimskih športom - smučanjem. Dom SPD na Veliko planini je postal premajhen, ker je bilo vedno več obiskovalcev. Za veliko noč leta 1929 je v Planinskem domu na Veliki planini prenočilo 72 smučarjev. (Spali so vsepovsod, po mizah, klopeh in po tleh). Med mnogimi smučarji, ki so obiskovali Veliko planino, so tudi znana imena: Ivo Kumer, dr. Emil Cevc, Rajko Gregorc, Slavko Gregorc, dr. Dominik Žvokelj in dr. Dušan Karba, vsi iz Kamnika.
Vsak razvoj prinese nekatere spremembe. Tako je ob razmahu pohodov na Veliko planino nastala nova možnost za preživljanje ali dodatek k težkemu preživljanju nekaterih krajanov, živečih na Stahovici ali bližnji okolici. To so bili »nosači«, ki so pomagali nositi nahrbtnike turistom, ki so se vzpenjali na Planino.
Do Kamnika se je bilo prijetno peljati z vlakom. Kdor je imel kolo - tudi taki so bili - so se pripeljali iz Ljubljane do Stahovice s kolesom, nato pa so peš nadaljevali pot na Planino. Kamničanom je bilo lažje: kdor je imel kolo, je bil kar hitro na Stahovici.
Tisti, ki so se pripeljali do Kamnika z vlakom, so imeli še dobro uro hoda do Stahovice. Možnost je bila, da so si najeli kočijaža, ki sta bila v Kamniku dva: Glažar in Koro-bač. Tu pa je bil posredi zopet denar. Prevoz s kočijo so si privoščili le bogatejši. Pot pa je vodila še dalje je in više. Zato ni čudno, če si je kdo od turistov privoščil nosača za na Planino, pa čeprav je pripešačil do Stahovice. V letu 1938 je že vozil poštni avtobus, vendar le enkrat dnevno.
O nosačih, ki so pomagali nositi prtljago turistom na Planino, je pripovedoval Franc Koželj, r. 1908 - Kljukčev. (In nekateri znani nosači; npr,. Jerščakov in Žagarjev).
NACE NOVAK (Nadaljevanje v prihodnji št.)
Lokostrelstvo
Matej Krumpestar na svetovnem članskem prvenstvu
Matej Krumpestar se je zaradi odličnih rezultatov letošnje lokostrelske sezone uvrstil v državno reprezentanco Slovenije, ki je nastopala na SVETOVNEM ČLANSKEM PRVENSTVU v Antalvji v Turčiji od 8. do 12. 9. 1993. V slovenski reprezentanci so bili poleg Mateja Krumpe-starja tudi Samo Medved in Peter Koprivnikar. Tekmovanje je potekalo v štirih delih prostega stila ter po novih pravilih za to olimpijsko disciplino. Po začetnih kvalifikacijskih tekmovanjih se je začel neusmiljen boj za medalje v moški in ženski konkurenci posameznikov in ekip.
Rezultati moški:
1. KYUNG MO - KOREJA, 2. KYUNG HO - KOREJA, 3. ZABROCKI - UKRAJINA, 73. MEDVED - SLOVENIJA, 81. KRUMPESTAR - SLOVENIJA, 100. RAVNIKAR - SLOVENIJA
Boris Jemec (trener LK Kamnik) se je svetovnega prvenstva udeležil v dvojni vlogi, in sicer kot trener in kot delegat Slovenije na KONGRESU SVETOVNE LOKOSTRELSKE ORGANIZACIJE. Kongres je potekal po končanem svetovnem prvenstvu, t. j. od 13. do 14. 9. 1993. Po vrnitvi smo ga poprosili, naj nam na kratko pove o vtisih s svetovnega prvenstva in kongresa.
Samo dogajanje na svetovnem prvenstvu je potekalo v smislu »generalke« novih tekmovalnih
pravil. Tako kot v vseh športih se je tudi v lokostrelstvu potrebno prilagoditi zahtevam sodobnega marketinga, ki v ospredje postavlja ne samo vrhunske rezultate, pač pa tudi zahtevo po zanimivosti športa za gledalce po vsem svetu. Vse to je mogoče doseči s televizijskimi prenosi, ki imajo povsem svoja »pravila igre«. Ob vsem tem ne smemo zanamariti sponzorjev, ki so zainteresirani vložiti svoj denar v medijsko zanimiv šport. Svetovna lokostrelska organizacija se je poskušala prilagoditi vsem tem zahtevam. Nova pravila, ki so bila sprejeta na kongresu, določajo, da se tekmuje v neposredno izločilnih dvobojih ter z manjšim številom puščic, kar bistveno skrajša dolžino tekmovanja, gledalec pa lažje spremlja razplet tekmovanja. Mednarodni olimpijski komite je za naslednje olimpijske igre določil maksimalno število lokostrel-cev, t. j. 64 v moški in ženski konkurenci. Zaradi navedene odločitve MOK-a so se v svetovni lokostrelski organizaciji odločili za naveden izbor lokostrel-cev, ki bo potekal na zadnjem svetovnem prvenstvu pred olimpijskimi igrami.
Ker čaka slovenske lokostrelce v naslednjih letih trdo delo in krut boj za uvrstitev med 64 najboljših, ki se bodo lahko udeležili naslednjih OI, so izkušnje in spoznanja s tega svetovnega prvenstva še kako dragocene.
Kamničan, 15-letni MATEJ KRUMPESTAR, je bil najmlajši
udeleženec tega svetovnega prvenstva. Z uvrstitvijo na 81. mesto od 144 nastopajočih ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Glede na svojo mladost in neizkušenost pa je kljub vsemu izpolnil zastavljene rezultatske cilje. Izkušnje in trdo delo v prihodnosti ga bodo morda s kančkom športne sreče pripeljale med 64 izbrancev, ki se bodo med seboj pomerili na OI v Atlanti.
Kot trener je Boris Jemec dobil mnogo dragocenih podatkov o delu vrhunskih lokostrelce v, o njihovih pripravah in načinu njihovega treninga. Bistveno pozornost na treningih in na tekmovanjih bo potrebno posvetiti psihični pripravljenosti na medsebojne dvoboje. Stan način tekmovanja je namreč določal, da so vsi tekmovalci streljali hkrati, ob popolni tišini. Tako se je tekmovalec lahko skoncentriral na samo streljanje. Nova pravila pa so vse to postavila na »glavo«. Tekmujeta po dva tekmovalca v neposrednem izločilnem dvoboju ob glasnem bodrenju sotekmo-valcev in gledalcev. Lokostrelec je ob tem izpostavljen mnogo večjim psihičnim pritiskom, kajti v določenem trenutku mora tekmovati brez napak, saj sistem tekmovanja ne dopušča nikakršnih možnosti za popravni izpit. Na ta novi način tekmovanja se bodo morali naši tekmovalci z ustreznimi pripravami na treningu kar najhitreje privaditi.
TJAŠA
Reprezentanca Slovenije na svetovnem članskem prvenstva.
Odlični rezultati kamniških strelcev
O marljivem in prizadevnem delu Strelske zveze Kamnik in doseganju nadpovprečnih rezultatov njenih članov smo v zadnjih letih že nekajkrat pisali. Članske ekipe in posamezniki so bili v prejšnjem obdobju republiški in državni prvaki. Z odličnimi uspehi pa nadaljujejo tudi v sedanjem obdobju.
Na II. državnem prvenstvu 10. 7. 93 je članska ekipa v sestavi: Sašo Podgornik (586) Marjan Repič (582) in Frenk Zore (568) osvojila naslov državnega prvaka z MK standardno puško 60-stre-lov leže s skupaj 1737 krogi (od 1800 možnih). Posamično je v tej disciplini Sašo Podgornik osvojil naslov državnega prvaka.
V disciplini 3 x 40 strelov za državno prvenstvo sta isti dan dosegla zelo dobre rezultate Sašo Podgornik - 1132 krogov in Marjan Repič - 1113 krogov.
11. in 12. septembra je bilo državno prvenstvo z MK puško serijske izdelave za vse kategorije. V disciplini 30 strelov leže so mlajše mladinke v sestavi Vesna Zore, Bojana Bombač in Špela Sitar osvojile I. mesto in postale državne prvakinje z odličnim re-
zultatom, ki je le za 6 krogov slabši od državnega rekorda. Vesna Zore je osvojila naslov državne prvakinje, Bojana Bombač je bila 3. in Spela Sitar 4. Kot posameznica se je dobro uvrstila tudi Mojca Mlakar, med posamezniki pa je nastopil tudi Damjan Burja in osvojil 8. mesto.
V disciplini 3X10 strelov za mlajše mladinke so v isti sestavi osvojile tudi naslov državnih prvakinj. Špela Sitarje bila 2., Vesna Zore 5. in Bojana Bombač 7. Med posamezniki sta se dobro uvrstila še Mojca Mlakar in Damjan Burja.
Prvenstvo za starejše - članske kategorije 3 X 20 strelov je
bilo za ekipo izredno uspešno. Osvojili so naslov državnih prvakov (Sašo Podgornik 1. mesto, Marjan Repič 2. mesto in Roman Radej 8. mesto). Frenk Zore je tekmoval posamično. Ekipni rezultat je le za 11 krogov slabši od državnega rekorda, ki ga je kamniška ekipa postavila 1992. 1.
Sašo Podgornik, ki je v tej disciplini osvojil naslov državnega prvaka, se je približal državnemu rekordu za 1 točko. Državni re-
kord je Sašo postavit v prejšnji sezoni.
Strelska zveza je 19. septembra organizirala vsakoletno tekmovanje veteranov z MK puško v disciplini 10 strelov leže. Doseženi rezultati: 1. mesto je osvojil Franjo Rihtar s 85 krogi, 2. mesto je dosegel Ivan Podgornik s 84 krogi in 3. mesto Frenk Zore s 77 krogi. Med članicami pa je osvojila 1. mesto Jnlka Flerin, 2. mesto Milena Korat in 3. mesto Ivanka Repič.
Najboljši strel v spominsko tarčo - 10 krogov je dosegel Branko Repič.
Strelskega tekmovanja se je udeležilo 33 strelcev. Organizacija je bila zelo dobra , pa tudi za dobro počutje je bilo poskrbljeno.
Leto 1993 je bilo za strelce iz Kamnika zelo plodno, kar potrjujejo doseženi rezultati na državnem prvenstvu. Za take uspehe so bile potrebne temeljite priprave in vzorna disciplina tekmovalcev.
Kje lahko iščemo motive za take uspehe?
O mnogih vprašanjih strelskega športa v Kamniku smo se po-
Plavanje
Ana Dukovič trikrat državna prvakinja
prvak v šprintu 50 M DELFIN (0:31,24).
Osvojil pa je petkrat drugo mesto in sicer: 200 m mešano, 100 m prsno, 200 m prsno, 50 m prsno, 50 m prosto in tretje mesto v disciplini 100 m prosto.
V mlajšem letniku je bil BLAŽ BAJC dvakrat prvi v delfinu (100 m in 50 m), LUKA PRODNIK tretji v disciplini 50 m delfin in PETRA JONČE-SKA tretja na 200 m hrbtno.
Največje presenečenje pa so nam pripravila dekleta. V štafeti štirikrat 50 m prosto, so prišle v finale s šestim časom, v finalu pa so dale vse od sebe in osvojile bronasto medaljo.
V štafeti so plavale ANA DUKOVIČ, AN J A RNJAK, PETRA GORJUP, in POLONA PRODNIK.
Kljub temu, da nimamo zimskega bazena, letnega pa nismo mogli uporabljati zaradi premrzle vode, smo vztrajali in otroke vozili skozi vse leto na treninge v Ljubljano. Pod vodstvom trenerja Darka Petkovi-ča in ob podpori sponzorjev smo dosegli zavidljive uspehe. Upamo, da bomo ob nenormalnih pogojih za delo vztrajali še naprej in dosegli še boljše rezultate.    ACO JONČESKI
Konec julija in v začetku avgusta so se odvijala državna in šprinterska prvenstva SLOVENIJE.
Plavalci EDIGSA iz Kamnika so tekmovali v kategorijah kadetov in pionirjev, saj starejših tekmovalcev klub nima.
Kadeti so imeli državno prvenstvo v TRBOVLJAH, šprintersko prvenstvo pa v MARIBORU. Dosegli so dobre rezultate in odplavali nekaj osebnih rekordov. Obeh tek-
Ekipa mlajših mladink, kije osvojila naslov državnih prvakinj, skupaj s prvakinjo Vesno Zore, državni prvak Sašo Podgornik in Janez Jakin, trener mlajših ter Ivan Podgornik - starosta "itnniških strelcev.
govarjali z Janezom Jakinom,
neumornim trenerjem mlajših. Povedal nam je, da je v Strelsko zvezo vključeno približno 50 članov, večinoma mlajših, ki se redno udeležujejo treningov dvakrat tedensko in sicer po okrnjenem programu. Pomanjkanje nabojev in pičla finančna sredstva ne dopuščajo širokih možnosti. Del stroškov pokrivajo sami z lastnimi prispevki, prevoznimi sredstvi, deloma pa tudi s pomočjo sponzorjev in pokroviteljev. Pri tem vsekakor prednjači Bojan Burja, nekdanji državni prvak in predsednik Občinske strelske zveze, ki je to dolžnost prevzel avgusta 1993. Novo vodstvo išče možnosti in vire ter prilagaja delo objektivnim možnostim primerno. Po mnenju sogovornika pa je Bojan Burja neumoren organizator, ki je s srcem pri tej športni zvrsti. Tak odnos do strelstva je bil prisoten vseskozi, zato so bili doseženi tudi vrhunski uspehi.
Razgovoru se je pridružil tudi Ivan Podgornik, ki je dolga leta predsedoval Strelski zvezi. Poudarja, da so bili doseženi rezultati plod načrtnega in vztrajnega dela ter maksimalnega angažiranja vodstva, ki je znalo motivirati vse strelce. Ivan Podgornik ni bil samo dober organizator, ampak tudi odličen strelec. Svoje strelske sposobnosti je preizkušal tudi na tekmovanju veteranov. Dosegel je 2. mesto, v lovskem tekmovanju za glinaste golobe je v kombinaciji osvojil 1. mesto, v tarči na srnjaka pa 2. mesto. Osvojil je pokal in dve medalji.
Naš sogovornik Janez Jakin zagotavlja, da bodo strelci napravili vse, da bi ohranili doseženo raven kljub izredno težkim pogojem dela. Ob tej priložnosti se v imenu Strelske zveze zahvaljuje trgovini Slovenija-šport iz Kamnika za sponzorstvo, zahvaljuje pa se tudi vsem, ki tako ali drugače podpirajo strelstvo v Kamniku.
Za dosežene uspehe zaslužijo vse priznanje!
STANE SIMŠIČ
movanj se je udeležilo 6 kadetov: Vesna ILIČ, Ana BAJC, Vlado VUČKO, Marko JU-STINEK, Matjaž VIDIC in Sandi SADNIKAR.
Pionirji so imeli obe prvenstvi v LJUBLJANI. Državno prvenstvo je potekalo od 30. julija do 1. avgusta, šprintersko prvenstvo je bilo 3. avgusta.
V 11-članski ekipi EDIGS Kamnik so plavali: Ana DUKOVIČ, Anja RNJAK, Polona PRODNIK, Petra GORJUP, Petra JONČESKA, Vojko JONČESKI, Žiga OGRIN, Luka PRODNIK, Blaž BAJC, Rok JEGLIČ, in Benjamin ŽAVBI.
NA obeh tekmovanjih so bili doseženi odlični rezultati, ki dokazujejo, da smo v kategoriji pionirjev v samem slovenskem vrhu. Skupno smo pobrali 11 medalj, od tega 4 zlate, 5 srebrnih in dvakrat prvi ter dvakrat tretji mesti v mlajšem letniku. ANA DUKOVIČ v prsnem slogu ni imela konkurence. Zmagala je v vseh treh disciplinah: 100MP(1:23,75),200MP (2:58,00) in v šprintu 50 MP (0:38,28). S temi rezultati sodi v absolutni konkurenci v sam slovenski vrh. Pri fantih pa je VOJKO JONČESKI državni
Smučarska
Sekcija strokovnih kadrov v Kamniku tudi letos organizira varnostno akcijo PRIPRAVITE SE NA ZIMO.
Namen akcije je s pomočjo posebnih vaj in smučarske gimnastike pripraviti ljubitelje smučanja in drugih zimskih športov na zimske gibalne pogoje.
Letos bo program razdeljen na dva dela. Prvi del vadbe bo namenjen ogrevanju in posebnim razgibalnim vajam ter smučarski gimnastiki, druga ura pa različnim igram.
OBČANE KAMNIKA VSEH STAROSTI VABIMO VSAKO SREDO OD 20.15 do 22. ure v telovadnico OŠ TOMA BREJCA v Kamniku.
SM
PRODAJNI CENTIH DOMŽALE
- prehrana po diskontnih cenah
- FAMILVSHOP
MARKET KAMNIK
Vabljeni, ugodne cene
10
kamniški občan
šport, planinstvo, za vsakogar nekaj
7. oktobra 1993
Petra Ipavec državna mladinska prvakinja
V času šolskih počitnic šahovska dejavnost v občini ni zamrla. Predvsem so bili aktivni mladinci in mladinka. Petra Ipavec je na III. državnem mladinskem prvenstvu osvojila 1. mesto in naslov državne mladinske prvakinje za leto 1993.
VII. ODPRTO PRVENSTVO KOMENDE - 1993. Po končani šoli se po tradiciji v Komendi odigra šahovski turnir za mladince, mladinke, dečke in deklice. Letos so se šahisti srečali že sedmič. Zmagovalec VIL odprtega prvenstva Komende je bil Robi Bergant. Tekmovanje, ki ga je organiziral Šahovski klub Komenda, je bilo odigrano od 24. do 27. junija 1993. Odigranih je bilo 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja 1 ura na igralca. Nastopilo je 19 igralcev. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto: Robi Bergant 7,5 točke, 2. mesto: Bojan Hribar 6,5 točke, 3. mesto: Tomi Špilak 6,0 točke, 4. mesto: Matej Gašperlin 6,0 točke, 5. mesto: Petra Ipavec 5,5 točke (dve koli ni igrala). Sledijo: 6. Matej Seliškar 5,5 točke,
7. Uroš  Jerovšek  5,0 točk,
8. -11. mesto: Primož Rebolj, Zijad Agovič, Sandi Spruk in Se-bastjan Hribar, vsi 4,5 točke, 12.-16. mesto: Grega Krmav-nar, Blaž Rebolj, Marko Jeraj, Urban Poglajen in Tomaž Rep-nik, vsi 4,0 točk itd. Na tem turnirju je Tomi Špilak osvojil II. kategorijo.
HITROPOTEZNI TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KAMNIK
Tradicionalno tekmovanje je bilo odigrano v Komendi v nedeljo, 25. julija 1993. Kljub dopustom je nastopilo le 14 igralcev, ki so odigrali 13 kol po Bergerje-vem sistemu, tempo igranja 5 minut na igralca. Zmagovalec hitro-poteznega turnirja je postal Boris Bavčar in prejel prehodni pokal;
sledita pa dva mladinca in mladinka. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto: Boris Bavčar 12 točk, 2. mesto: Robi Bergant 10,5 točke, 3.-4. mesto: Petra Ipavec in Bojan Hribar. Sledijo: Albin Štrajhar 9,5 točke, Lado Podgoršek 7,5 točk, Pavla Košir 7 točk, Franc Ravnikar in Tone Trebušak 5,5 točk, Slavko Bergant in Marjan Ogrinec 5 točk itd.
III. DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINCEV REPUBLIKE SLOVENUE. Tekmovanje je bilo odigrano na Pokljuki od 2. do 12. avgusta 1993. Mladinci so odigrali 11 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja 2 uri za 40 potez. V konkurenci 46 mladincev so zelo uspešno nastopili tudi naši mladinci: Robi Bergant je osvojil 6,0 točk in delil 17.-22. mesto, Bojan Hribar je osvojil 5,5 točk in delil 23.-28. mesto, Tomi Špilak je osvojil 4,5 točk in delil 37.-39. mesto. Mladinski prvak Slovenije je postal fidemojster Marko Tratar (ŠD Murka Lesce) z 9 točkami, 2. mesto: mojstrski kandidat Primož Šoln (SD Vrhnika) 7,5 točk, 3. mesto: mojstrski kandidat Fjodor Žugaj (ŽŠD Maribor) 7,5 točk.
III. DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINK REPUBLIKE SLOVENUE. Tekmovanje je bilo odigrano v Murski Soboti od 4. do 12. avgusta 1993. Mladinke so odigrale 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja 2 uri za 40 potez. V konkurenci 18 mladink je Petra Ipavec osvojila 1. mesto in naslov državne mladinske prvakinje. Tako je Petra Ipavec k dvema naslovoma pionirske prvakinje Slovenije dodala še naslov mladinske državne prvakinje. Uspeh je še večji, če upoštevamo, da se je Petra junija in julija pripravljala in v drugi polovici julija nastopila na mate-
Zbrali smo se!
Učenci osnovne šole Mekinje , letniki 1925 in 1926, ki smo pred šestdesetimi leti prvič sedli v šolske klopi, smo se srečali v prijazni gostilni na Perovem. Za popolno razpoloženje je poskrbela naša dobra učiteljica gospa Malešičeva. Malo je res starejša od nas, vendar pa ni med nami nobene razlike, saj vsi smo že sivih las.
Imeli smo si kaj povedati. Prav vsi smo hiteli svoji učiteljici dopovedovati, da nas je naučila lepo pisati, naš razrednik, njen mož Janko, pa se je z nami trudil prav po očetovsko. Spodbujal nas je k nadaljnjemu študiju. Res je nekaj učenk šlo v uršulinsko Meščansko šolo v Mekinje, fantje pa v Meščansko šolo v Kamnik in tudi v Klasično gimnazijo v Šentvid.
Večina nas je ostala štiri leta pri gospodu Malešiču. Po končani osnovni šoli je kmalu prišel vojni čas. Učitelje so Nemci odpeljali na jug, letnik 1926 (fante iz letnika 1925 pa že prej) v R.A.D. pod »kljukasti križ«. Tudi dekleta, roj. 1926, so morala v R.A.D. Fantje so
iz R.A.D. morali k vojakom. Štirje so padli, nekaj se jih je vrnilo. Pet jih je umrlo po vojni. Samo pet jih še živi, šestnajst deklet in učiteljica gospa Malešič.
Prijetno je tako srečanje osnovnošolcev, saj so le nekateri po vojni končali srednjo šolo. Večina smo srečni in le malo nas je šlo v druge kraje po Sloveniji. Ugotovili smo, da sta nas gospod in gospa Malešičeva usposabljala za_ življenje. Hvaležni smo jima. Žal nam je, da je bil g. upravitelj Janko Malešič po vojni zelo ponižan. Ta bolečina mu je skopala prerani grob. Teh nekaj ur srečanja je bilo premalo za vse, kar se je v našem življenju nabralo v šestdesetih letih.
Končno smo ugotovili, vsi, ki smo bili zbrani, nobeden ni visoko študiral, da smo ostali nedeljniki z gospo Malešič na čeku. Še opravičilo mojim sošolcem — če je bil kdo prepozno obveščen o srečanju, prosim vnaprej, naj se pridruži. Srečno vsem!
JOŽICA KLADNIK
AV SERVIS RTV KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel. 831-383
POPRAVILO
televizorjev,
videorekorderjev in
radijskih aparatov. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO!
Pohvalno
Po zaslugi skrbne organizatorke gospe Ivanke Urankar iz Laz v Tuhinjski dolini so njeni sosedje in bližnji krajani s prostovoljnim delom in prispevki obnovili vaško kolovozno pot od Laz do Vrhača.
Iskrena hvala
hvaležni OBČAN
matični olimpiadi v Istanbulu v Turčiji. Končni vrstni red mladinskega prvenstva je bil naslednji: 1. mesto: Petra Ipavec 6,5 točke, 2. mesto: Jana Krivec (ŠD Nova Gorica) 6,5 točke, 3. mesto: Helena Rižnar (ŠD Lipa Ptuj) 6 točk, 4. mesto: Zvijezda-na Žugaj (ŽŠD Maribor) 6 točk itd.
iii. DRŽAVNO PRVENSTVO Članic republike
SLOVENUE. Tekmovanje je bilo odigrano v Murski Soboti od 21. do 29. avgusta 1993. Članice so odigrale 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja 2 uri za 40 potez. V konkurenci 18 članic je Petra Ipavec osvojila 7. mesto. Državna prvakinja je postala Nataša Krmelj 7 točk. Sledijo: 2. mesto: Narcisa Mihevc 6,5 točke,
3. mesto: Mira Vošpernik 6 točk,
4. mesto: Pavla Košir 5,5 točke,
5. -9. mesto: Nada Marušiš, Anita Ličina, Petra Ipavec, Lea Števanec, Katarina Maric itd. 14. mesto je osvojila Vilma Nadveš-nik - 4 točke.
Slovenski rating. Šahovska zveza Slovenije je v letu 1992 uvedla nov sistem merjenja moči posameznega igralca - slovenski
rating; in sicer dva, enega za počasni šah, drugi za aktivni šah. Tako imajo igralci iz naše občine naslednje slovenske ratinge (prvi za počasni šah, drugi za aktivni šah) - člani: Marjan Karnar 2238/2277, Igor Kragelj 2180/ 2146, BorisBavčar2150/2150, Iztok Brunšek 2029/2057, Pavla Košir 2066/2056, Anton Trebušak 2150/2154, Vilma Nadvešnik 1999/2020, Srečo Sitar 2000/199 Pavel Ipavec 1500/1569; mladinci: Petra Ipavec 2032/2042, Robi Bergant 1900/1978, Bojan Hribar 1852/2014, Tomi Špilak 1784/ 1815, Iztok Slapar 2000/2000, Damijan Dolinar 1985/2000, Matej Gašperlin 1500/1694 ter dečki in deklice: Zijad Agovič 1500/ 1709, Tomaž Petek 1500/1686, Uroš Jerovšek 1500/1611, Grega Krmavnar 1500/1582, Primož Podbelšek 1500/1561, Urban Poglajen 1500/1582, Primož Rebolj 1500/1653, Matej Seliškar 1600/ 1568, Tadej Smole 1500/1547, Miran Mlakar 1500/1520, Peter Cviren 1500/1518, Sandi Spruk 1500/1515, Tjaša Ipavec 1500/ 1515, Uroš Kostelac 1500/1505.
FRANC POGLAJEN
100 let Planinskega društva Mozirje
Že leta 1893, kmalu po ustanovitvi prve podružnice slovenskega planinskega društva v Kamniku, so se za enak korak odločili tudi v Mozirju. Planinci Mozirja in okolice so ustanovili svojo podružnico 28. avgusta 1893. Kamničane in Mozirčane povezujejo Kamniško-Savinj-ske Alpe in podobna planinska tradicija. Med seboj imajo zelo dobre prijateljske odnose.
V spomin na ta pomembni in celo prelomni trenutek v razvoju planinstva na Slovenskem so v Mozirju pripravili lepo prireditev. V spomin na 100-letni jubilej so odkrili spominsko ploščo v soboto, 28. avgusta 1993, na hiši, kjer je društvo bilo ustanovljeno. Zaradi lepega priložnostnega programa in številne udeležbe planincev in drugih je bila prireditev zelo odmevna. Takoj zatem je bila slavnostna seja organov PD Mozirje. Seje so se udeležili tudi vsi gostje. Predsednik občinske skupščine Mozirje je govoril o pomenu planinstva in društvu čestital, Jože Dobnik, podpredsednik Planinske zveze Slovenije pa je posredoval vrsto zanimivih podatkov iz življenja planinstva celotnega savinjskega področja. Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar je nekaterim najbolj delavnim članom podelil odličja Planinske zveze Slovenije. Priznanja PD Mozirje pa je podelil predsednik tega društva. Častne znake PD Mozirje sta prejela tudi predsednik PD Kamnik in načelnik propagandnega odseka. Slavko Rajh je v imenu kamniških planincev jubilantom izročil staro sliko planinske koče na Okrešlju in sliko Korošice ter monografijo Kamnika.
Zvečer ob 20. uri je bila v kulturnem domu v Mozirju svečana akademija. V lepem in izbranem programu so številni izvajalci prehodili 100-letno pot PD Mozirje.
STANE SIMŠIČ
Suzanina poslednja pot
Nanjo je domnevno stopila in zašla v nedeljo dvaindvajsetega avgusta popoldne, gotovo brez slutnje, da gre v neznani gorski svet, idiličen, samoten, prepa-den, v svet, kamor redko kdo zaide. Hodila je po stezi, ki jo je vodila v nesluteno večnost, nad globokimi prepadi Grdega grabna na zahodnih pobočjih Grin-tovca. Potem ko steze ni bilo več, ko je globoko pod njo obležalo Suzanino telo brez življenja, je ugasnil tudi njen poslednji dan in tema je zagrnila njene sledi do drugega septembra popoldne, ko smo gorski reševalci, nemočni, nemo obstali pred njenim mladim obličjem, potem, ko smo vsak zase z grenkimi občutki ure plezali po nevarnih grebenih in prepadih z željo in strahom, da bi jo našli in vrnili njenim najdražjim. Vrnili smo jo s ponosom, toda sklonjenih glav, prizadeti. Gora ji je vzela življenje, nam pa srečo, ki jo občutimo, kadar ponesrečencu še pravočasno lahko pomagamo. To pot smo bili premaganci.
V četrtek drugega septembra so na policijo v Kamnik prišli njeni starši s prijateljico in povedali, da Suzano pogrešajo od predpretekle nedelje. Pozorno in zaskrbljen sem poslušal njihovo pripoved. »Tisto nedeljo zjutraj smo odšli, bilo nas je šest, iz Kamniške Bistrice proti Kokr-škemu sedlu,« je začela pripovedovati prijateljica Andreja.
»Po počitku na Kokrškem sedlu smo po markirani stezi odšli proti Dolcem med Kočno in Grintovcem. Vreme je bilo lepo in okrog petnajste ure smo trije prišli na Zgornje Dolce, medtem ko so prvi trije že prej pospešili hojo proti Grintovcu. Suzana se je počutila utrujeno in strah jo je bilo poti naprej. Odločila se je da se bo po isti stezi vrnila na Kokr-ško sedlo. Gor;i ni bila vajena in tu smo vsi prvič hodili. Bila je samozavestno odločna in rekla je, da se ponovno vidimo na Sedlu ali pri avtu v Koncu, sicer pa naj je ne čakamo, ker bo šla na avto stop v Ljubljano. Poslovili smo se in zadnjič sem jo videla nad Spodnjimi Dolci...«
Do sedla nikoli ni prišla.
Andreja je s solzami v očeh utihnila in žalostna skrila obraz v svoje dlani.
V sobi je za trenutek nastal grozljiv molk. Ura je bila deset. Vprašanja brez odgovorov so se mi bliskovito kopičila in zapleten rebus bomo lahko rešili le s hitrim in temeljitim iskanjem. Toda kje?
Hote sem se zazrl v zaskrbljene starše, ki so nemo stali v sobi.
V nas gorskih reševalcih so videli vse in edino upanje, sam pa v srečen konec nisem bil prav nič prepričan. Izkušnje tolikih let reševanja so pustile svoj pečat.
»Suzano bomo šli iskat takoj,« sem rekel njim v tolažbo in nam v zadoščenje in si želel da bodo v upanju čimdlje ostali srečni.
Vsi trije so odšli na Kokrško sedlo, ker so hoteli biti čim bližje kraju, ker se je za Suzano izgubila vsaka sled.
Reševalci smo se ponovno, kot že tolikokrat znašli pred enačbo z veliko neznankami, v prostoru velikih razsežnosti Grintovcu in Kočne. Ko nekdo zgreši stezo in zaide, tudi logični sklepi niso več realni, pa vendar smo vedeli kje moramo začeti z iskanjem.
Deset nas je odšlo preiskovat domnevni kraj nesreče. S težkimi nahrbtniki smo v dobri uri hoda prišli na Kokrško sedlo. Odceje-ni znoj smo nadomestili in odšli naprej. Bogsigavedi kje in koliko časa bomo še hodili. Čas v tem trenutku ni bil pomemben, uspeh je bil odvisen od naše kondicije, vzdržljivosti, izkušenj, poznavanja terena pa še česa. Vse smo imeli, le na srečo smo še potiho-ma upali.
Zgodaj popoldne smo se razkropili po južnih in zahodnih po-
bočjih Grintovca v smeri proti Dolcem.
V nas se je ponovno prebudil čut za odkrivanje prvobitnih zakotij gorskega sveta v kraljestvu samotnih gamsov. Mogoče je vanj zašla pogrešana Suzana? Je v njem izgubila sledi steze, ki pelje domov? Je hodila po brezpotju, ki vodi povsod in nikamor? Kdo ve?
Iščemo, plezamo, navzgor, navzdol, vsak zase. Razdalje med nami so vse večje, zato se pogovarjamo po radio zvezah. To je naša naj oprema. Oglašajo se: Bojč, Matjaž in Lojze, Jeti Pubi, Boris in Genadij, Čeha in Rado, vsi razkropljeni po komaj prehodnem svetu. Ura je že tri popoldne, čas, ko je Suzana pred dvanajstimi dnevi zadnjič občudovala gore ali pa doživljala prekletstvo njihovih moči. To bo večna skrivnost. Vreme je še lepo, napoved za naslednje dni pa slaba. Če je ne najdemo danes, bo naslednje dni še težje. Negotovost je boleča.
Boris in Genadij sestopata od bivaka pod Kočno po grebenu in pazljivo opazujeta prepade Grdega grabna, drugi ga prečimo. Nič. Sto in več krajev je, kjer bi se lahko ponesrečila. Stikamo
povsod v upanju, da jo najdemo in v strahu, da bodo naše slutnje postale resnica. V življenju od raja do pekla ni nikoli daleč. Slednjega smo vse bolj slutili. Oglašamo se drug drugemu brez spodbudnih novic, pa vendar v upanju, da je Suzana nekje v naši bližini. Popoldne se je nagnilo v drugo polovico in do noči je bilo še tri ure. Na pomoč smo poklicali helikopter. Nekaj sveta tod okrog še nismo pregledali, čas beži; nas bosta trud in sreča le rešila moreče agonije?
Sonce je zakril kopasti oblak in nad krnico se je za hip zlila hladna senca in kot mrka koprena zatemnila osvetljene stene okrog nas. Tedaj sem preko radio zveze zaslišal: »Našel sem jo!«
Genadij je rekel samo to in vse povedal. Razumeli smo in odšli do nesrečnega mesta.
Nič več nismo bili rešitelji. Postali smo nebogljeni pogrebci in kot poraženi vojščaki zrli v mlado, mrtvo Suzano.
Ležala je tristo metrov globoko pod usodno stezo. Zakaj?
Helikopter jo je odnesel visoko nad stene, proti zahajajočemu soncu, mi pa smo vsak svojih misli odšli proti Suhadolnikovi domačiji.
CENE GRIUC
Že dalj časa kamniški planinci niso bili na Raduhi, 2062 visoki gori. Srečo so poskusili v nedeljo, 26. septembra 1993. Kljub deževnemu vremenu se je cilju nasproti odpeljalo kar 41 planincev. Dežje neusmiljeno padal vse do Ljubnega. Tu se je že umiril in v dalji se je svetlikalo celo sonce. V Lučah so nekaj pred 9. uro zjutraj krenili navzgor proti planinski koči na Loki pod Raduho. Pot je bila kar prijetna, zlasti na začetku, ko so se deževni oblaki razkropili. Upanje ni dolgo trajalo. Po dobri polovici poti je začel zopet padati dež, ki ni
iamniški planinci v Lučah po vrnitvi z obronkov Radube
prenehal vse do prihoda v pla ninsko kočo, na višini 1580 m Nekoliko mokri, toda zado
voljni so se okrepčali s čajem ali z dobrotami iz nahrbtnika. Dež je vedno bolj padal, vrh Raduhe se je skril v gosto meglo, zato je bil obisk vrha odložen na kdaj drugič. Spust navzdol v Luče je bil kar hiter, dež je postopoma prenehal. Med potjo navzgor in tudi navzdol so na svoj račun prišli tudi gobarji. Svoje vrečke so napolnili z okusnimi jurčki, štorovkami in drugim. Med drevjem je bilo opaziti zelo veliko čudovitih mušnic, za katere pa poznaval-
ci gob pravijo, da so užitne le »enkrat«.
Tura proti Raduhi je bila zelo dobro ocenjena.
Po krajšem postanku v Lučah so se planinci kmalu odpeljali proti domu. Dobrih 5 ur hoje ni preveč utrudilo udeležencev, zato sta se kmalu zaslišala smeh in pesem. Na Črnivcu so si nekateri potešili najhujšo žejo. V Kamnik so prišli v zgodnjih večernih urah s trdim namenom, da Raduho zagotovo obiščejo v naslednjem letu.
STANE SIMŠIČ
7. oktobra 1993
v besedi in sliki, oglasi
kamniški občan
13
Po
v Kočno
Že od srede septembra poteka v Kočnini sadni drevesnici, v vseh prehrambenih trgovinah Kočne in v diskontu na Perovem ugodna prodaja ozimnice. Opažajo, da kupci zmeraj rajši posegajo po domačem sadju, ki so ga letos v Kočni pridelali precej več kot lani, čeprav je pridelek suša nekoliko o klestila. Nabrali so 550 do 600 ton sadja, od tega 30 do 35 ton hrušk. S prodajo so zadovoljni, kupci pa zaradi ugodnih cen in kvalitetnega sadja verjetno tudi. Jesenske vrste jabolk (jonatan, rdeči in zlati deli-ses) prodajajo po 51 SIT/kg, zimske (jonagold, gloster, idared, rdeči boskop) po 53 SIT/kg, drugorazredna jabolka po 35 SIT/kg, jabolka za Predelavo pa po 15 SIT/kg. Prodajajo še sortni krompir po 27 do 31 SIT/kg, čebulo po 45 SIT/kg, česen po 199 SIT/ kg in ETINO ozimnico po ugodnih cenah.
Brane Tič, agronom v Kočni, mi je prepričljivo razložil, kako v njihovi drevesnici skrbijo za integralno varstvo rastlin (v sodelovanju z nara-
Kupci so tudi letos lepo sprejeli že tradicionalno prodajo ozimnice v Kočnini sadni drevesnici.
vo), zato za škropljenje upo- '/■ ~~" * rahljajo mnogo manj strupena kemična sredstva in povsod varčujejo s sredstvi za varstvo rastlin. V času cvetenja dreves ne škropijo, ker bi tako ogrožali čebele, saj so te njihove zaveznice. Pazijo tudi, da v vetrovnem vremenu ne škropijo, da ne bi ogrožali bližnjih vrtov in naselij.
VERA MEJAČ
IX. medobčinsko tekmovanje godcev
Najboljša Križman in Svetlin
Tretjo nedeljo v septembru se je pri Repanšku odvijalo IX. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev občin Kamnik in Domžale, ki ga pripravljata poleg gostilne Repanšek Zvezi kulturnih organizacij Kamnik in Domžale. Nekaj uvodnih besed je na IX. tekmovanju povedal Božo Matičič, ki je bil hkrati tudi član komisije, preostali člani komisije pa so bili Miro Capuder, Franci Lipičnik, Lojze Stražar, Franc Glinšek, Andrej Poljanšek, Brane Lukan in dva člana, izbrana iz občinstva, prireditev pa je prijetno vodil Franc Pestotnik.
V kategoriji do petnajst let je zmagal Uroš Križman, sledili pa so mu Gregor Vrhovec, Simon Cerar in Andrej Urbančič. V kategoriji nad petnajst let pa je zmagal Andrej Svetlin, sledili pa so mu Martin Vodlan, Tone Habjanič, Marjan Rozman, Pepca Blejc (ta je bila tudi najboljša godčevka), Andrej Šega (ki je bil tudi najboljši debitant), Bogdan Jene in drugi. Najstarejši godec je bil 68-leten Lojze Jagodic. Vsi nastopajoči so dobili lična priznanja ZKO Domžale, prvonagrajeni knjižne nagrade, ZKO Kamnik pa je prispevala za vse zmagovalce lepe majolke. Prvonagrajeni med starejšimi godci je dobil tudi kitaro Melodija Mengeš. Tudi IX. tekmovanje ljudskih godcev občin Kamnik in Domžal je odlično uspelo, veliko tudi po zaslugi organizacijskega vodje Vida Repanška.
I. S.
plesni khtb *
!## TEN"TEN DOMŽALE
tel. 061/712-067
PETEK, 8. 10.
PERO LOVŠIN in Vitezi obložene mize;
program Pankrtov in Sokolov ter promocija kasete Hiša nasprot sonca
ČETRTEK, 14. 10
ŠUKAR - večer ciganske glasbe
PETEK, 15. 10.
Ansambel PARNI VALJAK
z*fc*wioz*
»J tOĆNO ČKOtMJt
GOLOB STANE
KAMNIK Cankarjevi 21 Tel.: Ml 44«
Odprto od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KAMNIK
OBJAVLJA
NA PODLAGI SKLEPA 9. SEJE UPRAVNEGA ODBORA SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Z DNE 29/9-1993
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA IZDELAVO DOPOLNJENIH OSNOV IN EVIDENC ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
1. Predmet razpisa so naslednja dela:
a) novo ovrednotenje komunalne ureditve območij
b) izpopolnitev evidenc zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
2. Vse potrebne podatke za izdelavo ponudbe interesenti lahko dobijo pri službi Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik.
3. Sredstva za razpisana dela so zagotovljena v finančnem načrtu Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik.
4. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.
- cena in način plačila
- rok izdelave
- reference.
5. Ponudniki lahko pošljejo svoje ponudbe na Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik v zaprtih kuvertah z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS« najkasneje v roku 15 dni od objave.
6. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri najugodnejšega izvajalca v roku 30 dni po odpiranju ponudb.
Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik Predsednik Upravnega odbora Milan VVindšnurer, dipl. oec.
OGLAŠUJTE
V KAMNIŠKI OBČAN
Koledar turističnih prireditev v Kamniku
Datum in kraj
Prireditev
Informacije
9. 10.—17. 10. 1993 Prodajni dnevi Arboretum vsak dan, tudi ob so- okrasnega rastlinja  tel.: 812-345 botah in nedeljah od 8. do 17. ure vArbore-tumu
10. 10. 1993
Nogometna tekma na Korošici
PD Kamnik tel.: 831-345
23.10.1993 ob 19. uri Srečanje    pevskih ZKO
- avla Srednješolske- zborov društva upo- tel.:831-612
ga centra Rudolf Mai- kojencev Gorenjske
ster
Turistično informacijski center občine Kamnik, Glavni trg 5
obvešča,
da ima od 1. 10. 1993 dalje
nov delovni čas, in sicer vsak dan, tudi sobote in nedelje, od 9. do 20. ure.
Po proizvodnih cenah Vam nudimo
lesene karnise
stropne in stenske, vseh dolžin. Nad 5000 SIT možnost plačila na dva čeka!
Markovo pri Kamniku, tel. 817-133
JEANS CLUB PALMAS
Sfeletova 25, Kamnik
(nasproti SKG)
Velika izbira JEANSA, majice (3 kom 800 SIT), majice BEVERLY HILLS, svilene trenirke po zelo ugodnih cenah.
Ponudba jeseni!
kavbojke CASSUCI 3.950 SIT
čevlji medvedki 2.190 SIT
jakne-puloverji termovelur po ugodnih cenah
Možnost nakupa na dva čeka.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30. \___J
Trgovina »VERIGA«
Tomšičeva 17, Kamnik
(v bližini tržnice) tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
barve - lake - Jupol - Belton 10 1 4.540 SIT - Valit - čopiče - posodo - porcelan - steklene izdelke - sanitarno keramiko - lepila za les in parket - NOVO: KRAUTOL LAK ZA PARKET, 515.000 SIT, Candyprogram, žeblje, kolesa, žarnice 25 do 100 VVAT65 SIT, sušilce za perilo, gospodinjske strojčke Gorenje, ročno orodje...
Prodaja na tri čekel
Strokovni nasveti iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, d.o.o. trgovina Veriga se priporoča!
ELEicrao servis
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev,
- električnih štedilnikov,
- bojlerjev,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava In popravilo elektro Inštalacij.
Otroška trgovina
iiTjUilfoO)»
Kidričeva 64, Kamnik tel. 812-611
Trenutno ugodno:
" kombinezoni od 6.900 SIT ' bodyi 840 SIT
* puloverji 830 SIT
' pajaci iz termovelurja 2.720 SIT
* 10% znižane cene vozičkov
Odprto od 9. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte!
CEMENTNI IZDELKI
JuhantJože
Moste 93, tel. 841-082
Nudimo vam več vrst
betonskih tlakovcev,
cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit...
Odprto od 7. do 17. ure. ob sobotah od 7. do 12. ure.
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- prodaja fasadnega materiala
- hidrocol beli 1947 SIT (30 kg)
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
STOB, d.o.o. TRGOVINA Z
GRADBENIM MATERIALOM
Domžale, Ljubljanska 51 tel. 711-415
nudi gradbeni material po ugodnih cenah:
- cement Anhovo 495 SI T/vreča
- cement Umag 449SIT/vreča
- bramac strešnik 88,50 SIT (nad 1500 kom prevoz na dom)
- apno Kresnice 360 SI T/v reč a
- armaturne mreže, betonsko železo
- termo in hidro izolacije
- opečni izdelki, palice, keramika in drugi gradbeni material.
Možnost plačila na 3 čeke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Obiščite nas!
45 let
NAGRADA ZA ZAUPANJE
10. september - 30. oktober ZA NAKUP SVILANIT IZDELKOV nad 5.000,00 SIT
GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER
l(.hl|.r,.. C.lo.&i »t, Id. 061/1 ,1 »1
fo0l
Po
*****
ČE KUPITE PLAŠČ DOBITE ŠE BRISAČO
Originalni račun i navedbo izdelkov, pri plaščih tudi deklaracijski listič, pošljite na naslov: *    SVILANIT, Kovinarska 4, 61240 Kamnik
MALI OGLASI
Iščem osebo, ki bi enkrat tedensko v dopoldanskem času počistila večje stanovanje v Kamniku. Ponudbe pisno na naslov: Darko, Kamnik, Kettejeva 4.
Fant 30-tih let, nekadilec, urejen, išče ogrevano sobo ali garsonjero v Kamniku ali okolici. Reden plačnik. Tel. (063) 853-040 med 20. in 21. uro.
Angleško govorečo študentko ali študenta iščemo za igranje z otroki na našem domu. Tel. 817-222.
Mirna izobraženka najame garsonjero ali majhno stanovanje v Kamniku. Tel. 815-606.
Za pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko iščem žensko. Tel. 815-815.
Prodam ali zamenjam trisobno stanovanje, 88 m2, v Kamniku za manjše dvosobno ali enoinpolsobno stanovanje. Tel. 811-374.
Iščemo šiviljo za šivanje zaščitnih rokavic. Tel. 723-028.
Na našem domu varujem otroka. Tel. 813-614, po 15. uri.
Najamemo poslovne (40 m2) in skladiščne (80 m2) prostore v Kamniku ali okolici.
HEPOK TRADE d.o.o. Kamnik, Tunjice 26/b, tel/ fax. 832-952
»POLOS« -
TRGOVINA S PREMOGOM
Zapoge 40, Vodice tel. 824-096, 823-585
vam nudi:
— vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog)
— kocke
— oreh
— kosi
— premog, pakiran v vreče
— žagana drva
Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom.
Se priporoča — Jernej Jerman!
TRGOVINA MOJCA
(na Grabnu) Medvedova 16, Kamnik
preseneča
z izjemno nizkimi cenami:
- sladkor 2/1	a 84 SIT	- tune 185 g	98 SIT
- olje Zvezda 1/1	143 SIT	- mehčalec 41, uvoz	298 SIT
- moka 50/1	43 SIT	- persil 3 kg	973 SIT
- moka Ferina 1/1	74 SIT	- sveče: kocka velika	139 SIT
- Bar kava 100 g	69,90 SIT	piramida velika	128 SIT
- polžki 1/2 kg	59 SIT	- margarina 1/2 kg	103 SIT
čevlji - zimski, z mucko otroški čevlji z mucko
1.790 SIT 1.485 SIT
Prodajamo na dva čeka, brez obresti.
Pri nakupu nad 5.000 SIT dobite za darilo mehčalec 4/1.
Trgovina je odprta tudi vsako nedeljo od 8. do 11.30.
SVETOVALNO PRODAJNI STUDIO
K A
Kidričeva 35, Kamnik tel. 832-563
organizira
VELIKO ZNIŽANJE TAPETNIŠKEGA BLAGA
po super ugodnih cenah. Pestra izbira vzorcev!
Vabljeni vsi -
VAŠA IDEJA VAS PRIČAKUJE od 11. do 23. oktobra.
SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA
- IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Kamnik, Novi trg 41/a
organizira
- tečaj nemščine za najmlajše
(do 2. r. osnovne šole)
- tečaj nemščine od 1. do 4. stopnje
- začetni tečaj angleščine
- šiviljski tečaj
Prijave sprejemamo do 15. oktobra osebno ali po tel. 831-452 v torek in četrtek od 12. do 16. ure.
TRGOVINA KIM
Kamnik, Trg talcev 8
vam PO IZREDNO UGODNIH CENAH nudi:
- otroške bunde (kapuca, krzno, aplikacije) za samo 4.990 SIT (do 7. leta) in 5.990 SIT (do 13. leta)
- moške in ženske bunde-parke od 6.900 SIT dalje
- ženske bunde-parke s kapuco in srebrno lisico po 14.500 SIT
- flanelaste srajce po 950 SIT (od št. 40 dalje)
- moške in ženske frotir pižame po 2.290 SIT
- otroške pižame od 860 SIT dalje
- ženske volnene puloverje z aplikacijami in brez v osmih barvah za samo 2.490 SIT
- ženske volnene jope po 2.980 SIT
- otroške, ženske in moške trenirke (lahko tudi samo hlače)
- OMSA hlačne nogavice z lavcro po 290 SIT.
NOVO   NOVO   NOVO NOVO
delovni čas NON-STOP od 8. do 19. ure. Želimo si vašega obiska!
F! NISSAN
R
U   L C
MILAN     K R
C. Heroja Vasja 8, 61252 Moravče, telefon: 061 731 143, telefax: 061 731 143
* ugodne kreditne možnosti za nakup vozil NISSAN
* ob nakupu novega vozila - lepo darilo
* dodatna oprema in rezervni deli
* prodaja gum GOODYEAR
* pooblaščeni servis
DELOVNI ČAS: OD 8. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama
ANTONIJA HLADE
s Križa 21
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Petrola in Stola, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše, darove za dobrodelne namene in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo zemeljsko pot. Hvala dr. Stanislavu Sedlaku in patronažni sestri g. Nevenki Hribar za požrtvovalno pomoč med njeno boleznijo. Posebej hvala gospodu župniku dekanu Nikolaju Pavlicu za sočutno opravljen pogrebni obred in pevcem iz Komende za ganljivo petje. Vsem, ki ste jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Ivan in Jože in hčerka Tončka z družinami ter drugo sorodstvo
Križ, Podgorje, september 1993
Slovo je vse.
Ni rojstvo že slovo od matere, ljubezni od zasnutka ljubezni? Ni življenje vse zato tako lepo, ker je slovo od vsakega trenutka?
(Lili Novy)
ZAHVALA
V 63. letu življenja nas je nenadoma zapustil dragi brat in stric
SLAVKO OSOLNIK
z Gozda 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Crna za lepo odpete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: sestra Ivanka z družino in drugo sorodstvo
Gozd, Kamnik, Šmarca, september 1993
gorenjeoTn]i]u©po3(q)(3iiji]
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AIIAČIČ SERVIS TRGOVINA
Prešernova 1 a, Domžale telefon: 722-107
- sušilec perila 49.000 SIT
- pralni stroji od 43.200 SIT dalje
- satelitske antene od 37.051 SIT dalje
- »rostfrei« posoda - kompleti od 9.990 SIT dalje
Po ugodnih cenah še:
hladilniki, štedilniki, zamrzovalne omare, pomivalni stroji, TV. glasbeni stolpi, videorekorderji...
Plačilni pogoji:
-1+5 obrokov brez obresti (čeki ali kredit na pole)
- leasing - 25 obrokov
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
CHEMO - KEMOSTIK TRGOVINA »NEVA«
Kamnik, Perovo 27, tel. 812-873
(v novem poslovno-obrtnem centru) V
- lepila, tesnilne mase, pollrne paste, silikonski kiti
- ugodne cene avtokozmetlke In čistil Kemostik Kamnik
- lazurni premazi, premazi za kovino, topila in redčila
- laki za parket (bukolit, ideal lak, val lak...)
- disperzijske barve (jupol, temperkrom), vse vrste rustikalov
- vse vrste pripomočkov za čiščenje in barvanje
- gradbeni material
- kolofonija
- plin za gospodinjstvo
- lamelni parket po ugodnih cenah
- ugodne cene čistil, pralnih praškov, mehčalcev perila, plastifici-rane plute.
Cene so ugodne. Prodaja na 3 čeke!
Pridite in se prepričajte!
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
TOMAŽA INGLIČA
iz Kamnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, kolegom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo patroma g. Franciju in g. Marku, pevcem in ministrantom za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem patrom frančiškanom v Kamniku, sestram uršulinkam v Mekinjah, skupnosti Vera in luč in molitveni skupini za molitev. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Njegovi najbližji
Kamnik, Ljubljana, septembra 1993
ZAHVALA
Tiho kot je živela, nas je v 83. letu starosti zapustila naša draga teta
JULIJANA BRLEČ
z Zgornjih Palovč 3
Iskrena hvala sosedom za pomoč, sorodnikom za podarjeno cvetje, sveče in za maše, medicinskemu osebju za vso požrtvovalnost, duhovnikoma za obiske, gospodu župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen pogreb in cerkvenim pevcem za lepo petje.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Zgornje Palovče, Velika Lasna, Praprotna Polica, september 1993
d.o.o.
Kamnik, Svetčeva pot 3 Tel. 815-781
Prodaja vseh vrst koledarjev, rokovnikov in planerjev za leto 1994 s tiskom ali brez.
Ponudba tudi različnega pisarniškega materiala po ugodnih cenah.
SVECARSTVO RODE
Zagorica 9, Stahovica
tel. 825-124
- (pod cerkvijo v Stranjah)
Po najugodnejših cenah vam nudimo veliko izbiro nagrobnih sveč
Pri nakupu nad 2.000 SIT priznamo 5% popusta.
Pri plačilu s čeki je odlog plačila 30 dni. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure
Se priporočamo!
ZAHVALA
V 59. letu nas je zapustil naš dragi mož in oče
ALOJZ PAVLIN
iz Potoka v Črni
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
Posebej se zahvaljujemo osebju UKC Ljubljana, pevskemu zboru iz Črne za zapete pesmi, ZŠAM Kamnik za poslovilne besede in podarjeno cvetje, gospodu patru Miroslavu za lep pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru.
Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Potok, september 1993
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in praded
LUKA PESTOTNIK
iz Hruševke 2
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Balohu za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo petje in g. Francu Hribarju za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali.
Žalujoči: žena Nežka, sinova Jože in Slavko, hčerke Mici, Mihela in Malka z družinami ter drugo sorodstvo.
September 1993
V cvetoči pomladi časa si se rodila, trnjevo pot boja si hodila, v jeseni življenja si se poslovila in z jesenjo časa za vedno od nas odšla si - draga mama.
ZAHVALA Ob smrti najine skrbne, ljubeče mame
MARTE APARNIR
rojene ERJAVEC nosilke odlikovanja zasluge za narod
izrekava toplo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nama izrekli pisna in ustna sožalja, ji prinesli cvetje in se ji poklonili zadnjikrat.
Iskrena hvala dr. Mrakovi in dr. Brezniku za nudeno zdravniško pomoč, ambulantnemu in strežnemu osebju Doma upokojencev Kamnik, g. Trdini za zgodbo njenega sodelovanja v času NOB; govorniku g. Modicu iz Društva upokojencev, pevcem za čuteče zapeti pesmi in Igorju za poslednje zvoke v srce segajoče Tišine.
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in se od nje ob družinskem grobu tudi poslovili. Hčerka Marina in sin Borut
Kamnik, Zagteb, september 1993
16
KAMNIŠKI OBČAN
v besedi in sliki, oglasi
7. OKTOBRA 1993
Križki krapi prijemlje] o tudi v dežju
Obilna gobarska letina
Da so letos tudi v podgorski gmajni uspele /rasti velike gobe, kaže naša slika jurčka - velikana, kije tehtal skoraj dva in pol kilograma, njegov klobuk pa je meril 40 cm v premeru seveda, da ne bo pomote.
(ts)
Tudi zmagovalčev najtežji krap je romal nazaj v ribnik.
LIP RADOMLJE
TOVARNA SEDEŽNEGA IN JEDILNEGA POHIŠTVA
Vabi vse, ki cenijo hrastovo pohištvo na
VELIKO
JESENSKO
RAZPRODAJO
v svoj prodajni salon v Preserje pri Radomljah.
Znižanje cen do 40% za stole iz evropskega in ameriškega programa.
Akcija velja od 17. 9. 1993 dalje, vsak dan od 7. -19. ure, ob sobotah od 8. -12. ure do razprodaje.
Lahko nas najdete:
KAMNIK
KRANJ
PRESERJE
RADOMLJE
MENGEŠ? TRZIN\\
S*
LJUBLJANA
DOMŽALE
Ctu£
Kar 58 ribičev iz Kamnika in širše okolice se je kljub deževnemu vremenu septembrsko soboto pomerilo ob ribniku na Križu v lovu s plovcem. To tekmovanje, katerega pokrovitelj je bil Diskont Križ, je bilo že tretje in ribiči pravijo, naj bi postalo tradicionalno.
Največ ribiške sreče je imel Rade Delič, član kamniške ribiške družine, na katerega trnek je prijel 3,57 kg težak krap, nekoliko lažjega sta potegnila iz ribnika Andrej Hribovšek in Dane Šenk, prav tako iz domače ribiške družine.
Vsi ulovljeni krapi so po tehtanju seveda romali nazaj v ribnik. Tako so pravila tekmovanja.
Kot nam je povedal predsednik kamniškega pododbora Ribiške družine Bistrica Martin Movern mlajši, želijo ribiči s takšnimi srečanji po svoje prispevati k oživitvi turističnega življenja na tem območju naše občine. Zanimanje za turistični ribolov raste, saj sedaj letno prodajo do 300 turističnih ribolovnih dovolilnic. Za ceno 700 tolarjev lahko ljubiteljski ribič potegne iz ribnika dva krapa. Seveda pa kamniški ribiči skrbijo tudi za nov ribji zarod. Pred dnevi so spet v kriški ribnik vložili okrog 170 kg mladic, v ostale tekoče vode pa letos že preko 600 kg.
Kamniški ribiči z zaskrbljenostjo spremljajo sedanje razprave, ki nakazujejo možnost, da bi s pretiranim povečanjem odjema pitne vode na Iverju ogrozili ribe v Kamniški Bistrici, še zlasti, če bi vodo prodajali tudi izven občine. Bojijo se, da bi Kamniška Bistrica potem postala mlakuža, ki bi jo odpla-kovala le največja deževja. Prav bi bilo, da bi pristojni to njihovo bojazen, ki je tudi opozorilo, upoštevali.
(sf)
DOPISUJTE V
KAMNIŠKI OBČAN
NOVI TRG 41A , vhod SREDNJA ŠOLA 831 - 064 831 -452
F0T0K0
plBANJE
na bel in barvni papir
možnost sortiranja in vezave gradiva SPIRALNA VF?
Klopi na mestni železniški postaji
Pred slabim letom,dni so se nepridipravi spravili na klopi, ki so bile postavljene ob mestni železniški postaji v Kolodvorski ulici. S tem so pokazali svoja »junaštva«. Polomili so nosilce in jih izru-vali iz zemlje, lesene dele pa prav tako poškodovali. Turistično društvo Kamnik je zatem odstranilo vse ostanke. Ta železniška postaja ima sicer poleg številnih potnikov tudi mnogo rednih obiskovalcev. Mnogi, zlasti starejši ljudje so večkrat izrazili željo,
da bi klopi ponovno postavili.
Turistično društvo Kamnik je prisluhnilo tem predlogom in ponovno postavilo več klopi v zadovoljstvo potnikov in številnih sprehajalcev.
Klopi so lično izdelane in primerne za počitek za vse, ki ga bodo potrebni. Na turističnem društvu upravičeno upajo, da bodo klopi še dolgo služile svojemu namenu. Turističnemu društvu pa zahvala za to lepo gesto.
STANE SIMŠIČ
kOčna
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN
Cenjene stranke obveščamo, da so vse naše trgovine, tudi diskont, odprte vsako soboto do 13. ure, nato pa do 19. ure le dežurne:
sobota od 7. do 19. ure,
9/10-1993 NEVLJE, KOMENDA 16/10-1993 METKA, DUPLICA 23/10-1993 MARKET KRANJSKA,
ŠMARCA 30/10-1993 ZAPRICE, MOSTE,
STRANJE, EMONA
nedelja od 8. do 11. ure
10/10-1993 NEVUE 17/10-1993 METKA 24/10-1993 MARKET KRANJSKA 31/10-1993 DAN REFORMACIJE ZAPRICE
PRODAJNI CENTER DOMŽALE
- prehrana po diskontnih cenah
- FAMILY SHOP
MARKET KAMNIK
Vabljeni, ugodne cene
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak. Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.