KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
Številka 90	^>^>5 ^ "7)^	Leto 4

Damjana Kozoleta
Slovenija - Spomladi lani je v Krškem padla prva klapa za film o tihotapljenju prebežnikov od
hrvaške do italijanske meje. Režiser Damjan Kozole gaje umestil v svoje domače okolje, kjer je
Prizor s snemanja
Damjan Kozole: Film Rezervni deli je že dobre pol leta na sceni, startali smo februarja s premiero v Krškem, potem je bil Berlin. To so bili tisti najbolj vznemirljivi trenutki, ko daš film z rok. Zdaj je kup nominacij, ki smo jih seveda veseli. Glede celjskega festivala pa je to le domač teren in na domačem terenu zmeraj pomeni nekaj, če se dobro odrežeš. Letos je bilo tudi izjemno dobro leto, z dobrimi filmi na festivalu. Tako se mi zdi, daje slovenski film iz leta v leto boljši, ima dobre uspehe in sem vesel, da so Rezervni deli, del teh uspehov.
preživel otroštvo. Predpremiero Rezervnih delov je privoščil domačemu občinstvu, svetovno Berlinu in celovečerec že pobira prestižne nagrade.
Rezervni deli kandidirajo za nominacije za evropske filmske nagrade, ki jih podeljuje Evropska filmska akademija ter za ameriško nagrado Oskar za tujejezični film. Ob tem so Rezervni deli avgusta na filmskem festivalu v Sarajevu prejeli posebno nagrado žirije. Pred dnevi gaje za najboljšega razglasila tudi strokovna žirija 6. festivala slovenskega filma v Celju. Poleg Vesne za najboljši film so “pobrali” še Vesne za najboljšega igralca, glasbo in fotografijo ter še tri druge nagrade.
Film je po podatkih producenta tudi poslovna uspešnica, saj je bil odkupljen za predvajanje na številnih televizijskih postajah.
...na strani 3
pOSMC
fSgencija za zaposlovanje izobraževalno središče Center za tehnično varnost
• vcrooatpri<Mu .vnntajpntdpokrom
Novol Novol Novol
servisiranje gasilnih aparatov in preizkušanje hldrantaih omrežil
Tel. 07/49-90-481
Jutranjko lahko reši država
Radna pri Sevnici - Konfekcija Jutranjka Sevnica je zaradi neplačanih prispevkov iz plač in postopka izteijave, ki ga vodi Davčni urad Brežice, odvisna od čim prejšnje državne pomoči za premostitev težkega obdobja. Kot je povedal direktor Miha Rabič, so na Ministrstvo za gospodarstvo poslali program prenove z vsemi zahtevanimi dopolnitvami, sedaj pa čakajo, če bo pomoč odobrena.
V okviru gospodarskega ministrstva so določena sredstva rezervirana za pomoč podjetjem v težavah, ki pa sicer imajo program, s katerim se bo poslovanje stabiliziralo. Sevniška Jutranjka se je na podlagi kriterijev prijavila za 80 milijonov SIT subvencije in za 150 milijonov SIT dolgoročnega kredita. Neuradno smo izvedeli, naj bi bila zadeva Jutranjka na dnevnem redu medresorske komisije v četrtek, 25.septembra. Na gospodarskem ministrstvu so povedali, da seje zaradi nesklepčnosti članov komisije ni bilo in je bila preložena na sredo, 1.oktobra. Dobili smo pojasnilo, da se o takšni pomoči ne odloči na enem samem telesu, ampak gre zadeva še na odbor za gospodarstvo, na vladno komisijo
za nadzor in na uskladitev s finančnim ministrstvom. Šele nato se pripravi predlog za sejo vlade, ki mora na koncu pomoč potrditi.
Če je v sredo Jutranjka dobila zeleno luč za pomoč (po zaključ-
ku naše redakcije - op.av.), jo bo na torkovi seji prihodnji teden obravnaval odbor za gospodarstvo.
Kot so dodali na gospodarskem ministrstvu, nimajo navade dajati izjav o zadevah, ki proce-
duralno niso zaključene, saj se v procesu proučevanja vlog in usklajevanja lahko pokažejo nova dejstva, ki v dobrem ali slabem za prosilca vplivajo na dokončno odločitev vlade. B.D.
Natolcevanja o HE Boštanj ne držijo!
Sevnica - Ugibanja, kaj se dogaja z HE Boštanj (na fotografiji), so bila pojasnjena na novinarski konferenci, na kateri so poleg Draga Fabjana sodelovali še Ladislav Tomšič, direktor projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi,Vojko Sotošek, direktor družbe IIP, ter Peter Bajec, direktor uprave GIZ Gradis. Vsi so odločno zanikali govorice in pisanja, češ, da gradnja HE Boštanj zamuja in da lokalni izvajalci niso dobili dela. Kot poudarja generalni direktor HSE Drago Fabjan, gradnja prve od petih HE poteka skladno z načrti in brez zapletov, isto zatrjuje tudi direktor projekta izgradnje Ladislav Tomšič, kije prepričan, da bo slovesno odprtje boštanjske HE 16. aprila 2006.
“Natolcevanja v javnosti, da kasnimo pri gradnji HE Boštanj, nimajo nobene osnove,” je kategoričen Tomšič, saj vsa dela potekajo po planu.
...na strani 5
Neenakopraven položaj lokalnih
časopisov
Nazarje - Okoli sto ustvarjalcev lokalnih časopisov se je sredi septembra zbralo v Nazarjah na 7. srečanju lokalnih časopisov Slovenije. Srečanje, katerega osrednja tema je bila, kako ustvariti dober lokalni časopis, so organizirale Savinjske novice. Srečanja smo se udeležili tudi predstavniki SavaGlasa.
Že pred letom, ko smo se udeležili srečanja v Novi Gorici -gostitelj je bil tamkajšnji tednik Oko, ki je zaradi finančnih težav pred kratkim ugasnil - smo nekateri opozarjali na neenakopraven položaj določenih lokalnih časopisov, ki so prepuščeni zgolj trgu in so v bistveno slabšem položaju kot tisti, ki jih financirajo ali sofinancirajo lokalne skupnosti in lahko poleg tega tržijo tudi oglase. Marko Jenšterle z Ministrstva za kulturo, kije predstavil aktualne razmere na področju tiskanih medijev, je povedal, da na ta neenakopraven položaj opozaija tudi Združenje časopisov in revij.
Osnovni problemi lokalnih Časopisov so povezani z ekonomskim obstojem, lažje je seveda tistim, ki jim pomagajo občinski' proračuni, vendar je pri teh vprašljiva neposredna odvisnost ob aktualne oblasti. Poleg političnih pritiskov pa so vedno hujši tudi ekonomski, s katerimi se sre-
čujemo vsi novinarji, vendar kot je poudaril Jenšterle, so naši zavezniki izključno bralci in če bodo ti ugotovili vpliv kapitala, pomeni to začetek konca medija. Razprave o prihodnosti lokalnih časopisov seje udeležil tudi Gregor Krajc, tiskovni predstavnik vlade, ki je med drugim povedal.
da sprememb za lokalne časopise ob vstopu v EU ne bo.
V Sloveniji je 552 tiskanih medijev, 45 televizij, 91 radiev in 46 elektronskih medijev, med tiskanimi je 156 lokalnih oziroma regionalnih časopisov. Prihodnje srečanje bo v Logatcu, pripravile pa ga bodo Notranjske novice. L.K.
“Vesna" Rezervnim delom
Predstavljamo KS Krmelj!
...na strani 11
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 16. OKTOBRA 2003.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991
R05AV5KE HI/5ICE
Kje so naše gazele?
Že nekaj let zapored Gospodarski vestnik spremlja najbolj hitro rastoča slovenska podjetja in med njimi za posamezne regije izbere najboljše. In že nekaj let zapored med tistimi na dolenjskem koncu države ni nobene firme iz Posavja. Gazele, kakor jih je poimenoval Gospodarski vestnik, so praviloma iz
zena za HE Boštanj kaj drugače? Kakorkoli že, prav gotovo se za pridobivanje del obeta mesarsko klanje! Da bi živ ostal vsaj krš-kopoljski ali posavski prašič, ki je nekoč že slovel kot pujs mesnate pasme, zdaj pa mu strokovnjaki obljubljajo vnovično slavo. Morda bodo takrat še boljši tudi golaži, ki so jih pred dnevi, bolj ali manj v ilegali, pripravljali nekateri župani. V odsotnosti krš-

.m
-■ »S« :
■ 2 <•
Bo tu kdaj H E Brežice?
novomeškega in trebanjskega območja. Iz brežiške, krške ali sevniške občine ni nikogar! Je tudi to še en dokaz, da je Posavje resnično na jugu jug, da so podjetniki brez prave inovativnosti in da regija vse bolj ostaja rezervat delovne sile, medtem ko se sedeži firm in s tem
pamet selijo v večja središča. Nič novega ni pod soncem, je mogoče zapisati in se spomniti časov izpred desetletij, ko so zunaj centrov ostajali tako imenovani dislocirani obrati, torej proizvodne organizacije, medtem ko so inženirski biroji bili v Ljubljani!
Franci Bogovič in Rudi Stopar
kega in sevniškega je zmagal domači župan Vizjak. Sije pa medtem pridobil novo slavo cviček, katerega konzorcij se je pogumno predstavil tudi na nedavnem celjskem sejmu. Iz Posavja skoraj ni bilo razstavljavcev!
Drugačne gazele
Še dobro, da zadnje čase slavo zaradi uspešnega dela žanjejo vsaj nekateri posavski rojaki. Na filmskem področju seje številnim domačim ustvarjalcem zdaj spet pridružil Damjan Kozole, ki je z Rezervnimi deli nominiran tudi
za Oskarja. Slovitim medijskim osebnostim, med katere lahko
uvrščamo Tamaro Vonta ali Bernardo Žarn in še nekatere uspešne krške in brežiške novinarke se zna na čelu dnevnika Delo kmalu pridružiti Darijan Košir, sicer doma iz Brestanice. Med mlade
Zdaj je te pameti v Posavju očitno še manj, kar je še kako očitno v primerih, ko država ob južni meji gradi pomembne objekte. Načrtovali in pripravljali sojih v Ljubljani, iz drugih središč prihajajo glavni izvajalci, domačim firmam pa ostajajo drobtine. Posavski gradbinci niso pri gradnji boštanjske elektrarne dobili dela tudi zato, ker so postavili previsoke cene. Računali so na hitre finančne učinke, niso pa pomislili, pravi direktor območne gospodarske zbornice Marjan Sunta, da bi si z drugačnim ravnanjem lahko delo zagotovili za naslednjih petnajst let. Od objekta do objekta bi pridobivali izkušnje ter se tako usposobili tudi za podobna dela drugod po državi in v tujini. Zato pa zdaj pobirajo smetano mariborski Gradis, Hrugod spet ljubljanski SCT, aj-vo Primorje in druge firme, korajšnjem ponovnem "H gradnji ba-
strokovnjake lahko prištejemo tudi Uroša Bavca in Matjaža Novšaka, uspešna arheologa iz Sevnice. Vsi so bolj ali manj “rezultat” dobre brežiške gimnazije in njenih profesorjev. Kakšne slavne osebnosti in strokovnjake zna Posavje dobiti šele potem, ko se bodo najodgovornejši dogovorili o visokošolskih središčih. Poleg Krškega se na to posebej pripravljajo v Brežicah, kjer naj bi učne predavalnice razporedili v okolju nekdanjega dijaškega doma in zato že povečujejoknjiž-nične prostore. Žal se medtem še naprej prazni staro mestno jedro; poleg mnogih lokalov in pisarn zdaj sameva še prodajalna Co-minga, izpraznitev sedanjih prostorov in preselitev v manjše pisarne nekdanje Dolenjske banke načrtujejo pri Novi Ljubljanski banki. Zupan Vizjak je vseeno optimist, ker naj bi že dosegel sporazum za zazidavo sramotne luknje pri cerkvi, resno, pravi, je mogoče pri nekdanji Jutranjki pričakovati naselitev obmejne policije. Ta naj bi, predlaga kot poslanec, dobila drugačne, bolj razpoznavne uniforme.
Uničena cestišča in nova krožišča
vlačilci razbijajo asfalt in povzročajo udore na mostovih, ki se znajo pod težo triosnih tovornjakov sesesti. Brežiški župan zagotavlja, da imajo posneto prejšnje stanje in da bodo morali izvajalci poškodbe sanirati. Tako kot je občini s pomočjo vojske uspelo sanirati del zloglasne Koreje pri Slovenski vasi. S pomočjo države pa se bosta krožišču v Trnju pridružili še dve, prvo krožišče na Črncu in naslednje v Spodnji Po-hanci. Celo vrsto odprtij - od krožišč in semaforiziranih križišč do osnovnih šol - pripravljajo tudi v krški občini, le redko kdo pa se zaveda, da bo potrebno vse to nekoč tudi plačati. Županu Bogoviču bo naložbeni križ lažje nositi, če bo še enkrat izvoljen na ta položaj, medtem ko avtor.križa Sev-ničan Rudi Stopar ne bo imel takih problemov. Naložbeni kolač si seveda želijo utrgati tudi v sev-niški občini. Tam bodo na račun
boštanjske elektrarne dobili krožišče, ob novi cesti, ki je še ved-
no brez gradbenega dovoljenja,
Ce
pa tudi razširjeno obvoznico, i bodo hoteli kaj del dobiti tudi domači izvajalci, se bodo morali
z Miho Butaro nedavno tega izvedel tudi lepo proslavo na Planini. Urbanč in Butara sta nasploh uspešen dvojec, saj sta poskrbela tudi za cvičkov teniški turnir, prijateljujeta z ameriškim veleposlanikom Youngom in zdaj pripravljata dan odprtih vrat na vinorodnem Bočju. Očitno je Urbanč svojo dolgoletno aktivnost v liberalni demokraciji lepo nadomestil z drugačnim “družbeno koristnim” delom. Kako nepredvidljiva in nehvaležna zna biti politika, je medtem spoznal tudi dolgoletni brežiški socialni demokrat Milko Veršec. Kljub izstopu iz Janševe stranke je v klopi občinskega sveta doslej še sedel med nekdanjimi sotovariši, že na ponedeljkovi seji pa bo dobil novo mesto kot samostojni občinski svetnik. Na mnogih mestih, zlasti v krški in sevniški občini, pa se je medtem dobro zasidrala ljudska stranka. V krškem Kostaku so menda vodilni ljudje in družabniki njeni člani. So pa volivci prepričani, da bi se tudi v Posavju strankarska razmerja hitro spremenila,
Miha Butara in Ivan Urbanč
bolje organizirati. Tudi zato, ker se bodo po prvem maju prihodnje leto, ko bo Slovenija stopila v EU, na natečaj lahko prijavili še drugi izvajalci - tudi Portugalci, Madžari ali Litvanci! Je pa čudno, kako so vsi ti posegi šli mimo razprav v Sevnici. Veliko vlaganj ob gradnji elektrarn predvideva tudi Vojko Sotošek, direktor podjetja za infrastrukturo. Zanjo naj bi država od HE Boštanj do HE Mokrice izdvojila kar 28 milijard SIT in bo zato pomemben posavski človek! Če bo ta denar zadostoval za gradnjo nasipov, varovanje železniške proge, vodovodov ali novih cest, ne ve nihče. Posebej še, ker za zadnje elektrarne, denimo brežiško in mokriško, še nista znani niti lokaciji. Kakorkoli, Sotošek ima delo in službo zagotovljeno vsaj še poldrugo desetletje.
če bi se v politiko vrnil Milan Kučan. Menda je njegov povratek z ustanovitvijo nove stranke tudi pričakovan. Verjetno bi se prenekatera stranka hitro osula, druge spet, denimo združena lista, pa močno okrepile.
Za prvo oktobrski drobiž in dobro voljo pa še dvoje domislic iz Dobove. Njihovi kulturniki so na gostovanju v Splitu dodobra razvneli Hrvate; kar v kopalkah so množici zapeli na plaži, mladci pa so poskrbeli za razgibano nočno življenje. Za
Politika je skoraj
vedno k..
I
,v.
Vsi posegi države v posavski prostor imajo seveda tudi negativne posledice. Zaradi naložb ob bodoči schengenski meji zdaj najbolj trpijo državne in občinske ceste ter ljudje ob njih. Pretežki
Seveda pa bo moral Vojko Sotošek dotlej vztrajati v liberal-no-demokratski stranki in tudi stranka sama bi morala dotlej obstati v vrhu slovenskega parlamentarizma in demokracije. Sotošek, ki ne verjame, da bo Posavje v parlamentu sploh še kdaj imelo kar štiri svoje poslance, kakor je to sedaj, vendarle misli vztrajati na čelu krškega odbora LDS do prihodnjih volitev. Posebej Še, ker je stranka v Krškem zadnje obdobje doživljala pretrese in je trpel njen ugled. Nekateri pomembni člani so ostali na obrobju; Silvana Mozer je še naprej brez dela, Ivan Navoj se je upokojil in Ivan Urbanč seje odrekel vsem strankarskim funkcijam. Je pa zato uspešen predsednik KS Podbočje, kjer je v navezi
w.
Vojko Sotošek
zgledno srečanje izgnancev pa je medtem poskrbel vsestranski Branko Bogovič. Z izgnanskim denarjem, je dejal, je posodobljenih veliko domov in nove strehe ter fasade se bleščijo vse na okrog. Nato pa je dodal, da denar človeka tudi pokvari, saj sta se medtem dva člana tudi
Partizanom ta čas
ni naklonjen
Sevnica - Dom TVD Partizan v Sevnici, za katerega so tako ali drugače že nekaj let načrtovali obnovo in novogradnjo, so lani porušili. Na njegovem mestu pa ne bo zrasel nov športni dom, saj so odgovorni ugotovili, da Partizan ne sodi v center mesta; poleg tega pa tudi denarja ni.
Dom TVD Partizan, v katerem je potekala najrazličnejša športna vadba posameznih društev in rekreativcev, pa tudi telesna vzgoja sevniških srednješolcev, so v lanskem letu, potem ko so ugotovili, da bi bila obnova predraga, porušili. Na njegovem mestu bi se morala že v letošnjem letu začeti gradnja novega doma. Takrat so
Investicija naj bi se nadaljevala v letošnjem letu, za kar je oddelek za družbene dejavnosti v.predlo-gu osnutka proračuna predlagal 130 milijonov SIT. V sprejetem proračunu je za te namene predvidenih le 30 milijonov SIT in od tega naj bi jih občina 20 dobila od regionalnih spodbud, 10 pa od države, s tem da naj bi od regio-
Tu je padel “Partizan ”.
odgovorni z občine zagotavljali, da se bo gradnja doma na istem mestu v letošnjem letu nadaljevala, saj naj bi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v lanskem letu prispevalo za gradnjo 8 milijonov SIT, 10 pa v letošnjem letu. Razliko do končne cene investicije, kije bila ovrednotena na 229 milijonov SIT, pa naj bi zagotovila občina. Kot možni vir so bila predvidena tudi sredstva fundacije za financiranje športnih organizacij Republike Slovenije v višini 25 milijonov SIT.
Prva faza investicije rušitvena in pripravljalna dela - v vrednosti 8 milijonov SIT, ki jih je prispevala država, so bila opravljena pred dobrim letom.
nalnih spodbud prihodnje leto dobila še 68 milijonov SIT. Izkazalo seje, daje bil to račun brez krčmarja, saj Pravilnik o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ne predvideva več državnih spodbud za športno infrastrukturo, zato je gradnja doma Partizan do nadaljnjega odložena. Poleg tega so snovalci investicije ugotovili, da lokacija, kjer je prej stal dom, ni primerna, saj je preveč utesnjena in predlagajo, da se dom Partizan gradi v bližini sevniškega kopališča, kjer so predvideni in tudi že locirani nekateri športno - rekreacijski objekti.
zapila...
Sicer pa sc začenja praznični brežiški oktober in podelitev občinskih nagrad. Najvišje odličje naj bi dobili Primož Kozmus, Peter Skrivalnik in Miha Škvarč.
Vlado Podgoršek
Certifikat pomeni začetek, ne pa konec poti
Sevnica - Certifikatska hiša BVQI iz Londona je Upravni enoti Sevnica podelila certifikat, s katerim potrjuje, daje bila opravljena presoja sistema vodenja kakovosti in daje uvedeni sistem vodenja kakovosti skladen z zahtevami Standarda ISO 9001:2000. Tako seje Upravna enota Sevnica pridružila družini petnajstih upravnih enot v Sloveniji, ki se že ponašajo s tem certifikatom.
Kolektiv Upravne enote Sevnica, zaslužen za pridobitev certifikata in zadolžen za kakovostno delo.
Začasna skrbnica certifikata je Mojca Dolar, glavni pobudnik za pridobitev certifikata nekdanji načelnik oddelka Joško Kovač in njegov naslednik Tine Zupančič, ki je ob krajši slovesnosti, na katero je povabil sodelavce, dejal, daje pridobitev certifikata šele začetek, ne pa konec neke poti. N.Č.C.
Nada Černič Cvetanovski
Br
de
sk
Pr
en< rez ju, Vo, tre] di 1 ka
Nu
je i Čas Čep
rik
od
22.
rez,
tor
<*d,
je,
dob
»as
Referendum o obratovalnem času trgovin
V Posavju za zaprte trgovine največ Brežičanov
Slovenija, Posavje - Za omejitev obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah je na referendumu po neuradnih rezultatih glasovalo 57,49 odstotka volivcev, proti jih je bilo 41,72 odstotka. Pobudnik predhodnega zakonodajnega referenduma o obratovalnem času prodajaln, Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je tako dobil podporo volivk in volivcev. Zdaj ima državni zbor na voljo leto dni, da pripravi zakon, ta čas pa bomo v trgovine hodili še po starem.
Delni neuradni izidi Republiške volilne komisije (RVK) so pokazali, da je glasovalo dobrih 444.100 volivcev ali 27,48 odstotka od nekaj več kot 1,6 milijona, kolikor jih je imelo to pravico. Med skupno osmimi volilnimi
enotami je največ pristašev pobudnikov referenduma za omejitev obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah v volilni enoti Maribor z 61 odstotki, sledita volilni enoti Celje in Novo mesto z 58 odstotki ter Ptuj, Ljubljana Be-
r
«
Jože Deržič, nezaposlen ključavničar iz Dobove: Mislim, da je bil referendum brez zveze. Sem za to, da so trgovine odprte tudi ob nedeljah. Saj tudi drugi zaposleni delajo ob nedeljah, zdravnice, sestre, gostinski delavci so •vedno v službi, še ponoči. Naj se sindikati dogovorijo z delodajalci, kot to počnejo tudi druge veje gospodarstva in javnega sektorja. Referenduma sem se udeležil in sem glasoval proti. Menim, da sem ravnal pravilno, saj imajo tudi zdravnice družine, a morajo v nedeljo vseeno v službo.
Marjeta Hajdinjak, gospodinja s Čateža:
Referendum se mi ni zdel smiseln, to vprašanje zadeva trgovce in trgovke, ti naj odločajo, ne pa ljudstvo. Drugače pa mislim, da bi morale biti trgovine zaprte, saj ob plači 60 tisočakov porabiš toliko in nič več, čeprav je trgovina odprta tudi v nedeljo. Včasih so bile vse trgovine zaprte. Nič pa ne rečem za turistična mesta, tam naj bodo trgovine odprte. Ni mi tudi všeč, da sedaj govorijo o omejitvah kvadratur, vsega imamo ljudje že dovolj.
Jožo Žarič, inštruktor matematike in fizike iz Brežic: Glede referenduma nimam posebnega mnenja, mislim pa da zaradi premajhne udeležbe ni reprezentativen. To vprašanje tudi ni bilo za referendum, socialni partnerji niso bili dovolj vztrajni, da bi rešili sporne zadeve. Ob nedeljah sicer ne kupujem, tudi ne vztrajam, da bi trgovine morale biti odprte, sem pa načelno za to.
Ivica Perjan, trgovec iz Kraja Dopjeg, Hrvaška: Mislim, da je v redu, da ste organizirali referendum in daje uspel. Tudi pri nas bi moralo do tega priti in najbrž tudi bo. Nedelja je družinski dan in še v komunizmu so bile trgovine zaprte tudi do treh dni v tednu. Prav je, da je v nedeljo družina zbrana in gre v cerkev ali na izlete. Trgovk tudi ne bodo odpustili zaradi enega delovnega dne. Pri nas veliko delavcev, tudi trgovcev, dela na črno in nimajo veliko izbire, tako da delajo vedno, če le dobijo nekaj drobiža. Z delovno knjižico pa tako mahajo kar povprek. Za lepo fasado se tudi za znanimi trgovci skriva veliko umazanije.
žigrad, Postojna in Kranj.
V Posavju je bila naj večja podpora referendumskemu vprašanju izkazana v tradicionalno trgovskem področju Brežic in sicer z 62 odstotki, nekoliko nižja je bila v Krškem s skoraj 60 odstotki in v Sevnici s 57 odstotki. Volilna udeležba je bila v Brežicah in Sevnici za odstotek pod državnim povprečjem, v Krškem pa je bila še nekoliko nižja.
Dežurna služba Ministrstva za notranje zadeve je v času volilnega molka prejela skupno 20 prijav domnevnih kršitev. Kot je povedal državni podsekretar na ministrstvu Bojan Trnovšek, se osem domnevnih kršitev nanaša na medije, sedem jih je povezanih s plakati, v treh primerih je šlo za letake, v dveh primerih pa za agitacijo. Največ klicev o domnevnih kršitvah, kar 11, je prišlo iz Ljubljane.
Izidi referenduma so še vedno delni in neuradni, saj ob zaključku redakcije RVK še ni imela preštetih glasovnic iz tujine. S.V.

Lado Rožič, sekretar območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Posavje: Z rezultati referenduma smo zadovoljni. Res pa je, daje bila volilna udeležba nizka, tako kot pri vseh referendumih, na katere se odzovejo le zainteresirane skupine. Za nas referendum ne pomeni zmage, ampak nadaljevanje dialoga z delodajalci. Gre za zahteve, za katere se sindikati borijo že 200 let - 8 ur dela 8 ur počitka 8 ur zabave in dela prost dan - in to so tudi zahteve po vzoru Evrope.
Stanislav Hribar, predsednik uprave in generalni direktor Mercator Dolenjska: Izid referenduma je glede na angažiranje pobudnikov pričakovan. Bistvo vsega je nizka udeležba volilnih upravičencev in to, daje bil referendum usmerjen prav na določeno populacijo, za katero se je vedelo, da se ga bo udeležila. To so trgovci, njihove družine in vsi, ki delajo v trgovini ob nedeljah. Osnovna hiba referendumskega zakona je v tem, da bi morali v zakonu opredeliti višino udeležbe, kajti nelogično je, da manjšina preglasuje državljane, ki ne čutijo potrebe, pripadnosti ali zainteresiranosti, da se referenduma udeležijo.
Izidi referenduma v odstotkih v posavskih volilnih okrajih v 6. volilni enoti Novo mesto
ANKETA
	UDELEŽBA	ZA	PROTI
SEVNICA	26,20%	57,54%	41,56%
KRŠKO	23,87%	59,99%	39,53%
BREŽICE	26,54%	62,47%	37,17%
Primer Petek ob pravem času?
Februarja letos je minilo dve leti od napada na novinarja Večera Mira Petka. Napadalca sta ga brutalno pretepla pred njegovo domačo hišo v Mežici. Takoj po napadu so se v javnosti pojavile domneve, da je napad povezan s Petkovim novinarskim raziskovanjem stranpoti tranzicije na Koroškem. V času javnega natečaja za položaj generalnega direktorja policije so oh drugih večjih uspehih policije bili odkriti tudi napadalci na Petka. Gre za slučajnost ali kaj drugega, si dosedanji generalni direktor policije morda nabira točke. Kaj o tem mislijo Posavci?
Darja Planinc, svetovalka za podjetništvo iz Koprivnice: Težko je reči, da so v primeru Petek novinarji dežurni krivci za dolgotrajno iskanje osumljencev. Novinarji namreč morajo govoriti o stvareh, ki so prikrite, saj je to njihovo poslanstvo. Lobiji skušajo včasih resnico preveč zavijati v celofan in danes v kapitalizmu novinarji spet ne smejo vsega povedati, kot je niso smeli nekoč.
Ivan Poplas, profesionalni prezentator
iz Sevnice: Zadeve “Petek” zadnje mesece nisem redno spremljal, saj sem bil na Hrvaškem. Mislim, da so veliko “zamočili” policisti, sploh kar zadeve dokazni material na terenu. Sedaj se hočejo oprati tako, da krivdo valijo na vse druge.Vesel pa sem, da stvar končno dobiva epilog, saj so storilcem dovolj dolgo dihali za ovratnik.
rri
k
klk
Branka Kovačič, vinogradnica z Drenovca na Bizeljskega: Mislim, da so vsi ti napadi neupravičeni; gre za pritisk na Petka, ker ima svoj jaz, in tudi za napad na vse novinarje. Zdi se mi, da je res zamenjava direktorja policije vzrok, da so se odkrili napadalci oziroma da si s tem nabira točke. Do sedaj je bila policija ali neučinkovita ali pa res niso hoteli javnosti pokazati, da poznajo napadalce in organizatoije napada.
Vlado Krošelj, poklicni voznik iz Dobove: Osumljence za napad na novinaija so odkrili dokaj pozno, če bi bilo to kje drugje, verjamem, da bi bil primer rešen veliko prej. Ne veijamem, da je odkritje napadalcev v času, ko se ne vrhu policije dogajajo zamenjave, čisto slučajno, ali na primer odkritje ukradenega orožja iz vojašnice v Postojni. Pri drobnem kriminalu je naša policija učinkovita, pri velikih zadevah pa očitno traja, da jih rešijo.
Simon Urh, strojevodja iz Orešja pri Sevnici: Za dolgotrajen postopek pri odkrivanju storilcev so predvsem krivi organi pregona in ne novinarji, na katere sedaj kažejo s prstom. Krivi so zato, ker novinarjem dajejo več podatkov, kot je treba in tako v javnost prihajajo najrazličnejši podatki, še preden je zadeva zaključena. Sicer pa ima vse niti v rokah višja politika in vse direktive prihajajo z vrha.
TE Brestanica ni neslišna
Brestanica - V začetku poletja je Termoelektrarna Brestanica (TEB) obeležila 60-letnico delovanja. Po čestitkah za uspešno izvedeno prenovo, kjer sta med drugim dve novi plinski turbini, so se v elektrarni soočili tudi s kritiko in negodovanjem bližnjih sosedov nad Prevelikim hrupom, kadar sta turbini v obratovanju.
TEB je v slovenskem elektro-energetskem sistemu pomembna fezerva, ki v kriznem pomanjkanju elektrike vskoči s polno proizvodnjo in tako nas je v zadnjih treh letih reševala redukcij. Zaradi letošnje suše in šibkega pretoku rek so hidroelektrarne delale z ''-rnanjšano močjo, prav tako Nuklearna elektrarna Krško. TEB je v teh “izrednih” razmerah obesno obratovala tudi ponoči, čeprav je predviden obratovalni ciklus tak, da ena turbina obratuje _ °d ponedeljka do petka od 6. do ^2.ure, druga turbina pa je v fezervi, je razložil tehnični direk-’°r Edi Zidarič.
. TEB ima za obe novi turbini ^delano presojo vplivov na okolje. ki je bila potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. V Oselju, ki meji na elektrarno, je
podnevi dovoljena meja 52 decibelov in ponoči 42 decibelov. Edi Zidarič je povedal, da so od proizvajalca zahtevali dodatno izolacijo turbin, tako da hrup ob elektrarniški ograji ne presega 50 decibelov. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je opravil prve meritve hrupa v okolju za TE Brestanica, kar je bilo potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja za novi turbini. To elektrarni dovoljuje podnevi obratovati brez omejitev, ponoči lahko obe turbini obratujeta skupaj eno uro, ena sama pa dve uri. Ob izrednih razmerah v elektroenergetskem sistemu pa je dovoljeno tudi nočno obratovanje, saj je TEB rezervna elektrarna.
V elektrarni se na pritožbe sosedov odzivajo, čeprav delujejo v mejah dovoljenih parametrov
hrupa. S posamezniki se dogovarjajo, kako ublažiti problem in tam, kjer je prostor dopuščal, so za zvočno kuliso nasadili drevesa. Zasaditev je bila predvidena tudi na južnem delu elektrarne (proti naselju Gorica), ki pa zaradi nestrinjanja lastnika zemljišča, to je Mariborska škofija, ni bila izvedena.
Nočni mir je za posameznika gotovo neprecenljivo pomemben. Odziv vodstva v elektrarni kaže, da sosede razumejo in jih spoštujejo. Po drugi strani pa se človek vpraša, kaj bomo počeli in kam se bomo obračali za preživetje, če okrog nas ne bo slišati nobenih znakov življenja gospodarske proizvodnje, ki pač v vsaki dejavnosti ne more biti neslišna.
Branka Dernovšek
Rezervni deli nizajo filmske nagrade
Celje - Film Rezervni deli režiserja in scenarista Damjana Kozoleta, ki je svetovno premiero doživel na letošnjem Berlinalu, je strokovna žirija 6. festivala slovenskega fllma v Celju razglasila za najboljši film festivala. Film je poleg Vesne za najboljši film “pobral” še tri Vesne in sicer za najboljšega igralca, glasbo in fotografijo ter še tri druge nagrade.
Rezervni deli kandidirajo že za nominacije za evropske filmske nagrade, ki jih podeljuje Evropska filmska akademija. Film se je uvrstil v prvi krog nominirancev, ki šteje 30 filmov, med katerimi bodo do konca novembra izbrali nominirane filme. Nagrade bodo podelili 6. decembra v Berlinu. Rezervni deli so avgusta na filmskem festivalu v Sarajevu prejeli posebno nagrado žirije. Kozoletov celovečerec je tudi slovenski kandidat za nominacijo za ameriško nagrado Oskar, ki jo bodo spomladi prihodnje leto podelili najboljšemu tujejezičnemu filmu. Kandidata je pred dnevi izbrala strokovna žirija, ki
jo je imenovalo Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Režiser in scenarist Rezervnih delov je Damjan Kozole, izvršni producent je Danijel Hočevar. V filmu igrajo Peter Musevski, Aleksandra Balmazovič, Valter Dragan, Jan Cvitkovič, Aljoša Kovačič in Primož Petkovšek.
Četrti Kozoletov celovečerec je bil posnet spomladi leta 2002, sredi novembra lani je bila končana postprodukcija. Film je po podatkih producenta tudi poslovna uspešnica, saj je bil odkupljen za predvajanje na številnih televizijskih postajah, zanj pa je še pred kandidaturami za evropske filmske nagrade in za kandidaturo za nominacijo za Oskarja
vladalo veliko zanimanje tudi med rednimi distributerji iz številnih evropskih držav in Združenih držav Amerike.
Kozole je bil rojen leta 1964 v Brežicah. Doma je iz Krškega, živi in dela v Ljubljani. Pri 22 letih je posnel svoj prvi celovečerni film, nizkoproračunski Usodni telefon, ki je bil eden prvih neodvisnih filmov v takratni Jugoslaviji, prejšnji celovečerni film Porno film iz leta 2000 pa si je v slovenskih kinodvoranah ogledalo preko 60.000 gledalcev. Vmes sta nastala še Remington leta 1988 in Stereotip 1997.
Suzana Vahtarič
Kje bo odlagališče radioaktivnih odpadkov v Sloveniji?
Ljubljana, Dravograd - Slovenija je edina med državami kandidatkami za vstop v EU, ki še nima rešenega vprašanja, kje v državi bo odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO), ima pa velik jedrski objekt. Poskusi države izpred desetletja, da bi našli primerno lokacijo za odlagališče, so zaradi nasprotovanja domačinov na predvidenih lokacijah padli v vodo. Republiška Agencija za radioaktivne odpadke se je zato odločila, da bo lokacijo iskala po zgledu tujih izkušenj in s pomočjo t.i. mediatorja; slednji naj bi poskusil najti stik z lokalnimi skupnostmi, ki dajejo zadnjo besedo pri morebitni izgradnji takšnega odlagališča.
Tako je minuli teden mediator-ka Margareta Jeraj Kunc, ki pogodbeno dela za agencijo, obiskala svetnike koroške občine Dravograd. Njena naloga je, da čimveč lokalnim skupnostim posreduje informacije, povezane z iskanjem lokacije za izgradnjo odlagališča za NSRAO. Dravograjski svetniki so bili odločno proti, da bi se razprava o tem v občinskem svetu sploh začela, saj naj bi dravograjska občina že tako imela preveč drugih težav. Hkrati so dravograjski svetniki ugotavljali, da je podobno razpoloženje najbrž tudi drugje po Sloveniji, vendar pa mediatorka, ki je v letu dni dela obiskala že okoli 30 slovenskih občin, pravi, da je odziv zelo različen.
Kot je povedala, obstaja interes za morebitne nadaljnje postopke pri iskanju lokacije za odlagališče, tako da trenutno potekajo pogovori s
tremi lokalnimi skupnostmi. Dodala pa je, da je v tujini za pridobitev takšne lokacije več interesa, saj ima lokalna skupnost zaradi tega več možnosti tako za pridobitev različnih sredstev ter zaposlitvenih in drugih možnosti.
V Sloveniji največ NSRAO izvira iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki proizvede približno 40 odstotkov električne energije v Sloveniji, v njej pa nastajajo tudi visoko radioaktivni odpadki. Doslej se je tam nabralo za okoli 2300 kubičnih metrov NSRAO odpadkov, ki so zaenkrat shranjeni v NEK, ki je nekje na polovici življenjske dobe, zato jih bo približno toliko tudi še nastalo. Poleg tega NSRAO nastajajo tudi v industriji, medicini in znanosti, kjer se jih je doslej nabralo za okoli 60 kubičnih metrov in so shranjeni v odlagališču Brinje pri Ljubljani.
EU je Sloveniji postavila pogoj, da do leta 2008 najde primemo lokacijo za izgradnjo odlagališča, do leta 2013 pa mora biti odlagališče že zgrajeno in z uporabnim dovoljenjem. Slovenija seje odločila, da bo lokacijo odlagališča iskala po t.i. kombiniranem postopku, ki med drugim vključuje pomembno sodelovanje lokalne skupnosti. V prvi fazi so strokovnjaki na osnovi geoloških razmer že določili karto izhodiščnih potencialnih območij za iskanje lokacije odlagališča NSRAO, ki kaže, da bi na osnovi geoloških kriterijev za takšno odlagališče bila primerna približno polovica Slovenije. Trenutno je v teku seznanjanje in iskanje stika z lokalnimi skupnostmi, v nadaljnjem postopku pa bodo potekali razgovori in dodatne terenske raziskave pri zainteresiranih območjih. STA
Občini Brežice 700 milijonov
Ljubljana, Brežice - Namestnik direktorja službe ylade za evropske zadeve Rado Genorio in vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere sta pred dnevi podpisala štiri finančne memorandume v okviru programa predpristopne pomoči PHARE in programov čezmejnega sodelovanja za letošnje leto. Podpis je vreden 44,9 milijona evrov, doberšen delež bo pridobila tudi občina Brežice.
S podpisom finančnih memorandumov seje obenem zaključilo 11 -letno obdobje, v katerem je bila Slovenija v skladu z okvirnim sporazumom med Slovenijo in EU o uresničevanju ukrepov o finančnem, tehničnem in drugih oblikah sodelovanja prejemnica pomoči v okviru programa PHARE.
Podpisu finančnega memoranduma je prisostvoval tudi župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak, saj naj bi okoli 700 milijonov SIT pridobila občina za vzpostavitev in postavitev komunalne infrastrukture na obmejnem področju. Gre za področje ob Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, ki zajema naselja Jesenice na Dolenj-
skem, Novo vas, Veliko Dolino, Slovensko vas in Obrežje. Občina jih bo lahko črpala v naslednjih letih in kot meni župan, bodo znatna sredstva Evropske skupnosti posodobila domačo infrastrukturo.
V občino Brežice prihaja še dodatnih 30 milijonov SIT, saj so skoraj stoodstotno uspeli na javnem razpisu ribniškega sklada za regionalni razvoj. Prijavili so osem projektov za pripravo dokumentacije za infrastrukturne investicije v povezavi z izgradnjo mejnih prehodov na meji s Hrvaško.
Gre za financiranje projektne dokumentacije za pločnik Kalin -Slovenska vas in pločnik Kalin -Obrežje, prometno ureditev in
hidrantno omrežje s pločnikom na Rigoncah, javno razsvetljavo v Novi vasi in Stari vasi na Bizeljskem, javno razsvetljavo Kapele -Jereslavec - Rakovec, prometno ureditev Rakovca skozi vas ter priključitev kanalizacije Slovenska vas jia čistilno napravo Obrežje.
Župan tudi meni, da bi ta sredstva, ki jih morajo porabiti za dokumentacijo v prvi polovici prihodnjega leta, znatno olajšala delo Občine Brežice. Sledili jim bodo še razpisi za izvedbo, pripravljena dokumentacija pa je predpogoj, da bodo lahko uspešno kandidirali tudi na te razpise.
Suzana Vahtarič
mnenja, odgovori, popravki...

Štefan iz Jablanice je tudi v novi sezoni Torkovih bodic izpostavil problem ceste v domačem kraju, na katero je v eni od oddaj že opozoril. Moti ga, da se asfaltira povsod, pri njih pa ne, makadamska cesta pa po njegovem mnenju ni več cesta, temveč samo blato.
Na Občini Sevnica je referent za ceste Robert Kaše pojasnil, da gre za lokalno cesto v pristojnosti občine, problem poznajo, gre za dva krajša odseka ceste v makadamski izvedbi. Cesti redno vzdržujejo, tudi pred zimskimi razmerami bodo makadam urejali. Na problem je opozorila tudi Krajevna skupnost Boštanj, vendar pa odseka še nista v planu občine. Prioritetne so namreč ceste, kjer je večja poseljenost, prebivalci tega zaselka, razen nekaj izjem, pa lahko uporabljajo drugo asfaltirano cesto. Pojasnil je še, da bo odsek ceste na Jablanico veijetno v planu asfaltiranja v letu ali dveh.
Štefan iz Jablanice z odgovorom pristojnega oddelka Občine Sevnica ni bil zadovoljen, temveč je zahteval odgovor župana. Dodal je še vprašanje, zakaj asfaltirajo cesto po gozdu do Gramca, omenjene glavne ceste skozi Jablanico pa ne.
V odsotnosti župana je direktor Občinske uprave občine Sevnica Zvone Košmerl pojasnil, da je občina v preteklosti asfaltirala že veliko večino lokalnih cest, tako imenovanih občinskih cest. Osnova za uvrstitev v plan obnove je bila največkrat obremenjenost ceste, finančna soudeležba krajevne skupnosti, krajanov in morebitna sredstva, pridobljena na razpisih za posamezne odseke. Običaj je bil, da so velikokrat na “lokalkah” krajevne skupnosti in krajani sami pripravili dela do asfaltiranja in je občina plačala samo asfaltiranje. Tako so v zadnjem času ostali le odseki, ki so malo prometni in na katerih ni ali je le malo finančne soudeležbe krajanov in so v celoti breme proračuna. Ob tem
pw
pa so dostopi do že asfaltiranih cest v neposredni bližini. Takšna situacija je na Jablanici, ki ima skupaj od 25 do 30 km cest. Ni še vzpostavljena asfaltna povezava na dobrem kilometru ceste in se navezuje na dva asfaltirana odseka Jablanica - Veternik - Boštanj in Jablanica - Grahovica - Boštanj. Ta cesta je zelo malo prometna, v bližini urejajo mnogo bolj pomembno povezavo Boštanj -Grahovica - Krmelj. Cesta pa se vzdržuje in ima primerljiv status in standard kot druge makadamske ceste v občini. Kot zelo pomembno poudarja, da do sedaj ni bilo skupnega nastopa krajanov in krajevne skupnosti in njihove pobude na odbor za infrastrukturo oziroma občinski svet z morebitno lastno soudeležbo. Potem bi bila rešitev lahko hitrejša, v nasprotnem primeru bo cesta čakala na redni plan obnove lokalnih cest skladno s proračunskimi možnostmi. Krajanom in poslušalcu je predlagal razgovor na občini, ne pa reševanje praktičnega problema preko medijev.
Glede vprašanja poslušalca o asfaltu skozi gozd, je Košmerl pojasnil, da je asfalt na Simert rezultat prav takega medsebojnega sodelovanja med občino, krajevno skupnostjo, gradbenim odborom in izvajalcem del.
Marija iz Radeč je naslovila vprašanje na Slovenske železnice glede subvencioniranja mesečnih dijaških vozovnic. Motilo jo je, da so cene na istih relacijah različne, prihaja do razlik tudi v višini 7.000 SIT.
Iz službe za organizacijsko komuniciranje Slovenskih železnic so odgovorili, da imajo premalo podatkov, da bi lahko odgovorili, in so prosili za natančnejše podatke. Odpisali so, da žal na tako splošno zastavljeno vprašanje ni mogoč odgovor. Ko smo po podatkih, ki jih je poslušalka pustila v uredništvu, našli osebo s tem imenom in priimkom, se je izkazalo, da ta gospa Marija ni zastavila torkove bodice. Ker nas je izigrala, več v odgovor ne moremo povedati.
Pepi iz Gornjega Brezovega

je izpostavil hitrost voznikov na regionalni cesti skozi njegovo naselje, povprašal pa je tudi, zakaj v ostrem ovinku v naselju ni ogledala za boljšo preglednost.
Cesta Gornje Brezovo -Sevnica je republiška cesta, na Občini Sevnica smo izvedeli, da je poslušalec pri njih že povprašal glede postavitve ogledala, napotili so ga na up-ravljalca ceste, to je Direkcija RS za ceste. Po informacijah na Občini Sevnica je na pristojne poslal vlogo in dobil tudi odgovor. Komisija direkcije sije omenjeno cesto in oster ovinek ogledala, zdaj pa lahko poslušalec morebitne podrobnejše informacije pridobi le še pri vzdrževalcu ceste, Cestnem gradbenem podjetju CGP Novo mesto.
Martina iz Sevnice je bodico naslovila na Zdravstveni dom Sevnica, kjer je ob zamenjavi zdravnika želela dobiti svoj zdravstveni karton. Dali soji le kopije dela kartona in izvida iz večletnega zdravljenja. V Brežicah pri novem izbranem zdravniku je zato morala odpreti novo. Zanimalo jo je, kateri zakon zdravnikom dovoljuje, da zadržijo pacientovo kartoteko.
Vodja zdravstvene službe v Zdravstvenem domu Sevnica dr. Božidar Groboljšek je pojasnil, da v njihovem zdravstvenem domu velja dogovor in praksa, da zdravnik zaradi varovanja osebnih podatkov pacientu ne izroči kartoteke, temveč jo priporočeno pošljejo bodočemu izbranemu zdravniku. In sicer takrat, ko pacient v ambulanti pove, katerega zdravnika je izbral. Če pacient želi, pa mu lahko kartoteko fotokopirajo.
Dr. Alenka Krenčič Zagode, ki pacientki ni hotela izročiti njene kartoteke, je bila v času reševanja bodice odsotna, vendar je poklicala s poti in povedala enako kot dr. Groboljšek, ob tem pa še dodala, da si tudi sami fotokopirajo kartoteko pacienta, original pa pošljejo bodočemu zdravniku.
]
l
j
l
l
i
s
s
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Spoštovano uredništvo!
V	vašem časopisu št. 80 z dne 18. septembra sem na strani 10 zasledila članek “Gaudeamus igitur in rdeči nageljni". Dopisnik v uvodnem besedilu omenja, da je himno zapela “prva povojna generacija maturantov brežiške gimnazije... ”
V	skladu z zakonom o tisku in moralni odgovornosti objavljenih dopisov v časopisju vas prosim, da objavite resnico o prvi generaciji brežiških maturantov, ki je izpit zrelosti položila v šolskem letu 1948/49 in je 50. jubilej skromno proslavila, skupaj s svojim nekdanjim ravnateljem profesorjem Francetom Demšarjem, leta 1999! “Gaudeamus smo prvič zapeli
na stopnišču šole leta 1949 in predali drugi generaciji ključ skupaj s pisnim sporočilom bodočim maturantom. Od te generacije prvih brežiških maturantov (pred II. svetovno vojno v Brežicah ni bilo gimnazije!) sta med drugim tukaj službovala danes že pokojna dr. Franc Piltaver, zdravnik, in Marjan Vizjak, živinozdravnik. Ostali smo se razšli, vsak po svoji življenjski poti, vendar se redno srečujemo vsakih pet let. Čutim svojo moralno dolžnost, da, vas opozorim na resnico, ne samo kot ena od takratnih maturantov, ampak tudi za vse tiste, ki čita-jo vaš časopis, ali ga več ne morejo prečitati.
S spoštovanjem,
Cvetka Knapič - Krhen, Bizeljsko
Spoštovani g. župan!
Iz sredstev javnega obveščanja smo bili obveščeni, da v občini Krško poteka javna razgrnitev predloga odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 - 1990 za območje občine Krško (v nadaljevanju sprememba plana). Objavljeno je bilo, da poteka javna razgrnitev od 6.9.2003 do 15.10.2003, gradivo oz. dokumentacija pa naj bi bila razgrnjena v prostorih Občine Krško in prostorih krajevnih skupnosti občine Krško. Tako tudi piše na vabilu, ki vabi krajane na glavno obravnavo z Vašim podpisom, spoštovani g. župan! Toda nič takega ni v prostorih KS Senovo, še bolj neprijetna situacija pa je bila na javni obravnavi po vašem razporedu v torek, 10.9.2003, v Domu XIV. divizije na Senovem. Želimo Vas obvestiti, da v krajevni skupnosti ni bilo mogoče izvesti javne obravnave, ker tudi dokumentacija spremembe plana ni bila razgrnjena v KS Senovo. Navzoči na javni obravnavi tako niso ,mogli razpravljati o dokumentaciji spremembe plana, kar je smisel javne razgrnitve, in tako na javni raz-
pravi ni bilo vsebinskih pripomb in predlogov. Delovna skupina je želela zaključiti javno obravnavo brez pripomb in je razpravo \ takšni smeri tudi vodila, na kar pa seveda nismo pristali. Namen je očitno bil, da se zaradi neke časovne stiske in zakonsko določenih rokov tako in tako ne bi ničesar spreminjalo. Senovčani smo se pri takih postopkih (beri:, trikih) že večkrat opekli, zato na tovrstne igrice ne bomo pristajali. Kljub temu, da so se nas nekateri že odrekli, imamo še kar nekaj znanja in volje, zato poskušamo svoje okolje urediti kar se da primerno. Ne sprejemamo ponižujočega odnosa do občanov KS Senovo, ki se kaže v tem, da so jim namesto sodelovanja pri sprejemanju sprememb prostorskega načrta ob razgrnitvi podani zgolj odgovori na pobude posameznikov, hkrati pa se jim obrazloži, da gre za plan občine Krško oziroma če hočete, nekdanje občine Senovo.
Na javni obravnavi je bila prisotna tudi ga. podžupanja Ana Somrak, zato smo prepričani, da ste o neprijetnostih v KS Senovo uradno že seznanjeni. Ne vemo, kakšna gradiva so bila posredovana v ostale krajevne skupnosti v občini Krško, upravičeno pa dvomimo, da bistveno
drugačna kot to, ki je bilo poslano v KS Senovo. Zaradi tega od Vas upravičeno pričakujemo, da boste javno razpravo o spremembi plana organizirali v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Ur. I. RS, št. 110/ 2002). Pričakujemo tudi, da boste objavili podaljšanje javne razprave in razpisali novo javno obravnavo, če ne za vse KS v občini Krško, pa vsaj za KS Senovo. Problematika v KS Senovo niso v prvi vrsti individualne dozidave. Gre za bistveno širšo problematiko, kot je sanacija rudnika, komunalna infrastruktura, kulturna dediščina itd.
Še na nekaj Vas želimo opozoriti. Ob obravnavi UN Senovo je Občina Krško sprejela obvezo, da bo dopolnjen dokument v roku 30 dni ponovno preučila v javni obravnavi. Od takrat je minilo leto in pol. Tudi tako se kaže odnos do prostora v KS Senovo. Velik nesmisel je istočasno sprejemati urbanistične zasnove Senovega in spremembo plana, kot predlaga Občina Krško, če se moramo najprej opredeliti do urbanističnih zasnov Senovega. Nesmisel je tudi v sprejemanju urbanističnih zasnov Senovega, če v času javne razgrnitve osnovnega prostorskega dokumenta veljajo PUP-i in ostali izvedbeni
urbanistični akti. Na osrednjem in najobčutljivejšem prostoru Senovega (stari lesni prostor in separacija) se prodajajo gradbene parcele, za katere so vse zakonske osnove glede pridobitve gradbenega dovoljenja pa PUP-u. Absurdno - ko bo Občina Krško sprejela urbanistične zasnove za Senovo, bodo za te parcele že pridobljena gradbena dovoljenja in S tem zapravljena enkratna priložnost, da uredimo Senovo tako, kot veleva prostor in stroka. Začeti bo potrebna pripravljati dokumentacijo od začetka, denar, porabljen za urbanistične načrte, pa ho vržen stran. Razmislite o tem g. župan, saj smO Vas pred letom in pol na to že opozorili.
Na pismo ne pričakujemo Vašega odgovora, pričakujemo pa Vaše aktivnosti v zvezi s tem, še posebej Vašo udeležbo na javni obravnavi v naši KS ob tako pomembnem razvojne^ dokumentu, kot je sprememba planO-Od zapiranja Rudnika Senovo je bila veliko zamujenega, zato g. župan, ni dovolite, da se s površno plansko dokumentacijo negativen trend razvoja v KS Senovo še nadaljuje.
I
j
c
1
r
1
1
\
s
c
c
j'
j'
r
I;
F
r
c
Civilna iniciativa za SenovOt za Olga Košit
i
i
)
j
e
s
r,
o
o
d
<•-
i.
o
it
k-
:l>
št
IIt lili' It
r
P
<>■
‘ir
Gradnja HE Boštanj ne zamuja eno leto;
morda zamuja 30 let!
Sevnica - Na povabilo sevniškega občinskega sveta je bil pred časom organiziran ogled gradbišča HE Boštanj, le nekaj dni za tem pa je enako povabilo poslal generalni direktor Holdinga Sloveaske elektrarne (HSE) Drago Fabjan. Ugibanja, kaj se dogaja, so bila pojasnjena na novinarski konferenci, na kateri so poleg Fabjana sodelovali še Ladislav Tomšič, direktor projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi,Vojko Sotošek, direktor družbe IIP, ter Peter Bajec, direktor uprave GIZ Gradis. Vsi omenjeni so odločno zanikali govorice in pisanja, češ, da gradnja HE Boštanj zamuja in da lokalni izvajalci niso dobili dela.
“Gradnja prve od petih HE na spodnji Savi, HE Boštanj, poteka skladno z načrti in brez zapletov,” poudarja generalni direktor HSE Drago Fabjan, isto zatrjuje tudi direktor projekta izgradnje Ladislav Tomšič, ki je prepričan, da bo slovesno odprtje boštanjske HE 16. aprila 2006.
Vlada RS je že sprejela spremenjen zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki predvideva plačilo koncesionarju za te storitve iz proračuna, skladno s tem pa teče preoblikovanje družbe IIP v javno podjetje. Vlada je sprejela tudi program izvedbe infrastrukturnih ureditev na območju HE Boštanj, vključno z dopolnitvijo za rekonstrukcijo ceste. Občinski svet je namreč pred časom dal soglasje, da se varianta obvoznice iz lokacijskega načrta ureditve HE Boštanj zamenja za obsav-sko varianto. Občinski svet je dal tudi soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja za objekt bazen in kot pravi Tomšič, bo sledil javni razpis, kjer bodo imeli domači izvajalci spet dovolj možnosti, da se prijavijo. Tudi za HE Blanca že pripravljajo državni lokacijski načrt.
“Natolcevanja v javnosti, da kasnimo pri gradnji HE Boštanj, zatorej nimajo nobene osnove,” je kategoričen Tomšič, saj vsa dela potekajo po planu. Za gradnjo HE Boštanj je bilo doslej sklenjenih pogodb v vrednosti 81 odstotkov celotne investicije na energetskem objektu, v letošnjem letu so načrtovani še razpisi za akumulacijski bazen, za strojno in sistemsko programsko opremo, v oktobru naj bi bili urejeni tudi številni infrastrukturni objekti, med katerimi bo izstopala ureditev vodovoda na Orehovem. Edi-
Sotošek, Fabjan, Tomšič in Bajec so enotni - gradnja HE ne zamuja!
no, s čimer zamujajo, je gradnja ribje steze na Mimi, ki naj bi bila urejena do prihodnjega drsta, pravi Tomšič, čeprav bo to drstišče izdatneje ogrozila šele gradnja blanške elektrarne.
Kot pravijo odgovorni na HSE, vsa gradbena dela, ki trenutno potekajo na HE Boštanj, opravljajo slovenska podjetja. V prvi fazi izgradnje elektrarne je bilo z lokalnimi podjetji sklenjeno 42 odstotkov vrednosti od pogodbene vrednosti LOT Al, vrednost do sedaj sklenjenih pogodb lokalnih podizvajalcev za LOT A2 pa je dosegla že 19 odstotkov. Kot zatrjuje Peter Bajec, direktor uprave GIZ Gradis, so govorice o nevključevanju lokalnega gospodarstva v gradnjo HE Boštanj žaljive in netočne. Od skupnega posla v višini okrog 4 milijard je bilo lokalnemu gospodarstvu, kamor poleg posavskih podjetij štejejo še Mercator Dolenjska in Premogovnik Velenje, oddanega za okrog milijardo 400 milijonov poslov, saj so v pogodbi predvidene visoke kazni, če ne bi vključevali lokalnih izvajalcev.
Tako so v projektu preko GIZ Gradis in NGR iz Maribora, ki sta posel dobila v konzorciju, doslej sodelovali Rafael d.o.o., Gradnje Boštanj, Sava Beton, Pepi Ham, Gostilna Plausteiner Sevnica in IGM Sava Krško, kot podizvajalec Litostroja pa se vključuje tudi Inkos Krmelj kot izdelovalec treh sesalnih cevi. Kot pravi Bajec, pa se z domačimi podizvajalci včasih težko pogovarjajo. Tako so se
leto in pol s podjetjem SGP Posavje, katerih poslovne prostore je HSE pred časom odkupil, pogovarjali o tem, da bi omenjeno podjetje postavilo betonarno za potrebe HE, pa se to ni zgodilo. Poleg tega so lokalne izvajalce vabili, na pošljejo ponudbe, pa sploh niso odgovorili. Tudi NGR je vsaj šestim poslal ponudbo za sodelovanje, a seje šele v drugem pozivu odzvalo SGP Posavje Sevnica s 35 odstotkov dražjo ponudbo kot ostali. Mnogo bolj pogumen je bil zasebnik Srečko Hribšek, ki seje prijavil in si tako verjetno zagotovil delo za naslednje desetletje. “Sicer pa do danes HSE še ni dobila nobene uradne ponudbe od pravne osebe s sedežem v Posavju”, pojasnjuje generalni direktor HSE Drago Fabjan.
Direktor uprave GIZ Gradis Peter Bajec odločno zanika, da izgradnja HE Boštanj zamuja eno leto. Mogoče zamuja za 30 let, pravi, saj je potreba po električni energiji vsak dan večja.
Nada Černič Cvetanovski
Občinski svetniki so izdali soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja za bazen pri HE Boštanj, ki se nahaja ob lokaciji je-zovne zgradbe. Dela na bazenu, za katera so dali soglasje, so predvsem zemeljski nasipi in skalnate obloge. Pri naselju Breg je predviden nadomestni otok, prodišče in pristan. V ta sklop sodi tudi izvedba nadvišanja kmetijskih zemljišč oziroma zasipanja s humusom in rešitev problema podtalnice. Uredila se bo zaščita stanovanjskih hiš in kleti ob reki Savi s tesnilnimi zavesami in drenažnimi sistemi, cesta ob robu bazena in sicer kot del rekreacijske poti, ter vsi potoki, ki se stekajo v reko Savo.
Soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja za bazen so dali pod pogojem, da mora investitor evidentirati stanje cestne in komunalne infrastrukture ter ostalih objektov na vplivnem območju pred pričetkom del, v primeru nastanka kakršnih koli škod, ki bi nastale na objektih, mora te poravnati, investitor mora upoštevati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter sprotno reševati vsa _ odprta vprašanja, na katera ga bo opozorila lokalna skupnost.
Gradnja zbirnega centra za odpadke
Sevnica - Poleg tradicionalnega zbiranja kosovnega odpada, ki je enkrat letno organiziran v sevniški občini (letos so zbrali 3600 kubičnih metrov materiala), je pred dnevi občina v sodelovanju s Komunalo organizirala tudi akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Kot kaže, bo to zadnja tovrstna akcija, saj je v izgradnji zbirni center za odpadke, ki naj bi bil nared do konca tega leta.
Subvencije za nove zaposlitve
Ljubljana, Posavje - Ministrstvo za delo je zaključilo razpis “Lokalni zaposlitveni programi”, za katerega namenja 500 milijonov SIT kot subvencijo za zaposlitev 297 težje zaposljivih oseb. Posavski delodajalci imajo skupaj odobrenih 77 milijonov SIT pomoči za 43 delovnih mest.
Letošnjo pomlad je Ministrstvo za delo prvič objavilo razpis za pomoč delodajalcem, ki za nedoločen ali določen čas najmanj dveh let na novo zaposlijo delavce, ki jih Zavod za zaposlovanje vodi v kategoriji “težje zaposljivi”. Razpis pod imenom “Lokalni zaposlitveni programi” je bil nadgradnja oziroma vsebinska dopolnitev programov javnih del kot aktivne politike zaposlovanja in je veljal za regije z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Območna služba Zavoda za zaposlovanje Sevnica seje zelo angažirala z obveščanjem delodajalcev o tej novi možnosti in ti so se v regiji na razpis odzvali s preko dvajsetimi programi. Prijavili so se delodajalci z različnim statusom organiziranosti, od zavodov s področja kulture, turizma, mladinskih centrov do samostojnih podjetnikov storitvenih dejavnosti, pretežno v gradbeništvu. Na primer TIMI Krško, ki je dobil odobritev za zaposlitev sedmih delavcev za nedoločen čas.
Skupaj je komisija na ministrstvu, ki je obravnavala prijave, za posavsko regijo odobrila 14 programov, kar pomeni 43 novih zaposlitev. Od tega 18 za določen in 25 za nedoločen čas. Za zaposlenega za nedoločen čas bo delodajalec prejel 1,5 milijona SIT subvencije, za tistega za določen čas pa milijon SIT in v obeh primerih še nekaj za stroške priprave programa za prijavo na razpis. Nove zaposlitve, za katere bo ministrstvo odštelo 77 milijonov SIT, morajo biti realizirane do 15. novembra letos.
Posavje se je po odobrenih programih in prejetih sredstvih pri tem razpisu uvrstilo na drugo mesto. Pred nami je prekmurska regija s 15 odobrenimi programi in 177 milijoni SIT pomoči, ki bo zaposlila 69 delavcev za določen in 37 delavcev za nedoločen čas. Za nami so revirji s 47 odobrenimi milijoni SIT in Štajerska s 57 milijoni SIT subvencij za nove zaposlitve.
Branka Dernovšek
Občinska pomoč gospodarstvu in kmetijstvu
Sevnica - Občina objavlja razpis za dodelitev sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje malega gospodarstva ter za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini. Višina subvencioniranja realne obrestne mere bo znašala do pet odstotnih točk, doba subvencioniranja realne obrestne mere za odobreno posojilo pa je do tri leta.
Sredstva se v obliki subvencionirane realne obrestne mere za isti program dodeljujejo le enkrat in sicer v malem gospodarstvu za nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, za nakup, graditev in adaptacijo prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, za nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme ter za uvajanje sodobnih tehnologij. Prednostni kriteriji za pridobitev subvencije so nova delovna mesta, proizvodna dejavnost, izvoz nad 50 odstotkov ter ekološki vpliv na okolje.
Pri subvencioniranju realne obrestne mere za pospeševanje razvoja kmetijstva se sredstva iz občinskega proračuna dodeljujejo za investicijska, vlaganja v posodobitev, intenziviranje, koncentracijo, preusmeritev kmetijske proizvodnje ali za uvajanje in razširitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Za ta sredstva lahko zaprosijo tisti, ki jim kmetijstvo predstavlja edini ali pomemben vir dohodka, sedež kmetije pa mora biti na območju občine Sevnica. Prednost pri odobritvi vlog bodo imeli kmečki zavarovanci.
Vloge na razpis morajo prosilci oddati do 20. oktobra. N.Č.C.
V krog še na enem križišču
Brežice - Na Cesti svobode na brežiški obvoznici so se v križišču s Pleteršnikovo cesto, ki vodi naprej v naselje Črne, pričela gradbena dela. Prometno križišče je predstavljalo črno točko in nevarno šolsko pot. Zdaj bo zgrajeno krožišče.
Ustrezna republiška zakonodaja predpisuje, da morajo občine oziroma pristojne službe enkrat letno organizirati zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Vsi ti odpadki se zaradi svojih lastnosti, kot so vnetljivost, gorljivost, eksplozivnost, jedkost ali strupenost ne smejo odlagati med ostale komunalne odpadke. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov je bila za občane brezplačna, saj jo je financirala občina.
Kot pravijo na sevniški Komunali, ki se bo poslej edina ukvarjala z zbiranjem vsakovrstnih odpadkov v občini, je bila akcija zbiranja nevarnih odpadkov v taki obliki organizirana poslednjič. V
gradnji je namreč zbirni center za odpadke v Sevnici, ki bo deloval kot podcenter regijskega zbirnega centra v Starem Gradu pri Krškem, kije v sklopu regijskega koncepta ravnanja z odpadki. Del odpadkov bodo odvažali v recikliranje, del se bo nadalje sortiral na regijskem zbirnem centru, del pa jih bodo odlagali neposredno na odlagališču. Zbirni center v Sevnici, ki naj bi bil končan do konca tega leta, gradijo iz pobranih taks za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. V tem letu naj bi s tega naslova zbrali 15 milijonov SIT.
Ko bo zaživel zbirni center odpadkov na Savski cesti, bodo
imeli občani vse leto možnost, da bodo tam odlagali tako nevarne odpadke kot tudi kosovni material. Tisti, ki plačujejo komunalne storitve preko Komunale, bodo odpadke lahko odlagali brezplačno, tako kot imajo že danes možnost brezplačnega odlaganja gum na Planinski cesti.
Na sevniški Komunali pa si tudi prizadevajo, da bi uvedli ločeno zbiranje odpadkov. Pred desetimi leti je ta poskus v Sevnici žalostno propadel, saj kot pravijo, ni bilo ustreznih predelovalcev odpada, pa tudi ozaveščenost ljudi je bila manjša. Danes je ta sistem že mnogo bolj razvit in na sevniški Komunali upajo, da bodo do konca leta vzpostavili tako imenovane ekološke otoke, na katere bo mogoče odlagati tako papir, steklo, pločevino in podobno. Na vsakih 500 prebivalcev mora biti en ekološki otok. In če bodo letos ta projekt zaključili v mestu Sevnica, naj bi se prihodnje leto lotili še podeželja.
Nada Černič Cvetanovski
Rekonstrukcijo križišča v krožišče izvaja podjetje Gradnje d.o.o. Boštanj. Gre za državno investicijo, vse postopke, od izdelave projektov do izbora izvajalcev, je vodilo prometno ministrstvo oziroma Direkcija RS za ceste. Vrednost pogodbenih del
znaša 93,5 milijona SIT, udeležba Občine Brežice je 13,5 milijona. Krožišče mora biti po pogodbi zgrajeno do 31. maja 2004.
Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki potrdili menjavo zasebnega zemljišča za občinsko, s čimer so odpravili še zadnje ovire pred
gradnjo. Jože Avšič je takrat opozoril, daje krožišče projektirano po enakih postopkih kot pravkar zgrajeno tako imenovano “dobovsko” krožišče pred savskim mostom. Občinske službe so pri slednjem uspele doseči razširitev tako uvoznih cest kot zmanjšanje notranjega kroga na račun razširitve vozišča. Po njegovem mnenju bi morali vse to preveriti še pred izvedbo, da se ne bi ponavljala ista zgodba, ko so rušili že postavljene robnike. Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Bojan Tičar je pred dnevi pojasnil, da so se na Direkciji Rs za ceste že dogovorili za sestanek s projektanti, da ne bi novo nastajajoče krožišče res povzročalo ozkega grla, saj se po prvotnem projektiranju krožišča v Trnju nista mogla srečati dva tovornjaka.
Sočasno z gradnjo krožišča Črne bo potekala tudi preplastitev regionalne ceste od novo zgrajenega krožišča do semaforja pri blagovnici. S,V.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
stran 6
Cene vrtcev
Sentjanški malčki so najbolj poceni
Sevnica - Sklepanja o povišanju cen storitev so vedno najbolj dramatične točke dnevnih redov; tudi odločanja o cenah programov predšolske vzgoje, čeprav vsakdo prisega na to, da so otroci naše največje bogastvo.
V sevniške vrtce je trenutno vpisanih 396 otrok; največ, kar 341, v vrtec Ciciban Sevnica, 40 v Krmelju, kjer vrtec sodi pod okrilje šole, prav tako v Šentjanžu, kjer pa je vpisanih 15 otrok.Vsi trije vrtci so podali predlog za povišanje cen; največ-je povišanje - za 15,7 odstotka sevniški vrtec, 10,98 odstotka Krmelj, Šentjanž pa je predlagal 9,15 odstotno povišanje cen. Občinski svet je predloge z rahlo korekcijo za Sevnico podprl, vendar pa se je ob tem razvila živahna razprava; od tega, kako prihaja do tako različnih stopenj povišanja, do tega, da bi se dalo marsikaj racionalizirati. Tako je Berta Logar opozorila, da ima sevniški vr-
tec - denimo - v starostni skupini od treh do šestih let 250 otrok, ki so razporejeni v dvanajst oddelkov. Če bi jih razporedili v enajst oddelkov, kar bi še vedno zadostovalo normativom, bi tako prihranili - po izračunu Logarjeve -skoraj milijon in pol na mesec oziroma nekaj več kot 17 milijonov SIT letno. Ravnateljica sev-niškega vrtca Danica Božič je pojasnjevala, da so oddelki polni in da se med letom starši odločajo za vpis in izpis otrok, tako da morajo računati na priliv od 40 do 60 otrok. Logarjeva, ki pravi, da je Solnica z dušo in srcem, je bila najbolj ogorčena zato, ker meni, da jih skuša nekdo žejne prepeljati čez vodo in prikriva podatke.
Andrej Štricelj je opozoril, da so v postavko plač vključene tudi odpravnine in jubilejne nagrade in so tako avtomatično podvržene povišanju, kar bi bilo potrebno v prihodnje voditi posebej, gospodarstvenika Marjana Kurnika pa moti tako visok odstotek povišanja naenkrat. V realnem življenju namreč ne moremo pristajati na odstotek podražitve, ki gre krepko preko stopnje inflacije.
Čena programov predšolske vzgoje v sevniškem vrtcu se bo tako dvignila za okroglih 15 odstotkov, cena vrtca v Krmelju za 10,98 odstotka in v Šentjanžu za 9,15 odstotka.
Nada Černič Cvetanovski
Sožitju priznanja matične zveze
Bistrica ob Sotli - Šmartinsko jezero pri Celju in Slomškovo domačijo na Ponikvah so na skupnem srečanju obiskali varovanci in starši območnih organizacij Sožitje iz Brežic in Krškega. Kot je dejal predsednik Krškega združenja Dane Mižigoj, je na druženju bilo preko 110 ljudi, saj je šlo za delovno druženja z izobraževalnimi vsebinami.
V Bistrici ob Sotli so se ustavili na slovesnosti, saj so ob 40-letnici slovenske zveze in 35-letnici krške organizacije podelili priznanja.
Slovensko združenje je ob letošnjem mednarodnem letu invalidov krški in brežiški organizaciji podelilo po dve priznanji za delo z osebami, motenimi v duševnem razvoju, in za aktivnosti na občinski ravni. S.V.
Boj z osteoporozo kmalu dobljen?
Čatež ob Savi - Hotel zdravilišče v Termah Čatež je pretekli teden gostil drugo srečanje že včlanjenih in bodočih članov Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje, ki se gaje udeležilo okrog 120 žensk in moških iz vseh treh posavskih občin. Društvo, ki je nastalo lani oktobra na pobudo Bolnišnice Brežice, predvsem pa predstojnice internega oddelka Vande Zorko, je ob ustanovitvi štelo 50 članov, sedaj pa jih bo gotovo več. Izvršilni odbor društva si je že dolgo, takorekoč od ustanovitve, prizadeval medse povabiti dr. Andrejo Kocijančič, predstojnico kliničnega oddelka za endokrinologijo v Kliničnem centru v Ljubljani, sicer priznano strokovnjakinjo na tem področju. Kocijančičeva je na zanimiv in privlačen način predavala, kaj storiti v primeru bolezni, kako jo ublažiti, predvsem pa, kako jo preprečiti. “Botra” tovrstnih društev v Sloveniji, kot jo pogosto imenujejo, je pritegnila zbrano občinstvo s praktičnimi nasveti, kot je med drugim tudi opuščanje kajenja, pitja alkohola in črne kave. Seveda pa je omenila tudi zdravila, ki najbolje blažijo posledice bolezni.
V uvodu je zbrane nagovoril Hrvoje Oršanič, strokovnjak in poznavalec slovenskih gozdov, in z diapozitivi s sprehoda skozi gozd zagotovo marsikoga spodbudil in navdušil za pohodništvo. Gozdne učne poti bodo tako lahko koristen napotek z dokazano zdravilno močjo in pomembnim preventivnim učinkom hoje. Člani društva in vsi tisti, ki bodo to postali v prihodnosti, so dogovorili tudi podrobnosti glede telovadbe, pohodniških izletov, predvsem pa srečanja članov slovenskih društev proti osteoporozi, ki se bo odvijalo 18. oktobra na Bledu. Predavanja je poživila tudi degustacija mlečnih in lekarniških izdelkov.
Srečanje je seveda poučna izkušnja novemu društvu, kije imelo namen pritegniti čimveč ogrožene populacije (za osteroporozo zboli vsaka tretja ženska in osmi moški po 50. letu), tako je tudi članarina 2.000 SIT dokaj nizka cena za vse prednosti Članstva (za letošnje zadnje četrtletje dela sojo celo znižali na skromnih 500 SIT). M.K.
rojstva v porodnišnici brežice
Anita Galič je 26. septembra povila svojo prvorojenko. Deklica, ki je tehtala 3250 gramov in je bila velika 50 cm, bo Maja. Za fotografiranje Maja ni bila navdušena, saj je štela šele dva dni. Je pa pridna štručka, ki rada spi, pravi mlada mamica. Očka Dejan svoji dami nestrpno čaka na Malencah, kjer sta si ustvarila skupen dom.
Od 12.9. do 29.9.2003
Dečke so rodile: Mateja Krajnc iz Zabukovja, Barbara Mirt z Metnega Vrha, Daija Hudorovič z Gorice, Milena Črpič z Male Doline, Marina Komočar iz Mihalovca, Amira Džafič iz Krškega, Mihaela Račič z Gornjega Pijavškega, Nataša Prosenik z Jesenic na Dolenjskem, Hermina Podkrižnik iz Rajnkovca, Polonca Resnik iz Mičnih sel, Karmen Račič iz Brežic in Breda Povhe iz Krškega.	^
Deklice so rodile: Majda Motoh iz Bistrice ob Sotli, Aleksandra Vrabec iz Loč, Snežana Lopatič z Viher, Tatjana Gnidica iz Podgoija, Melita Železnik iz Dolenjega Boštanja, Anita Galič iz Brežic, Irena Avsec iz Drenovca pri Leskovcu, Nazife Saramati iz Dolenje vasi pri Krškem, Slavica Škoberne z Drožanja in Renata Resnik iz Brestanice.
Štipendije Fundacije Adam Bohorič
Krško - Minuli petek je bil v Uradnem listu objavljen razpis Regijskega pospeševalnega centra (RPC), ki v sodelovanju s posavskimi občinami dodeljuje štipendije Fundacije Adam Bohorič Krško. Gre za regijsko štipendijsko shemo, v kateri zainteresirana podjetja kreirajo svojo kadrovsko politiko, za predlagane smeri študija pa za “svoje” štipendiste prispevajo le tretjino sredstev, ostalo zagotavljajo RPC in občine. Po zaključku izobraževanja je štipendistu zagotovljena služba za najmanj toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo.
Štipendijska Fundacija Adam Bohorič Krško za letošnje šolsko leto podeljuje 35 novih štipendij ob nadaljevanju štipendiranja lanskih devetih potrjenih kandidatov. Za letošnje štipendije lahko kandidirajo vajenci, dijaki in študenti za dodiplomski ali podiplomski študij, ki niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Podjetja, ki so se letos odločila za štipendiranje, razpisujejo sofinanciranje za naslednje smeri univerzitetnega študija: pravnik, inženir krajinske arhitekture, inženir kemijske in tekstilne tehnologije, inženir oblikovanja tekstilij, sociolog kulture, inženir agronomije, inženir gozdarstva pa geo-tehnologije in varstva okolja. Iskani so strojniki, v razpisu je šest mest za inženirja strojništva, tri štipendije za gradbeništvo, štiri za inženirja elektrotehnike in ena za
inženirja lesarstva. Za podiplomski študij bodo štipendirali magisterij iz ekonomije in magisterij iz prava.
Za dijake in vajence pa so razpisane štipendije za tehniško gimnazijo, za elektrotehnika, strojnega tehnika, ekonomskega tehnika in prodajalca.
Iz Fundacije Adam Bohorič bodo podeljene še štiri štipendije za nadarjene s področja kulture, ki se izobražujejo v tujini.
Vlogo za prijavo zainteresirani kandidati dobijo na Regijskem pospeševalnem centru v Krškem ali na njihovi spletni strani. Prijaviti se morajo najkasneje do 11 .oktobra in sicer s priporočeno pošto na naslov RPC Posavje, Cesta krških žrtev 23, ker osebna oddaja vlog ni možna. Sicer pa je podrobnejše informacije mogoče dobiti tudi po telefonu pri Nataši Šterban Bezjak. B.D.
Zlati maturanti
Krško - Predsednik Sveta pokrajine Posavje in sevniški župan Kristijan Janc je z brežiškim kolegom Andrejem Vizjakom na sedežu Regijskega pospeševalnega centra (RPC) v Krškem čestital letošnjim “zlatim maturantom” iz regije. Iz Gimnazije Brežice so to Vita Majce iz Brežic, Tadeja Buršič, Nina Fric, Rok Gajski, Simona Povh in Saša Rožman, vsi iz Krškega, ter dijaki celjske gim-. nazije Aleš Maver iz Sevnice, Nataša Novšak z Loga ter Žiga Novšak iz Boštanja.
Ekonomska in trgovska šola Brežice je imela 8 zlatih maturantov, Srednja šola Krško pa enega iz poklicne mature. B.D.
Na sprejemu, ki ga je za zlate maturante organizirala direktorica RPC Mateja Jazbec, niso bili prisotni vsi prejemniki laskavega naziva.
Sava Glas, 2.10.2003
Sti
Zaključek Slovenskega knjižnega kviza
Posavje - V Slovenskem knjižnem kvizu so mladi letos spoznavali Miška Kranjca in Prekmurje. V Posavju sta se odzvali knjižnici Brežice in Sevnica. 6. oktobra bo v Ljubljani državna sklepna prireditev.
Knjižnica Brežice je k sodelovanju povabila vse šole v občini in kot je pojasnil knjižničar Drago Pirman, so naleteli na dober odziv, podobno kot lani. Kot zgled je izpostavil Osnovno šolo (OŠ) Dobova s knjižničarko Dorotejo Lipej in tamkajšnji kolektiv, kajti s te šole je bil na Slovenskem knjižnem kvizu daleč največji odziv, imeli so kar 132 reševalcev. Na sklepno občinsko prireditev so povabili vseh 479 otrok reševalcev iz občine Brežice. Odzvalo se je okoli 250 otrok in nekateri starši. Med udeleženci kviza so najprej izžrebali po enega iz vsake šole, nato med temi osmimi štiri finaliste, ki so prejeli knjižne nagrade, med temi pa je imel največ sreče učenec 7. razreda OŠ Maks Pleteršnik Pi-šece Benjamin Štrucl, ki se bo s Pirmanom udeležil zaključne državne prireditve 6. oktobra v Ljubljani. Za nagrado so si reševalci kviza v knjižnici ogledali še predstavo “Čudovite prigode barona Munchhausna” z znano igralko Lucijo Čirovič, znano kot Fato iz TV nadaljevanke.
V Krškem podobnega veselja mladi ne bodo doživeli, saj se v Valvasorjevi knjižnici letos niso
Benjamin Štrucl
odločili za izvedbo kviza. O razlogih niso želeli govoriti.
Knjižnica Sevnica pa se je pridružila Slovenskemu knjižnemu kvizu in kot je povedala Jožica Prah, so k sodelovanju povabili vse šole. Rešitve so že zbrali, okoli 300 jih imajo, zaključno prireditev pa so po podobnem sistemu kot v Brežicah izvedli v ponedeljek. Izžrebali so 23 dobitnikov knjižnih nagrad, Tomi Stušek iz 4. razreda OS Krmelj pa se bo udeležil zaključne prireditve v Ljubljani. Izžrebali so še 43 reševalcev, za katere v oktobru pripravljajo presenečenje.
Suzana Vahtarič
Kako so izbrane knjige za bralno značko?
Nekatere šole imajo običaj, da učencem omejijo možen izbor knjig za bralno značko, druge jim čtivo zgolj priporočajo, tretje pa jim spet puščajo odprte roke pri izbiri knjig in pesmi. Seveda je to odvisno od dostopa do javnih knjižnic, otroci iz bolj oddaljenih vasi so prikrajšani za prenekatero knjigo. Zato se učitelji odločajo za sezname knjig, ki so na voljo v šolskih knjižnicah. Kaj pa o tem menijo sami šolarji, kateri sistem jim je bolj všeč in katera besedila si najraje izbirajo?
Tjaša Ribič, 7. b. OŠ Artiče: Pri bralni znački sodelujem že sedmo leto. Knjige si izbiram sama, učitelji določijo le število strani. Knjiga mora imeti najmanj 100 strani, prebrati pa jih moramo deset. Lahko beremo tudi med počitnicami, le vsebino moramo povedati med poukom. Mislim, da je sedaj, ko si sami izbiramo knjige, boljše kot prej, ko smo imeli knjige določene. Osebno najraje berem Harryja Potteija, v naši knjižnici ga ni mogoče dobiti, jaz sem si ga izposodila v brežiški.
Jure Hotko, 7. b OŠ Artiče: Pri bralni znački tekmujem že vse od prvega razreda, tudi meni je všeč, da si knjige izbiram sam. Pri znački sodeluje pol razreda, tako da večini ta sistem ustreza. Najraje berem knjige iz zbirke Novohlačniki. Šicer pa na naši šoli obstaja tudi angleška bralna značka, kjer pa so knjige določene, so pa seveda tanjše kot slovenske.

J ulija Urek, 9. razred OŠ Globoko: V našem razredu skoraj vsi tekmujejo za bralno značko, tudi jaz, že osmo leto. Vsako leto moramo prebrati šest knjig ali se naučiti šest pesmi. Pri dolžini knjig ni omejitev, seveda ne smejo biti preveč tanke, pesmi pa morajo imeti najmanj štiri kitice. Sama pri tekmovanju sodelujem s pesmimi, tako tujimi kot domačimi. Na naši šoli nam niso nikoli prepovedovali določenih knjig ali jih priporočali, mislim, daje tako najbolje.
Ana-Marija Duhanič, 7. b OŠ Cerklje ob Krki: Letos moramo pri bralni znački prebrati šest knjig in se naučiti eno pesem na pamet. Izbira knjig in pesmi je svobodna, lani pa smo dobili seznam, s katerega smo morali izbrati nekaj knjig, tri pa smo si lahko izbrali sami. Sami si izbiramo bolj pustolovske knjige, tudi ostala tretjina razreda, ki sodeluje pri znački, si izbira takšne, morda kdo še ljubezenske ali kriminalne. Tlidi dolžina ni določena. Sama sem doslej prebrala že vse knjige iz zbirke Novohlačniki in Pet prijateljev. Letos, ko nismo dobili seznama, je izbor knjig večji, tako da ne pripovedujemo vedno istih obnov.
1
s
(
i
\
F
s
I
t
d
t
P
n
n
P
h
c
P
P
Sl
p
z
S
o
tl
P'
v
s
s
v
v;
Zi
d;
-
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Odbor DZ za kmetijstvo poslušal tudi predstavnika iz Posavja
Vlada naj svoje obljube uresniči - akontacija pomoči kmetom novembra
Ljubljana - Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil z informacijo vlade o oceni neposredne škode po pozebi, suši, hruševem ožigu in drugih naravnih nesrečah v letu 2003 ter s sklepi, ki jih je vlada v zvezi z odpravo posledic suše sprejela na seji 18. septembra. Odbor vladi predlaga, naj v skladu z obrazložitvijo kmetijskega ministra Franca Buta, da bo vlada novembra izplačala akontacijo pomoči za odpravo posledic letošnjih naravnih nesreč v višini 4 milijarde SIT, to tudi uresniči.
Minister But je pojasnil, da bo predlog programa odprave posledic škode v kmetijstvu pripravljen do sredine oktobra. Obenem bodo 4 milijarde SIT, kijih bo vlada s proračunskimi prerazporeditvami namenila za akontacijo pomoči kmetom ob letošnjih naravnih nesrečah, izplačane že novembra letos. Poračuni naj bi po Butovih besedah sledili v prihodnjem letu.
Letošnje subvencije bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja zaradi naravnih nesreč predvidoma začela izplačevati že sredi oktobra, mesec prej kot v prejšnjih letih, je na seji odbora zagotovila direktorica agencije Sonja Bukovec.
Vlada se je sicer v sklopu odpravljanja posledic zaradi suše tudi odločila, da že letos oblikuje posebno proračunsko rezervacijo v višini približno 2 milijardi SIT, s katero naj bi v prihodnjem letu s sistemskim zakonom, sprejetim v ta namen, opredelila ta sredstva kot sredstva za spodbujanje zavarovalništva na tem področju.
Poleg tega seje vlada odločila, da zniža ceno 20.000 ton koruze —
iz blagovnih rezerv na ceno, po kateri so komisije ocenjevale letošnjo škodo na koruzi. Agencija je prejela skupno preko 18.200 zahtevkov za koruzo iz rezerv in jih odobrila 18.050.
V razpravi poslancev je bila večkrat izpostavljena nujnost za čim prejšnjo izgradnjo nacionalnega sistema namakanja, in sicer
na tistih področjih, kjer je to ekonomsko upravičeno in so na voljo tudi zadostni vodni viri. Kot je na odboru povedal minister But, država že pristopa k izvedbi programa izgradnje sistema namakanja - ta naj bi pokrival približno 12.000 hektarjev kmetijskih površin.
Na tokratno sejo odbora za
Toni Koršič, direktor Sadjarske zadruge Posavja: Po celi vrsti naravnih katastrof, ki pestijo posavske sadjarje, bodo nekatere slabo premišljene poteze kmetijskega ministrstva prišle na dan v najbolj kruti obliki. Absolutno je bilo premalo narejenega na tem, da bi se sadjarstvo bolj razvijalo na kmetijah, ker je velikost teh vsekakor primerljiva z najrazvitejšimi sadjarskimi območji Evrope. Opažam, daje mali kmet v Sloveniji, v nasprotju z ostalimi evropskimi deželami, vse manj cenjen. Kot kaže, mali kmetje še za nabiranje volilnih glasov niso več pomembni. Sicer pa je škoda po suši v sadjarstvu v povprečju najmanj 85-odstotna in revščina ter ostale krutosti bodo nastopile šele naslednje leto.
kmetijstvo je bil povabljen tudi Toni Koršič, direktor Sadjarske zadruge Posavja, ki je na kratko predstavil stanje v posavskem sadjarstvu, ki je prav zaradi naravnih nesreč v zadnjih letih zašlo v velike težave, predvsem pa je skušal opozoriti na nekatere napačne odločitve države glede kmetijske politike pred vstopom v EU. Poslanec iz Posavja Jože Avšič pa je ob tem pojasnil, da še ni končnih ocen letošnje škode v kmetijstvu in poudaril, da bo pripravil program obiska ter skušal odbor za kmetijstvo oktobra pripeljati v Brežice.
Sicer pa tudi odbor za kmetijstvo predlaga vladi, da v predlogu programa odprave posledic škode zaradi naravnih nesreč v kmetijstvu upošteva, da ocena neposredne škode zaradi naravnih nesreč v letu 2003 ni dokončna. Zato je potrebno omogočiti, da oškodovanci, ki niso prijavili škode pri prvi oceni, narejeni do konca julija, skladno z letos sprejetim zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč še prijavijo morebitno škodo.
Suzana Vahtarič
Ekološke kmetije odprle svoja vrata
Slovenija, Kališevec - Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije povezuje preko 200 slovenskih kmetij, ki so se odločile kmetovati po strogih standardih za ekološko kmetovanje. Minulo nedeljo so pripravile mednarodni dan odprtih vrat, ko se je obiskovalcem predstavilo 45 takšnih kmetij po vsej Sloveniji, med drugim tudi edina posavska na Kališevcu.

Obiskovalci so lahko videli, kako izgleda prava ekološka kmetija ter se prepričali, da je ekološko kmetijstvo možnost in priložnost, ter da se da od njega tudi živeti. Seznanili so se, kako so takšne kmetije nadzorovane in kontrolirane in kako kupcu zagotavljajo, daje hrana res pridelana na ekološki način. Standardi za ekološko pridelavo so usklajeni z mednarodnimi standardi eko-Pridelave in z uredbo Evropske unije (EU) o ekološkem kmetijst-vu, kmetje in kmetice na kmetijah pa so vključeni v sistem nadzora in potrjevanja. Nadzorna or-
400 m nadmorske višine, obsega 18 ha, pridelujejo pa ajdo, ječmen, rž in krompir, redijo 8 krav simentalk (na eko-kmetiji jih je lahko največ 15) in 8 prašičev, v obori imajo tudi 15 jelenov, obdelujejo pa še 30 arov vinograda, ki pa ni vključen v ekološko kmetovanje in je zato zunaj območja kmetije. Plahuta se je v Zvezo ekoloških kmetij vključil že na samem začetku leta 1999 in je moral opraviti posebno izobraževanje, sicer pa pravi, da so na njihovi kmetiji že od nekdaj kmetovali ria podoben način, najbolj pomembno je, da znaš kolobari-
Sanizacija - Kmetijski zavod Maribor v sodelovanju z avstrijsko °fganizacijo za nadzor ekološke-! kmetovanja in predelave Aus-
•	tfia Bio Garantie preverja izpol-_ | fjevanje standardov z ogledi sa-
| Ule kmetije ter s pregledovanjem
*	Zapiskov kmetov oziroma prede-’ Hvalcev.
Edini v Posavju, ki kmetuje na ’ ekološki način in je vključen v 5 '-vezo ekoloških kmetij Slove-1 11'je, je Matej Plahuta v Kališev-l'u nad Senovim. Kmetija leži na
ti. Najmanj enkrat letno jih nenapovedano obišče inšpekcija s Kmetijskega zavoda Maribor, ki si celotno kmetijo natančno ogle-, da in če je vse v skladu s standardi za ekološko kmetovanje, jim izda certifikat. Zaenkrat pa še ne delujejo pod blagovno znamko “Biodar”.
Skupaj z ženo Milko sta uredila tudi turistično kmetijo (na fotografiji) z gostinskim prostorom, ki lahko sprejme od 50 do 60 gostov. Zanje pripravljajo domače je-
Milka in Matej Plahuta
di, predvsem so znani po domačem kruhu, ki ga ob koncu tedna nekateri pridejo kupit za domačo shrambo, iz navadne bele moke pečejo še poseben kruh, ki mu rečejo prosjača, gostom lahko ponudijo jelenov golaž ter razne narezke iz suhega mesa. Milka in Matej vse bolj ugotavljata potrebo svojih gostov po stacionarnem turizmu, zato bosta uredila tudi
nekaj sob oziroma apartmajev. Okolica domačije nudi možnosti za sprehode, v bližini pa so znani bohorski slapovi, med njimi tudi najbolj znan Bojanca.
Ekološko kmetovanje je trd kruh, pravita Plahutova, vendar se od njega da živeti, če veš, kaj hočeš in če upoštevaš vse tisto, kar zahteva.
Jelica Koršič
Ekološko kmetijstvo je sodoben način gospodarjenja, ki gradi na tisočletnih izkušnjah prejšnjih generacij. Izhaja iz spoznanja, daje dolgoročno lahko uspešen in dobrodejen le tak način dela, ki temelji na partnerstvu z naravo in ne na nasilju in iskanju premoči nad njo.
Idealna ekološka kmetija deluje kot organizem - čim bolj zaključena celota. Ekološki kmet si prizadeva, da na svojem obratu kolikor mogoče sklene tok snovi in energije. Glede na naravne danosti, svoja nagnjenja in ekonomske vidike kmetijo oblikuje in vodi tako, da sam “pridela” večino potrebnih gnojil, krme in drugih snovi ter da morebitne dokupe zmanjša na najmanjšo možno mero. Tako kmetovanje je v skladu z načeli trajnostnega razvoja - takšnega razvoja, ki zadovoljuje potrebe današnjega človeštva, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.
Ekološko kmetijstvo dokazuje, da za pridelavo zadostnih količin živil z visoko prehransko vrednostjo ni potrebna uporaba kemikalij in genske tehnologije - nasprotno, prav brez teh sredstev je šele mogoča resnična prehranska kakovost. Ta kakovost pa je tudi temelj našega zdravja.
kmetijski nasveti
Za sadjaije
Obvestilo o hruševem ožigu ali ognjevki
Stres zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur je tekom poletja pustil posledice tudi na sadnih rastlinah ki se v trenutnem obdobju kažejo v obliki fizioloških motenj. Zaradi nekoliko višjih temperatur v preteklih dneh je prišlo zlasti na hruškah, pa tudi na nekaterih drevesih jablan do ponovnega cvetenja. V primem padavin in nadaljevanja za ta lemi čas previsokih temperatur, bi se lahko ustvarile razmere za ponovne primarne okužbe skozi cvet. Zato strokovne službe še vedno priporočajo spremljanje pojavov v nasadih. Pregledujte tudi okrasne rastline v vrtovih, ki so gostiteljice omenjene bolezni. Ob sumu na pojav bakterijskega hruševega ožiga je potrebno takoj prekiniti vsa dela in to čim prej sporočiti na telefonski številki:
041-354-405 - krizni center Uprave RS za varstvo rastlin in semenarstvo 07/49-57-361 - fitosanitarna inšpekcija na mejnem prehodu Obrežje
Za poljedelce
Obvestilo pridelovalcem ogrščice
Pridelovalcem ogrščice strokovne službe obveščajo, da v primem zapleveljenosti s travnimi pleveli uporabite herbicide do tvorbe stebla ogrščice. Priporočajo uporabo naslednjih pripravkov:
AGIL100 EC proti eno in večletnim travnim plevelom v odmerku 1 do 2 l/ha (odvisno od vrste in velikosti plevela);
GRASIDIM - proti eno in večletnim travnim plevelom v odmerku 1 do 4 l/ha (odvisno od vrste in velikosti plevela).
Priporočajo tudi, da spremljate pojav škodljivcev, ki se lahko pojavijo po vzniku. Proti njim lahko uporabite pripravke, kot so:
KARATE 24> EC v 0,2-0,25 l/ha proti repičatju, repni grizlici, kljun-otaju
ZOLON v 2 l/ha proti bolhačem in nekaterim kljunotajem, repičaijem
FASTAC v 0,1 l/ha proti repičatju, repni grizlici.
Za vinogradnike
Nega mladega vina
Visok pH in nizka puffna kapaciteta v letošnjih moštih sta ugodna za delovanje mlečno kislinskih in ocetno kislinskih bakterij, zato strokovne službe svetujejo zgodnji prvi pretok. Z daljšim držanjem povretega mošta na drožeh je nevarnost, da se skupna titracijska kislina še zniža Ko ugotovite, daje mošt povrel, opravite prvi pretok in primemo žveplanje, ldcl 5 - 6% žveplaste kisline/100 litrov vina Vino naj ima po pretoku 20 do 25 mg/liter prostega žvepla Pozorni morate biti na nastanek H,S, neprijetnega vonja po gnilih jajcih. Ko zaznate to napako, morate opraviti močan zračni pretok in po pretoku primemo žveplanje. Če neželjenega vonja z zračenjem ne odpravite, je potrebno odnesti vzorec vina v enološki laboratorij, kjer boste dobili navodila za nadaljnje ukrepanje. Kjer je prišlo do zaustavitve vrenja, morate takoj ponovno vzpostaviti alkoholno vrenje s premešanjem droži, če tudi s tem vrenja ne spodbudite, je potrebno dodati manjšo količino kvasovk in takoj po končanem vrenju opraviti pretok in žveplanje.
Za vse informacije in pojasnila so vam strokovne službe na voljo na telefonskih številkah 07/373-05-77 ali 07/373-05-92 ali na naslovu Smi-helska 14,8000 Novo mesto.
Za živinorejce
Ker letos primanjkuje krme za živino, skušajte izkoristiti še zadnji od-kos na travnikih. V jeseni trave ne morete posušiti za seno, zato se odločite za siliranje. Vedno morate silirati le dovolj osušeno travo. Če lahko travo posušite, tako da vsebuje nad 30 odstokov sušine, bo silaža dobra in dodajanje silimih dodatkov ni gospodarno.
Če trave ne morete dovolj posušiti, morate pri siliranju uporabiti silime dodatke. Pri kimi, ki vsebuje vsaj 25 odstotkov sušine, lahko uporabite pripravke na osnovi mlečnokislinskih bakterij, kot so Plantanaze ali Pioneer 1188 ali Sil-Ali. Pripravki so relativno poceni, rokovanje z njimi je enostavno in niso korozivni. Priporočljivo je, da poleg tega pripravka dodate še vsaj 5 kg sladkotja na tono krme.
Prijavite točo in plačajte koruzo!
Posavje, Brežice - Občina Brežice bo pričela z zbiranjem prijav o oceni škode po toči v letu 2003. Roman Matjašič z oddelka za gospodarstvo je povedal, da bodo prijave zbirali do vključno torka, 7. oktobra, vsak delovni dan od 7 JO do 15. ure, v petek pa do 14. ure. Obrazce oškodovanci dobijo v sejni sobi Občine Brežice, kjer bodo vloge tudi oddali. Najmanjša površina, ki se lahko prijavlja, je 1 ha primerljivih površin, kar pomeni 1 ha njiv ali vrtov ali 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali 0,25 ha vinogradov ali hmeljišč ali 0,2 ha drevesnic, trsnic in matičnih hmeljišč ali 8 ha gozdov ali 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha baijanskih travnikov ali drugih površin ali 2 ha travnikov ali 4 ha pašnikov. Če oškodovanci ne izpolnjujejo prej navedenega pogoja, škode ne morejo prijaviti. Oškodovanci naj ob prijavi obvezno seboj prinesejo kopijo obrazcev, ki sojih oddali za subvencije za leto 2003, saj se morajo podatki ujemati s podatki v prijavi za točo.
Ob tem je Matjašič še povedal, daje tudi letos, tako kot v letu 2001, uveden postopek za uveljavitev posebnih olajšav zaradi naravnih nesreč za vse upravičence avtomatsko, kar pomeni, da ne bo potrebno vsakemu oškodovancu posebej vlagati zahtevka, zato morajo občine do 3.oktobra davčni upravi posredovati povprečne poškodovanosti za posamezne kulture po katastru.
Upravičenci za dodelitev koruze iz blagovnih rezerv, morajo koruzo najprej plačati (9 SIT + manipulativni stroški izvajalca 1,5 SIT/kg za rinfuzo + DDV), potem bo izvajalec koruzo plačal Blagovnim rezervam RS, šele potem se bo lahko začela delitev koruze. Opozoriti pa velja, da bo tistim, ki jim je bila koruza glede na njihov zahtevek dodeljena, država vseeno odtrgala preostanek zneska za plačilo koruze od povračila za škodo, četudi koruze ne bodo prevzeli.
Sava Glas, 2.10.200,
-------———————
Čezmejno turistično srečanje Posavja, Dolenjske in Zagrebške županije
Bregana, Mokrice - Minuli konec tedna je v Bregani na Hrvaškem potekalo turistično srečanje obmejnih turističnih regij Zagrebške županije, Posavja in Dolenjske. Na gradu Mokrice so župani Brežic in Krškega ter štirih občin s hrvaške strani - Samobora, Brdovca, Dubravice in Marije Gorice - svečano podpisali pismo o nameri za vzpostavitev čezmejne turistične cone, ki jo omogoča Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško (SOPS).
Podpis pisma o nameri je pogoj, na osnovi katerega bo izdelan elaborat o turistični coni, obe strani pa ga bosta predložili podkomisiji za turizem pri mešani komisiji po SOPS-u. Taje tudi pristojna, da turistično cono ustanovi. Vsekakor jo morajo ustanoviti pred 1. majem 2004, da bi z vstopom v EU ta zatečeno stanje prevzela.
Župana Brežic mag. Andrej Vizjak in Krškega Franci Bogovič sta pozdravila pomembno gesto, ki bo v luči schengenske meje naredila mejo bolj prepustno. Oba vidita izjemne priložnosti v vinskih turističnih cestah, pešpoti na Stojdrago, smučišču na Planini in kot je dejal Vizjak, je razvijanje turizma v luči dobro sosedskih odnosov lahko zgled državnikom obeh držav. Župan Zagrebške županije mag. Stjepan
Kožic pa je poudaril predvsem gospodarski doprinos regij in obeh držav, ustvarjen s turističnimi produkti.
Po podpisu pisma o nameri je sledila okrogla miza na temo “Oblike sodelovanja in spodbujanja razvoja turizma”, kjer sta tu-
Župani na gradu Mokrice ob podpisu pisma o nameri
ristično cono pojasnili tudi članici podkomisije za turizem, s slovenske strani Barbara Strojin in s hrvaške Blanka Beloševič.'
Srečanje obmejnih turističnih regij Zagrebške županije, Posavja in Dolenjske je potekalo v Podjetniškem centru Samobor v Bregani. Regije so se predstavljale na svojih dnevih, v soboto pa je v Kostanjevici na Krki potekal še triatlon s spoznavanjem Forma Vive in “kanu tur” do kopališča Grič.
Organizatorji turističnih srečanj, ki naj bi postala redna, so Regijski pospeševalni center Posavje, Podjetniški center Krško, Razvojni center Brežice, Občini Brežice in Krško, Podjetniški center Samobor, Zagrebška županija in obmejne občini na hrvaški strani.
Suzana Vahtarič
Vse za mlade
Krško - Mladinski center Krško, ki ga vodi Robert Ostrelič, je odprl vrata obnovljenega pritličja doma Milke Kerin. Mladi so ta prostor pridobili zahvaljujoč podpori občinskega vodstva, svetnikov, ravnatelja Srednje šole Krško Ernesta Simončiča, še posebej pa ob angažiranju Jadranke Gabrič iz oddelka za družbene dejavnosti, poudarja direktor centra Robert Ostrelič.
V obnovljenem pritličju, ki meri 420 kvadratnih metrov, je Klub Milka z dvorano ter multi-medijski center, ki sta ga omogočila Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za informacijsko družbo. Čitalnica, igralnica, poslušanje glasbe po lastnem izboru, zmenkarije in prost dostop do
interneta so vsakodnevna stalnica v ponudbi centra, ki bo v popoldanskih urah odprt tudi ob nedeljah in praznikih. Ob ponedeljkih bo center zaprt.
Ob petkih bodo potekali glasbeni večeri, ki jih bodo kreirali DJ-i. Ob sobotah so predvideni koncerti, nedeljski večerje rezer-
***** -
Kotiček v Mladinskem centru
viran za “filmomeko” - na velikem zaslonu bodo predvajali evropske in umetniške filme. Enkrat mesečno bodo organizirana potopisna predavanja. Za tiste, ki jim ni nikoli dovolj novih spoznanj, bodo kot neformalna oblika izobraževanja v učilnicah centra ponudili različne seminarje in druga usposabljanja. V okviru odpiralnega časa centra bo vedno ena izmed treh učilnic v funkciji študijske sobe za študente in dijake.
Prostore bodo prav tako uporabljale vse tiste skupine mladih in društva, ki se ukvarjajo z gledališčem, plesom, glasbo in drugimi produkcijami.
V multimedijskem centru je na voljo šest računalnikov z neposrednim dostopom do svetovnega spleta in opremo za videokonference. Brezplačno bodo opremo lahko uporabljali mladi, ki se spogledujejo z grafičnim oblikovanjem za tisk, z glasbeno, video in foto-montažo ter pripravo gledaliških produkcij in multimedijskih kulturnih vsebin. B.D.
Polepšan mestni park
Krško - Pred dnevi so pri Valvasorjevi knjižnici v Krškem odprli obnovljen mestni park, v katerem ob spomenikih zaslužnih pomembnih občanov dominira Hočevarjev mavzolej. Predračun prvotnega projekta, ki gaje izdelal Elite Krško, za katerim stoji arhitekt Špacapan, je veljal preko 100 milijonov SIT. Ker je bila vsota glede na okvirni program proračuna prevelika, je Špacapan projekt popravil, tako da je v “okleščeni obliki” znašal predračun ureditve parka 75 milijonov SIT. Urejene popeskane stezice, domiselna razsvetljava in tlakovana plošča pri knjižnici s klopcami za počitek in užitek v ambientu je v končni izvedbi stala dobrih 60 milijonov SIT.
Nekateri Krčani sprašujejo ali bo urejenost parka pregnala
nemarne skrunilce Hočevarjevega mavzoleja, kijih ni sram postavljati tega spomenika v funkcijo smetišča in stranišča. Zago-
tovo pa bi zaleglo, če bi se za občasne nočne obiske parka odločili na bližnji policijski postaji. B.D.
Mestni park je kraj spomina na slavne prednike.
Promet ob stari koloniji
Senovo - Na odseku Ceste Kozjanskega odreda na Senovem, kjer se nahajajo stavbe stare rudniške kolonije, po prepričanju domačinov ni ustrezno poskrbljeno za prometno varnost Ureditev pločnikov, razsvetljave in dovoza za interventna vozila, ki se sedaj ne morejo prebiti med stavbami, sije v program naložila kar krajevna skupnost, čeprav je cesta državna. Situacijo na terenu sije poleg članov sveta KS ogledalo tudi občinsko vodstvo na čelu z županom Francijem Bogovičem, ki je na pobudo predsednice KS Senovo Katje Boh privolil, da občina Krško naroči idejno zasnovo za ureditev Ceste Kozjanskega odreda od Trga rudarjev do križišča za Podsredo s pločnikom, javno razsvetljavo in parkiriščem na zgornji strani blokov. Leva stran cestišča pa bo pločnik in razsvetljavo dobila takrat, ko bo v program Direkcije za državne ceste prišla rekonstrukcija regionalne ceste Brestanica - Podsreda. B.D.
Projekti v Kozjanskem parku
Podsreda - Kozjanski park Podsreda bo v petek, 3. oktobra, ob 11. uri na gradu ob zaključku projekta PHARE 2000 predstavil rezultate omenjenega projekta. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je podprlo projekt “Formiranje produktov in storitev trajnostnega turizma na območju Kozjanskega”, ki so ga pričeli izvajati v decembre 2002 in ga zaključujejo v tem mesecu.
Posavske izkopanine na ogled tudi v Ljubljani
Krško, Ljubljana - Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine od 27. septembra do 2. oktobra so bili posvečeni arheologiji. V Sloveniji in tudi v Posavju ob pospešeni gradnji avtoceste zadnjih nekaj let potekajo arheološka izkopavanja, zato je to dogajanje za Posavce še posebej zanimivo. V Spomeniško-varstvenem centru v Ljubljani (na Trgu francoske revolucije oziroma pri Križankah - za vse, ki bi si zadevo želeli ogledati) je tako na ogled razstava “Zemlja pod vašimi nogami”, na kateri je predstavljenih enajst arheoloških najdišč iz vse Slovenije ob trasi avtocest, med njimi tudi posavska najdišča. Razstavo je svečano odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter, slovesen sprejem pa so pripravili tudi pri ljubljanski županji Danici Simšič. Na najdišču Drnovo pri Krškem, kjer izkopavanja še tečejo, je bil 25. in 26. septembra ob 15. uri možen ogled pod strokovnim vodstvom. Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Krško pa je v Vrbovem Logu preteklo soboto pripravila številne prireditve, povezane z bližnjim prazgodovinskim kultnim prostorom in grobiščem Ajdovska jama. Arheologinji Milena Horvat in Pavla Korošec, ki je prva raziskovala to lokacijo pred daljnimi tridesetimi leti, sta predavali o svojih odkritjih, fotografska razstava v Hramu Vrbov Log in koncert slovenskih ljudskih pesmi na jasi predjamo pa sta le še bolj pričarali antični čas.
Sicer pa arheologi pospešeno raziskujejo območje okrog Dmove-ga, prav zanimiv objekt so odkrili pri Skopicah, tako imenovani Pečini, kjer so z radarjem odkrili rimsko vilo. Na severni strani ceste so končali raziskovanje, naslednja dva tedna pa bodo raziskovali še južno stran. Omenjena vila izhaja iz 1. stoletja našega štetja, arheologi pa so naleteli tudi na improvizirano stavbo na zidanem delu, namreč leseni ukop, ki izhaja iz 9. stoletja in je ob keramiki, vzorcih oglja in živalski kosti priča slovanske poselitve. Po 10. stoletju pa zgradba ni bila več naseljena, verjetno so temu botrovale klimatske spremembe. Ostanki rimske provincialne kulture so zelo bogati, sponke za obleko in novci pa kažejo, da so tukaj živeli kar premožni ljudje. Na žalost bo večina teh najdb končala pod novo nastajajočo cesto, saj so tudi potencialni tamponi iz peska drag in zapleten postopek, če seveda niveleta ceste to dopušča. Na Drnovem so sicer arheologi našli prelepe prazgodovinske halštatske grobnice, odkrili so tudi naselitev iz bronaste dobe, predvsem pa izredne grobnice, ki so primerljive s sodobnim italijanskim prostorom. Zanimivo je tudi centralno ogrevanje v zgradbi v Veliki vasi, saj so dvojna tla, cevi, ki vodijo ob stenah ven, in stebrički s tlakom, ostanki nekoč odlično delujočega zračnega ogrevanja. Arheologi nameravajo manjše najdbe razstaviti v lokalnem Posavskem muzeju, seveda ko bo končana njihova obdelava, ni pa tudi nemogoče, da bodo te najdbe pristale v tako imenovanem avtocestnem muzeju, ki naj bi nastal. M. K.
Aktivni mladi brežiški liberalci
Čatež ob Savi - Mladi liberalni demokrati (MLD) so aprila letos . Brežicah ustanovili lokalni odbor. Takrat so tudi sprejeli svoj statut in si zadali cilj organizirati koncerte in razne delavnice, na katerih bi izpostavili težave mladih. Prva uspela akcija tega odbora je bilo organiziranje sedme seje sveta MLD in seminarja “Odnosi z mediji”, ki sta potekala sredi septembra v Termah Čatež. Seje sveta seje udeležilo 46 članov in 9 gostov iz lokalnih odborov po Sloveniji.
Vsem sodelujočim so tudi podarili mapo s predstavitvijo občine Brežice. Prisotne je pozdravil Jože Avšič (na fotografiji), poslanec LDS v državnem zboru, ki je spregovoril o aktualnih temah v Sloveniji, pa tudi o tistih področjih, ki zadevajo mlade. Mladi liberalni demokrati se srečujejg in družijo vsak torek ob 20. uri v prostorih Mladinskega centra Brežice. M.K.
Čistili so Krko
Kostanjevica na Krki - Uprava za zaščito in reševanje RS je organizirala akcijo čiščenja reke Krke okoli otoka Kostanjevica. Potapljači deminerji so iskali med svetovno vojn« odvržena eksplozivna telesa in jih v dvodnevni akciji Krka 2003 s potapljači reševalci odkrili ter odstranili preko 200.
14 potapljačev deminerjev seje pred tem cel teden usposabljalo na učnem treningu, sicer pa so to vrhunski potapljači z mednarodno licenco. Zaključek je bil v praktični “vaji” v Kostanjevici na Krki, kjer so sodelovala še vsa regijska potapljaška društva, ki imajo v okvire Potapljaške zveze Slovenije organizirano podvodno reševalno službo. V Posavju je to Potapljaški klub Vidra Krško s petimi reševalci potapljači. Skupaj je bilo angažira-
nih 40 potapljačev reševalcev iz Posavja, Dolenjske, Kočevja, Celja, Maribora in Kopra.
Člani Podvodne reševalne službe in potapljači deminerji so v Sloveniji prostovoljci. Bojan Kuntarič iz republiške Uprave za zaščito in reševanje pravi, da so visoko profesionalno usposobljeni, saj s takšnimi treningi, kakor je akcija Krka 2003, skrbijo za konstantno obnavljanje in Siljenje znanja. Potapljači reševalci so sumljive
predmete pod vodo označili, de minerji pa sojih spravili na suho it uničili. Na srečo je bilo delo opravljeno brez nezgod, saj odvržena eksplozivna telesa nimajo aktivirane udarne igle in je njihovo odstranjevanje relativno varno, pa vendar obstaja tveganje.
Tveganje je že samo potaplja« je, reševanje iz vode še dodatno-zato velja prostovoljcem, ki so vedno na voljo in v pripravljenosti pomagati, čestitati za srčnost. B.D.
Artičani se veselijo novega praporja
Artiče - V petek je bilo v Artičah slovesno. Krajevna skupnost Artiče in tamkajšnja Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije (KO-DIS) 1941-1945 sta organizirali prireditev, katere vrhunec je bilo razvitje prapora KO-DIS.
Ivica Žnidaršič, predsednica izvršnega odbora DIS, je prapor slovesno razvila, praporščaki na čelu z Ivanom Gerjevičem pa so se s slovesno zaobljubo in podpisom obvezali, da bodo vestno hranili in čuvali to dragocenost. Karel Jošt, domači župnik, pa je prapor z blagoslovom v varstvo zaupal tudi višji sili. Za prapor in zlate žebljičke so prispevali člani Društva izgnancev Artiče in različni donatorji, nakup spominskih trakov pa so poleg Krajevne skupnosti Artiče, Zavarovalnice Triglav iz Krškega in Prostovoljnega gasilskega društva Spodnja Pohanca ter truda poverjenikov omogočili še bližnji podjetniki.
Prapor ima za društvo izgnancev velik pomen, saj spominja na okrog 19 domačih borcev ter 1000 Artičanov in okoličanov, ki so bili med oktobrom 1941 in septembrom 1945 prisiljeni živeti v izgnanskih taboriščih po vsej Evropi. Tajnik društva Franc Glogovšek je opozoril, naj prapor opozarja na zlo vojne in opogumlja mlade generacije ter razsvetli temačno obdobje slovenske zgodovine. Spominu na žrtve vojne se je dvorana poklonila z minuto tišine, medtem pa sta podpredsednica sveta KS Artiče Zdenka Kurtovič in član izvršnega odbora Jože Sotler položila venec k spomeniku žrtvam prelivanja krvi. Ob prazniku je krajanom čestital tudi brežiški župan Andrej Vizjak, kije pohvalil dosežke Artičanov na turističnem področju, sadjarstvu, ustvarjalnosti, v prosveti, pregnancem pa
zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. Žnidaršičeva pa je v svojem nagovoru opozorila, da sta fašizem in nacizem spet na pohodu, najnovejši izgredi neonacistov to dokazujejo, k temu pa jih opogumljajo tudi izjave in obnašanje Berlusconija in Haiderja. Prav ti trdijo, da celo koncentracijskih taborišč nikoli ni bilo, izgnanska pa se sploh redko omenjajo, zato
čevo presenetili s sliko cvetoče pomladi domačega umetnika. Slovesnosti so se udeležili tudi poslanec državnega zbora Jože Avšlč, član izvršnega odbora DIS Vlado Deržič, podpredsednik DIS Ivan Živič, državni sekretar na ministrstvu za delo Franc Žnidaršič, občinski svetniki, svetniki KS, predsedniki društev in odborov, predstavniki sosednjih kra-
■l	t
// •. 1 * • v &
* //	L
'/• /•	i
Ivica Žnidaršič razvija prapor.
bo DIS vsako leto objavljalo pričevanja še živih taboriščnikov in tako ohranjalo spomin nanje.
Ob koncu srečanja so podelili še odličja DIS, ki sojih prejeli zaslužni člani Marjan Vu-čajnk, Franc Glogovšek in Stanko Medved, pohvalo pa je prejel Jože Podgoršek, krajevni organizaciji pa je DIS v spomin na razvitje prapora podarilo še ličen vrč. Tudi domače društvo gostom ni ostalo dolžno; tako so Znidarši-
jevnih skupnosti in podjetij. Dogajanje so poživili člani domačega Kulturno umetniškega društva Oton Župančič z mešanim pevskim zborom in folklorno skupino, ki je s svojimi “vragolijami” povzdvig-nila vzdušje na vrhunec. Učenci ar-tiške osnovne šole so prisrčno deklamirali pesmice, trebeški drotaiji pa zaradi odličnega ozvočenja in interpretacije zbrane pripravili k ploskanju in mrmranju znanih viž.
Mojca Kosem
Šteje srce, ne leta
Bohor - Center za socialno delo Krško je v planinskem domu na Bohorju organiziral tridnevni Medgeneracijski tabor, kot so poimenovali druženje starejših z mladimi prostovoljci iz brežiške gimnazije.
Na predlog direktorice centra Marjane Sečen se socialne delavke že dvanajsto leto ukvarjajo s kakovostjo življenja starejše populacije v občini. Preko skupin za samopomoč si na rednih tedenskih
druženjih vlivajo optimizem in bistrijo duh ob debatah na najrazličnejše teme. Usmeijajo jih delavke centra, ki so v tej funkciji kot prostovoljke in direktorica Sečnova ni izjema. Slednja skupino povabi tudi
domov, včasih pogovore dopolnijo s peko peciva in pesmijo.
Lani seje tako porodila ideja, da bi se mladi in stari združili v delavnicah, kjer bi si v debati izmenjali poglede na življenjske teme, tudi na ljubezen. In ker gre ljubezen skozi želodec, bi preizkusili, kakšni so izdelki, če “starost” pove recept, “mladost” pa se z neizkušenimi prsti loti izdelka. Bo med generacijama čutiti nervozo in nestrpnost? Nasprotno, bilo je tako prisrčno, da so sklenili takšne delavnice letos ponoviti.
Mladi so v pogovoru povedali, da je skrb za počutje starejših civilizacijska nuja, nekaj, kar izpolnjuje dušo. Starejši so dodali, da jim takšna srečanja dajejo nov polet ali kot je zapisala pesnica, “... ne hrepeneti, ujeti trenutek in ga živeti”.
Branka Dernovšek
Slomšek zavetnik vina in vinaijev
Bračna vas - Na pobudo Gorniškega kluba Savinjske doline je minulo soboto potekal tradicionalni pohod in romanje po Slomškovi poti. Okoli 30 km dolga pot pohodnikov iz vse Slovenije se je vila od Olimja preko Svetih Gora do Bizeljskega. Pri Slomškovi kapeli v Bračni vasi na Bizeljskem je z domačim župnikom Vladom Leskovarjem svečano romarsko mašo daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po maši so razglasili blaženega Slomška za zavetnika vina in vinarjev ter blagoslovili mošt (na fotografiji).
Organizatoiji tokratnega pohoda so občine Brežice, Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek, žup-
nije Bizeljsko, Bistrica ob Sotli, Buče in Olimje, Krajevna skupnost
in Turistično društvo Bizeljsko ter Aktiv kmečkih žena Bizeljsko. S.V.
irteiHJ rščiKi
Mimica Tomše
'S prijatelji si v dobrem ali slabem, sicer to ni prijateljstvo!”
Po večkratnih napotilih njenih prijateljev, znancev in sosedov, ki so rekli, daje Mimica gotovo prava oseba, ki si med vsemi res zasluži, da jo obiščemo, pogledamo, kaj dela in slišimo, kako razmišlja o življenju, me je pot vodila k njej v Slomškovo ulico v Brežicah. Sprejme me v toplem stanovanjcu z ročnimi deli, kjer je v vsakem kotičku, predvsem pa neprestano v njenem srcu in v mislih pravnukinja Timeja, ki se ji hitro (8. oktobra) bliža pihanje prve svečke.
Tisti, ki jo dobro poznajo, jo imajo radi zaradi načelnosti in pokončne drže, kljub temu da ji življenje ni prizanašalo z manj lepimi dogodki. Rada govori o dobrih ljudeh, ob klepetu je pogosto omenjala dobroto zakoncev Kambič, Vodopivec, Komočar in Mijokivič ter Milke Toporišič in Štefke Nučič in ob tem povedala: ”Rada imam vse ljudi, od srca rada dam, zelo veliko tudi dobim in se še nikoli nisem zagovarjala zaradi jezika. Kot otrok sem pred drugo svetovno vojno živela z družino v Trnju. Rada se spominjam tamkajšnjih sosedov in tudi sosedov, s katerimi smo se poznali iz sosednje vasi Mostec, ko smo si med seboj pomagali in uživali ob kožuhanju koruze, “ruženju" fižola, “čehanju” perja, spravljanju sena in drugih opravilih. To skupinsko delo danes naredijo stroji, ki so nas razdružili. Ne, ne, ljudje smo se sami odtujili,” popravi misel.
Človeku samo njegovega notranjega bogastva ne more nihče vzeti.
Med vojno sta s sestro Anico ostali sami z mamo, vaščan jih je izdal, sestra je pobegnila v Ljutomer, z mamo pa sta bili leta 1942 pregnani v izgnanstvo. Teden dni sta bili v Rajhenbur-gu, od njiju seje pred transportom v tujino prišla poslovit sestra Anica, ki je od žalosti pred odhodom vlaka omedlela in nista o njej do vrnitve domov 9,avgusta 1945 vedeli ničesar. A se je teden dni pred njima tudi
ona z družino vrnila domov iz Ljutomera. “Potem smo živeli skupaj. Jaz pa sem imela v osnovni šoli učiteljico, ki nas je naučila krasnih ročnih del. Kasneje sem še sama iskala znanja, poskušala, preizkušala in se trudila. Lahko rečem, da sem do danes naredila raznih pletenih in kvačkanih ročnih del - jopic, oblek, kostimov, kap, nogavic, prtov in prtičkov -za zelo široko preprogo do Beograda in nazaj. Pletem in kvačkam za preživetje, velikokrat vso noč in je včasih že kar hud, tako da zaradi bolečin pogosto kar ne zmorem več.” Soseda Milka Toporišič to potrdi z besedami: "Zvečer začne delati, zjutraj je gotovo. Mimica bi lahko izdala knjigo vzorcev.”
Mimica seje poročila z Jožetom Gerjevičem, rodila Mimico in Joška in v mesecu dni izgubila moža in sinka, starega tri leta in pol.
11 let je bila zaposlena kot strežnica v brežiški bolnišnici, a je bila prepričana, da je družina na prvem mestu. Poleg svojih in vnuka Robija, za katerega pravi, da ga samo rodila ni, je čuvala otroke. “Iz ljubezni, ne zaradi denarja, in bilo jih je kar za cel razred. Otroci iščejo bližino in pogovore. To jim več pomeni kot karkoli drugega.” Potem si je ustvarila življenje na novo in se v drugo poročila. Vendar ji usoda znova ni bila naklonjena in ostala je tudi brez drugega zelo dobrega moža Jožeta Tomšeta.
“Veliko se ukvaijam z mislimi o človeku. Ne maram hinavcev in lažnivcev, sama pa svoje probleme rešujem brez sodišča in policije. Ko imam pri sebi in v
svojem stanovanju red, sem najbolj bogata v svojem raju. Človeku samo njegovega notranjega bogastva ne more nihče vzeti. Pomagam, če lahko, škodujem pa ne, bi mi bila pretesna koža. In hraniti je treba takrat, ko je kaj hraniti in ne takrat, ko nimaš.”
i m m
jMf ,?> i
Tisto popoldne ob obisku je na vratih neprestano zvonilo. Za družbo so jo iskale najmlajše sosede, ki so čakale na njeno toploto, čakale na njeno Time-jo in je pogosto ponovila: ”Joj, kako jo imam rada. Še sanjam o njej, to je moj angelček!” Takšna kot je, ima tudi sama v sebi angelstvo, sicer na njen naslov ne bi prihajale razglednice s pozdravi prijateljev, ki so seje spomnili na oddihih v drugih krajih in ne bi mojega obiska tako često prekinjala zvonec stanovanja in brnenje telefona. Angelska umetnija pa so tudi njene slaščice, s katerimi večkrat “pocrklja” dežurne brežiškega radia.
Natja Jenko Sunčič
Ne le zahval, tudi očitkov so bili deležni
Dvorce - Krajevna organizacija Društva izgnancev Dobova (KO DIS) je ob prisotnosti predstavnikov ostalih krajevnih organizacij v občini pripravila svečano podelitev priznanj Društva izgnancev Slovenije (DIS) izgnancem iz Dobove, ki so ob tem prejeli tudi knjigo “Spomini in pričevanja”. Posvečena je vsem, ki so zaradi vojnih dogodkov trpeli in prerano umrli. Priznanja je podelil podpredsednik DIS Ivan Živič, srečanje pa je popestril Trobilni sekstet Godbe Loče.
Priznanja DIS so prejeli izgnanci Franc Šetinc, Vlado Deržič, Rezika Kramer, Branko Bogovič, Jože Rožman, Andrej Horvatič, Rozika Blaževič, Fanika Lubšina in Tone Kežman.
Tako kot je predsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič zapisala knjigi na pot, tako sta tudi predsednik KO DIS Dobova Branko Bogovič in podpredsednik DIS Ivan Živič ponovno poudarila velike napore in skrbi ter prizadevno strokovno delo pri iskanju in oblikovanju argumentov, s katerimi so po več kot petdesetih letih po drugi svetovni vojni slovenski izgnanci in begunci uspeli uveljaviti status žrtev nacizma in fašizma.
DIS se ob izdaji knjige zahvaljuje vsem, ki so posredovali svoje spomine, zahvaljuje pa se tudi muzejem v Ljubljani, Brežicah in Mariboru ter Arhivu RS za sodelovanje pri nastajanju knjige,
zlasti pa Komisiji za stike s kraji izgnanstva in prisilno delo pri Izvršnem odboru DIS. Sicer pa Dobovčani razmišljajo, da bi sami izdali knjigo, saj jih je bilo iz KS Dobova največ izgnanih.
Kot je povedal Bogovič, so v
DIS za člane in nečlane naredili veliko in več, kot so upali; bolijo pa pri tem očitki neučakancev, da so bili slabo obveščeni, kljub vsemu strokovnemu delu in trudu, ki so ga vložili, ter poudaril, da izgnanci niso nikogaršnje breme. N. J.S.
i||
Iti f!

Prisotni nagrajenci z nekaterimi izgnanci
it
Sava Glas, 2.10.2003
“Naj” med - je med posavskih čebelarjev
Zagreb, Posavje - V okviru med Jože Kelhar iz Cundrovca med Josip Šunič, ki ima čebele Zagrebškega velesejma je poteka- ter s srebrno diplomo za.cvetlični v Arnovem selu. N.J.S. lo prvo mednarodno tekmovanje čebelarjev v organizaciji ZZZA-GIMED 2003 in Čebelarskega društva Zagreb. Prijavljenih je bilo 115 vzorcev medu, od tega eden iz BiH, 79 s Hrvaške in 35 vzorcev iz Slovenije.
Generalni šampion in dobitnik posebne diplome za najbolje ocenjeni tuji med je med 115 sodelujočimi Jože Tomše iz Globočic 13, predsednik Čebelarskega društva Krška vas. Tomše je prejel zlato diplomo za kostanjev med in srebrno za cvetlični med, ob boku pa mu stojijo z zlato diplomo in drugim naj višjim priznanjem za kostanjev med ter srebrno diplomo za akacijev med še Vinko Gramc iz Krške vasi, s
srebrno diplomo za kostanjev Jože Kelhar, Jože Tomše, Vinko Gramc in Josip Šunič
Izvir vode velja več kot vrtina nafte
Stara vas - V Stari vasi pri Krškem so slavnostno predali namenu obnovljen vodnjak na izvi-
ru, ki ga domačini poznajo že 150 let. Pred 40 leti so z napeljavo javnega vodovoda nanj pozabili.
Dane Mižigoj, Slavka Mikolavčič in Jože Resnik ob prerezu traku na vodnjaku
Bližnji sosed Franc Ašič je vsaj dve leti spodbujal k obnovi in kot je dejal Dane Mižigoj na odprtju, so letos spomladi resno začeli z obnovitvenimi deli.
Voda je namreč po opravljeni analizi izredno kakovostna in tudi hladna, saj je v poletni vročini imela 9 stopinj Celzija. Starovaš-čani so obnovili celoten vodnjak, most, strugo in brežine. Ponosni so, da so pri delu pomagali vsi, zlasti pa mladi, ki so jim podelili priznanja. Predsednik Krajevne skupnosti mesta Krško Jože Habinc je ob tem izrazil prepričanje, da je to pričetek obnove Stare vasi.
Vodnjak je blagoslovil župnik Jože Vogrin, trak pa sta prerezala naj starejša krajanka, 90-letna
Slavka Mikolavčič, in Jože Resnik. S.V.
Senovo - V gostišču Senica na Senovem je potekalo področno tekmovanje v šahu za osebe s cerebralno paralizo, ki sta ga organizirala Društvo za cerebralno paralizo “Sonček” Posavje in Športno društvo cerebralne paralize “Žarek” iz Murske Sobote. Tekmovanja se je udeležilo 44 tekmovalcev iz društev, vključenih v Zvezo Sonček. Najboljšim so podelili pokale in priznanja; prvi je bil Tomislav Špilak, Pomursko društvo za cerebralno paralizo, drugi Mark Bordonček, Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo Kranj, tretji pa Jordan Jakin, Severno Primorsko društvo za cerebralno paralizo Nova Gorica.
Iz Društva “Sonček” Posavje
“Sončki” šahirali
sta se tekmovanja udeležila Aleksander Pregl, ki je zasedel odlično 6. mesto, in Avgust Ribič, ki je zasedel prav tako odlično 16. mesto.
Tekmovalce sta pozdravila tudi predstavnica Občine Krško Jadranka Gabrič in sekretar Zveze Sonček Jože Primožič. J.R.
Preverjanje ekip prve pomoči
Krmelj - Konec septembra se je pri OŠ Krmelj odvijalo 9. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite (CZ) in Rdečega križa (RK), ki sta ga razpisala Uprava RS za zaščito in reševanje in Glavni odbor RK RS. Regijsko preverjanje se vsako leto izvaja v drugi občini posavske regije, letos so bili nosilci preverjanja Uprava RS za zaščito in reševanje, izpostava Krško, Občina Sevnica in Območno združenje RK Sevnica.
Osnovna predpostavka preverjanja je temeljila na delovanju ekip prve pomoči (PP) ob verjetnih nesrečah v regiji Posavje; potres s poškodbami zaradi porušitve objekta, teroristični napad s poškodbami zaradi aktiviranja eksplozivnega telesa in poškodbe na večji športni prireditvi. Ekipe so bile sestavljene iz šestih članov in rezerve. Vsi tekmovalci so morali imeti opravljen tečaj PP, pri svojem delu pa so uporabljali predpisano osebno in skupno opremo bolničarja. Preverjanje je zajemalo preizkus praktičnega znanja (oskrba namišljenih poškodb) in je potekalo na treh delovnih točkah skupaj z devetimi “poškodovanci”. Delo članov so ocenjevali ocenjevalci -zdravniki - predavatelji PP ali medicinske sestre in tehniki učitelji praktičnega pouka PP. Zmago je odnesla ekipa Nuklearne elektrarne Krško, ki bo zastopala regijo Posavje na državnem preverjanju 11. oktobra v okviru sejma “Zaščita-Protection” v Celju. Sledila je ekipa občine Krško, nato ekipa občine Sevnica ter ekipa občine Brežice.
V sklopu preizkušnje so sodelovali tudi jamarji iz Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, ki so pokazali dvig in spust ponesrečenca s pomočjo vrvne tehnike. Preizkušnje pa so se udeležili tudi reševalci enote reševalnih psov Kinološkega društva Brežice, ki so sodelujočim in otrokom prikazali način iskanja zasutih in poškodovanih s pomočjo psov. NJ.S.
Reševalni psi merili znanje in poslušnost
“Pa se sliš'.. ”
Koronarci v
Krško - Vokalna skupina Valvasor Krško je od 12.do 14. septembra gostila ženski komorni zbor Cantus Feminae - Nehanice s Češke in moški pevski zbor Vinko Poljanec s St. Škocjana iz Avstrije. Sloje za povratni obisk, saj je pri obeh zborih Vokalna skupina Valvasor že gostovala. Ženski komorni zbor je bil na obisku od petka do nedelje in sojih člani gostili po domovih. Moški pevski zbor pa je bil na obisku le en dan. Skupaj so si gledali posavske lepote, kot so grad Brežice, Terme Čatež ter grad v Kostanjevica na Krki, kjer so imeli zvečer v tamkajšnji Galeriji Božidar Jakac skupni koncert. Zaključili so ga s skupno pesmijo “Pa se sliš ’...”. Po koncertu so se v prijetnem in veselem vzdušju na večeiji zadržali še dolgo v noč. Z obiskom na koncertu in večerji jih je počastil tudi župan občine Krško Franci Bogovič. S. J.
Vratih
Koronami klub Sevnica letos 15. oktobra praznuje drugo obletnico delovanja. V klub se prostovoljno združujejo ljudje v stabilni fazi bolezni srca in ožilja. Sodelujemo s strokovnimi institucijami, še zlasti z Zdravstvenim domom Sevnica ki zagotavlja prostore za telovadbo in morebitno zdravniško pomoč. V klubu skrbimo drug za drugega izmenjujemo si koristne nasvete, organiziramo strokovna predavanja imamo pa še veliko zamisli, ki jih bomo postopoma uvajali. Pripravljamo tudi družabna srečanja ki ugodno vlivajo na počutje članov. Letos v juniju smo bili organizatorji srečanja koronarnih klubov in društev Slovenije. Srečanje je bilo na Lisci. Ker pa v klubu ne mirujemo, smo se sredi septembra podali proti Gorenjski. Ob obletnici pa želimo naše člane popeljati še na en izlet, ki pa bo 11 .oktobra in sicer v “neznano”. R.Z.
Tacen - Na 5. memorialu Boža Talana v Tacnu in v organizaciji Kinološkega društva Šmarna Gora -Tacen seje letos pomerilo dvanajst trojk vodnikov in reševalnih psov v iskanju v ruševinah in gozdu, prvi pomoči ponesrečencu, poznavanju vrvne tehnike, poslušnosti psov in premagovanju ovir, ki sojih prijavile enote reševalnih psov slovenskih kinoloških društev. Iz brežiškega se ga je udeležila Alenka Sunčič-Zanut z Nevo, ki sta v znanju pristali na četrtem mestu. Znanje tekmovalcev so ocenjevali domači sodniki za reševalne pse, letos se jim je med reševalci prvič pridružil zelo cenjen slovaški sodnik Jaroslav Gajdoš.
Predsednik organizacijskega odbora Marko Bručan ugotavlja, da sta udeležba in organizacija vsako leto boljši in da memorial Boža Talana, tragično preminulega kinološkega sodnika, postaja vse bolj pomembna prireditev na področju zaščite in reševanja. Med reševalci pa je postal tradicija in priložnost, da primetjajo svoje znanje. NJ.S.
POSAVSKI "BISERI"
paša za oči...
Avtobusno postajališče pri Gimnaziji Brežice
Letos le okrasni fižol
Bukošek - Pri družini Rozmanovih dvorišče krasi okrasni fižol, ki meri vsaj šest metrov. Sega namreč čez gospodarsko poslopje in se po opori ovija tudi nad streho. Gospodar Slavko ugotavlja, daje opora že prekratka, saj se je fižol na koncu kola že obrnil in raste nazaj proti tlom. Krasijo ga lepi vijolični cvetovi in obarvani stroki.
Letos ga imajo prvič, posadil ga je sam, ob tem priznava, da brez žene Terezije, ki ga je vsakodnevno zalivala, ne bi bilo nič. Nekaj metrov stran ob vhodu v hišo se ponašajo z okrasnim slakom, ki prav tako sega do strehe. Terezija je povedala, da je mož kot dolgoletni prevoznik vedno domov prinašal rože in podtaknjence s celega sveta. Tako imajo na primer tudi kaktus iz Rusije, lokvanje iz tujine in še kaj bi se našlo. Ljubezen do rož je ostala tudi zdaj, ko je Slavko v pokoju, Terezija pa je tudi že nekaj let doma, potem ko je kot trajni višek izgubila službo.
Na domačiji živijo z dvema sinovoma, eden ima doma podjetje. Sicer pa se ponašajo z rožami in živalmi. Pod senco okrasnega fižola v kletki grulijo grlice, na kletki je dremala muca, maček Miha kraljuje v kuhinji, pozdravila nas je vrana, ki jo imajo nekaj mesecev pri hiši, pa tudi prijazen nemški ovčar, ki se rad “pocarta”. V ozadju dvoriščne idile se skrivata stara kmečka hiša in kmetija. S.V.
Gospodar Slavko z vrano Krako ob fižolu, v ozadju so v kletki grlice.
V cvetove odeta hruška
Orešje na Bizeljskem - Na mlado drevo hruške, ki je v jesenskem času zacvetela, nas je opozoril domačin Ivan Malus. Drevesce raste v Orešju nad cerkvico svete Magdalene. V času, ko se druga drevesa ponašajo s plodovi, je to odeto v snežno bele cvetove. “Čudo •narave” je morda nastalo zaradi babjega leta, zavetrne lege ali vlage. V neposredni bližini je namreč korito s curkom izvirne vode, ki ne presahne, voda pa je služila kot okrepčilo tako romarjem na poti na Svete Gore kot težakom v “taberhu” v vinorodnem Orešju. S.V.
Cvetoča hruška
KS Krmelj
Krmelj - V ozki dolini potoka Hinja, v najvzhodnejšem delu Mimske doline, leži Krmelj. Kraj se je včasih, ko je imel le štiri hiše in opekamo mokronoškega graščaka, imenoval “Na Moravi”, kasneje pa se je uveljavilo ime Krmelj; verjetno po kmetu in mlinarju Krmelju, ki je imel posest in mlin ob mostu čez Hitijo. V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je Krmelj že izoblikoval v industrijsko naselje, ritem živ^epja pa mu je narekoval rudnik rjavega premoga. Številni rudniški objekti, stanovanjske zgradbe z rudarskimi stanovanji, tako imenovane lolonije, vonj po premogu, rudniški jaški, ki so burili domišljijo otrok in v katerih so se potili krmeljski očetje, da bi zaslužili kruh za številčne družine - taka je bila podoba kraja do leta 1962, ko so rudnik nepreklicno zaprli. Z nostalgijo za minulim časom so pozneje bližnje gostišče poimenovali za Barbaro, zavetnico rudarjev. V Krmelju se je začela razvijati kovinska in tekstilna industrija, ki ji današnji časi tudi niso več naklonjeni. A Krmeljčani, vajeni vsakovrstnih preizkušenj, smelo zrejo v prihodnost, mladim je všeč ta zelena dolina in šolski ansambel se je poimenoval kar “GrinDolin”. Mlajšim je izpeljanka jasna, starejšim bralcem pa pojasnimo, da so si tisti “Grin” sposodili pri angleški izgovorjavi za zeleno barvo.
Predsednik Krajevne skupnosti (KS) Janez Močan, podpredsednik Marko Zabukovec in nekdanji predsednik KS Rudi Dobnik so prepričani, da je kljub spremembam in negotovosti, ki jo prinaša čas globalizacije, Krmeljčanom uspelo zadržati zmerni optimizem. Konec koncev je od približno 1200 prebivalcev uspelo zaposlitev najti
ne. Polna je šola, ki deluje na dveh lokacijah - v nekdanji rudniški bolnišnici in v “novi” šoli, polni so tudi oddelki vrtca v sklopu šole, tako da razmišljajo o selitvi oddelka za najmlajše varovance v graščino. Vodstvo KS pri preureditvi prostora pričakuje občinsko pomoč.
Občina bo pomagala tudi v prizadevanju, da bi v središču Kr-
Rudi Dobnik in Janez Močan
v domačem kraju kar 600 ljudi, lnkos, Lisca, Ferotehna, Armat, Dobnikova Cinkarna, Pekarna Bruno in še preko 15 manjših in večjih samostojnih podjetnikov je s svojo dejavnostjo ublažilo izgubo delovnih mest, ki jo je prinesel propad nekdanje Metalne in večjih sistemov v soseščini, kamor so se ljudje vozili v službo. Danes trepetajo za usodo Lisčine šivalnice, kjer je zaposlenih 120 šivilj. Po prvotnih načrtih uprave naj bi se ta obrat zaprl letos avgusta, pa se ni in v Lisci iščejo kupca, ki bi v kraju nadaljeval s kakršnokoli proizvodno dejavnostjo.
Mlajši, ki so za delodajalce še zanimivi, se ne bojijo vožnje ‘na delo zunaj doline, celo vse do Ljubljane, a kot opaža Dobnik, si ne glede na oddaljenost delovnega mesta mlade družine spletajo gnezdo v Krmelju. Čeprav se prebivalstvo v krajevni skupnosti stara, v njegovem središču ne manjka otrok in mladi-
melja na prostoru “mrtve” železnice zgradili poslovno stanovanjski kompleks. Zemljišče, ki je bilo v lasti Slovenskih železnic, je odkupljeno, naročen bo idejni projekt, župan Kristijan Janc pa je obljubil pomoč pri iskanju zainteresiranih poslovnežev, ki bi šli v takšno investicijo.
V ospredju vodooskrba
KS Krmelj je ena redkih, kjer v ospredju ni gradnja cest, ampak vodovoda. Da bi prišli do potrebnih sredstev, so sistem predali v upravljanje sevniški Komunali, ki bi po zakonu in občinskem odloku pravzaprav morala upravljati vse vodovode v občini. Predsednik KS Močan se spominja, da ljudje sprva niso z navdušenjem sprejeli takšne odločitve, ker so se bali povišanja cene vode, pa še občutek, da nekomu dajejo nekaj, v kar so vlagali, je oteževal
Krmelj je po letu 1919 zaznamovala družina Jakil, ki je prišla v kraj kot solastnik rudnika. Prejšnje generacije so svojim potomcem o družini, ki je bila takrat naj večji delodajalec daleč naokrog, pustile prijazna pričevanja. Jakil je imel sloves človeka z velikim socialnim čutom, med drugo svetovno vojno pa je poskrbel, da je seznam rudniških delavcev krepko narasel glede na dejanske potrebe. Tisti, ki so delali v rudnikih ali na železnici, namreč niso bili v evidenci za izgnanstvo.
Takratni rudarski Krmelj z bolnišnico je dobil zdravnika Jožeta Mustra, ki je imel sina Mikija, danes akademskega slikarja in mednarodno uveljavljenega avtorja številnih stripov ter risanih filmov. Čeprav je Miki že po končanem prvem razredu osnovne šole odšel v Ljubljano, kjer živi danes, Rado Kostrevc skrbi, da ne pozabi doline, v kateri je preživel nekaj ranega otroštva. Prijateljske vezi med njima so se pravzaprav stkale zato, ker Kostrevc ni želel dopustiti, da bi Krmelj pozabil na Mustra in pred leti je postavil razstavo o njegovem delu. Taje navdušila muzealce iz Dolenjskega muzeja, ki so Kostrevca prosili, če jo prestavi k njim in doslej si jo je ogledalo preko 30 tisoč obiskovalcev.
Uslužbenec nekdanjega rudnika je bil tudi oče akademskega slikarja Milana Rijavca, ki danes prav tako živi v Ljubljani in se svojih Krmeljčanov spomni s kakšno umetniško donacijo.
Rado Kostrevc razmišlja, da bi morali poiskati prostor, kjer bi se skozi stalno zbirko mlajši seznanjali z zgodovino kraja in posamezniki, ki so dali pečat kraju. Na šoli namreč skrbno hranijo tudi filmski posnetek družine Jakil in ga zavrtijo svojim gostom ob različnih priložnostih.
pogovore. Krajevno skupnost je namreč 17 milijonov SIT stal daljnovod, ki gaje bilo treba postaviti do vodnega zajetja, za kar je vzela kredit, ki se bo iztekel čez tri leta.
Izkazalo se je, da osnovna cena vode pod Komunalo ne raste, le državno takso je potrebno plačati. To je predpisala država, ki pa jo za projekte vodooskrbe in ekologije vrne v okolje, kjer je bila pobrana in iz skladov zagotovi še dodatni denar. Tako sedaj na vodovodnem omrežju poteka zamenjava salonitnih cevi z akrilnimi v dolžini štirih kilometrov, za naslednje leto ostane za zamenjavo še 800-metrski vod od raz-bremenilnika pri stari šoli do tovarne lnkos. S pomočjo ekološke takse so zastavili projekt kanalizacije za Gabrijele s čistilno napravo v Pijavicah, na katero bo vezanih pet vasi.
Če se bo moč s posamezniki dogovoriti za odkup potrebne zemlje in bo delo teklo po načrtu, bi Komunala prihodnje leto s kreditom na ekološko takso projekt zaključila. Naslednja predvidena faza je gradnja čistilne naprave v Krmelju.
Sodelovanje KS in Komunale se bo najbrž nadaljevalo s prevzemanjem še katerega vodovoda, razmišlja Rudi Dobnik, ki ugotavlja, daje pri manjših vodovodih za uporabnike kriza, če se kaj pokvari in ne vedo, na koga se lahko obrnejo za intervencijo in od kod vzeti potreben denar.
Petletni plan
Svet KS Krmelj je sprejel srednjeročni načrt, ki so ga v dobršni meri že izvedli. Ostaja jim še postavitev brvi pri Ferotehni, ure-
katerem je nova centralna kurjava, elektrika, tla v parteiju, notranji ometi in del zunanjih, oktobra pa bo zaključena obnova strehe. Dolgoletni predsednik Kulturno športnega dništva Svoboda Rado Kostrevc, ki je ravnatelj krmelj-ske osnovne šole, je prepričan, da bo prostor ob domu postal tematsko zaključena soseska. V bližnji prostor KS naj bi se namreč preselila enota občinske knjižnice, v kletnih prostorih Svobode pa so delno uredili prostor za mladino. V sklopu kompleksa je še zanimiv gostinski lokal Kolonija 54, ki gaje lastnica Melita Škrajnar domiselno opremila s fotografskimi pričevanji o kraju v minulem stoletju, najemnina za prostor pa “bogati” krajevni proračun.
Rado Kostrevc
Najbrž društveno življenje v kraju ne bi bilo tako pestro, če se učiteljski kolektiv ne bi toliko angažiral v dodatnih dejavnostih. Kot je na cesti omenila krajanka, se s pomočjo šole vzdržuje upanje, da le ne bo šlo na slabše in skozi društva je čutiti skrb za stis-
Graščina, v kateri je bil nekoč obrat Lisce.
ditev parkirišča pri spomeniku v bližini zdravstvenega doma ter nadaljevanje gradnje pločnika v Gabrijelah in proti Hinjcam. Letošnji proračun KS je 10,5 milijona SIT, od tega prispeva 8 milijonov SIT občina.
Vse se vrti okrog Svobode
Investicije v infrastrukturo se prepletajo z vlaganjem v bogato društveno življenje, v katerega so vključene vse starostne generacije. KS vztrajno vlaga v obnovo Kulturnega doma Svoboda, v
ko nekaterih družin in posameznikov, ki jih je zaznamovala tranzicija z izgubo službe in optimizma. Marljivo in diskretno so na delu aktivistke Krajevne organizacije Rdečega križa, Društvo prijateljev mladine je bilo eno prvih v Posavju, Društvo upokojencev s pohodniško sekcijo skrbi za kondicijo starejših in mlajših, ki jih povabi s seboj. Opazni neformalni skupini v kraju sta mladinska sekcija in tako imenovana Klepetalnica, pravzaprav debatni krožek, ki s tematskimi večeri sokrajanom širi obzorja. Tudi gasilcev ne smemo pozabiti, ki so si lepo obnovili dom,
Krmelj je po velikosti in gospodarstvu središče Mimske doline, kar mu priznavata sosednji krajevni skupnosti Tržišče in Šentjanž. Ko pa seje zaradi tega pred desetletji v glavah takratnih funkcionarjev občine Sevnica porodila misel, da bi tukaj zgradili moderno novo šolo za vso dolino, sojih promotorji takšne ideje v Šentjanžu celo dobili po glavi. Danes ravnatelj krmeljske osnovne šole deli prepričanje s sosedi, da morata oba kraja obdržati svojo šolo, lahko pa bi se pogovarjali o organizaciji pouka na enem mestu le za zadnja tri leta devetletke. OŠ Krmelj je šla namreč že v prvem krogu slovenskih šol v devetletko, danes je mentorica za deset predmetov šolam Dolenjske in Posavja. Imajo izkušnje, želja, da bi se prostovoljno in dogovorno organizirali za izvajanje zadnjega obdobja devetletke samo v Krmelju, pa se mu ne zdi niti samovšečna, še manj na škodo sosednjih dveh krajev. Otroci bi nedvomno pridobili in pri šolnikih to šteje!
kupili nov kombi in se pred kratkim spet dobro izkazali z organizacijo tekmovanja ekip civilne zaščite.
Mularija je za judo
Judo klub Olimpija Krmelj se bliža 10. obletnici in je najmočnejši predstavnik tekmovalnega športa v Mimski dolini. Ima dve profesionalni trenerki, Belorusi-nji, ki sta se v kraju tudi nastanili. Olga Shtyrba in Ina Toropee-va, ki trikrat tedensko trenirata še člane Olimpije v Ljubljani, s svojim profesionalnim nastopom navdušujeta mlade za ta borilni šport. Letos je v krmeljskem klubu vpisanih 70 otrok, tudi iz Mokronoga in Trebnjega prihajajo. Več kot polovica med njimi je deklic. Trenerki med Krmeljčani spoznavata, kako lahko majhen kraj drži skupaj in “diha” za dobro stvar. Tako ni bilo težko gostiti ljubljanskih otrok, ki so prišli na priprave v Krmelj in so spali po tamkajšnjih zidanicah. “Le pijačo smo dali pod ključ”, je bil hudomušen predsednik kluba Rudi Dobnik, ponosen na njihovo evropsko prvakinjo Tino Kukec in na rezultate, ki jih na tekmovanjih v judu dosegajo ekipno skozi šolska tekmovanja.
Sami so si “posvetili”
Gabrijele je vasica nad Krmeljem, ki je bila včasih pretežno kmečkega življa, danes pa se je prelevila v obrtno-gostinsko, saj ta branža zaposluje 45 ljudi. Iz anonimnosti jo je že pred desetletji potegnila Discoteka Bruno v lasti podjetne družine Vidmar, ki je nato svojo dejavnost še naprej dopolnjevala z gostinstvom, trgovino in pekarno.
“Danes v Gabrijelah ne manjka pozitivne energije”, pravi pod-
predsenik KS Marko Zabukovec in dodaja, “v treh mesecih smo postavili 22 svetilk javne razsvetljave, za kar smo prispevali 1000 “udarniških” ur in še v denarju 1.200.000 SIT. Imamo ideje, kako naj se vas razvija naprej s poudarkom na turizmu
Marko Zabukovec
in nadvse prizadevno mladino, povezano v nogometu in pripravljeno tudi za delovne akcije. Tako so že čistili vas in še kaj bodo storili, če se bomo dogovarjali o skupnem dobrem.”
V vasi ustanavljajo Thristič-no-kultumo društvo Lenart, ki bo statusno povezovalo različne že utečene aktivnosti in odpiralo možnost novim idejam. Tako smučarji, ki imajo svojo vlečnico, pod vodstvom Boštjana Berka pozimi skupaj s šolsko vlečnico poskrbijo, da imajo otroci in starejši v bližini poceni in razgibano smuko. “Ne bomo samo gradili, angažirati se moramo tudi glede kakovosti življenja, potem bomo privlačni še za obiskovalce od drugod”, meni Zabukovec.
Branka Dernovšek
KULTURA
Knjižnica je agencija za komunikacijo
Šibenik, Posavje - Knjižnica Sevnica, Valvazorjeva knjižnica Krško in Knjižnica Brežice so darovale 580 knjig za Knjižnico SKD “dr. France Prešeren” Šibenik. Projekt in medkulturno sodelovanje z društvom so uresničili MePZ KD “Franc . Bogovič” Dobova, Trobilni sekstet Gasilske godbe na pihala Loče in KD Žarek Brežice, ki je šibeniškemu slovenskemu društvu še posebej poklonil avtorske in skupinske izdaje knjig.
Sam projekt so poleg posavskih knjižnic podprli še Občina Brežice, Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter nekateri drugi.
Če imajo pesem, beseda in glasba dušo tistih, ki jo ustvarjajo in poustvaijajo, so rojakom sredi Dalmacije v šibeniškem “Ka-toličkem domu” člani vseh treh omenjenih društev prinesli prav to - lepo zapete pesmi in lepo zaigrane melodije slovenskih skladateljev ter avtorsko besedo literatov, obarvano z narečno melodijo slovenskih pokrajin. Kulturni program je dopolnila Ženska pevska skupina Prešemovke, ki je letos na 34. taboru slovenskih pevskih zborov v Stični požela velik uspeh, ter prisrčna skupina mladih recitatorjev, potomcev naših rojakov - Tea, Lea in Stipe Fistonič ter Paško in Petra Guberina z recitacijami pesmi Otona Župančiča. Občino Brežice je zastopala svetnica Milena Jesenko, ki je rojakom prenesla pozdrav župana mag. An-
dreja Vizjaka in med ostalim v govoru dejala: ”... Vse bolj postaja naša last zavest, da nas bodo cenili drugi toliko, kolikor cenimo sami sebe, svoj jezik, svojo kulturo. Pa tudi po tem, koliko smo sposobni spoštovati jezik in kulturo drugih narodov. Vedenje, da je vsaka Slovenka, vsak Slovenec, ki je našla, našel svoj dom daleč stran od Pohorja, Pece, Tri-
glava, Slavnika, prekmurskih ravnic, kraških borov, dolenjskih in posavskih gričev, del naše slovenske družine, je pogojevalo podporo Občine Brežice projektu zbiranja knjig za slovenska društva v tujini. Z zavestjo, da človek ne živi samo od kruha, naj vas slovenska beseda in misel, zapisana na straneh vsake od 580 knjig, ki jih boste vi, vaši otroci, vnuki
vzeli v roke, vodi v svet besedne umetnosti in lepote. Želim vam toplega sožitja v tem lepem dalmatinskem mestu.”
Predsednica tamkajšnjega društva Mira Kneževič pa je povedala, daje v društvu veliko en-tuziazma, da si želijo sedaj najprej urediti knjižnico, vpeljati dopolnilni pouk slovenskega jezika ter ustanoviti še literarno in slikarsko sekcijo ter sekcijo ročnih del, saj se v društvu radi družijo in zapojejo. Predvsem pa je izrazila svoja čustva z naslednjimi besedami: "Prisrčna hvala knjižnicam in vsem ostalimdonatorjem. Vsi ste nas neskončno ugodno presenetili, vse skupaj je nepozabno darilo. Hvala Branku Bogoviču, Franciju Keneju in Natji Jenko Sunčič, ki so tako združno delovali in toliko lepega pripeljali k nam.”
Po izmenjavi spominskih daril so Prešemovci goste povabili k prijetnemu druženju, jih pogostili in posladkali s slovenskimi slaščicami, ki sojih Prešemovke spekle same. N.J.S.
Ženska pevska skupina Prešemovke na nastopu v Stični
Ana odstopila svoj dvor Kristalni kraljici
Sevnica - Po tem, ko se je pred časom v Lekosovi galeriji Ana s svojimi fotografijami predstavila Jožica MikekVeber, sta se tokrat predstavili še dve generaciji Mikekovih, ki imajo smisel za umetnost očitno v genih. S knjigo pravljic z naslovom “Kristalna kraljica in njen dvor” seje predstavila Jožica Mikek starejša, z ilustracijami pa njena vnukinja Pia. Pravljice je prebiral in knjigo pospremil na pot Drago Pirman, ki je dejal, da v knjigi prevladujejo zgodbe o sobivanju ljudi z živalmi in rastlinami, kjer se avtoričina navezanost na naravo izpričuje v opisih človekovega odnosa do živega sveta.
Poleg pravljic so v knjigi zastopane še druge pripovedne zvrsti, nekatere čisto avtobiografskega značaja Po vsebini pa jih lahko povežemo s področji, kot sta astronomija in astrologija. Kot o avtoričinem prvencu pravi Pirman, je s pravljično resnico zavitimi dodatki oplemenitena marsikatera zgodba, ki se neopazno prelije v poučno
informacijo. N.C.C. Jožica Mikek in Drago Pirman
napovedi
2. oktober
Brestanica - odprtje študijske razstave udeležencev likovne šole “Akvarel 2” pod vodstvom slikarke Jožice Medle, ob 18. uri, grad Rajhenburg
Krško - odprtje razstave slik akademske slikarke Beatriz Tomšič Čerkez, otvoritveni program Uroš Brezovšek in Boštjan Piltaver, ob 19.30, dvorana v parku
Kostanjevica na Krki - Svetovni glasbeni dnevi - Slovenija 2003, koncert Mate Bekavac na klarinetu in Godalni kvartet Tartini, ob 15. uri, v samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac Sevnica - odprtje samostojne razstave fotografij “Parada klovnov” Sebastjana Polepatja, ob 19. uri, Galerija Ana
4. oktober
Krško - koncert Orkestra Slovenske vojske (v spomin na Jožeta Privška), solisti: Alenka Godec, Darja Švajger, Ditka Haberl, Matjaž Mrak, Edvin Fliser, Elda Viler, New Swing Quartet, Oto Pestner; ob 20. uri, Kulturni dom
7. oktober
Brežice - predpremiera komedije “Burka o jezičnem dohtarju”, Špas teater Ljubljana, ob 19.30, Prosvetni dom
17.	oktober
Krško - satira “Direktorjev rojstni dan” Dramske skupine KD Leskovec pri Krškem, priredil in režiral Rastislav Florjančič, Kulturni dom
18.	oktober
Krško - koncert Opere in baleta SNG Maribor “Najlepši zbori iz Verdijevih oper”, ob 20. uri, Kulturni dom
Uresničila enoletno snubljenje
Dobžani (Češka), Brežice - Po enoletnem snubljenju in večkratnem vabilu Petra Šefla, ravnatelja Glasbene šole v Dobžaniju, ki je harmonični duet Elizabete in Dragutina Križanič slišal v Brežicah, sta zakonca uresničila njegove sanje, da bi koncertirala na Češkem.
Peter Šefi je vodil program in napolnjeno dvorano navdušenih obiskovalcev skozi vodenje seznanjal z vsebino koncertnega programa, za katerega sta zakonca Križanič izbrala slovenske narodne pesmi in šansone različnih narodov. Koncert je spremljal tudi župan Dobžanija Jaroslav Sikora in med ostalimi čestital vselej odličnima brežiškima glasbenikoma. N.J.S.
Vzpostavljen stik med glasbenima šolama
Pžeštice (Češka), Krško - Ob gostovanju na Češkem je namestnica ravnatelja Glasbene šole Krško Elizabeta Križanič opravila prve dogovore o bodočem sodelovanju med Glasbeno šolo Krško in Umetniško glasbeno šolo Pžeštice, ki jo zastopa ravnatelj Miroslav Kubal. Dogovore je spremljal sekretar slovenske ambasade v Pragi
Miroslav Kubal, Peter Šefi, Elizabeta Križanič, Matjaž Puc in župan Pžeštic Antonin Kmoh
Matjaž Puc. Slednji je izrazil zadovoljstvo nad širjenjem obzorja, ki sta ga pokazala predstavnika obeh šol; znano je namreč, daje Praga skozi zgodovino dajala mnogo splošnega kulturnega znanja Slovencem in ostalim evropskim narodom in kot je dejal Peter Šefi, ki je dogovore spremljal, se danes Čehi učijo od Slovencev in drugih, zlasti pa so veseli povezav s Slovenijo, ki dviguje njihovo kulturo. N.J.S.
Jubilejni koncert
Brežice - Ob 20. obletnici prepevanja ter glasbenega ustvarjanja in delovanja Elizabete Križanič v MePZ KUD Brežice in pri Tamburaškem orkestru KUD “Oton Župančič” Artiče glasbenica, pevci in tamburaši pripravljajo kar dva jubilejna koncerta. Prvi bo v petek, 10. oktobra, ob 19. uri v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice, drugi pa bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 16.uri v dvorani Prosvetnega doma v Artičah. Na obeh koncertih bo dirigent prof. Dragutin Križanič.
Kakšen bo status Jakčeve galerije?
Kostanjevica na Krki - Lani je bil sprejet zakon o uskladitvi javnega interesa za kulturo, zato morajo kulturne ustanove uskladiti zakonske in ustanoviteljske akte. Na pretekli seji Občinskega sveta Krško je bila v zvezi s tem vprašanjem pozornost namenjena kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac.
Vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Jadranka Gabrič je povedala, da ima kulturno ministrstvo glede statusa galerije drugačne načrte kot občina Krško. Po zamisli ministrstva naj bi namreč Jakčeva galerija skupaj z Moderno galerijo in Narodno galerijo Ljubljana prešla pod okrilje države v sklopu enega zavoda in izgubila svojo pravno samostojnost. S tem se v občini ne strinjajo, saj je galerija polna donatorskih del, ki sojih poklonili ugledni umetniki. Izguba pravne samostojnosti postavlja pod vprašaj status donatorskih pogodb, ki so bile sklenjene z Galerijo Božidar Jakac. Ko so s tem pomislekom seznanili kulturno ministrstvo, sije to vzelo čas za razmislek, kakšen status dati kostanjeviški galeriji, je povedala Gabričeva. Dejstvo je, da država že sedaj financira glavnino dejavnosti galerije, čeprav je bila ustanovitelj občina. Galerija upravlja z državnim premoženjem, to sta grad in Forma viva ter občinskim, to je Lamutov salon.
Ker je rok za uskladitev aktov s predpisi nove zakonodaje s področja kulture že potekel, je občinska služba svetnikom predlagala, naj ponovno sprejmejo odlok o ustanovitvi Galerije Božidar Jakac in s tem omogočijo pravno korekcijo statuta javnega zavoda. S tem si občina ni “naprtila” skrbi za financiranje, ki še naprej ostaja v domeni države. Nov zakon o financiranju občin pa bo moral določiti, kdo bo namenjal denar za zagotavljanje javnega interesa v kulturi. B.D.
Grajsko poletje se je izteklo
Sevnica - S koncertom zasavskega in sevniškega Big banda v Kulturni dvorani Sevnica se je zaključil niz kulturnih prireditev, poimenovanih “Grajsko poletje 2003”.
Študent graške glasbene akademije Rok Štirn iz Sevnice je pred dvema letoma iz vrst sevniške godbe zbral člane Big banda, ki so se javnosti predstavili že.po prvih tednih delovanja in domače občinstvo jih je z navdušenjem sprejelo. Toda sobotni nastop je bil nad vsemi pričakovanji, saj so fantje dokazali, da zmorejo slediti svojemu “šefu”, ki študira jazz in jih v interpretaciji sicer vedno zelenih melodij vodi v te zahtevne izvajalske vode. Kot gostjo večera so fantje povabili jazz pevko, prav tako študentko graške akademije, Jadranko Juras, kije bila presenečena, daje v majhni Sevnici videla toliko navdušenega občinstva. Ta je toplo pozdravila tudi nastop Big banda Zagorje s ' pevko in saksofonistko v bandu Nevo Marn. Zagorjani so skupaj le nekaj mesecev, vodi jih Peter Kuder in po iskrenih čestitkah za doseženo raven, ki sojih izrekli sevniškim kolegom, je slutiti, da jim želijo slediti.
Mladim sevniškim glasbenikom so pri potrebni opremi z instrumenti pomagali sponzorji, ki jih je vneto pomagal pridobivati Andrej Štricelj, za kar se mu je Rok Štirn javno zahvalil. B.D.
Večer ljudskega izročila
Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSRS - KD), območna izpostava Brežice je v dvorani brežiške Glasbene šole pripravil medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z Dolenjske, Bele krajine in iz Posavja. Srečanje je strokovno spremljala Urša Šivic iz glas-beno-narodopisnega inštituta SAZU, sodelujočim in poslušalcem pa je dobrodošlico izrekel Franci Kene iz brežiškega sklada.
Tako so se navzoči resnično lahko predali lepemu petju Ljudskih pevcev z Bizeljskega, Ljudskih pevcev Društva upokojencev Sevnica, Kolednikov iz Bušeče vasi, uživali so ob orglicah, kitari, mandolini in kontrabasu Ljudskih godcev Tihožitje iz Gradca, Ljudskih pevcev iz Globokega, Kresnic iz Adlešičev, Ljudskih pevcev “Ajda” iz Dolenje vasi, Fantov s Preske in skupine Raglja iz Trebnjega, ki so sodelovale kot gostujoča skupina. N JJS.
Koledniki iz Bušeče vasi, ki jih vodi Janez Hribar, so pevci, ki z veseljem ohranjajo vsaj delček ljudskega izročila zato, da ne bi utonilo v pozabo. Kot koledniki vse prejete darove, ki jih prejmejo na predvečef sv. treh kraljev, darujejo za humanitarne namene.
REPORTAŽE, NASVETI ...
avtomobilizem
Volkswagen Touran 1.9 TDI (100KM)
Nekoč je bil Scenic, danes je v ostalem pa ne odstopa od dru-še, a ni več sam. Pridružila se mu žinskih smernic, je kopica konkurentov, ki si bolj Naša ocena je tokrat morda še ali manj skačejo v “zelnik” in zanesljivejša, saj smo z njim preiščejo svojo pot. Med zadnjimi je vozili lepo število testnih kilo-v ta naraščajoči avtomobilski raz- metrov na poti do Frankfurta in
red vstopil tudi Volksvvagen, kije prav pred kratkim predstavil kompaktno enoprostorsko vozilo z imenom Touran.
Gre za popolnoma pričakovan izdelek, ki je po mnenju mnogih zamujal. Veliko je namreč tudi takih, ki so, čakajoč na Volkswag-novo možnost, posegli po konkurenci. Zdaj kolebanja ni več. Touran je narejen tako, kot bi od Volksvvagna pričakovali; oblikovno ni nič posebnega, čeprav je lep,
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 177 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 13,5 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 5,2/5,9/7,41/100 km
-	testno povprečje: 7,91/100 km
nazaj. Dolgo pot je lepo prenesel, kljub hitri vožnji pa v povprečju porabil le 7,9 litra plinskega olja na 100 prevoženih km.
Kot sem že zapisal, oblika ni nič posebnega. Gre za klasično oblikovano vozilo, ki ga od ostalih ločijo značilna svetila in seveda vsi družinsko razpoznavni elementi. Tudi v notranjosti ni velikih posebnosti. Izstopata predvsem zanimiv in enostaven radijski aparat z velikim displejem in prav tako velikimi stikali ter lično oblikovan volanski obroč, ki spominja na manjši Polo.
Potniški prostorje zaradi velikosti, dolge medosne razdalje in dobre izkoriščenosti prostora pravilno odmerjen tako spredaj kot zadaj. Nekoliko manj prostora je
Derma Art ...
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar,
poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Benigne kožne spremembe -fibromi
Ločujemo dve obliki fibromov mehke - fibroma molle in trde -fibroma durum.
Mehki fibromi so solitarni tumorji, normalne kožne barve ali rahlo rjavkaste barve.
Iz kožne površine izraščajo na široki bazi ali kot pecljati priveski - fibroma pendulum.
So različnih velikosti in sicer od enega do šestih milimetrov. Sestavlja jih mehko vezivno tkivo. Najpogosteje jih opazimo pod pazduho, na vratu ali na očesnih vekah, pogosto se pojavijo tudi na intimnih predelih.
Trdi fibromi so običajno posamezni tumorji v velikosti graha rjavkaste barve in so čvrsti na otip.
Fibromi so estetsko lahko zelo moteči, sicer pa ne povzročajo posebnih težav.
Njihova odstranitev je hitra in neboleča, na mestu odstranitve nastane drobna krastica, ki v nekaj dnevih odpade in kasneje ni opazne spremembe glede na zdravo kožo okrog mesta, kjer je bila krastica.
Daniela Truden, www.dennaart.si
le na tretji klopi. Ta se namreč skriva v dnu prtljažnega prostora in jo z nekaj enostavnimi potezami v manj kot minuti potegnemo v uporaben položaj. Nanjo lahko posadimo dva manjša potnika, ki imata tako varnostni pas kot vzglavnik, zaradi česar se za njuno varnost ne gre bati. Prtljažnik je dokaj velik, manjši postane le v primem uporabe šestega in sedmega sedeža. Tudi ostalih odlagališč je v Touranu veliko. Vsa so uporabna in dovolj velika.
Motor testiranega modela je v kombinaciji z natančnim šeststo-penjskim menjalnikom dobro
ga omejitve ne motijo preveč. Pospeševanje, prehitevanja in vožnja v daljše klance niso težavni, saj zaradi navora pretikanje ni prav nujno. Poraba je seveda odvisna od vožnje, v vsakem primem pa je nekoliko višja od porabe istega motorja v dmgih vozilih. Gre namreč za večjo težo in veliko površino zračne upornosti: Kljub temu je porabo moč spustiti krepko pod 7 litrov, čeprav je bilo naše povprečje višje (predvsem zaradi nekoliko bolj dinamične vožnje).
Varnostna in komfortna oprema sta dokaj bogati. Vse je seve-
izkoriščen. Njegova moč in navor sta primerna, zmanjka ju le, če je voznik izredno zahteven in
Motor:
-	turbodieselski linijski štirivaljnik Pumpe-Diise
-	prostornina: 1869 cm '
-	največja moč: 100 KM (74 kW)
-	navor 250 Nm pri 1900/min.
da odvisno od vloženega denarja in s tem izbrane različice. V vsakem primeru nas v Touranu osrečijo varnostne blazine, ABS, ESP in dmgi sistemi, ki skrbijo za varnost voznika in potnikov. Če iščete zanesljivo in klasično enoprostorsko vozilo, boste s Touranom zadovoljni veliko let.
Aleksander Krebelj
NESPEČNOST / Insomnia
Will Dormer (Al Padno) je detektiv veteran losangeleške policije, ki s svojim partneijem Hapom (Martin Donovan) odide v majhno mesto na Aljaski preiskovat vznemirljiv umor 17-letnega dekleta. Zaslepljena s čarobnostjo polarnega dneva sta Dormer in Hap na sledi glavnemu osumljencu, pisatelju Walteiju Fincu (Robin Williams). Med pregonom po kamniti in megleni obali Finch izgine v megli. Slišijo se le streli... Kasneje Dormer najde mrtvega Hapa. Ker se čuti odgovornega za partneijevo smrt, se bori s svojo vestjo in se hkrati vplete v psihološko igro briljantnega zločinca.
UJEMI ME, ČE ME MOREŠ / Catch Me If You Can
Film je navdihnjen z neverjetno resnično zgodbo o mladem briljantnem umetniku preobleke in agentu FBI-ja, ki ga želi na vsak način ujeti. V filmski uspešnici se nam predstavita dve veliki filmski zvezdi, za Oskaija nominirani Leonardo di Caprio in dvakratni dobitnik te nagrade Tom Hanks. Pod režisersko taktirko trikratnega dobitnika Oskaija Stevena Spilberga spremlja film življenje Franka W. Abagnala mlajšega, ki se enako uspešno predstavlja kot pilot, odvetnik in zdravnik, vse to, še preden dopolni 21 let.
SOLARIS / Solaris
Super zvezdnik George Clooney igra glavno vlogo v tem znanstveno-fantastičnem filmu Oskarjevih nagrajencev Stevena Soder-begha in Jamesa Camerona. Na osamljeni vesoljski postaji, ki kroži okoli skrivnostnega planeta, zgroženi člani posadke doživljajo nadvse nenavadne izkušnje, v katerih se pojavljajo duhovi iz njihove preteklosti. Ko psihiater Chris Kelvin (Clooney) pride na postajo, da bi raziskal dogodke, se sooči z nadnaravno silo, ki bi lahko predstavljala ključ do najglobljih sanj človeštva... ali do njegovih najhujših nočnih mor.
SOLARIS
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
za lepši videz
Aloa vera
V	prejšnji številki sem že pisala o zdravilnih učinkih aloe vere, tokrat nadaljujem z opisom zdravilne moči te čudežne rastline.
Poznamo dva osnovna pripravka iz aloa vere, to sta gel in sok. Z nadaljnjo obdelavo teh dveh pripravkov se pridobivajo vsi ostali izdelki.
Gel je prozorna, brezbarvna želatinasta snov. Pridobiva se s hladnim stiskanjem filejev. To je osnova skoraj vseh kozmetičnih preparatov. Iz njega se pridobiva ekstrakt in koncentrat. Oba se pridelujeta na mestu obiranja rastline, kjer se tudi stabilizirata in konzervirata, nato ju transportirajo do lokacije, kjer sledi končna obdelava.
V	kozmetiki se aloa vera uporablja kot osnova za izdelavo skoraj vseh kozmetičnih preparatov - olja, spreji, vode za lice, kreme za okoli oči, peelingi. V Ameriki se izdelki iz aloe vere tretirajo kot izdelki z zdravilnim učinkom.
Nekaj nasvetov:
-	proti gripi in prehladu popijemo 2 do 4 merice (60-120ml) soka aloe vere dvakrat na dan;
-	pri ekcemih in ranah Kneipp priporoča mazanje obolelega mesta z 20 odstotnim koncentratom aloe vere večkrat na dan;
-	pri podočnjakih ali otečenih očeh vato namočimo v razredčen sok in si oblogo večkrat na dan polagamo na oči;
-	za celjenje ran uporabljamo večinoma gel;
-	za povečanje imunosti pa uporabljamo kapljice.
To bi bilo vse o zdravilnih učinkih aloe vere.
Bliža se sejem frizerstva in kozmetike “Lepota las” v Celju.
Aktualne novice od tam bodo objavljene v prihodnji številki.
Lep pozdrav, Alenka Dirnbek tel.št.: 07/49-66-333 PE Brežice
•*.'-VAiVv.,;' . ..-o.;-';* 1.	<
moda
Pisala sem že o prihajajoči modi v sezoni jesen/zima 2003. Nekaj o tem smo lahko videli tudi po televiziji, pa tudi trgovine se počasi polnijo z novimi kolekcijami. Najbrž že vsi skupaj razmišljamo/ kaj in kako se bomo oblekli, morda smo nekateri že porabili tudi nekaj denarja za nove stvari. Ne glede na to za nekaj nasvetov še vedno ni prepozno. Moda jesen/zima je za večino trenutno gotovo najbolj zanimiva tema.
Pisala sem že o barvah, kot so rdeča, črna, bela... in pisane, o krojih, takšnih in drugačnih, o oblačilih, ki bodo “IN”. Napovedala sem, da bo absoluten “STIL MIX”. Kombinacije iz 20-ih, 60-ih, 80-ih, slogi rocka, romantike, moderne elegance...in še veliko več, o vrnitvi tako imenovanih pajkic, torej nekako čisto drugačnih hlač, kot smo jih navajeni. Spet bodo modemi škornji nad kolenom, še vedno bo veliko simetrije. Ne želim se ponavljati, kajti to vse naj bi do zdaj že vedeli. A nekateri se še vedno sprašujejo, kaj pa zdaj? Kaj naj zdaj naredim? To moram kupiti, pa to in potem vse skombinirati, saj je vse moderno. Ne, žal vas moram razočarati, tako ne gre. Moda je, ne glede na vse, zadeva, ki seje morate lotiti z okusom in malce znanja. Čeprav lahko vse preberete in vse kupite, kombiniranje ni tako enostavno.
Najprej se je potrebno vprašati, kaj mi pristaja in kateri slog je tisti, kije primeren zame. Potem je potrebno upoštevati pravilo, ki velja vedno, ne glede na smernice in čas, oblačila si kupujte v svoji konfekcijski številki, ne premajhna in ne prevelika. Premislite glede blaga, ki je lahko raztegljivo ali pa tudi ne, upoštevajte, kaj se lahko zgodi po pranju. Naslednje pravilo pravi, da je “stil mix” res tisto pravo, ampak ne delajte stvari na pol in ne kombinirajte nečesa, kar ne gre skupaj. Premislite, za kam in za katero priložnost se boste oblekli, kaj vam pristaja, vsekakor pa ne kombinirajte tistih slogov, ki so med seboj “skregani”. Imate oči ali pa si pomagajte s kakšno osebo, ki se na to spozna, če vam ne gre od rok. Predvsem morate vedete, da vam ne pristaja vse in vsak slog, nosite tisto, v čemer se dobro počutite. Če namreč v to niste prepričani in se počutite neumno, potem raje odnehajte. Poslušajte sebe in ubogajte svoje občutke. Pa še nekaj; ste kdaj opazili, daje nekdo urejen, kar zadeva pričesko, obleko, slog - vse je popolno. Ko pa pogledate na obutev, vas zabolijo oči. Zato bodite previdni tudi pri izbiranju obutve, nikar ne preizkušajte preveč, pri tem ni eksperimentiranja; obutev pristaja, ali pa ne pristaja.
Najbrž vasje veliko, ki vse to že veste, kljub vsemu nekaterim kakšen nasvet še vedno lahko pride prav. Za zaključek - ne pozabite, kdo ste in kaj je tisto pravo za vas, potem boste “IN” in prava paša za oči!
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
V '	..... ■	...... '	----.1
intervju
X
karate
A
Rekorder brez dvorane
Brežice - Rok Deržanič, mlad brežiški atlet, dosega vrhunske uvrstitve ne zgolj v slovenskem, pač pa tudi v evropskem in svetovnem merilu. Kako je to mogoče, bi se vprašal marsikdo, ki spremlja dogajanje v brežiški atletiki, kjer kronično primanjkuje sredstev? Morda nam bo skrivnost lahko izdal kar Rok sam?
Kdaj se bo letošnja sezona končala?
Predvidoma ta vikend, vendar mi bo verjetno poškodba stopala, ki se vleče že od svetovnega prvenstva, zadnji nastop preprečila. Sicer pa se nova, dvoranska sezona pričenja januarja prihodnje leto. Do takrat bo potrebno precej garati, po enkrat na teden v dvorani gimnazije, trikrat v “balonu” osnovne šole, po dvakrat na teden pa v fitnesu. Poleti so razmere za treniranje na stadionu odlične, čeprav tudi garderoba in tuš kabina ne bi škodili. Pozimi pa je seveda potrebno prilagajanje. Takrat imamo tudi zimske priprave, v Medulinu ali v Novi Gorici.
Kako, da si si za aktivnejše ukvarjanje s športom izbral prav kraljico športa in zakaj prav mnogoboj?
V osnovni šoli sem se ukvarjal dobesedno z vsemi športi, a se mi je kasneje najbolj priljubila prav atletika, ker rad tekmujem sam in sem odvisen le od sebe. Pa tudi publika, ki spremlja atletiko, navija izredno kulturno, spoštuje dobre rezultate in ti z navijanjem povrne ves trud. Sicer pa se tudi
pri atletiki dogajajo velike spremembe, vse večje gledalcev, zato postaja bolj zanimiva tudi tržno. Sicer pa je filozofija naših trenerjev, da do 17. leta treniramo vse discipline, kar mi je tudi všeč, saj se vse discipline med seboj dopolnjujejo, pa še bolj raznoliko je tako. Zaenkrat bom tako tre-
niral tudi v prihodnje.
Kako usklajuješ vsakodnevne treninge s šolanjem na brežiški gimnaziji?
Moram priznati, da to ni čisto preprosto, saj mi status športnika v bistvu dela ne olajša prav veliko. V šoli profesorji prevečkrat nimajo posluha za moje obvez-
nosti, saj ima že preveč dijakov status športnika, tako da je moje opravičevanje velikokrat razloženo kot “golo izmikanje”. V drugih atletskih državah tako ne delajo, svetla izjema so pri nas le ljubljanske gimnazije. Glede prihodnosti pa še nimam izoblikovanih načrtov, seveda bi rad nadaljeval tako šolanje kot treninge, če pa to ne bo mogoče, bom študij odložil.
Kaj počneš v prostem času?
Veliko ga nimam, ga pa skušam izkoristiti čim bolj športno, tako se poleti ukvarjam s podvodnim ribolovom, pozimi rad smučam. Sicer pa prebiram strokovno literaturo, ki zadeva atletiko, za drugo pa mi pravzaprav zmanjka časa.
Za svojih 15 let si videl že precej sveta, kateri kraj ti je bi najljubši?
Doma je najlepše, sem pa bil zelo razočaran v Kanadi, prej sem mislil, daje tam “Amerika”. Ko sem prišel tja, sem ugotovil, da je doma veliko lepše, celo najlepše. Minuli vikend smo nastopali na Madžarskem na troboju sosednjih držav, kjer smo zasedli 3. mesto. Zelo sem bil presene-
čen, ko me je sodnik pri skoku v daljino ogoljufal za 10 cm. Kar verjeti nisem mogel tega.
Tvoji atletski vzorniki?
Primož Kozmus in Jure Rovan. Kar je letos uspelo Primožu, je prav neverjetno, saj je še na začetku sezone iskal sponzorja in ni vedel, ali bo letos sploh nastopal. Za njegove uspehe so precej zaslužni tudi brežiški trenerji, ki praktično delajo za drobiž, imajo radi atletiko, zato tudi rezultati ne izostajajo.
Kaj meniš o dopingu?
S pripomočki, dodatki k hrani, ki telesu sploh omogočajo vzdržati napore treningov, se strinjam, sem pa zelo proti snovem, ki škodujejo zdravju in omogočajo boljše rezultate. Nekateri atleti imajo na tekmovanjih s sabo prave male tovarne.
Verjetno ti pri finančnih stroških pomagajo tudi sponzorji?
Ob tej priložnosti bi se rad posebej zahvalil sponzorjema Mani in Mizarstvu Medved, ki mi veliko pomagata pri stroških, ki so kar precejšnji.
Mojca Kosem
srelstvo
Kržanova znova boljša od moških
Gorei\ja vas - Z novo tekmovalno sezono so v soboto in nedeljo začeli tudi strelci z zračnim orožjem. Na uvodnem Ržkovem memorialu v Gorenji vasi na Gorenjskem so se posavski strelci odlično odrezali. V mladinski konkurenci je Brežičanka Vesna Kržan z zračno pištolo znova pometla z vsemi moškimi tekmeci ter zmagala s prednostjo šestih krogov, odličen četrti pa je bil z novim osebnim rekordom njen klubski tovariš Davor Mrkič.
Mladi Brežičani so blesteli tudi ekipno, saj so premočno zmagali. Z bronastim odličjem v naročju so Gorenjsko zapustili tudi leskovški mladinci v streljanju z zračno puško. Medalje enakega sijaja seje veselil Urban Žigan-te, ki seje do kolajne po odličnem finalnem nastopu prebil z 8. mesta.
nogomet
Remi brežiških žogobrcarjev
Brežice - Malonogometni klub Mavi je v 2. krogu prve slovenske lige gostil ekipo Metropola iz Ljubljane. Začetek tekme je bil obetaven, saj so domačini povedli že v peti minuti. Z odlično igro in tremi zadetki Zofiča so igralci odšli na premor z rezultatom 3:2 za gostitelje. V drugem polčasu so domačini vodili že za dva zadetka, vendar izkušena ekipa Metropola ni popustila in je 15 sekund pred koncem tekme rezultat izenačila na 7 : 7. Pohvaliti velja vse domače igralce za borbeno in požrtvovalno igro, številne gledalce pa za glasno navijanje. V naslednjem krogu odhaja Mavi na gostovanje na Ptuj k Vitomarcem.
Strelci za Mdvi Brežice: Zofič je dosegel hat-trick, Molan, Rozman, Bizjan in Rostohar pa so prispevali vsak po en zadetek.
Slemenšek je streljal v polno
Plze6 - V Češkem Plzou je prejšnji teden potekala prva Univerzia-da v streljanju. Slovenski strelci s statusom študenta so nastopili v disciplinah zračna puška člani in članice, zračna pištola članice, MK pištola člani in trap članice in člani. S puško šibrenico v disciplini trap sta nastopila tudi posavska strelca, Sevničan Marko Slemenšek in Brestaničan Matija Mlinarič. V zelo močni konkurenci seje kot peti v finale uvrstil Marko Slemenšek s 108 zadetki. Tudi po izvedeni finalni seriji je Sevničan zanesljivo obdržal izjemno 5. mesto, Matija Mlinarič pa je s 101 zadetkom zasedel 15. mesto.
V ekipnem delu je reprezentanca Slovenije v postavi Slemenšek, Mlinarič in Gomboc s 309 zadetki osvojila 2. mesto, zmagovalci so postali Slovaki, tretji so bili Finci.
speedway
Zlata čelada v Avstralijo
Parduhice - Minuli vikend so v čeških Pardubicah uspešno priredili že 55. speedway tekmo za “Zlato čelado”. Nedeljska dirka je bila atraktivnejša; po prepričljivi vožnji v konkurenci še petih voznikov je “Zlato čelado” in nov motor Jawa odpeljal Avstralec Ryan Sullivan, po uvrstitvi pa so mu sledili Jason Crump in Lee Richardson. Naši vozniki Santej, Žagar in Feijan tokrat niso imeli sreče; Šantej je dirko odpeljal s precejšnjimi bolečinami, ki jih je dobil dan prej na tekmi v Debrecenu. Daje omenjena tekma pomembna tako v evropskem merilu kot tudi za nas Posavce, je bilo očitno, saj je bilo prisotnih precej domačih navijačev, ki so še posebej izstopali s svojimi glasbenimi nastopi in tako zabavali širšo okolico. To soboto,
4. oktobra, ob 16. uri pa si lahko ljubitelji speedwaya ogledajo še zadnjo dirko v tej sezoni v Krškem in sicer finalno dirko za državno prvenstvo posameznikov.
Otroci do 15. leta bodo tudi tokrat imeli prost vstop. P.P.
Dva remija
Ljubljana, Krško - V 8. krogu so se Krčani pomerili z zadnje uvrščeno ekipo, ljubljansko Svobodo. Posavski igralci so se iz Ljubljane vrnili s točko, kar je sicer nekoliko nepričakovano, a glede na prikazano igro moštev, pošteno. Za Krčane je zadel Dvorančič tik pred koncem prvega polčasa, Ljubljančanom pa je točko priigral Zajc, ki je mrežo zatresel v zadnji minuti srečanja.
V 9. krogu je Krško gostilo ekipo Aluminija, trenutno osmega na lestvici. Gledalci (150) so videli razburljivo srečanje, posebej v drugem polčasu, ko je gostujoči vratar obranil kar precej lepih strelov domače ekipe. Srečanje so bolje začeli gostje, a jim je po rdečem kartonu Korena nekako zmanjkalo sape. Na odmor sta ekipi tako odšli brez zadetkov, v drugem polčasu pa so domači nekajkrat nevarno zapretili vratarju Miljkoviču. Gledalci so ostro protestirali proti nekaterim odločitvam glavnega sodnika Habjaniča, ki je na tekmi pokazal kar deset rumenih kartonov in enega rdečega. Nepričakovano so prvi v vodstvo prišli gostujoči igralci, tako je v 83. minuti mrežo zatresel Repina, kije le nekaj minut pred tem prišel v igro. Po sporni situaciji pred gostujočimi vrati v 85. minuti, ko je obležal igralec Alu: minija, je za domače zadel Dvorančič, zaradi protestov trenerja Aluminija pa je ta moral v slačilnico.
Po 9. krogu krška ekipa s 13 točkami zaseda 5. mesto na lestvici in tako za debelih 10 točk zaostaja za vodilnim Rudarjem. V 10. krogu bo Krško potovalo v Kranj k ekipi Supernova Triglav, srečanje bo ob 15. uri. M. K.
tek
Sevnica spet teče
Sevnica - V nedeljo se je v Sevnici spet trlo tekačev in tekačic iz številnih klubov po Sloveniji (AK Velenje, AK Sevnica, AK Spela Grosuplje, AD Kladi-var Cetis Celje, AK Škofja Loka, Markles Kamnik, AK Portovald, Trim klub Krka, AK Mass Ljubljana), pa tudi iz okoliških osnovnih šol na tradicionalnem že devetem pouličnem teku za pokal Sevnice.
Sedem krogov oziroma 5 km
je v članski konkurenci najhitreje pretekel Peter Kastelic, najboljši domačin je bil z minuto in pol zaostanka Robert Lendaro z osvojenim 5. mestom.
Med članicami je progo dolžine 3 km najhitreje zmogla Anica Živko iz celjskega kluba. Najboljša Posavka je bila Ra-dečanka Romana Krašovec z osvojenim 3. mestom. Isto dolžino je med mladinci najhitreje odtekel Novomeščan Matjaž Berus, v ženski konkurenci pa je na cilj prva pritekla Sevničanka Barbara Resnik. Na dolžini 1400 m je med starejšimi deklicami slavila Vele-
Karate do - pot resnice
(4. del)
Brežice, Japonska - Obramba lastnega zdravja in življenja je človekova pravica in dolžnost, etični kodeks Bushida pa nam veleva, da smo enako dolžni storiti v imenu ogroženega bližnjega, ki se ni sposoben braniti sam. Človeško telo lahko postane nevarno orožje, to pa se lahko uporabi ali zlorabi. Po črki zakona (KZ RS, 2. odst., 11. člen) je j SILOBRAN tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da : storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen pro- ' tipraven napad. Zoper protipraven napad pa se lahko vsakdo brani in od nikogar ni mogoče zahtevati, da mora ( bežati ali klicati na pomoč (turpis fuga).	<
c
S treningom karateja se možnosti reagiranja v kritični situaciji 1 močno povečajo v tehničnem, taktičnem in psihološkem smislu. s Najprej se lotevamo učenja mehaničnih gibov - tehnik blokad, udar- \ cev, izmikanja, spotikanja in gibanja. Skozi delo v paru pa spoznava- 1 mo, kakšne so možnosti uporabe naučenih tehnik glede na konkret- 2 no situacijo. Takrat se srečamo s pojmi, kot so razdalja, pravočas- \ nost, finta, vezana tehnika, dinamičnost, taktika, strategija, še naj- t bolj pa se zavemo, da spopad ni soočanje le dveh stilov, konceptov f ali golo nizanje hitrih in močnih udarcev, temveč konflikt dveh t osebnosti v emocionalni, psihološki in intelektualni razsežnosti. r Pri tem je bistveno ohranjanje ravnovesja. Ko ostajamo v stiku s č seboj in v stiku z nasprotnikom, je to mogoče doseči, ko pa to v nevidno nit pretrgamo, ostane končni izid le še naključje.	ji
Vse mentalne blokade so pri KARATEKI (tisti, ki trenira karate)	fc
nezaželene. Manifestirajo se v počasnih miselnih in gibalnih reakci- d jah. Zategnjeni sklepi, mišice in trpke grimase obraza izražajo našo f neuravnoteženost. Da bi odkri li vzroke, moramo dostikrat pobrskati	v
po naši notranjosti in se soočiti s strahovi in demoni, kot so na c primer ego, napuh, površnost, sebičnost in ostale negativne ener- z gije, ki nam onemogočajo, da bi bili to, kar smo, se sprejeli in brez maske na obrazu pokazali okolici.
Tisti, ki se ukvarjajo s pasivnimi metodami introspekcije, so prikrajšani za izkušnjo, kaj se dogaja s človekom, ko se znajde v stresni situaciji, kjer te nasprotnik nenehno psihično in fizično meče iz ravnovesja. Tukaj ni idealnih laboratorijskih pogojev, prijetne glasbe, udobnega ležišča... le znoj, včasih kri in igra dveh protagonistov, ki si stojita nasproti z isto idejo - zmagati. Pot do uspeha pa ne vodi (kot mnogi zmotno menijo) skozi kopičenje destruktivne negativne agresije, ampak osvobajanje lastnega bistva skozi sprejemanje samega sebe in spoštljivo sprejemanje nasprotnika.
V tem navideznem nasprotju se zgodi nekaj paradoksalnega. S takšnim odnosom do problema, kot ga predstavlja spopad dveh bojevnikov, dostikrat izgine prvotni vzrok, ki je pripeljal do konflikta. Do spopada dejansko sploh ne pride - pa ne zaradi strahu, ampak zaradi spoštovanja. Takšno vedenje je opazno znotraj živalske vrste, kakor tudi v obnašanju svetovnih velesil, ki imajo določeno moč.
Marsikdo poreče, kje je potem smisel celega cirkusa? Konflikti so globoko vtkani v našo podzavest. Iz njih se porajajo nove rešitve in spoznanja za prihodnost. Prisotni so tudi v športu in poslovnih okoljih. Prinašajo spremembe in burijo človeški duh. Do njihovih rešitev pridemo, ko privlečemo na dan resnico, največkrat o samih sebi.
Besede so poceni, pravijo, in dostikrat se ulovimo, da delamo drugače, kot pa govorimo. Ker pa drugi rek pravi, da se na mukah poznajo junaki, nam trening karateja zagotavlja, da bomo sleherno idejo skozi vadbo lahko pošteno prevetrili. Zmota se kaznuje takoj - ponavadi boleče, skupen cilj pa ostaja - BITI BOLJŠI ČLOVEK.
Konec
L
M
Peter Dirnbek, Christian Kajtna, Velimir Jukič
te
Ir;
njčanka Nastja Kramer, le 6 sekund za njo pa je kot tretja ciljno črto pretekla sevniška tekačica Maja Teraž.
Med starejšimi dečki je isto razdaljo kot prvi premagal prav tako Velenjčan Matej Zupanc, kot najhitrejši posavski tekač pa je na cilj pritekel Dorjan Pajk, kije osvojil nehvaležno 4. mesto. Med deklicami je na dolžini 1400 m zmagala grosupeljska atletinja Nika Mrzelj, najboljša Posavka je bila Sevničanka Martina Kralj s 3. mestom. Med dečki seje zmage veselil domačin Luka Kranjec.
Na polovični dolžini, to je 700
m, je med mlajšimi deklicami ^
prva pretekla ciljno črto Špela Zorko (AK Špela Grosuplje), tret-ja pa je na cilj pritekla Kristin3 Erman (OŠ Tržišče), med mlajši' mi dečki je bil najboljši celjski te-kač Matej Skočir, Denis Žnideršič iz Boštanja pa je na cilj pritekel takoj za njim.
Med cicibankami je zmagal3 Grosupeljčanka Kaja Ferlin, naj' hitrejši ciciban je postal Ve' lenjčan Jan Kramer, Boštanj' čanka Maja Medved in Sevnica3 Domen Zevnik pa sta se veseli'3 lt) drugih mest, vsak v svoji disci' J|^ plini. M. K.
1 ^ 1
KRONIKA
Divji jezdec razjahal pri Belem konjičku
Krško - Na okrožnem sodišču se nadaljuje sojenje državljanu Bosne, ki je marca lani z ukradenim srebrnim avtom znamke BMW divjal po hitri cesti od Otočca proti Čatežu in nato skozi Brežice. Divji jezdec Vjekoslav Tokič je naposled “razja-har v bližini gostilne pri Belem konjičku.
Prvega marca lani sta prometna policista iz Novega mesta na hitri cesti H1 na Otočcu ustavljala voznika srebrnega BMW-ja 523 italijanskih registrskih označb. Ko je ta že nameraval ustaviti, si je premislil in sunkovito zapeljal naprej. Policista sta zapeljala za njim, vendar se voznik ni zmenil ne za zvočno ne za svetlobno signaliziranje policijskega vozila, češ, naj ustavi. Policista sta o tem obvestila operativno komunikacijski center in na hitri cesti na Drnovem so policisti nastavili sredstvo za prisilno ustavljanje vozil, tako imenovani stinger. Voznik BMW-jaje zapeljal čez in z nezmanjšano hitrostjo nadaljeval vožnjo proti Čatežu. Policistom je na pomoč priskočilo tudi policijsko vozilo z vgrajenim sistemom ProVida. Po nekaj kilometrih so z dirkajočega vozila začeli odpadati kosi pnevmatik, vendar je voznik vožnjo nadaljeval. Na Čatežu so mu pripravili blokado z vozili, vendar je blokado obvozil in na odcepu za Brežice zavil s hitre ceste. Z divjo vožnjo je nadaljeval proti Brežicam, vmes pa je prišlo do opla-tenja BMW-ja in službenega vo-
zila z vgrajenim sistemom ProVida. Vozilo je nato zapeljalo po nasipu in pristalo na blatnem in razmočenem travniku. Tam so neposlušnega voznika, 45-letnega Vjekoslava Tokiča, policisti obvladali, uklenili in privedli k preiskovalnemu sodniku.
Na tokratni glavni obravnavi (sodba bo izrečena sredi oktobra) so zaslišali vrsto policistov iz Policijske uprave (PU) Krško ter policista iz Novega mesta, ki je
že na Otočcu ustavljal spornega voznika in akcijo spremljal vse do Belega konjička, kjer seje zaključila. Čeprav je šlo za sojenje To-kiču, ki je vozil sporni BMW, ki je bil dan pred omenjeno akcijo ukraden v Italiji, pa je v pričevanjih prišlo na dan veliko zanimivih podatkov o ukrepanjih policistov. Čeprav se med samo akcijo menda sploh ni vedelo, da je vozilo ukradeno, ampak je stekla samo zato, ker voznik ni hotel
Lanski zaključek “akcije ” pri Belem konjičku
Dan brez avtomobila
Brežice - 22. september je evropski dan brez avtomobila. Glavni namen je opozoriti na težave, ki jih povzroča vse več avtomobilov v mestih ter na pomen gibanja, varovanja okolja in omogočanja mobilnosti invalidov. V središčih večjih mest so na ta dan zaprli nekatere ulice ter za mlade pripravili različne prireditve.
Evropski dan brez avtomobila je sklepno dejanje evropskega tedna mobilnosti, ki je po vsej Evropi potekal med 16. in 22. septembrom. Rdeča nit letošnje prireditve je bila dostopnost, s čimer je želela Evropska unija (EU) Prispevati k evropskemu letu in-validov. Slovenija se evropskemu dnevu brez avtomobila, kije letos Pri nas potekal pod sloganom Avto ni vse. Premakni se!”, pri-
družuje že četrtič, drugo leto zapored pa sodeluje tudi pri tednu mobilnosti.
Nacionalni koordinator pobude je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Na področju Posavja je akcija potekala le v Brežicah. Pripravil jo je urad župana, pri čemer je pomagal tudi Mladinski center Brežice. Koordinatorka akcije Tea Leben je bila z akcijo zadovoljna. Kot je
^ladi so risali na temo prometa po osrednji brežiški ulici.
dejala, je bilo prvič, da ob prireditvi niso prijeli pritožb. Letos nervozni vozniki nisi “rinili” med otroke na ulici kot leta doslej. Veseli pa so bili tudi otroci, ki so mesto doživeli drugače kot vsak dan, ko je povsem zapolnjeno z avtomobili.
V Brežicah je bil od 5.30 do 13. ure zaprt krajši del Ceste prvih borcev od občinske zgradbe do cerkve Sv. Lovrenca. Na zaprtem delu mesta, kjer so pri zaporah pomagali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice, so se zbrali učenci četrtih ali petih razredov iz vseh osnovnih šol v občini in vrtca Brežice. Akcije se nista udeležili le OŠ Velika Dolina in Dobova. Vzporedno z zabavnim programom, čarovnikom Grego in druženju ob glasbi ter ostalimi aktivnostmi na zaprtem delu ceste so potekali prometno kritični izleti. Pešci in kolesatji so v spremstvu policistov ugotavljali stare pomanjkljivosti; pomanjkanje kolesarskih stez, neurejenost pločnikov ter vozišč in podobno.
TUdi Društvo invalidov občine Brežice je akcijo toplo pozdravilo. S. V.
o
>j
Varnost traktoristov
Tatvina
Posavje - V prvih osmih mesecih leta 2003 se je na posavskih j^tah zgodilo 9 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki tektorjev in od tega sojih šest povzročili sami. V teh nesrečah je oseba umrla, ena je zadobila hudo telesno poškodbo in ena oseba i'•jo. V letu 2002 so traktoristi bili udeleženi v 11 prometnih nesrečah, to sojih povzročili sami.
. Sicer pa policisti v Posavju ugotavljajo, da je največ prekrškov, ki jŠi' f st°rijo vozniki traktorjev, povezanih s tehnično neizpravnostjo vozila, te. "^registracijo, uporabo luči in vožnjo pod vplivom alkohola. Na ces-■gjČ je tudi veliko traktorjev, ki prevažajo poljščine, tovora pa nimajo ftevilno naloženega, zaradi česar se ta razsipa in pada z vozila. Vozni-'' Pogosto svojih vozil, preden se vključijo na javno cesto, ne očistijo. . Naj ob tem omenimo še obveznost traktoristov, ki imajo pripet lektorski priključek in slednji presega širino traktorja, ali ko je žara-^ lovora zmanjšana preglednost. V takem primeru je obvezna upora-"toniene utripajoče ali vrteče se luči, opozarjajo na PU Krško. Na ^'klopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se sme voziti v prostoru za j^v°r največ pet oseb, vendar te ne smejo biti pod vplivom alkohola 'te smejo stati, sedeti na stranici kesona ali na nepritrjenem tovoru, 1 Presega višino stranice kesona. S.V.
Sremič, 25. - Neznani storilec je iz vinograda na Sremiču odtujil okoli 150m2 plastificirane mreže, s katero so bile trte zaščitene pred ptiči in divjadjo. Lastnik je s tatvino oškodovan za 50.000 SIT.
Poskus tatvine
Krško, 23. - 26-letni A.S. iz Radeč je vstopil skladiščni prostor nakupovalnega centra v Krškem in poskušal odtujiti 500 zavojčkov cigaret. Izbral je cigarete znamke Boss in West v skupni vrednosti 195.400 SIT. Pri tatvini mu je načrte prekrižal prodajalec, kije vstopil v skladišče. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
ustaviti, kar je seveda sumljivo, pa je bilo na kraju prijetja Tokiča po izjavah prič 15 oziroma celo 30 policistov. Nekateri so bili menda oboroženi z brzostrelkami in pištolami. Kot trdi Tokič, mu je eden od policistov grozil s pištolo; z njo gaje udaril po glavi in mu jo prebil, ko pa je z roko varoval čelo, so mu jo zvili in mu izpahnili ramo. Tokič se je zaradi kršenja človeškega dostojanstva pritožil.
Tiskovni predstavnik PU Krško Štefan Hren je pojasnil, da vsako pritožbo na uradu vzamejo resno in po potrebi ukrepajo, vendar pa v tem primeru ukrepanje ni bilo potrebno, saj ni šlo za prekoračitev pooblastil policistov. N.Č.C.
Spet tihotapili zaščitene ptice
Obrežje - Delavci enote za zatiranje tihotapstva Generalnega carinskega urada Ljubljana so pri mejni kontroli 16. septembra opravili kontrolo avtodoma, v katerem so bili trije Italijani. V podvozju vozila so v dvojnem dnu našli mrtve ptice, ki so v Italiji gurmanska poslastica. Črna trgovina s pticami naj bi bila v svetu takoj za trgovino z orožjem in drogami.
Skupaj so našli 775 različnih ptic, lovsko puško, 20 naprav za predvajanje zvoka ptic, 31 avdiokaset z različnimi zvoki ptic in 7,5 kg medeninastih tulcev. Uplenjene ptice, lovsko opremo in pripomočke ter avtodom sta kriminalista PU Krško zasegla.
Osumljenim so odvzeli prostost in jih s kazensko ovadbo odvedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Eden od trojice je nase prevzel krivdo, tako da so druga dva takoj izpustili. Za osumljenega je bila odrejena varščina v višini 50.000 evrov, ki je bila naslednji dan tudi plačana. Tako so vsi trije kršitelji na prostosti, osumljenega pa čaka še sojenje.
V letošnjem letu je bilo na področju PU Krško zatišje glede tihotapljenja ptic, samo lani septembra in oktobra pa so cariniki na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje pri vstopu v Slovenijo v več primerih odkrili skupaj okoli 200 kg tihotapljenih ptic različnih vrst, namenjenih v Italijo. Na Generalnem carinskem uradu predvidevajo, da so bile ptice najverjetneje polovljene na Hrvaškem ter v BiH.
Nekaj primerov tihotapljenja ptičje že dobilo sodni epilog; tako je bila na Okrajnem sodišču v Brežicah februarja letos izrečena sodba petim Italijanov, ki so jih cariniki oktobra lani na Obrežju prijeli pri tihotapljenju okoli 900 mrtvih ptic, zaščitenih z Bernsko konvencijo.
Suzana Vahtarič
Vlomna tatvina
Bukošek, 22. - Neznani storilec je zunaj naselja Bukošek vlomil v barako in iz notranjih prostorov odtujil dve samohodni kosilnici ter priključek za rotacijsko kosilnico. Lsstnik je s tatvino oškodovan za okoli 500.000 SIT.
kompas po pravnih labirintih
lil
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Zemljiškoknjižno dovolilo
Z uveljavitvijo stvamopravnega zakonika (SPZ) je bilo s 1.2.2003 ponovno uvedeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki pomeni izrecno nepogojno izjavo tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.
Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Za imetnika pravice kot fizične osebe se v zemljiško knjigo vpišejo ime in priimek, EMŠO ter naslov stalnega prebivališča. Če gre za pravno osebo, pa se vpišejo firma oziroma ime in sedež, poslovni naslov ter matična številka poslovnega registra.
Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis z vsebino, kot je določena v zakonu. Listina, ki služi za podlago za vpis v zemljiško knjigo, mora vsebovati označbo nepremičnine; na primer številko katastrske občine (k.o.) oziroma za etažno nepremičnino številko nepremičnine, ki je vpisana v kataster stavb za etažno lastnino. Najdlje mora biti v listini, ki je podlaga za vpis za pridobitev pravice, navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi.
Overovitve podpisov se opravljajo pri notarju. Če je z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljena pridobitev lastninske pravice v korist tujca, mora biti k zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi pravnomočna odločba Ministrstva za pravosodje o ugotovitvi vzajemnosti (to pomeni ugotovitev, ali je tudi v državi tujca dovoljen takšen prenos lastninske pravice).
Potrdilo o plačilu davkov
K pogodbi mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu davka na promet nepremičnin ali drugega davka, razen davka na dodano vrednost (DDV). Če pa je oseba, ki izstavi zemljiškoknjižno dovolilo o prenosu lastninske pravice na nepremičnini zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost, mora biti k zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun za plačilo cene s sestavinami, ki jih mora obsegati tudi račun po predpisih o DDV.
Novi stanovanjski zakon, ki je začel veljati 14.10 2003 in je bil objavljen v Ur. listu št. 69/03, je ponovno uvedel predkupno pravico najemnika ali prejšnjega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga ima v najemu. Če ta pravice ne uveljavi, ima predkupno pravico občina oziroma občinski stanovanjski sklad in Stanovanjski sklad. Notar ne sme overiti podpisa pogodbe, ki je bila za kupca sklenjena pod ugodnejšimi pogoji, kot jih je lastnik ponudil občini.
\
NIČNOST zemljiškoknjižnega dovolila
Na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila je zemljiškoknjižno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti in vknjižbe ne sme dovoliti, če ugotovi, daje zemljiškoknjižno dovolilo nično. Prizadeta oseba lahko vloži izbrisno tožbo. Zemljiškoknjižno dovolilo je sestavni del listine, kije podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi. Ničnost osnovnega pravnega posla, ki je podlaga za vknjižbo, ima nujno za posledico tudi ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost zemljiškoknjižnega dovolila pa nujno ne pomeni, daje ničen tudi zavezovalni pravni posel, ki je pravna podlaga za zemljiškoknjižno dovolilo. V takem primeru je možna tudi delna ničnost pogodbe, ki lahko ostane v veljavi, če zemljiškoknjižno dovolilo (imenovano intabulacijska klavzula) ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.
Zemljiškoknjižno sodišče je po zakonu o zemljiški knjigi pristojno presojati samo ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa ničnost pravnega posla, kije podlaga za vknjižbo. Tudi v primeru, da bo očitna ničnost zavezovalnega pravnega posla, katerega sestavni del je zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel, zemljiškoknjižno sodišče tega ne bo smelo upoštevati. Ker je v primeru ničnosti zavezovalnega pravnega posla nično tudi zemljiškoknjižno dovolilo, kije z njim neločljivo povezano, je za take primere v zakonu o zemljiški knjigi predvidena možnost vložitve izbrisne tožbe.
Zloženka “Kriminaliteta in umetnine”
Slovenija - Prva slovenska preventivna zgibanka “Kriminaliteta in umetnine” obravnava tihotapljenje, ponarejanje, tatvine pa tudi poškodovanje in uničevanje kulturnih dobrin. Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave želi z njo prispevati k seznanitvi javnosti z omenjeneno problematiko, saj nevednost oziroma pomanjkljivi samozaščitni ukrepi oškodovancev tovrstnih kaznivih dejanj nemalokrat pogojujejo uspešno delo tistih, ki “služijo” na račun nezakonitih poslov z umetninami in ogrožajo našo kulturno dediščino.
Zgibanka vsebuje tudi po mednarodnih standardih izdelan obrazec za opis predmeta, ki je namenjen praktični uporabi, saj ga je moč fotokopirati in si z njegovo pomočjo ustvariti lasten seznam umetnin oziroma starin.
Na voljo bo v galerijah, muzejih, antikvariatih ter prodajalnah umetnin in starin. Dejanja zoper umetnine in kulturno dediščino lahko prijavite na telefonski številki 113 ali brezplačni številki anonimnega telefona 080 1200. Na seznamu ukradenih predmetov pa je mogoče preveriti, ali umetnina, ki ste jo nameravali kupiti, ni morebiti ukradena, informacije o tem so na voljo tudi na spletni strani www.interpol.int. S.V.
Tatvina pastirja
Hrastje, 22. - Okrilje noči je izrabil neznani storilec, ki je s travnika zunaj naselja Hrastje pri Cerkljah ob Krki odtujil elketrični pastir znamke Panther. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 70.000 SIT.
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEfl
Niste sredi najugodnejšega obdobja, za vsako stvar se morate boriti s podvojenimi močmi. Najbolj vas motijo partnerjeve spremembe počutja ter družinske zadeve. Pazite na zdravje, spet se ponavljajo stare težave.
Bik
Imate občutek, da ste na pravi ljubezenski poti, toda v resnici ste zavedeni. Začnite z razčiščevanjem odnosov s prijateljem, kije botroval nekaterim vašim odločitvam. Pazite na denar, saj postajate neprevidni.
DVO JČKA
Ste izredno gostobesedni, duhoviti, toda ne pretiravajte. Nekomu morda ne bo všeč vaš nastop, kar pa boste izvedeli šele kasneje. V ljubezni je čas za radikalne odločitve, toda zaenkrat ne razlagajte vsega, kar čutite.
RAK
Konec tedna bo zanimiv, saj bo po dolgem času tak, kakršnega si želite. Naj vas ne zmede preveč čuden odnos z moškim, ki še ne more dojeti vaših zamisli. Do srede bo ugoden čas za študij ter poslovna pogajanja.
LEV
Niste preveč navdušeni nad vsem, kar se vam ponuja v ljubezni, toda sedaj ni čas za izbirčnost. Vsaj še enkrat poskusite z osebo, ki je še vedno v vaših mislih. Glede dela upoštevajte predvsem to, s kom boste sodelovali.
DEVICA
Sami se boste soočili z vsem, postavili boste le en pogoj - da vas pri ničemer ne motijo (z vprašanji).
Prihaja obdobje, ki bo odločilno za najpomembnejše načrte. Spremenljivega počutja boste, a pravzaprav prepričani, da vam bo uspelo.
TEHTNICA
V tem času boste manj izbirčni. Vsakogar boste brez pomislekov postavili na njegovo mesto. Glede dela se boste odločili pravzaprav čez noč. Ženska vas bo poskusila prepričati v nasprotno, toda zaman.
ŠKORPIJOH
Pazite, da ne boste preskočili nekaj pomembnega.
Pri srčnih zadevah ste neverjetno zasanjani in verjamete tudi v tisto, kar se vam je zdelo neverjetno.
Skrbi vas glede prijatelja, načrtujte kakšen nenajavljen obisk.
Ij^TI STRELEC
§gMBp Obdržali boste nasmeh na ustnicah, medtem ko se SjPP/^ v vas že kuha nekaj povsem drugačnega. Pri nekem ■SggPJ, pogovorubostepresenetljivomimi.Nakoncupaboste h vendarle udarili nazaj in sicer z močjo, ki bo celo vas I---—TJ presenetila.
KOZOROG
Ne boste dolgo tavali (ljubezen), čeprav je še marsikaj nejasnega. Pazite se odnosov z dvojčki, vodnarji in tehtnicami, ki imajo ta hip glavno besedo in vas izzivajo. Prihodnji teden prisluhnite svojemu šestemu čutu.
vodnar
Nekaj boste opravili hitro, čeprav bi lahko bili natančnejši. Pri vsaki zadevi se boste ustavili le toliko, kolikor je neizogibno. Napovedujejo se nova poznanstva, potovanje ter novosti pri selitvi.
RIBI
Pri delu ste še vedno prepočasni. Razmišljali boste o partnerjevih izjavah, vsako si boste razlagali po svoje, velikokrat pristransko. Pomaga pa vam lahko nekdo, ki mu je blizu in ga bolje pozna. Čas za manjše nakupe, izogibajte se tveganju.
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada
Jani Tiller,
Župančičeva 17 c, 8250 Brežice
2.	nagrada -zgoščenka
Viktor Balon,
Brezovica 24, 8259 Bizeljsko
3.	nagrada -kaseta
Anica Gomilšek,
Zdolska 33, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
SALEK, ESENI, LADAN, ANIKA, KANO, ZAMETEK, ASA, ARETACIJA, TY, DADO, NEP, EBENOVINA, SP, RIN, BANKNOTA, IZIDOR, OATES, KENOTAF, ŽOGA, AMARENA, ANAT.
Geslo: ŠTAJERSKA LADY
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 10.10.2003, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
nagradna križanka
						SAVAGLAS	lil	LJUBIMEC CARJA HADRIJANA	MIŠICA obraCalka	ŠVEDSKI PISAT. HANSSON	KMEČKI PRAZNIK	ski uro
						SPORAZUM 0SKLEN ZAKONSKE ZVEZE						9
						STROK ZA VINA				11		
						OPATIJA NA BAVARSKEM		T“				GR BOO M I RI >V
						IGRALKA IARROW JUTRANJA PADAVINA				ILJAMI EBEN		
SESTAVU. BOJAN MACUR	POKR. V BELGIJI	KULTUR. IZRA- ŽANJE	VRSTA TKANINE	PODALJ PRI MIZI	STOM ATOL t JOŽE >					NIKOLAJ ( X i ARL V	6	
					CER. BOG GROMA					SLOG		
FRANC Sl IkARKA .si / \\\i	2							TOVORNA ŽIVAL VOJNI TOVARIŠ		1		
1’HRGAM SklkRAIJ							PODZEM ŽIVAL MESTO V JUŽ SLOV.				MESTO V FRANC. K< )NJAK	BI.OM-DA HITIVA OPTRA
OSVBŽ. PIJAČA		7					8		TELIČKA			
RED						ITAL KAMION HRV IGR (NINA)			NOL ORG. V ZDA MEDIŠ V.			
NIKELJ			K< JNJSKI SAMKC ITAL. MESTO	10						GUSTAV IPAVEC		
SOBA					l#Y NCX'i. (KRASNOOAR)		5			NANUT ANTON		
					KATO SAVAO					NEZNANK		
CIRIL. ČRKA				LASTNIK KAVARNE								
ISKALKA BI SI KOV				ROK PLAČILA TERJATVE					3			
1	2	3	4	5	2	6	7
glasba
Josipa Lisac za vse generacije
(
Kostanjevica na Krki - V enkratnem ambientu dvorišča Galerije Božidar Jakac je v zadnjem poletnem sobotnem večer! blestela brezčasna Josipa Lisac. Da je glasba res njeno življenje, se kaže v energiji, ki jo izžareva na odru. Vtise in občutk<
po koncertu nam je zaupala v
Kako ste zadovoljni s koncertom v Kostanjevici?
“Bilje izvrsten, čudovit. Tako sem srečna danes. Zadovoljna sem s koncertom in sama s seboj. Veste, če ste zadovoljni sami s seboj, ste lahko dovolj sproščeni, da prenesete sporočilo drugim, tistim, ki vas poslušajo. To je tisto pravo; ko se sprostiš in izliješ čustva.”
Kaj občutite, ko pojete?
“Veliko. Danes sem malce improvizirala. Pravzaprav moraš vedno malce ustvarjati, tako da nobeden koncert ni popolnoma enak. Zdaj smo imeli kar nekaj koncertov in niti eden ni bil enak.Vsi so imeli neko svojo skrivnost, lepoto, svoj čar.”
Pojete z dušo, čustveno, strastno. Ali tako tudi živite, ali ste v resnici bolj umirjen človek? Kje črpate svojo energijo, ki jo potem izžarevate na odru?
“Mojega zasebnega življenja je zelo malo. Vse se namreč vrti okoli glasbe. Glasba je moje življenje, to ni moje delo. Vendar pa sem v resnici bolj umirjena. Saj grem rada “ven” s prijatelji na klepet, zabavo, pa na kakšno razstavo in to je vše. Rabim mir, samoto, čas za meditacijo, kjer sem sama in se lahko skoncentriram. Tako dobim moč, da se lahko postavim pred vas poslušalce. Na koncertu vse podarim vam, vendar vse to dobim tudi nazaj.
pogovoru...
In tako sem v ravnovesju. To je moja življenjska filozofija.”
Redki so glasbeniki, ki jih tako spoštujejo kot vas. Obdržali ste starejše občinstvo, na vaše koncerte pa prihajajo tudi mlajše generacije. Kako vam uspe obdržati tako širok krog poslušalcev?
“Mislim, da je tu pomembna iskrenost. Jaz sem iskrena, iskreni so tudi ljudje, ki me pridejo poslušat. Tako se najdemo podobni. Prepleta nas podobna energija.
Imam 53 let, ampak kaj je to? Leta niso pomembna. Pomembna je energija, kako se počutite v srcu, kako razmišljate. Jaz imam rada spremembe. Rada sem nova, izzivalna. Izzivam sama sebe in s tem tudi vas. Koncerta v Križankah sta bila fantastična, vendar nista bila enaka. Nov dan, nova borba, nova energija, novi ljudje, nov prostor. Vse je novo, kot da včeraj ni bilo nič.”
Zelo ste talentirani, tako da bi lahko ustvarjali tudi v tujini. Tri
leta ste sicer bili v ZDA, vendd ste se vrnili. Kaj vas veže na svoj1 domovino?
bi
je
“V Ameriko sem pravzapra' odšla, da bi videla, kako je taflj Na lastne oči seje treba prepričati kakšen je tam svet. Za uspeh pf ni recepta. Tam je treba živeti delati,... uspeh pa lahko pride $ pa ne. Morda čez eno leto, pet le* deset, ali pa nikoli. Moraš biti H1 pravem mestu, ob pravem čas*1 Vendar - kako? Potrebno se j* torej odločiti. Če greš v tujin® potem tu doma vse preneha, peh v tujini pa ni zagotovljen.’
Nazadnje ste izdali album Živ1 - leta 2000. Ali pripravljate že W novega?
“Da, o tem že premišljujem, ^ pogovarjam. Spet me čaka n0! izziv. Izbrati nekaj lepih pesiH1 vse mora biti popolno, zame sevf da. Če pa je potem poslušale®1* všeč vsaj ena pesem na alburolj je to uspeh!”
Sodelovali ste tudi v rock ope •rev
rah ter različnih gledaliških po stavah. Ali ste še aktivni gledališču ?
“Ravno sedaj imam i fantastično idejo za predstavo bilo bi lepo, če bi jo uresniči. Gledališče imam zelo rada ‘ želim si, da bi to idejo posredov la naprej. Bomo videli.”
i!
et
Tanja Gra
bri/ "I
& c' c or>
RECEPT ZA VSAK DAM
Gobe
Ker smo v gobarski sezoni, vam bomo tokrat ponudili nekaj receptov za jedi iz gob. Ob tem ne bo odveč opozorilo, da prevelikih količin gob ni priporočljivo jesti, ker so težko prebavljive in lahko nastanejo trebušne težave, četudi niso strupene. Posebno moramo paziti, da med gobe v košari ne zaide kakšna stara, gnila, zelo črviva ali nevarna strupena goba. Pravijo, da tudi gobji kuhar lahko greši, vendar samo enkrat.
■
Gobova omaka za testenine
50 dag mešanih gob
olje (semensko, oljčno), tudi maslo
2 stroka dorbno narezanega česna
1	žlica drobno narezanega peteršilj
2	dl sladke smetane sol in poper po okusu
Recept je zelo preprost in okusen, vendar pri nas še skoraj neznan. Okus po gobah pride zaradi smetane zelo dobro do izraza.
Na olju popražimo česen in peteršilj, da lepo zadišita. Nato dodamo gobe in jih dušimo, da postanejo mehke (od pol ure do uro, odvisno koliko na tenko so gobe narezane). Nato zamešamo še smetano, ki pa ne sme vreti. Solimo in popramo. Omaka je pripravljena! Damo jo naravnost na testenine.
Še opozorilo! Za čim boljši uspeh priporočamo, da uporabite čim bolj kakovostne gobe, kot so lisičke, golobice, sirovke. Lahko uporabimo tudi same jurčke ali karžlje, vendar bo okus bolj zanimiv, če bo zraven še nekaj drugih vrst gob.
Pikantni popečeni jurčki
poljubna količina jurčkov sol
poper
ostra rdeča paprika tržaška omaka
Jurčke narežemo na dolge lističe, jih solimo, po-' pramo, posujemo z ostro papriko. Na hitro jih z obeh strani popečemo na čisto malo maščobe. Preložimo jih na krožnik in prelijemo s tržaško omako.
Polnjeni šampinjoni
20 kom. velikih šampinjonov 100 g sira (parmezan, stara gauda) malo sladke smetane sol
poper
peteršilj
Gobam odtrgamo bete in jih sesekljamo v “multipraktiku”. Sesekljane gobe podušimo na margarini (5 minut). Masi dodamo peteršilj in sir, solimo in popopramo. S to maso napolnimo klobuke. Zložimo jih na pomaščen pekač in jih po vrhu malo polijemo s sladko smetano. Damo v pečico (200°C) in pečemo 10 do 12 minut. Če imamo mikrovalovno pečico, pečemo 10 minut s 600 W.
Rolada iz deznikaric
1 zelo velika ali 2 srednje veliki dežnikarici
10 dag šunke
10 dag nastrganega sira
1 žlička vegete ali začinke
moka
kruhove drobtine 1 jajce
olje za cvrenje
Gobo operemo, odstranimo neužitni kocen, klobuk pa potresemo z vegeto ali začinko. Pustimo ga stati nekaj minut. Pokrijemo ga s šunko in nastrganim sirom. Zvijemo ga v rolado in prevežemo s sukancem. Nato ga paniramo; torej položimo ga v moko, jajce in drobtine. Ocvremo ga v srednje vročem olju. Narežemo ga na rezine in postrežemo.
AforniB!
Tako so jim dihali za ovratnik, da so se jim riti orosile.
Če nočemo pripadati tujemu enoumju, lahko vztrajamo pri svojem.
O bedastih zadevah je možno tudi pametno razpravljati.
CZ>
Tako rad je imel protekcijo, da brez nje ni mogel živeti.
Ob svetlobi petrolejk ni mogoče pripraviti velike svečanosti.
V simetriji vidim red, v skladnem neredu občutim - lepoto.
Hudo je, če se pogovarjata dva, ki sta si že vse povedala.
Prihajajo časi, ko bomo tudi za zidavo gradov v oblakih potrebovali lokacijsko in
gradbeno dovoljenje.
Med tranzicijo mu je vse splavalo po vodi, celo tekoči račun.
<C2>
Bil je zagovornik gole resnice, zlasti v postelji.
C amekdote )
Tako pametni, pa tako...
Na koncertu sta pred Tolstojem sedeli dve dami, ki sta ves čas živahno klepetali in motili sosede. Med pogovorom vpraša ena izmed njiju sodedo: "Ali si ti že kdaj poskusila poslušati koncert z /oprtimi očmi?”
Tolstoj, ki gaje klepetanje zelo motilo, je izrabil priložnost in vprašal: "Oprostita, spoštovani dami, ali sta kdaj poskušali poslušati koncert z zaprtimi usti?”
im
Na festivalsko slovesnost v Cannesu je filmska igralka Sophia Loren prišla v globoko izrezani obleki. Na vratu je nosila zlat obesek v obliki letala. Med večerjo so ji predstavili slavnega letalskega asa, ki je ob pogledu na zmanjšano letalo vzkliknil: "Sijajno, kakšno čudovito letalo...a kaj šele pristajalna steza!”
Ameriški romanopisec Sinclair Lewis je nekoč uprizarjal misterij. Med vajo je prišel na oder producent in vprašal: "Kaj pa počne tistih dvanajst ljudi v spalnih srajcah med člani zbora?" "To je dvanajst apostolov.”
“Zakaj pa samo dvanajst? Saj sem vam rekel, da ni treba gledati na izdatke! Nočem beračiti! Spravite jih vsaj sto na sceno!”
V Ameriki sije Einstein z ženo ogledoval observatorij na Mount Palomarju, ki je naj večji na svetu. Zvezdoznanci so jima ponosno razkazovali ogromen teleskop in drage naprave. Einsteinova žena je vprašala: “Kaj pa pravzaprav delate z vsemi temi zapletenimi aparati?” Eden od znanstvenikov je ljubeznivo pojasnil: “Probleme neskončnega vesolja skušamo razrešiti. "Gospa Einsteinova je vzkliknila: “O, sveta nebesa! Moj mož pa to dela na zadnji strani starih kuvert!”
Angleški politik John VVilkes seje sprl z lordom Sandwichem, ki je dosegel, da so ga izključili iz Spodnjega doma. Lord Sandvvich ga je še nadrl: “Gospod, končali boste pod vislicami ali zaradi spolne bolezni!" “Odvisno od tega, ali bom prevzel vaša načela ali vaše ljubice," je mirno dejal Wilkes.
za mlade...

Od izvira do izliva
Pišece - Na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece je od 22. do 26. septembra potekalo mednarodno srečanje mladih “Od izvira do izliva”. Pro-Jekt je bil posvečen svetovnemu letu voda. Težišče učnega dela v 'J Projektno zasnovanem tednu je bilo terensko spoznavanje voda v spodnjem Posavju s poudarkom na prvi slovenski vodni učni poti Gaber-nici. To je potok, ki izvira v Pišecah in se blizu Brežic izliva v reko a' Savo.
tf
Udeleženci matematične delavnice z učiteljico Anico Ivačič
Sodelovalo je okoli 30 mladih iz 12 - predvsem Unescovih šol in j( Celo dve šoli iz tujine, OŠ iz Vukovarja ter OŠ iz Pančeva.
‘ V okviru projekta so dijaki Gimnazije Brežice vodili okroglo mizo, ’ kateri so mladi raziskovalci podali poročila o svojem delu in jav-I st opozorili na ravnanje z našimi vodami. Matematična delavnica e na primer z meritvami ugotovila, da Gabemica nosi s seboj veliko '/jji 'iher£ije» ^ jc premalo izkoriščena. Zato ni presenetljiv njihov apeli d | "stavimo nazaj mline!” S.V.
Avstralski deček na obisku
Na samem začetku šolskega leta nas je učiteljica angleščine prijetno presenetila, saj nam je povedala, da nas bo obiskal Brandon, trinajstletni deček iz Avstralije, ki bo tri tedne na obisku pri našem hišniku Tonetu.
Da bi ga z učiteljico spoznala in ga povabila na šolo, sva se odpravila na obisk in bila presenečena nad tem, da je bil takoj za stvar. Medtem ko seje učiteljica pogovarjala z njegovo mamo o tem, kaj naj bi Brandon počel na šoli, sva midva odšla na dvorišče in se pogovarjala o nogometu, ki ga oba trenirava, ter o ostalih najstniških temah. Na začetku sem imel malo treme, potem pa je pogovor stekel in na koncu sem bil kar zadovoljen, da nisem imel večjih težav, pa še vesel sem bil, da me ni učiteljica ves čas poslušala, ker potem bi imel še večjo tremo.
Na naši šoli mu je bilo zelo všeč, sodeloval je pri urah angleščine, kjer nam je veliko pripovedoval o svoji šoli in državi, z nami igral nogomet pri telovadbi ter preizkušal svoje matematične sposobnosti. Ugotovili smo, da govori zelo hitro in uporablja veliko pogovornih besed, toda mi smo res uživali v pogovoru z njim, pa čeprav nam je kakšno stvar moral ponoviti in povedati malo počasneje.
Ko je odhajal, smo bili žalostni in slišali smo, daje bil žalosten tudi sam, kajti med nami in svojimi sorodniki seje odlično počutil. Izmenjali smo naslove in si obljubili, da si bomo še dopisovali.
Iztok Deržanič, 7.razred, OŠ Artiče
Novice s podružnice Studenec
Tudi letos smo na Studencu veselo zakorakali v novo šolsko leto. Še posebej je bilo veselih pet devetletkaijev, ki jih je pričakala na novo opremljena učilnica. Prvi dan je vsem polepšala dan Pika Nogavička, ki je z očkom Kapitanom prišla na pomoč, da so vsi “prvčki” našli svojo učilnico.
Bilo je zabavno!
Sicer pa imamo na OŠ Studenec letos 29 učencev, ki so razporejeni v oddelek devetletkaijev in v dva kombinirana oddelka osemletke. Imamo tudi oddelek podaljšanega bivanja.
Smo že dobro zakorakali v šolsko delo in se vam še oglasimo!
Učiteljice in učenci OŠ Studenec
Počitniška zgodba 1 (Hišica na hruški)
Na hruški pred hišo sem si zgradil hiško. Delal sem jo dolgo. V tej hišici sem pogosto bral knjige. Med počitnicami me je ati vsak dan prosil, da bi mu pomagal krmiti zajce. Ni se mi ljubilo. Raje sem šel brat. Ati seje razjezil in mi hišico razbil. Začel sem graditi novo.
Marko Dolinšek, 4. r. OŠ Milana Majcna, Šentjanž
Mamica je praznovala
Moja mamica je med počitnicami praznovala petdeset let. Doma na Brinju smo imeli veliko praznovanje. Bilo nas je polno dvorišče. Prišli so vsi naši bližnji sorodniki. Iz Barbare so pripeljali hrano in veliko torto. Mamico sta prišla pozdravit tudi sama gospoda Valvazor in Krjavelj. Pripeljala sta se s konji. Ko seje stemnilo, smo prižgali bakle. Zvečer so prišle tudi mamine prijateljice in pevci. Za mamin god, ki gaje imela naslednji dan, soji veselo poropotali. V rokah so imeli različne doma narejene inštrumente, daje zelo lepo odmevalo. Potem so ji še lepo zapeli. Veselili smo se pozno v noč. Kaj takega jaz še nisem doživel. Tudi drugi so bili zelo navdušeni. Bilo je res lepo in prisrčno.
Andrej Repše, 4. r. OŠ Milana Majcna, Šentjanž
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 2.10., ob 18.30 Hollywoodski kifeljci, akcijska komedija, ob 20.30 Kaj si dekle želi, komedija; petek, 3.10., ob 18.30 Ho-llvvvoodski kifeljci, ob 20.30 Kaj si dekle želi; sobota, 4.10., ob
18.30	Kaj si dekle želi, ob 20.30 Hollywoodski kifeljci; nedelja,
5.10.,	ob 18.30 Kaj si dekle želi, ob 20.30 Hollywoodski kifeljci; četrtek, 9.10., ob 18.30 Stevardese letijo v nebo. komedija, ob 20.30 Družba pravih gospodov, pustolovska akcija; petek, 10.10., ob 18.30 Stevardese letijo v nebo, ob 20.30 Družba pravih gospodov; sobota, 11.10., ob 18.30 Stevardese letijo v nebo, ob 20.30 Družba pravih gospodov; nedelja, 12.11., ob 18.30 Stevardese letijo v nebo, ob
20.30	Družba pravih gospodov.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 2.10., ob 19. uri Blondinka s Harvarda, komedija; petek,
3.10.,	ob 18. uri Kifeljci, akcijska komedija, ob 20. uri Butec in Butec 2: Ko je Harry srečal Lloyda, komedija; nedelja, 5.10., ob 18. uri Butec in Butec 2: Ko je Harry srečal Lloyda; četrtek, 9.10., ob 19. uri Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera, akcijski; petek,
10.10.,	ob 18. uri Hollywoodski kifeljci, akcijska komedija, ob 20. uri Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera; sobota, 11.10., ob 18. uri HolIywoodski kifeljci, ob 20. uri Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera; nedelja, 12.10., ob 18. uri Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera; četrtek, 16.10., ob 19. uri Družba pravi gospodov, pustolovska akcija.
OGLASI
Ugodna ponudba
sveč na poštah!
g»p»
elektronska
P®? -* — r nn ci

sveča ( 549,oošifj
Mojca - velika
j 195,00 sit)
Kocka - velika
( 165,00 srt)
Termo svc»ča
Buča ( 439,00 sit)
Vložek za termo
svečo Buča ( 229,00 sit)
k
h
Piramida - velika
[ 130,00 sit)
Komplet devetih sveč (1.200,00 sit)
POŠTA SLOVENIJE
www.posta.si
Zveza Prijateljev Mladine Krško CKŽ 23, Krško
Tel.: 48-80-366, fax: 48-80-369
www:zveza-zpm-krsko.si
1953 - 2003	50 let za srečnejše otroštvo
TEDEN OTROKA 2003
6. oktober -12. oktober
"SMO MLADI - V SPOŠTOVANJU MED SABO IMAMO SE RADI"
Otroški parlamenti na temo "Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost"
sa^pohistv« MOŽNOST PLAČILA D024 OBROKOV
kGEA
d.o.o.
Brežina 19a, Brežice
tel. «7/49 63 «91
LATEKS
LEŽIŠČA
10% gotovinski popust v mesecu oktobru na lateks ležišča, vzglavnike in žične vzmetnice ter program bio posteljnine.
TELSAT d.o.o.
tl
CPB 20, 8280 BRESTANICA	1
E-mail: telsat@siol.net,	Tel.: 07/ 49-73-500
http://www.telsat.si	Fax: 07/ 49-73-501
Prodaja, montaža, servis GSM: 041-325-406
-ANTENSKI SISTEMI
-	RTV-VIDEO SERVIS
-	KLIMA NAPRAVE
-	DALJINSKA GAR. VRATA -ALARMNI SISTEMI
-	AVTOAKUSTIKA
-	TRGOVINA
OLJA FUCHS AVTOKOZM ETIKA ROČNA AVTOPRALNICA
kVULKANIZERSTVO
I GK! I C A
Brigita Andolžek s p., Veliki Podlog 2, Leskovec pri Kržkem TELEFONI 07/49*74*4®®
JEKLENA IN ALU PLATIŠČA
Avtcftos KpšAc
Tel: 07 49 02 110
Pooblaščeni prodqja/ec in serviser vozil Škoda, ter pooblaščeni serviser vozil Citroen
AKCIJSKE CENE ZA ZIMSKE M+S PNEVMATIKE
Akcija:
kredit na/jo/omce do 72 mesecev
servisiranje vozil 07 49 02113 prodaja vozil in rezervnih delov 07 49 02121 |f tehnični pregledi 07 49 02112 registracije vozil07 49 02115

AVTOLINE KRŠKO d.o.o . BohorKeva 10. 8270 KrSko
AKCIJA QUATTR0
0000
Audi
Pri vozilih Audi na štirikolesni pogon -doplačilo “quattro” po polovični ceni.
Bogata ponudba vozil Audi iz zaloge po izjemnih cenah! Krediti do 6 let brez pologa!
Staro za novo!
Vabljeni na testne vožnje.
Radanovič Brežice d.o.o. <3000
Černelčeva c. 5	Audi
82500 Brežice
Telefon (07) 49 92 154 Telefax (07) 49 92 172
Hladni dnevi,
vroče
ponudbe.
Jesen je tu, a naše ponudbe še vedno ostajajo vroče. Obiščite svojega Daevvoojevega trgovca in pustite, da vam Kalos z brezplačno klimo ogreje srce.
n.",«.«..-
U	n ^
a Vv
Ui sir,tov
. I - f j * *
%
% H cf i	2 •
J	% i
0 c '	s s
V! C..DO C>	-t -.f,S
V
p
r-Sf
DAEWOO
Avtocenter Rann d.o.o.,
Cesta svobode 37, 8250 Brežice T: 07 4992 300, 4992 313
Član družine GM
33f-
SmaGlas, 2.10.2003
knjižnica brežice
Vsi si želimo mladosti in dolgega, zdravega življenja. Knjiga Pomladite se, živite dlje! ponuja učinkovita sredstva, ki vam korak za korakom vlivajo upanje, da je to mogoče. V priročniku boste našli praktičen program, s katerim boste postopoma ustavili staranje in izboljšali kakovost vašega življenja.
Za otrokov gibalni razvoj in doseganje želenih ciljev pri predšolski športni vzgoji je zelo pomembna ustrezna izbira športnih pripomočkov in igral. V knjigi Čarobni svet igral in športnih pripomočkov so opredeljeni sodobni športni pripomočki in igrala. Zaradi posebnosti v otrokovem gibalnem, spoznavnem, čustvenem in socialnem razvoju so športne pripomočke, igrala in primere dejavnosti opredelili za vsako starostno stopnjo posebej.
S knjigo Bes in ponos je Oriana Fallaci zaradi dogodkov 11. septembra, ko sta se nedaleč od njene hiše porušila newyorška stolpa Svetovnega trgovinskega centra in upepelila na tisoče ljudi, prekinila desetletni molk. V uvodu Fallacijeva pojasni, kako in kje je besedilo nastalo, razloži, zakaj se islamski terorizem ne konča s porazom talibanov v Afganistanu, opiše globalno stvarnost svete vojne, spregovori pa tudi o svojem delu, o prostovoljni osamitvi, o svojih doslednih in krutih odločitvah. Besedilo, polno osebnih spominov in poučnih dogodkov iz njenega življenja, razpravlja predvsem o temah, povezanih zli. septembrom 2001; o Ameriki, Italiji, Evropi, islamu, o nas samih.
Priročnik Razstrupljanje je enkraten vir nasvetov o ohranjanju zdravega telesa, sijoče kože, jasnega uma in uravnoteženega življenja. Vsebuje vprašalnike za individualno prikrojevanje razstrupljanja, tehnike za razstrupljanje uma vključno z meditacijo, dihanjem in afirmacijami, nasvete za razstrupljanje težavnih čustev •n uravnoteženje življenja in še marsikaj drugega. Knjiga Hop, skok in poskok prinaša vaje, dejavnosti in igre za spodbujanje otrokovega gibanja, dobre drže in ravnotežja in bo staršem dober Pripomoček pri razvijanju moči, gibkosti in prožnosti otroka v njegovih najobčutljivejših letih. Podani so nasveti o tem, kako vzpostaviti ustrezno zaporedje vaj in iger, s katerimi boste najbolje Zadovoljili otrokove potrebe.
Zbirko videokaset smo dopolnili z novimi videokasetami Pravkar poročena, Solaris, Smrtonosna pošiljka, Dovolj mi je, Jaz, vohun, Vroča bejba, Rdeči zmaj. Vsiljivci, Gospodar Prstanov 2 in še z mnogimi drugimi.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// tevw.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 30. septembra, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Stanič, univ.dipl.bibl.
'	*	.........*............. •	, - ssrn
ttao&te ' -Mtis.
‘STeCeJon 07/49-91-250
na/točnifee je cen
N
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-breztce.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
Inie in priimek_________________________
Podjetjefnaziv in naslov) Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV_________
Kraj ____________________
Dlica
Datum__________
število izvodov
Poštna št._
Telefon__
Podpis___
, Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod, niško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic nine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.

mali oglasi
Prodam osebni avtomobil Mazda 626 1,8, letnik ’99 s prevoženimi 30.000 km. Avto je garažiran, od prvega lastnika in zelo lepo ohranjen.
Pokličite 07/49-63-255.
V centru Brežic, pri gradu, prodam starejšo hišo. Hiša ima telefonski priključek, centralno kurjavo in dve garaži. Obstaja možnost zamenjave za stanovanje v Brežicah.
Pokličite 031-548-273.
Na Bizeljskem prodam trisobno stanovanje v izmeri 94 m2 ali zamenjam za družinsko hišo. Stanovanje ima centralno ogrevanje in telefonski priključek.
Pokličite 031-631-771.
Vzamem v najem enosobno ali eno in polsobno stanovanje v Brežicah ali okolici in sicer za dalj časa, na mirni lokaciji, najraje v stanovanjski hiši s posebnim vhodom.
Pokličite 49-67-702.
Prodam okoli 2000 komadov brežiške strešne opeke “Treppo”. Pokličite 07/49-64-243.
4? \
i %
3 JL I
*
m
TOM pri CTMS UUMAtm KUC ■ VSAK DAM OO II* DO M*
Radio
RADIO f BREŽICE
Sevnica
• •.7 , IOB.4
mm M,7 hi •«,* Mhs
Savafe
T^Tarkcling: 07 / 49 91 254, komerciala^/ nu.lio-brcztcc.si
Frekvence brez konkurence!
ant£ria'^
|wwa«f

NA Mmu il&EŽICE ON Radiu' Sevndca

AfMKffh fini ;< t'*t! t
Agencija
Utrinek
fa (Tjanojki za
žensk k ceh Slovenije 20 resno zvezo oh prijate fovonjo.
Če ste oeandjeni pokfate,
pufimju id važo
M Štev : 01/750-31-59 aB040-791-515.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka, strica in botra
FRANCA FERENČAKA
s Sodarske poti 10 v Brežicah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali sveče in za svete maše ter nam kakorkoli drugače priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki ste našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tebi, Blaž, za navzočnost in pomoč v njegovih zadnjih trenutkih. Hvala gospe Vladki Sumrek in gospodu župniku za izrečene besede slovesa, cerkvenemu moškemu pevskemu zboru z Rake za vse zapete pesmi ter Aniti in Andreji za zaigrano melodijo. Iskrena hvala vsem duhovnikom za lepo opravljen obred in darovano sveto mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rezika, hčerka Mateja z družino ter ostalo sorodstvo
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
stran 20
Sava Glas, 2.10.2001
__________^
špranje in okenca posavcev
Irena Razboršek, dr. med. spec. transf. med.: “ Dobro delaš, če se sam pri sebi odločiš, da boš dobro delal!”
Irena Razboršek je iz Brestanice, rojena pa je bila kot Bahčičeva na Senovem 24. decembra 1962. Prvih štirih razredov v brestaniški osnovni šoli se takole spominja: "Bili smo popoldanci in temu primerno tudi razposajeni, ker nam ni bilo potrebno deliti šolskega prostora z drugimi. Na predmetni stopnji je bilo v začetku nekaj težav, pa so nas le uspeli nekako ukrotiti.” Sledila je brežiška gimnazija, kar je bila logična posledica odličnega uspeha. “Tako sem bila v skupini vozačev, ki si je za življenje nabrala dobro kondicijo s hojo na brestaniško železniško postajo in v Brežicah iz postaje do šole. Tam smo dobili dobro podlago ključnih predmetov in smo bili generacija pravega kolektivnega in športnega duha. Izjemno dobro smo se razumeli, hodili smo skupaj v hribe, spominjam se, daje bil pri prof. Leličevi enkrat ves razred dramska skupina in da smo si drugače organizirali maturantski izlet na Vis. Obletnico mature pripravimo vsako leto in tisto leto, ko so se sošolci vrnili iz služenja vojaškega roka, smo jo pripravili kar trikrat.” Ko ji je pri 16 letih umrla stara mama, s katero je družina živela, se je odločila za študij medicine, druga ljubezen je bil študij slovenščine, a se ni znala usmeriti, jeziki soji bili, pravi, Ahilova peta, v razredu pa so bile, nadaljuje, v zadnji klopi štiri “gracije”, ki jim je menda pisalo na nosu,
da se bojijo prof. Tasiča in angleščine.
Ker je bila naravoslovno usmerjena, je vpisala “sedeči” študij na Medicinski fakulteti Ljubljana, kije bila redka s sprejemnimi izpiti. Ko jih je opravila, so se ji uresničile njene prve sanje in pravi: "Takrat sem tako vriskala, da so me slišali vsi sosedi. Po prvih letnikih učenja biologije, biokemije, anatomije, fiziologije, patologije in patofiziologije se na in-
terni medicini zaveš, zakaj si se moral prej vse to učiti. Spoznaš tudi, daje spuščanje snovi nedopustno. Tildi če misliš, da si bo možno privoščiti kakšno razvedrilo, ti takšne želje onemogočijo vse obveznosti in redne vaje.”
Po diplomi je opravila staž v novomeški bolnišnici, se tam tudi zaposlila in dobila možnost spe-
cializacije iz transfuzijske medicine, kjer je nadaljevala z delom na transfuzijskem oddelku kot specialistka transfuzijske medicine.
Po diplomi in pred specializacijo seje poročila z možem Edom in postala sta starša danes 1 (Metnemu Žanu in 9-letni Tei.
Glede na to, daje bila že med specializacijo povezana z Zavodom RS za transfuzijsko medicino, je sprejela ponudbo, da se zaposli pri njih. “Namreč zavod, vladi Slovenije in Nizozemske ter strokovnjaki so bili v skupnem projektu zagotavljanja kakovosti v preskrbi s krvjo. Del tega projekta je bilo izobraževanje dveh ljudi, ki delata na transfuzijskem področju. Tako sem si pridobila naziv “manegerja za kakovost” in sicer po intenzivnem enomesečnem tečaju julija leta 2001 in aprila 2002 na usposabljanju v krvni banki v Groningenu na Nizozemskem. Z izobraževanjem sem si močno obogatila znanje, sicer pa je to poklic nenehnega strokovnega izobraževanja, pa tudi tujega jezika, ker je vsa literatura v angleščini. Naj povem, da je Zavod RS za transfuzijsko medicino v postopku, da postane sodelujoči center Svetovne zdravstvene organizacije kot učni center, kjer že potekajo izobraževanja za kakovost pri transfuzijski dejavnosti. Direktor zavoda me je imenoval za odgovorno osebo, ko občasno tudi predavam in vodim
delavnice, kjer usmerjam ljudi, da bi prišli do čim višje ravni znanja. K nam prihajajo iz Azijskega dela Sovjetske zveze, tako kot sva šli s kolegico na Nizozemsko,” natančneje pojasni del svoje poklicne poti.
Družina si privošči potovanja, hribe. Žan sije za 10. rojstni dan zaželel Triglav in ga - dobil. Privoščili so si Kamniške in čeravno je bila na navezu zadnja, je to ne ni motilo, kot je ne moti, daje pri zadnjih na smučanju. V napornih hribih gre vsa napetost iz človeka, človek se ukvarja sam s sabo, ljudje so tam prijazni, s srčno kulturo, kjer nikoli ne izostane pozdrav, pripoveduje dinamično. Skupaj kolesarijo na Šmarno Goro in na Rožnik in skupaj gredo v kino. Irena prebere vsak mesec knjigo ali dve, branja knjig je navadila tudi Žana in Tee, saj jima je, ko sta bila še mlajša, veliko brala in hodila z njima v knjižnico. Obveznosti si deli z možem (zaposlen je v komerciali Emona - obala Koper), delovne obveznosti opravi v službi tudi večkrat zvečer, ko sta otroka že v postelji, enkrat mesečno gredo k babici in dedku v Slovenj Gradec ali k mami Mariji v Brestanico. “Največ je vredno, da gremo skupaj in da so sobote in nedelje naše. Prav tako pazim, da smo skupaj tudi med tednom!” En del enega družinskega vikenda sem jim vzela, a seje na pogovor prijazno odzvala - česar ne pozabiš.
Natja Jenko Sunčič
Joško Kovač, nekdanji načelnik Upravne enote Sevnica, ki je bil pobudnik pridobitve certifikata ISO 9001:2000 za upravno enoto, je dejal, da ni bil njegov namen, da bi certifikat visel v njegovi pisarni. In res ne visi, saj je Kovač že nekaj časa direktor sevniške Kmečke zadruge.
Na srečanju slovenskih lokalnih časopisov, kije bilo v Nazarjih v Savinjski dolini, je kandidaturo za prihodnje srečanje časopisnih “račk” nepričakovano vložil tudi urednik Krajevnega lista Tržišče Stanko Lazar. Sebe in svoj časopis je skušal povleči iz anonimnosti tako, da je pojasnil, da časopis, ki mu urednikuje, podpira sam sevniški župan Janc. Resni uredniki se ne bi hvalili s tem, da so “zlizani” z oblastjo!
V Brežicah že mladi vidijo, daje mesto brez kolesarskih stez ter z luknjastimi pločniki in cestami. To so še enkrat več ugotovili ob dnevu brez avtomobila. Menda to že nekaj let vedo tudi na Občini Brežice, a kaj več od študij se iz njihove ustanove ne izcimi.
Nič kaj prijetno ni, ko otroci na ulici rišejo smrt s koso, vendar bi bil prizor razumljiv, saj so ustvarjali na temo prometa. In na slovenskih cestah smrt kosi!
Ob tem pa so nastale tudi razne druge “parole”, (npr. “mi smo zakon”, oni so ku...”), ki kažejo, da so polni sovraštva in nestrpnosti do vrstnikov, kar je zelo zaskrbljujoče. Vsa čast izjemam, sicer pa opomin staršem in učiteljem.
Vizjak meša najboljši golaž
Brežice - Gostišče Santa Lucija v središču mesta je organiziralo “golažiado”, ki so seje udeležile ekipe županov - iz Brežic mag. Andreja Vizjaka, iz Šentjerneja Franca Hudoklina, iz Dolenjskih Toplic Franca Volka, ki je imel za kuharja domačega župnika in policaja, pa tudi župan hrvaškega Zaprešiča. Krška podžupanja Nuša Somrak in sevniški župan Kristjan Janc sta se opravičila tako kot župan Samobo-ra. Med kuharji sta bila tudi domača gostinca, ekipi Splavarja in Debeluha, za katerega se je s čebulo spopadel tudi znani posavski TV snemalec Jože Grajžl. Strokovna komisija, ki jo je vodil eden najboljših slovenskih kuharjev Matjaž Pozderec (na fotografiji prvi z leve) iz Ljubljane, je opazovala pripravo kuhe, zatem pa ocenila videz, okus, termično obdelavo sestavin in pravilno uporabo začimb. Najboljši golaž je pripravila “posadka” brežiškega župana, nato šentjemejska ekipa, sledila je ekipa Splavarja, vsi ostali so delili četrto mesto. S.V.
Golaž, da bi ga še angelčki jedli...
Sevnica - V stari trški gostilni pri Vrtovšku je 14 priložnostnih kuharjev sukalo kuhalnice, z vincem zalivalo golaž in presušena grla in kukalo v sosedov kotliček, kako kaj tam vre in brbota. Nad vsemi kotlički je bdel duh stroge komisije pod taktirko kuharskega mojstra Dejana Mastnaka.
Strokovna komisija, ki je upoštevala izgled, okus in trdoto mesa, je prvo mesto prisodila Poldetu Zeliču, drugi je bil Pavle Pi-Kuharski mojster Dejan Mastnak noža, tretji pa Adolf Bedek. Vsi izroča priznanje prvo uvršče- ostali kuhani so se uvrstili na četrto nemu kuharju Poldetu Zeliču. mesto. N.C.C.
“golažiada”
V centru Brežic se je pred kratkim odprl sodoben in za naše okolje predvsem drugačen frizerski salon - Alenkin Studio. Opremljen je po merilih feng-shuija, saj želi lastnica Alenka ob kakovostnih storitvah strankam ponuditi tudi sprostitev v prijetnem ambientu in ob glasbi. Na fotografiji drzna mlada ekipa studia v Brežicah - Renata, Alenka in Ana.
Leteči Dolenjci na starodobnikih
Cerklje ob Krki - Old timer klub Sevnica “Leteči Dolenjci” so minulo soboto izvedli šesto državno dirko starodobnih motociklov. Na dirkališču Mobikrog v Cerkljah ob Krki seje zbralo 77 starodobnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije. Tekmovali so v 15 kategorijah. Gostitelji so imeli na dirki pet tekmovalcev, naslovi najboljših so jim sicer ušli, so pa bili v dveh kategorijah drugi in v eni tretji. To je bila zadnja dirka v. tej sezoni in Leteči Dolenjci so ponosni na ekipno tretje mesto v državnem prvenstvu. Leteči Dolenjci delujejo od novembra lani, vabijo nekdanje voznike in tudi druge, da se jim pridružijo. Direktor tokratne dirke Iztok Bence je s partnerjem Tomažem Knezom državni prvak v kategoriji nizkih prikoličaijev, člani pa nizajo odlične uspehe še v drugih kategorijah in želijo, da bi na dirkališče v Cerkljah pripeljali tudi evropsko prvenstvo oldtimerjev. S. V.
Ko so slišali govorice, da gradnja HE zamuja, so občinski svetniki zavihali rokave (nekaterim še to ni bilo treba, saj so imeli kratke ), zgrabili čelade, pljunili v roke in se osebno podali na gradbišče, / da pospešijo gradnjo HE Boštanj.
Sevničanka se je polepšala
Sevnica - Prenovljena Modiana, nekdanja blagovnica Sevničank* ki se razprostira v dveh nadstropjih na 630 kvadratnih metrih prodaj nih površin, je dobila povsem novo podobo sodobne prodajalne modnimi oblačili za vse generacije. N.Č.C.
ROZMAN \
•LAMUTOVA 16,URL ŽICI tel.107/49 90 260 • C.P.B. 20, If REŽICI
tel.:07/99 61 IVI ,	/
y
stuiUo invteslonalne Nfc in annitenke fotoi/ratlie aifiitulni sluiiio ainit uini la ton utoru /oto trnovimi
lotoiimf ski inu/ej uoki'1//uitJc slik
/0^enUrK^0
v meseni OkiOiiitu
rovi i Tuvi