poftnuiA piAčAnA v Gotovim.
£
£
C
SZ
KMAMeznA frevuKA ftAne t-om
LETO IH.
LJUBLJANA, SOBOTA, 5. AVGUSTA, 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. rač. št. 17.548. — NAROČNIN A: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO S OBOTO
ŠTEV. 32.
...'"T
Zmagoslavi e Kristusa Kralja v slovenskem narodu
Kardinal-legat blagoslavlja udeležene« kongresa, medtem ko odhaja skozi špalir zastav k sveti maši na Stadionu.
Mogočen kongres Kristusa Kralja v Ljubljani je za nami. Potihnilo je vrvenje ljudi po ulicah, ki so si urezali romarsko palico in so prišli poklonit se Kralju vseh Kraljev, ki je kruh in
Življenje naše.
Po vsej slovenski zemlji so peli zvonovi in vabili k velikemu Povzdigovanju, mlaji so zavihrali/ Križi so zažareli in klicali vse Slovence, vse narode sveta v belo Ljubljano, kjer bo to živo občestvo duš prosilo in delalo, da Kristus zmaguje, Kristus kraljuje in gospoduje v v,sem javnem in zasebnem življenju.
Množice so lačne kruha. Človeške duše so žejne v puščavi modernega brezverstva, poganstva, suženjstva, in duhovnega nasilja, ker jih snovnost misli in težave človeškega bivanja sklanjajo k tlom, jim zapirajo oči, krivijo hrbtenice, žgo ustnice, da duše lačne in žejne kriče po okrepčilu, človek hira in umira, živi v svojih nagonih, mori v sebi vest, gradi zemske zaklade, vlada z nasiljem in mečem, kopiči zločin na zločin, ruši etične vrednote in ne ve, da ugonablja sebe. Strašna je podoba današnjega človeka; neba ne vidi več božja roka ne gre več čez njegovo srce. Razpadajoč človek koprni po božji ljubezni z neba kot jelen po živi studenčnici, kot roža po rosi in ptica pivka po kaplji z neba.
Prišle so množice, zgrnile se okrog oltarja, molile in prosile naj pride Kruh življenja, ki bo poživil moči, pre-kvasil, napojil ustnice naše, utešil srca naša, odvzel z ramen težo snovnosti, opral sovraštva, očistil govor, dal vid našim ločem in ljubezen dušam našim.
Predmet kongresa Kristusa Kralja je bil verski preporod v spoznanju resnice.
To svojo nalogo je kongres častno izvršil.
Težišče vsega kongresa so vsekakor bila zborovanja pod predsedstvom bivšega ministra univ. prof. dr. Leonida Pitamica, kjer so izbrani predavatelji iz vseh delov sveta obravnavali vlogo katoličana v današnjem času. Vrstilo se je predavanje za predavanjem, vsa zanimiva. Možje duha so stopali za govorniški pult in z ostrino svojega duha, z močjo svoje besede pojasnjevali najtežja vprašanja z vsakomur umljivo lahkoto. Občudovali smo dr. Mačka, Metzgerja, Swiezaw-skega, p. Bangha, škofa dr. Ujčiča, p. Ledita, pariškega pom. škofa Beau-
sarda, bivšega madž. ministrskega ipreds. Huszata, vse, prav vse, saj so dokazali, da ima katoliška Cerkev velikane duha, pred katerimi bo prej ali slej utihnilo bevskanje materialističnega sveta.
Zborovanja so bila težišče kongresa, kjer je duh iskal resnico v Kristusu pojasnjeno.
TISOČI SE VSIPLJEJO TL VLAKOV
Kongres je bil mednaroden. 19 narodov je poslalo v Ljubljano svoja zastopstva sestavljena iz svojih najboljših sinov. Vse jezike si slišal, znake vseh barv, videl umirjene severnjake, živahne južnjake. Poljak, Nemec, Francoz, Italjan, Španec, Bolgar, Čeh, Slovak, Švicar, Lukxenburžan, celo Kitajec škof Čeng so prišli med nas, da pokažemo, da med nami ni z meči in zelenimi mizami začrtanih mej. Vsi smo le bratje v Kristusu, vsi smo eno. Stotinam inozemcev so se pridružili tisoči našega vernega slovenskega naroda, množice s® se sipale iz vlakov brez konca in kraja. Železnice vzorno opravljajo svojo težko dolžnost in se pohvalno izražajo o ^discipliniranosti našega ljudstva. Otroci se drže krila svoje matere, stari kmečki očanec krepko zastavlja svoj korak po asfaltiranem pločniku. Vse je živo kot v panju. Povsod na .slehernih prsih vidiš kongresni znak, velik križ s Kristusom — Kraljem kraljev. Drugi znaki so se skrili. Narod ne blebeče kot nekateri, on spregovori le, ko je čas, toda takrat zastavi krepko svojo besedo, tu sem nepremagljiv v službi, katolištva našega naroda in naše države.
KARDINAL - LEGAT
Ljudstvo je že prišlo, da sprejme odposlanca sv. očeta, kardinala prima-sa Poljske Nj. Em. Hlonda. Kdo je ta mož? Rojen je dne 3. julija 1881. v Brzekovicah. Ideal redovnega življe-nja Sa je zvabil kot 13 letnega fantiča
1.	1893 v Turin, kjer bi se za samostanskimi zidovi s študijem in molitvijo usposobil za duhovski poklic. L. 1905. je bil posvečen v mašnika. Njegova pot se je drzno vzpenjala. Bil je energičen, elastičen, podkovan v vseh vprašanjih. Vsled tega je bil imenovan za apostolskega administratorja v Šle-ziji. Ljudstvo ga je vzljubilo. Duhovščina je občudovala njegovo energijo in nedosegljivo inteligenco.
Kardinal Hlond je mislil na delavce.
Pojavila se je brezposelnost. V škofijskem rešilnem odboru je organiziral pomožno akcijo, osnoval je kuhinje za brezposelne in je hitel z materielno pomočjo. Dne 3. decembra je prejel iz rok kardinala Kakowskega škofovsko posvečenje. Po smrti kardinala Dal-bora je postal Hlond nadškof gnjez-nenski in poznanjski in primas Poljske. Ni še minilo leto dni, ko je bil primas Hlond imenovan za kardinala.
Moža jeklene volje, silnega uma, otroško vernega srca, po krvi brata, je poslal sv. oče, da njega zastopa na kongresu. Ljubljana ga je sprejela z vsemi častmi, kot se spodobijo za zastopnika najvišjega suverena na svetu. Srejemi so bili že v Mariboru in Celju. Vso pot po slovenski zemlji ga je ljudstvo ob progi, kjer se je peljal, pozdravljalo. Oficielen sprejem je bil na ljubljanskem kolodvoru, kjer so se že pred napovedano uro zbrali najvišji predstavniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti. Kolodvorsko poslopje je bilo razkošno okrašeno.
Ko je ob 6.48 privozil posebni vlak, je vojaška godba zaigrala papeško koračnico. Ni se še ustavil vlak, so se vrata že odprla in prikazal se je kardinal — legat, ki je s prožnim korakom stopil na ljubljanska tla. Pristopil je škof dr. Rožman, se prisrčno objel in mu zaželel dobrodošlico. Nato je kardinal legat sprejel raport poveljnika častne vojaške čete. Obšel je častno četo in jo pozdravil z »Pomozi Bog junači«. Vojaki so strumno enoglasno odgovorili »Bog ti pomagao«. Pozdravil ga je nato v zastopstvu zunanjega ministra dr. Golja, nakar se je kardinal v avtomobilu odpeljal s sremstvom na Marijin trg, kjer so ga sprejele in pozdravile katoliške organizacije, preds. konference jug. episko-pata nadškof dr. Alojzij Stepinac in župan mesta Ljubljane dr. Adlešič.
Zvonovi so peli, ob zvokih godb se je pričel pomikati v stolnico sprevod, kjer se je prebralo pismo, ,s katerim je sv. oče 'imenoval kard. Hlonda za svojega legata na kongresu.
15.000	OTROK JE PREJELO
KRISTUSA KRALJA V PODOBI KRUHA
Napočilo je sobotno jutro. Stadion sprejema mladino. Neizčrpne množice nedolžnih otrok se sipljejo v areno, da bo ta dragocen zorni up našega naroda izpričal svojo ljubezen in neomajno zvestobo Kristusu Kralju. Reditelji
Na mladinski prireditvi v soboto dopoldne je prejelo sveto obhajilo nad 15.000 otrok. Nad 60 duhovnikov je obhajalo, med njimi tudi trije škofje. Škof dr. Tomažič obhaja ministrante.
so posamezne skupine odvajali na določena mesta. Mladina je napolnila Stadion.
K oltarju v tribuni je pristopil Nj. Em. Hlond in bral sv. mašo. Medtem so posvetili 63 ciborijev z 16.000 sv. hostij pripravljenih za obhajilo mladine. In ko je odzvonilo zavživanje, se je 63 duhovnikov napotilo s ciboriji med mladino. Med njimi je bil tudi kitajski škof msg. Čeng, ki je ginjen nad to lepo mladinsko slovesnostjo zaprosil, da sme obhajati slovensko mladino.
Vsak se je čutil srečnega, da ga obhaja nadpastiir iz daljne Kitajske.
Vsak je začutil ob tej ginljivi mladinski slovesnosti resnično versko gorečnost, veselje, ponos in zaupanje v lepšo bodočnost naroda, ki jo bo ta mladina prinesla.
Potem ko je mladina prejela kruh življenja, je s smehljajočimi obrazi sprejemala velike hlebčke in se jih lotila z vso vnemo.
4000 IGRALCEV IGRA PRED 50.000 LJUDI
Nikomur se ni zdelo verjeti, da bo Stadion posrkal to množico. Mesto je opustelo. Na Stadionu je vrelo kot v panju. Nikjer praznega mesta. V presledkih se oglaša iz' radia glas vrhovnega reditelja, ki z mirno besedo opozarja ljudi in jih sugestivno vodi. Nikjer prerivanja, povsod najlepša disciplina. V zidovje Stadiona je ukovano
50.000	ljudi. Množica, s katero se ne ponaša vsakdo.
UVOD V IGRO
Za gorami ugašajo s sončnimi žarki napojene meglice. Mrak oklepa pozo-rišče. V dušah je pričakovanje nečesa velikega. Zvon se oglasi. Ave Marija. Ves Stadion moli. Reflektorji zagorijo. Petdeset tisoč ljudi upira oči. Po stopnišču stopajo angeli na oder pripravljen za oltar. Poznrišče je ločil visok jambor za zastavo Kristusa Kralja. V vzhodnem koncu pa je stal somračen stolp, ki je učinkoval tuje, neprijetno in nevarno.
Dva svetova se bosta v igri o kraljestvu božjem borila med seboj. Krist in Antikrist. Vmes pa bo množica vsa omahujoča, k slabemu nagnjena, ki danes moli, kar jutri kolne.
Pozornost je bila uprta v areno v katero so grmele pretnje Mihaela in je pretresal krohot Antikrista, bahanje in zapeljevanje pripadnih zaveznikov. Antikrist se je bahal — do trenutka, ko se je po stopniščih v mogočnih curkih vlila nova krščanska mladina in pregnaJla Antikrista.
Vse ljudstvo je vstalo in pelo. Slehernemu bo igra, ki jo je videl, ostala v neizbrisnem spominu.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ZADNJI DAN KONGRESA
Množice so napolnile Stadion. Sonce je neusmiljeno pripekalo, množica ljudstva je doprinašala žrtve, katere so last le vernih ljudi.
Po sipini pri glavnih stadionskih vratih se je pokazala duhovščina, za njo cerkveni knezi, kardinalovo spremstvo s kardinalom, ki je množico blagoslavljal. Mahanje robčkov mu je hitelo v pozdrav.
Na odru pod glavno tribuno je stal oltar, kjer se je brala sveta maša pri kateri je pelo pod mojstrskim vodstvom dr. Kimovca 600 pevcev.
(Kardinalova pridiga se priobči prihodnjič).
Popoldne so začele skozi vse vhode vreti množice ljudstva. Ob cestah pa je bilo zbranih okrog 80.000 ljudi, da si ogledajo sprevod vseh naših katoliških organizacij. V celem sprevodu je korakalo preko 20.000 ljudi, članov naših katoliških društev. Lep je bil ta sprevod. Nalik urejeni armadi, ki v mladostnem zaletu osvaja svet za Kristusa. Vsa ta množica iz vseh krajev zbrana, se je zbrala okrog oltarja, kot živ venec vere in vdanosti Kristusu Kralju.
16 NARODOV MANIFESTIRA ZA MIR
Zakoni Kristusovi so resnica, pravica, ljubezen. Mir tega kraljestva pridi na zemljo in zveži razdvojene narode v eno družino. To nam daj Kristus Kralj. Tej naši želji se pridružijo vsi narodi, ki so imeli svoje zastopnike na kongresu, ki naj konča s slavnim klicem vsemu svetu: »Pamet ni strast, mir ne borba do medsebojnega uničevanja.« Tako je pozval ljubljanski škof zastopnike vseh narodov in končal svoj mirovni pozdrav.
Pred mikrofon so stopali posamično zastopniki narodov: Kitajcev, Romunov, Egipčanov, Francozov, Italjanov, Poljakov, Nemcev, Čehov, Belgijcev, Hrvatov, Bolgarov, Švicarjev, Slovakov, Litvancev in Luksenburžanov.
Zborovanju so sledile slovesne pete litanije. Blagoslov z Najsvetejšim je podelil beneški patrijarh kardinal Piazza. S to prelepo pobožnostjo je bil zaključen veličastni mednarodni kongres Kristusa Kralja. Množice so se začele razhajati na svoje domove okrepljene v veri in ljubezni, trdno odločene, da bodo proti napadu in temoti pokvarjenega sveta do smrti branile moč, čast in slavo Kristusovega kraljestva na zemlji.
Na mnoga vprašanja odgovori!
Mnogi vprašujejo zakaj ZZD ni nastopila v slavnostnem sprevodu ob kongresu Kristusa Kralja, dočim je JSZ nastopila. ZZD je disciplinirana organizacija in zato je v sprevodu ni bilo. ZZD in JSZ sta namreč obe dobili od glavnega pripravljalnega odbora obvestilo, da naj se kot taki sprevoda ne udeležita, ker nista članice katoliške akcije. ZZD je ubogala, ker ve, da je disciplina v katoliškem taboru morda najvažnejša sodobna zahteva. Če je JSZ smatrala, da je kaj drugega važnejše in se je v sprevod vsilila, je to njena zadeva in zadeva takta seveda.
Zveza združenih delavcev je radi svoje discipliniranosti takoj po prejemu sporočila glavnega pripravljalnega odbora za kongres Kris-
tusa Kralja, da ne želi udeležbe in sodelovanja strokovnih organizacij ZZD in JSZ, poslala vsem svojim skupinam naslednjo okrožnico:
OKROŽNICA 23/39.
V Ljubljani, dne 27. julija 1939. Opr. št. 4618/56-39.
Vsem podružnicam in krajevnim organizacijam!
Kongres Kristusa Kralja!
Od glavnega pripravljalnega odbora za kongres Kristusa Kralja smo prejeli obvestilo, da isti radi namenov kongresa odlklanja v slavnostnem sprevodu, ki bo prihodnjo nedeljo, udeležbo strokovnih organizacij ZZD in JSZ. Mi
ta ukrep glavnega pripravljalnega odbora v celoti razumemo in ga smatramo z ozirom na poznane prilike za edino umestnega. Našim podružnicam zato sporočamo, da se tabora ne udeležimo kot organizacija' ZZD, pač pa naj se naše članstvo tabora (udeleži v činivečjem številu, v sprevodu pa naj se priključi našim prosvetnim, mladinskim in verskim organizacijam. Posebej še opozarjamo članstvo na špansko razstavo.
Iskrene pozdrave!
Bog živi!
Mislimo, da smo zadevo s tem tudi javnosti zadostno pojasnili. Delali smo, kakor pač vedno: Eden v disciplini, drugi po svoji trmi!
Plače in izobrazba
V zadnji številki smo v članku »Kričanje o plačah« dokazali kako neosno-vani so napadi združenih socialistov na sedanjo upravo Delavske zbornice. Ugotovili smo neizpodbitno, da s svojim kričanjem obsojajo le samega sebe in svoje nekdanje gospodarstvo. Vse vpitje pada nazaj na nje same, ker novi perzonal pri svojem obilnem delu ni plačan bolje, kakor je bil prejšnji. Tega menda pa vendarle ni treba našim nasprotnikom pričakovati, da jih bomo zato, ker so nam nasprotni, nagrajevali z višjimi plačami kot svoje lastne ljudi. Presneto nas malo poznajo, če so to pričakovali. Mi namreč predstavljamo v doslednosti čisto drugačno linijo, kakor so pa bili oni doslej navajeni pri raznih naših sentimentalno dobrih ljudeh.
mesečno din:
Uratnik Filip Stanko Jurij Golmajer Franc
Marinček Anton Štrukelj Ciril Vizjak Avgust čemič Mara Puc Anica
Pitako Tilka Simonič Rudi Čeh Alojzij Krištof Terezija Vodopivc Jakob Tavčar Ivan Žitnik Štefi Reberšek Pavla
4.900.—
3.520,—
3.520,—
3.520,—
3.520,—
3.020,— 2.100.— 2.100.—
1.700.— 1.980,—
3.020,— 2.100.— 1.200,—
3.520,—
1.700.—
1.700.—
Vendar tudi v boju hočemo biti pošteni. Nočemo delati krivice. Za svojo častno zadevo smatramo,da krivico vsakomur popravimo. Tako je v zadnjem izkazu o plačah uslužbencev Delavske zbornice pomotoma bilo objavljeno, da ima bivši tajnik Delavske zbornice g. Uratnik samo srednješolsko izobrazbo. Napaka je to: G. Uratnik je dovršil pravno fakulteto, g. Golmajer ima poleg ljudskošolske izobrazbe še nekaj tečajev in obrtno šolo.
Radi točnega pregleda in poročanja prinašamo tako ponovno plače, kakor so jih določili združeni socialisti za svoje ljudi in za vse obenem tudi njihovo šolsko kvalifikacijo:
izobrazba:
Dovršena pravna fakulteta.
Gimnazija z maturo.
Ljudska šola, obrtna šola, elektrotehnični kurz, elektroinonter.
Gimn. matura in I. drž. jurid. izpit. Gimnazijska matura.
Srednja šola, trgovska šola.
Absolv. drž. trg. šole, mešč. šola.
5. raz. osnovne šole, 3. raz. meščanske šole, trgovski tečaj.
4.	gimnazije, trgovski tečaj.
6. raz. osnov., 2 1. obrtno nadalj. šole
3.	raz. osnov, in 3 1. obrt. nadalj. šole.
6.	raz. osnov, šole, 3 razrede obrtne šole. Ljudska šola.
Nižja realka in trgovska šola.
4 raz. liceja in trg. tečaj.
4 raz. meščanske šole in trgovski tečaj.
Nekaj o tistih, ki jim je bil kongres na poti
Kongres Kristusa Kralja, pri katerem je dejansko ali v duhu sodelovalo vse slovensko ljudstvo brez razlike politične pripadnosti, je vzbudil mogočen odmev doma in v tujem svetu. Vsi jugoslovanski listi in veliko francoskih, italijanskih, čeških, slovaških, poljskih, belgijskih, španskih in drugih so obširno poročali o tej veliki in v današnjih dneh tako pomembni prireditvi. Zlasti lepo so se to pot izkazali srbski listi. V priznanju, ki sta ga Jugoslavija in Evropa dajali ljubljanskemu kongresu in veri slovenskega naroda, sta delala sramotno izjemo dva, žal po abecedi slovenska lista. To sta bila »Jutro« in »Slovenski narod«. Prvo je o kongresu poleg uradnega poročila o prihodu papeževega legata v Slovenijo prineslo trikrat po 15 vrstic manj, kakor o kateremkoli domačem ali tujem zločinstvu, politični raci in kar je še takih pomembnih reči.
Rdeči »Slovenski narod« pa ni kongresa omenil niti z besedo. Le v nekem mamiga-vanju je skušal smešiti trgovce, ki so za to priliko okrasili svoje izložbe z verskimi in narodnimi simboli. Pač pa je ostenta-tivno prinesel ob dneh največjega katoliškega praznika med izključno katoliškim ljudstvom reklamo za starokatoliške obrede na Jesenicah. Bralci in naročniki omenjenih listov so nedvomno katoličani, ki jih je ta prireditev tudi zanimala. S sramotnim zamolčevanjem pa sta »Jutro« in »Slovenski narod« potrdila tisto, kar sicer rada zanikujeta, da sta nasprotna, in sicer zagrizeno nasprotna ter sovražna veri, ljubezni in miru, katero izpoveduje slovenski narod. Računi so za vsakega poštenega človeka jasni. To žalostno dej-
stvo kaže, da je politični tolpi, katere glasili sta dva lista, glavno geslo sovraštvo do vsega, kar je slovenskemu narodu sveto. »Jutru« in »Narodu« ni bilo nič, če že ne do verskega in slovenskega, pa vsaj do jugoslovanskega ter mednarodnega pomena te prireditve, ki je bila v današnjih mračnih dneh hkratu tudi mogočna manifestacija za mir med narodi in mir v Evropi. Spričo tega je treba početje teh dveh listov omenovati sramotno s slovenskega, z jugoslovanskega in s človeškega stališča.
Drugi žalostni primer omenjenega sovraštva je bilo nastopanje članov tiste, baje viteške organizacije, ki v nasprotju s svojimi pravili, veljavnimi za vso državo,
V Sloveniji nastopa čisto po svoje in je postala orodje v političnem ter svetovno-mazornem boju proti večini slovenskega naroda. Slovensko sokolstvo, ki se je zadnja leta pri vsaki priliki z demonstracijami in drugače udejstvovalo proti sedanjemu političnemu redu, dasi je državna in od države odvisna organizacija, tudi to pot ni moglo zatajiti svojega sovraštva do vere in do dobrega slovenskega ljudstva.
V noči od sobote na nedeljo, ko so deset in desetisoči dobrih slovenskih ljudi po ljubljanskih cerkvah molili za lepšo bodočnost naše domovine in za mir sveta, so slovenski člani sokolske organizacije, bodisi z znaki ali brez njih, te zdelane kmečke ljudi, ki so prišli v Ljubljano molit, napadali z besedo, s psovanjem in s pestjo. Marsikje po mestu je prišlo do obračunavanja, rjovenje teh vitezov se je po oglih in po cestah glasilo do jutra. S tem sramotnim izzivanjem in napadi, za katere
imamo stvarne podatke v rokah, so se žalostno proslavili ob kongresu člani organizacije, ki ima v svojih pravilih zapisano spoštovanje do slehernega verskega prepričanja. V Sloveniji je sokolstvo kljub tem pravilom vedno hodilo svojo pot in jo hodi še. Zanj velja pravilo, da spoštuje vsako versko prepričanje, razen katoliškega, katero izpoveduje ves slovenski narod.
Sokolski nastopi v noči od sobote na nedeljo so nov dokaz za to, da je sokolska organizacija v Sloveniji po svojih namenih in po svojih načinih drugačna kakor v ostali državi. S takim nastopanjem proti ljudskim svetinjam se postavlja proti ljudstvu, ki ga tvorijo najzvestejši državljani Jugoslavije.
Dokazano je, da so slovenski Sokoli s političnimi demonstracijami zadnja leta skrunili narodne in državne praznike ter verske prireditve. Nnjihova politična ter protiverska zagrizenost ni odnehala niti tedaj — — — — — — — —
S tem si je slovensko sokolstvo dalo dovolj jasno izpričevalo, kako je z njegovo državotvornostjo, z njegovo versko strpnostjo in z njegovo nacionalnostjo, zakaj vera je ravno tako narodna svetinja, kakor kaj drugega. In še enkrat se je izkazalo, da slovensko sokolstvo ni vredno državnega značaja in ogromne podpore, ki jo dobiva iz sredstev, katera s težavo zbira za državo tudi verno slovensko ljudstvo.
Ta članek je prinesel ponedeljski »Slovenski dom«. K temu članku, ki ga prinašamo v celoti, nimamo nič pridodati. ^Jasno je, kje so prijatelji in kje so sovražniki našega vernega naroda.
Mi smo te številke in podatke prinesli zadnjič in danes. Ne bi bili tega storili, če bi marksisti in z njimi zvezani socialisti v borbi proti ZZD in proti sedanji upravi Delavske zbornice ostali v mejah dostojnosti. Toda ioni so pozabili na svoje grehe in so blato, ki so ga sami skotili, metali tako na novo upravo zbornice in istočasno na našo ZZD. Uradništvo Delavske zbornice naj se zato zahvali1 združenim socialistom, če smo zaradi njihove demagogije, laži in varanja prisiljeni, da v lastno obrambo prehajamo v napad in da v to borbo vlačimo njihova imena. Tudi za posledice, ki jih bo nesramna borba nasprotnikov proti ZZD rodila, naj se kar lepo zahvalijo predvsem nosilcem te borbe v strnjeni slovenski ljudskofrontaški vrsti.
Mi smo borben pokret. Kdor nam torej borbo napove, naj ve, da jo mi vedno sprejmemo in nikoli ne klonemo. Nam kloniti treba ni. Poražen ostane vedno Icončno nasprotnik!
Naše narodno gospodarstvo
V maju 1939 je imel OUZD zavarovanih povprečno 103.760 delavcev. Letni prirast je znašal + 3344 zavarovancev. Napredovale so zlasti sledeče industrije: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) z letnim prirastom + 1966 delavcev, tekstilna industrija + 593 delavcev, industrija kamenja in zemlje + 350 delavcev itd. Nazadovala pa so: gozdno-žagarska industrija z letnim padcem — 513 delavcev, gradnje nad zemljo — 271 delavcev, industrija kože in gume —24.5 delavcev itd.
V sezijskem pogledu so pa napredovale v prvi vrsti naslednje industrije: gradnje nad zemljo z mesečnim prirastom + 1817 •delavcev, industrija kamenja in zemlje + 1110 delavcev, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb + 1094 delavcev, gozdno-žagarska industrija + 855 delavcev itd. Vidnejši sezijski padec je izkazovala v tem mesecu le tekstilna industrija, in sicer — 211 delavcev.
Podrobnejši pregled razvoja posameznih industrij v konjunktumem in sezijskem pogledu daje sledeča tabela:
Tek. Industrijske skupine Povpr. št. zav.
štev.	del.	v	maju 1939.
1. Poljedelstvo................. 621
2. Javni promet................. 621
3. Zasebna prometna podjetja .	1134
4. Rudarstvo..................... 16
5. Industrija kamenja in zemlje	6496
6. Kovinska industrija	.	.	.	8075
7. Gradnje prevoznih sredstev .	543
8. Kemična industrija	.	.	•	25^8
9. Centrala za proizv. sile itd. ->89
10. Tekstilna industrija	•	•	•	16998
11. Industrija papirja .	•	•	2152
12. Industrija kože in gume .	.	2033
13. Predelov, kože in njenih sur.	3077
14. Gozdno-žagarska industrija	.	8101
15. Predelov, lesa in rezbarstvo .	4579
16! Industrija hrane in pijače .	3734
17. Industrija tobaka ....	714
18. Gostilne, kavarne, krčme itd.	3250
19. Oblačilna industrija	.	.	.	5636
20. Gradnje žel., cest in vod. zgr.	4983
21. Gradnje nad zemljo (vis. gr.)	7253
22. Grafična industrija	.	.	.	1232
23. Higijena.................... 2188
24. Občinski obrati............. 2348
25. Trgovina................... 3432
26. Denarni in zavarovalni zavodi in sam. pis..................... 548
27. Gledališča, svob. poki., razno	1315
28. Hišna služinčad . . . . .	9548
Skupaj 103760
Viničarsko delavsko zborovanje pri Kapeli
se vrši
nepreklicno dne 13. avgusta 1939
Vabimo predvsem vse bližnje in daljne viničarje in viničarke, dalje vse poljske ter industrijske delavce, vse prijatelje, pokretaše in naše somišljenike, da se v prav velikem številu udeležite te naše prireditve.
Iz Ljutomersko-ormožkih in Štrigov-skih goric Vabimo vse viničarje, ki imajo kolesa, da si iste okrasijo, ter se najkasneje ob 5. uri zjutraj zberejo pri Viničarskem domu v Ljutomeru, od koder se popeljemo skupaj z ljutomerskimi do Radinec. Tam si kolesa shranimo ter gremo peš v povorki skupaj z delavci iz Kadenc in Petanjec h Kapeli.
Udeležence iz prej imenovanih krajev opozarjamo, dia gre vlak iz Ljutomera ob 6. u r i zjutraj: ob prihodu vlaka v Radence, jih bodo tam že pričakovali naši reditelji in drugi udeleženci pri kolodvoru.
Tovariši n la svidenje!
Volitve obratnih zaupnikov
Vabilo
na izredni občni zbor Viničarske kreditne zadruge, r. z. z. o. z., ki se bo vršil na praznik dne 15. avgusta 1939 ob 11. uri dopoldne v prostorih Viničarskega doma v Ljutomeru.
Dnevni red:
1. Dopolnilne volitve članov načelstva.
2. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona.
3. Predlogi, sklepi, slučajnosti.
Predavanje o zadružništvu.
Zadružniki, ki se osebno ne morejo udeležiti občnega zbora, morejo biti zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil.
V smislu § 41. zadruginih pravil opozarjamo- vse zadružnike - člane viničarske zadruge, da se vrši v primeru nesklepčnosti ob napovedani uri čez pol ure pozneje drug občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih in zastopanih članov -zadružnikov.
Po končanem dnevnem redu se vrši krajše predavanje o zadružništvu, na katerega opozarjamo vse viničarje, da se ga gotovo udeležijo.
Viničarjem v opozorilo
Z ozirom na novo uredbo viničarskega reda se pojavljajo različni glasovi, ki hočejo to uredbo sabotirati, odnosno jo napačno tolmačijo ter s tem viničarje begajo, ponovno poudarjamo, da je nova uredba že v veljavi od dne razglasitve z dne 19. julija in se določila glede mezd delovnega časa in nadur, nadalje glede odpovedi služb, viničarskih komisij morajo takoj začeti izvajati. Ostala določila stopijo v veljavo z dne 1. novembra 1939. Dogajajo se slučaji, da so začeli nekateri vinogradniki radi nove uredbe viničarje odpuščati iz služb. Radi tega opozarjamo vse viničarje, da se letos brez navedbe vzroka odpovedi po § 25—26 službena razmerja ne morejo prekiniti in se viničarjem službe odpovedati. IZ novo uredbo je uzakonjena triletna službena stalnost, ter je letos poskusna doba, ki traja od 19. julija 1939 do 31 oktobra 1940, in se torej v tem času ne smejo viničarjem službe odpovedati. Vsako kršenje tozadevnih določil naj prizadeti takoj javijo načelstvu organizacije v Ljutomer, ki bo podvzela vse potrebne korake, da se prizadete viničarje zaščiti. Zopet drugod se sili viničarje, za sklepanje novih pogodb, ki so v nasprotju z novo uredbo. Dokler g. ban ne predpiše obrazca za pismene pogodbe, ne sklepajte pismenih pogodb, ker je za obstoječa službena razmerja po § 44 cit. uredbe čas do 1. novembra t. 1.
Da bo vsak viničar do potankosti poznal novo uredbo, začnemo s krajevnimi zborovanji, kjer bomo novo uredbo razložili. Ta zborovanja se v avgustu vrše v naslednjih krajih;
Svečnica (Plauč) dne 6. avg. ob 8. uri zjutraj; 15. avg. ob 9. uri zjutraj v Ljutomeru. 20. avg. ob V2IO uri v Mariboru v dvorani Zadružne banke. Isti dan pri Sv. Miklavžu in pri Mariji Snežni ob 8. uri zjutraj. 27. avg. v Halozah. 3. sept. v Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, 8. sept. v Strigovi ob 9. uri zjutraj. Za druge kraje določimo naknadno pozneje. Prosimo krajevne odbore, da skrbe na teh zborovanjih za čimvečjo udeležbo
Do sedaj so bili v obratih, kjer je ZZD prvič nastopila, v kolikor imamo že poročila, doseženi naslednji rezultati: ZZD je dobila v podjetju:
»Motvoz« d. d. Grosuplje 2 od 6 zaup. »Titan«, d. d. Kamnik 1 » 6	»
»Združene papirnice« Vevče 1 » 6	»
»Peko«, Tržič	3	»	6	»
»Runo«, Tržič	4	»	4	»
»ECŽ«, Ljubljana	1	»	6	»
»Cestno nadz.«, Ljubljana 2 » 6	»
»Predilnica«, Litija	5	»	8	»
»Zabret«, tov. volja, Britof pri Kranju	4	»	4	»
»Zabret«, opekarna, Bobovk, pri Kranju	3	»	3	»
»Slavoteks«, Kočevje	5	»	5	»
Hutter in drug, Maribor 1 »12	»
»Maček & Hren« Dol. Logat. 3 » 3	»
»Šešir«, Škofja Loka	1	»	6	»
»Sora«, Žiri	1	»	1	»
»Čevljarji«, Žiri	2	»	5	»
»Jub«, kem. tov. Dol pri L j. 3 » 3	»
»Oblak Gabrijel«, D. Logatec 3 » 3	»
»Jelovšek Karel«, Vrhnika 4 » 4	»
Hren Ignac, par. žaga, Verd 3 » 3	»
Jakob Jaš, žaga, Mislinje 3 » 3	»
Franc Juvan, opek. Črnuče 3 » 3	»
»Stermecki«, Celje	4	»	4	»
Slamnikarska in klobučarska
zadruga, Mengeš	3	»	3	»
»Pavel Božnar«, les. ind.
Polhovgradec	l	3	»	3	»
»Bratje Hočevar«, Mekinje 3 » 3	»
»Samec«, tov. čokolade, Hoče pri Mariboru	3	»	3	»
»Mestna občina«, Celje 2 » 5	»
»Kopitarna Vinkler«, Sevn. 4 » 4	»
Iz Morske Sobote
Iz Francije se je vrnil naš rojak izseljeniški duhovnik g. Camplin. Ostal bo doma do konca tega meseca. G. Camplin bo v času svojega bivanja doma v Bogojini sprejemal naročila svojcev naših delavcev in jih bo ponesel v Francijo izseljencem. Obenem z g. Camplinom se je vrnil tudi prijatelj naših izseljencev, jurist g. Časar France, kateri se z ostalimi slovenskimi izobraženci v Parizu mnogo trudi za zboljšanje položaja naših delavcev v Franciji.
Izseljenci želijo obema socialnima delavcema prijetne počitnice v domovini.
Izseljeniški duhovnik g. Škafar bo v kratkem odpotoval v Nemčijo med naše izseljence. Iz Nemčije prihaja letos mnogo več pritožb od naših delavcev, kakor prejšnja leta, tako glede pošiljanja denarja, kakor glede hrane in pretežkega dela. Vsled tega naši delavci težko čakajo gospoda Škafarja, da njemu potožijo svoje križe in težave.
ZPD v Murski Soboti je poslala na inšpekcijsko potovanje med naše delavce v Belje g. Potokarja. Če nam bo g. Potokar povedal svoje vtise, katere je dobil med našimi delavci, bomo to prihodnjič poročali.
V Murski Soboti izhaja list »Murska Krajina«, katerega izdajatelj in urednik je žid. Radovedni smo, kakšno stališče bo zavzemal ta list do naših delavcev. List je tudi glasilo meddruštvenega odbora v Murski Soboti.
Volitve obratnih zaupnikov so se pri nas izvedle v najlepšem redu. Vse zaupnike v vseh podjetjih je dobila naša organizacija ZZD. Izjema je seveda tovarnar Cve-tič, katerega bo morala oblast prisiliti, da dovoli volitve obratnih zaupnikov v svojem podjetju. Mislimo, da tako postopanje ne dela časti nobenemu podjetniku.
V Puconski opekami se pripravljajo delavci na sklenitev kolektivne pogodbe. Lastnik opekarne g. Hartner je pokazal veliko razumevanje za sklenitev kolektivne pogodbe in vsled tega upamo, da bo pogodba v kratkem sklenjena.
Ker se sedanja uprava Delavske zbornice v Ljubljani veliko trudi za to, da se uredba o minimalnih mezdah in bolniškem zavarovanju raztegne na poljedelske delavce, se desettisoč prekmurskih poljedelskih delavcev zahvaljuje upravi DZ, da vztraja pri svojih predlogih do končne uresničitve tega vprašanja, do katere . ni več daleč.
Prekmurski poljedelci bodo za dosego te uredbe zastavili vse svoje sile.
Sestanki in zborovanja
V NEDELJO DNE 6. AVG. 1939 TRBOVLJE: ustanovni občni zbor ob 6.
uri popoldne v Prosvetnem domu.
SL. BISTRICA: članski sestanek ob 8. uri zjutraj v Slomškovem domu. GRAČNICA: članski sestanek ob 8. uri zjutraj v hotelu Nova pošta v Rimskih Toplicah.
Navedena so zgoraj samo podjetja z nad 20 delavci, izvzeta pa so gradbena in ostala podjetja, kjer je ZZD letos že drugič ali tretjič nastopila in podjetja od katerih še nimamo poročil, da se volitve še niso izvedle.
Točnejše rezultate bomo objavili v prihodnji številki.
larše — Induplati
V lepem spominu bomo ohranili naš izlet v nedeljo, 23. julija 1939.
Z avtobusom smo se peljali najprej na Brezje, kjer je bila pred milostnim oltarjem Matere božje sv. maša za našo ZZD,
Po opravljeni romarski pobožnosti smo se odpeljali na Bled in od tam obiskali čudovito lepi Vintgar. Kako nam je ta div-na lepota napolnila srce s spoštovanjem in ljubeznijo do Stvarnika!
Preko Bleda smo odbrzeli v Bohinj na ravnost k Savici. Slap Savice, ki so ga mnogi prvikrat videli, nas je tako zajel s svojo čudovito krasoto, da smo se komaj ločili od njega.
Veliko veselja smo imeli z veslanjem po Bohinjskem jezeru. V šestih čolnih smo drseli po jezerski gladini sem in tja in prepevali radostne pesmi.
Nazaj grede smo se zopet ustavili na Bledu. Ogledali smo si umetniško poslikano župno cerkev, potem smo se pa odpeljali v dveh čolnih na otok, da še tam počastimo Mater božjo. Ko smo zvonili z zvonom želja, smo zopet priporočili Mariji našo organizacijo, da bi kmalu združila v svoje okrilje vse dobro slovensko katoliško delavstvo in ga vodila v bratski povezanosti z drugimi stanovi v boljšo bodočnost.
Ko smo se peljali domov, smo rekli: Lepo je bilo. Hvala Bogu!
Gradbeni — Ljubljana
V nedeljo dne 7. VIII. ob 9. dopoldne važna odborova seja, kateri naj prisostvujejo vsi odborniki, obratni zaupniki in namestniki.
Obrati in organizacijski zaupniki naj poberejo blagajniška izkazila vseh članov — ter naj ista čimprej dostavijo tov. predsedniku.
Kamniško okrožje
V nedeljo 6. t. m. ob 8. uri dop. se vrši okrožna seja pri Herletu na Duplici. — Če je kdo od odbornikov zadržan, mora poslati svojega namestnika. Seja je zelo važna, zato prosim, vsi in točno!
Slovenska Bistrica
Vabimo vse tovariše na članski sestanek, ki bo v nedeljo, dne 6. avgusta ob 8. uri zjutraj v Slomškovem domu v Slov. Bistrici.
Za zaprtimi vrati ni praznika in ne zakona
Ob 9. zvečer pridem k delavski družini, od katerih najstarejši sin Milan je urarski vajenec. Ker je bil ta dan narodni praznik in so bile vse trgovine in delavnice zaprte, sem bil uverjen, da je Milan doma. Ali ne. Milan je prišel šele ob V2IO. zvečer iz delavnice. Vprašal sem ga, kako da prihaja tako pozno in danes iz delavnice, ko je vendar vsaka delavnica zaprta. »Da, tudi naša delavnica je bila zaprta, ali za zaprtimi vrati se je delalo prav do sedaj.«
Šest tednov se že Milan uči za urarja in še danes ni prijavljen niti na združenje niti na OUZD in le starši in mojster vedo, da se Milan uči in da se bo moral učiti cela 4 leta, ako hoče postati sam svoj gospodar. Mojster trdi, da je fant zelo nadarjen in da se v privat tudi spušča v urarsko stroko, kar mu kot nadarjenemu fantu zelo koristi.
Od togote se mi je krčilo srce, lio je fant pripovedoval med večerjo, kako je bilo prejšnji dan. Ni dosti, da sedi po 14 ur in žmuri v drobne komade raznih ur in da mu je oče dal 1000 din za orodje, ampak, kar je še hujše, je šikanaža. Milan prinese gospodarju hruške s trga. Hruške niso po volji, Milan mora teči nazaj. Branjevka hrušk ne mara v zameno. Milan mora k materi po 3.— din, da bo kupil hruške, ki bodo mojstru po volji.
Vajenec sedi pri delu od 1. popoldne do MjlO. zvečer brez malice in se mu dela megla pred očmi; gospodar, ki je od časa do časa tudi odsoten, ga pa še vpraša: »Kaj Milan imaš bolezen na želodcu, zdi se mi, da ti kruli po njem, kakor nekomu, ki ima katar.. .«
Svet v frontah
ŠPANIJA
V Španiji so imeli spet senzacijo. V zmagovitem Francovem taboru je prišlo do hudih trenj med dvema strujama, ki sta bili edini, dokler je trajala borba proti boljševizmu. Ti dve struji se imenujeta: fašistično razpoložena »Falanga« in monarhistično navdahnjeni. Falangiste vodijo večji del civilisti, ki se bojev stvarno niso udeleževali. Drugo skupino pa predstavljajo v veliki meri aktivni generali in drugi, ki so se vodilno borili za obnovo Španije. Kdo bo po skupni zmagi v Španiji vladal? Ali Falanga ali pa se vrne kralj v ustavno monarhijo. Nekateri generali so se uprli proti sedanji močni težnji, da prevzamejo vlado civilisti — falan-gisti. Med njimi so slavni možje kot generali Quieppo de Liano, Jague, Solchaga, Jordana. Razširile so se novice, da so bili odstavljeni, nekateri celo aretirani. Izkazalo se je, da je bilo takšno poročanje pretirano. Vendar pa ostane dejstvo, da stoji Franco pred hudo izbiro. Španija pa je spet pred novimi težavami, kajti za obema nasprotujočima si strujama stojijo različni tabori velesil, za Falangisti Italija in Nemčija, za drugimi Anglija in Francija. Franco je zmagal v vojni. Sedaj mora zmagati še v miru.
NA BALKANU je treba podčrtati potovanje romunskega kralja v Turčijo in v Grčijo ter pri tej priložnosti zabeležiti domneve, ki so se zgostile v zvezi s tem potovanjem, češ, da ima namen, nekaj storiti, da še Bolgarija pritegne v sklop Balkanske zveze. Tisto »nekaj« se v bolgarščini imenuje: Dobru-dža. Ni še jasno, če je Romunija na takšno žrtev pripravljena.
ANGLEŠKO - JAPONSKI SPORAZUM
Tokijski sporazum se povsod po svetu zelo neugodno komentira za Anglijo. Nemški in francoski listi ga gladko označujejo kot kapitulacijo Anglije pred Japonsko. Kitajci ga označujejo kot izdajstvo in groze, da si bodo znali poiskati tudi druge zaveznike ter pri tem mislijo na Sovjetsko Rusijo. Tudi v Ameriki obžalujejo, da je Anglija popustila in minister HuH je podkrepil to stališče z izjavo, da USA še vedno ne priznavajo dejanskega stanja na Kitajskem. Celo angleško javno mnenje je nejevoljno, ker se boji, da pomeni Tokio nov Miinchen.
AMERIKA - JAPONSKA
Ameriška vlada je odpovedala trgovin« sko pogodbo z japonsko, ki je bila v veljavi že 30 let. Odpoved pogodbe je napravila po vsem svetu silen vtis in vsi listi jo označujejo kot udarec, ki je težko zadel Japonsko. V resnici so tudi takoj padli po svetovnih borzah tečaji japonskih vrednostnih papirjev v znatni meri. Japonci so bili od odpovedi presenečeni. Sedaj pa govore, da tudi ta odpoved ne bo Japonske odvrnila od tega, da uvede na Daljnem vzhodu japonski red.
JAPONSKA — SOVJETSKA RUSIJA
Komunistični časopisi iz Vladivostoka poročajo, da se Japonci v Mandžuriji mrzlično pripravljajo na vojsko z Rusijo. V zadnjih treh letih so napravili Japonci v Mandžuriji 5000 km novih železnic in 20 tisoč kilometrov novih cest. Sedaj je v Mandžuriji 450.000 japonskih vojakov. Poleg tega imajo Japonci tu velike zračne sile. Ruski listi pišejo, da bodo Japonci po sklenitvi sporazuma z Vel. Britanijo udarili proti Rusiji, da ji ugrabijo vzhodno Sibirijo. — Seveda pa tudi Sovjeti ne gledajo te japonske priprave s prekrižanimi rokami.
Eskadra japonskih rušilcev je dobila povelje, da odpluje proti Sahalinu. Baje bodo skušali blokirati rusko obalo Sahalina, če sovjetska vlada ne bi preklicala svojih odredb proti japonskim podjetjem na Sahalinu.
Boji na mongolsko-mandžurski meji se nadaljujejo in dobivajo vedno večji obseg. Po ruskih vesteh imajo Japonci silne izgube.
BLIŽNJI VZHOD
Zdrružitev Transjordanije in nekih delov Palestine pripravlja baje Anglija. Z združitvijo naj bi nastala država, ki bi mogla uspešneje braniti francosko-angle-ške interese v Sredozemskem morju.
ANGLIJA
Manevri britanske vojske so se začeli. Pri manevrih sodeluje 130 tisoč mož.
Angleško mornariško ministrstvo je kupilo 90 ribiških ladij, ki jih bo preuredilo v pomožne ladje, zlasti za boj proti podmornicam.
V tretjem poletu angleških bombnikov nad Francijo so bombniki preleteli brez pristanka 1600 milj. Vsa letala so se vrnila v določenem času. Incidenta ni bilo nobenega.
Komaj je bil sprejet zakon proti irskim atentatorjem, so ti izvršili še nove atentate. Od teh je imel najhujše posledice atentat na londonski železniški postaji Kingscros, kjer je bilo več ljudi ubitih.
Važno za viničarje!
Uredba o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarski red)
l NihHmI	*	§	32.	Plačevanie	Davšalnih	zneskov	medDisuie	ničarsko	služho	snnsohni	no	8	S	t	u	nrpilhp	no
(Nadaljevanje.)
§ 26.
Po krivdi vinogradnika more prenehati službeno -razmerje:
a) ako je vinogradnik z viničarjem ali njegovimi svojci surovo ravnal;
b) ako viničar brez škode za svoje ali svojih družinskih članov zdravje ali nravnost ne more nadaljevati službenega razmerja;
c) ako vinogradnik viničarju pogojeno plačo neupravičeno zadržuje ali odteguje;
č) ako vinogradnik zakrivi nravstven pre-grešek, bodisi proti viničarju, bodisi proti članom njegove družine.
V vseh teh primerih odgovarja vinogradnik tudi za dejanja svojih rodbinskih članov in nastavljencev, kolikor se to tiče posledic po tej uredbi.
Viničarska komisija.
§ 27.
Vinogradnik ali viničar se morata glede vseh sporov, izvirajočih iz viničarskega razmerja, posebno pa, ako hočeta uveljaviti predčasno prenehanje službenega razmerja iz razlogov, naštetih v §§25. In 26., s takim predlogom obrniti na viničarsko' komisijo bodisi ustno bodisi pismeno.
§ 28.
V vsaki občini, kjer so viničarji, obstoji posebna viničarska komisija iz treh članov.
Predsednik komisije je župan občine, v kateri je posestvo, na katerem je viničar zaposlen. Drugega člana imenuje vinogradnik, tretjega pa viničar.
Stranka, ki predlaga postopek pred viničarsko komisijo, mora hkrati s predlogom imenovati svojega člana komisije, če tega ne stori, velja, da predlog ni bil vložen. Predsednik mora takoj po prejemu predloga obvestiti nasprotno stranko o predlogu in jo pozove, naj najkasneje v roku 2 dni imenuje svojega člana komisije, če nasprotna stranka to opusti, Imenuje dotičnega člana predsednik komisije iz vrste, kateri pripada stranka.
Postopek pred viničarsko komisijo.
§ 29.
Komisija je sklepčna, ako so navzoči vsi člani. Na predsednikovo mesto mora stopiti njegov namestnik pri občini, ako se obravnava predsednikova zadeva ali zadeva njegovih sorodnikov in svakov do tretjega kolena.
■Sklepa se z večino glasov. Pri enakosti glasov odločuje predsednik.
§ 30.
Predsednik viničarske komisije mora o vsakem predlogu, ki ga stavi vinogradnik ali viničar, razpisati in izvesti ustno razpravo v roku 14 dni po prejemu predloga, ako pa se zahteva predčasno prenehanje službenega razmerja (§§ 25. in 26.), pa v roku 8 dni po prejemu predloga. Hkrati mora na ustno razpravo pismeno povabiti oba ostala člana komisije in obe stranki.
Ako član komisije neopravičeno izostane, ga kaznuje občinska uprava oziroma predsednik mestne občine z globo 10.— do 200.— din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 4 dni. Proti tej razsodbi je dopustna pritožba po zakonih o občinah. Kazen se steka v viničarski sklad pri kraljevski banski upravi.
če predlagatelj ni prišel, velja, da je predlog umaknil, Če pa tožena stranka ni prišla, razpravlja komisija v njeni odsotnosti.
Stranka se sme dati zastopati1 po pooblaščencu. Ako stranka iz utemeljenih razlogov ne bi mogla priti na razpravo, in to dva dni pred razpravo sporoči komisiji, se mora razprava preložiti, a največ za dobo 5 dni.
V vsakem primeru mora komisija najprej poizkusiti, da doseže poravnavo.
O razpravah pred viničarsko komisijo je voditi zapisnik, iz katerega morajo biti razvidni predlogi strank in sklepi viničarske komisije. Kot zapisnikar se lahko pritegne občinski tajnik, ako viničarska komisija ne določi kako drugače.
Zapisnik o razpravi podpišejo takoj po njenem zaključku poleg zapisnikarja vsi člani komisije. če odkloni kateri član komisije podpis, se mora to ugotoviti v zapisniku.
Utemeljeno pismeno razsodbo mora komisija izdati v roku treh dni. Podpiše jo predsednik.
§ 31.
Ako se je komisija uverila, da je razlog za predčasno ukinitev službenega razmerja v krivdi vinogradnika, izreče po ugotovitvi morebitne škode, ki jo je utrpel viničar, da mora vinogradnik viničarju povrniti ugotovljeno škodo; če viničar tudi pred komisijo vztraja na predčasni ukinitvi službenega razmerja, izreče komisija, da je službeno razmerje predčasno ukinjeno in da sme viničar zapustiti službo, brž ko razsodba postane pravo-močna.
Če se izkaže, da je kriv viničar, obsodi komisija viničarja na povračilo morebitne škode; če vinogradnik tudi pred komisijo vztraja na predčasni ukinitvi službenega razmerja, Izreče komisija, da je službeno razmerje predčasno ukinjeno in da mora viničar zapustiti službo najpozneje v 14 dneh, v primerih tč. b) in d) § 25. pa najpozneje v 8 dneh po pravnomočnosti razsodbe.
Na predlog stranke razsoja komisija tudi o drugih primerih povračila škode iz službenega razmerja, ki niso v zvezi z ukinitvijo službenega razmerja, kakor tudi o sporih glede prejemkov.
§ 32.
Proti razsodbi viničarske komisije, v kolikor se tiče ukinitve službenega razmerja (§§ 18., 19., 22., 25. in 26.), se more pri predsedniku viničarske komisije v roku 5 dni od dneva priobčitve razsodbe vložiti pritožba na nadrejeno občeupravno oblastvo, ki odloča dokončno. Nadrejeno občeupravno oblastvo mora rešiti pritožbe glede predčasne ukinitve službenega razmerja (§§ 25. in 26.) najkasneje v 8 dneh po prejemu, glede ukinitve službenega razmerja po §§ 18., 19. in 22. pa najkasneje v roku 15 dni po prejemu.
§ 33.
iStranka, ki se ne zadovolji z razsodbo viničarske komisije, v kolikor se ta tiče odškodnine oziroma prejemkov, se more s svojim zahtevkom obrniti na redno sodišče, mora pa to storiti v roku 60 dni od dneva priobčitve razsodbe komisije.
§ 34.
Izvršba razsodb komisije o povračilu škode oziroma o dolžnosti plačila prejemkov, če se stranka ne obrne na redno sodišče, kakor tudi izvršitev razsodb komisije oziroma obče-upravnega oblastva glede ukinitve službenega razmerja se vrši po predpisih o izvršilnem postopanju pred političnimi oblastvi. Predlog je vložiti pri občini na sedežu komisije, ki je izrekla razsodbo.
§ 35.
Kljub izvršnosti razsodbe o ukinitvi službenega razmerja more stranka pred rednim sodiščem uveljaviti svoj polni odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve službene pogodbe, ako misli, da razsodba komisije ali obče-upravnega oblastva stvarno ali pravno ni utemeljena. To tožbo je vložiti v roku 60 dni po pravnomočnosti razsodbe.
§ 36.
Poravnave, sklenjene pred viničarsko komisijo, imajo veljavo sodnih poravnav. O poravnavi se napravi zapisnik v smislu § 29.; razen tega se izda še posebna listina, ki jo podpiše predsednik.
Posebne določbe o odškodnini pri predčasni ukinitvi službenega razmerja.
§ 37.
Ako se je službeno razmerje ukinilo po 'krivdi vinogradnika, mora ta viničarju povrniti vrednost žetve, ki bi jo viničar predvidoma dosegel na deputatni zemlji, kakor tudi
stroške selitve.
Ako se je službeno razmerje ukinilo po krivdi viničarja, mu mora vinogradnik povr-. niti samo vrednost semena in vrednost dela na deputatni zemlji.
Odškodnina ne more znašati več, kakor znaša povprečna krajevna vrednost pridelkov oziroma dela glede na način obdelovanja na deputatni zemlji.
Pravica združevanja.
§ 38.
Viničarji imajo pravico združevati se v posebna strokovna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in socialnih interesov.
Viničarski sklad.
§ 39.
Pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani se ustanavlja poseben viničarski sklad, v katerega se stekajo prispevki in kazni iz te uredbe. Sklad se uporablja za podpore viničarjem ln njihovim svojcem v primerih dolgotrajne bolezni, onemoglosti in smrti.
Natančnejša določila o plačevanju v sklad in o upravljanju in o uporabljanju tega sklada predpiše ban s posebnim pravilnikom.
§ 40.
Vsak imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki po svojem glavnem poklicu ni kmet oziroma vinogradnik, ima po viničarja, plača letno od % ha vinograda, ki ga obdeluje viničar, v viničarski sklad povšalni znesek din 100.—. Ta znesek sme ban za območje veljavnosti te uredbe po gospodarskih razmerah znižati ali zvišati.
Za kmeta oziroma vinogradnika po svojem glavnem poklicu se šteje, kdor obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine, ali kdor obdeluje zemljo s pomočjo tuje delovne moči, če je sam ali so njegovi rodbinski člani fizično pretežno zaposleni v poljedelskih ali vinogradniških delih.
Za kmeta se štejejo tudi osebe, ki morajo zaradi bolezni, starosti ali drugih neizbežnih razlogov obdelovati zemljo s tujimi močmi, ter nedoletnl otroci kmetov in zapuščine za kmeti.
V nobenem primeru se ne šteje za kmeta oseba, ki ima dohodek iz razmerja stalne javne ali zasebne službe ali zbog njega (upokojenec), če prejemki iz tega naslova znašajo več ko din 18.000.— letno. Prav tako se ne štejejo za kmeta pravne osebe.
Vendar ne plačujejo prispevka po odst. 1. tega paragrafa pravne osebe za tiste vinograde, ki jih uživajo fizične osebe, če po zakonskih predpisih donos teh vinogradov tvori del plače uživalcev, oziroma se jim ta donos šteje v plačo. Prav tako ne plačujejo prispevka cerkvene (ne samostanske) imovine, če je donos vinograda določen za vzdrževanje cerkve ali za kritje stroškov bogoslužja.
Plačevanje pavšalnih zneskov predpisuje občeupravno oblastvo prve stopnje. Proti predpisu je dopustna pritožba po določilih zakona o občnem upravnem postopku.
Splošne določbe.
§ 41.
Pravice, ki pripadajo viničarjem v smislu §§ /., 9., 10., 14., tretji odstavek, 15., 17., 18.,
19., 22., 25., 26., 37. in 38., se z viničarsko pogodbo ne morejo omejiti.
Kazni.
§ 42.
Kaznuje se z denarno kaznijo od 10.— do
1.000.— dinarjev, ob neplačilu v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni:
a) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki sprejme v službeno razmerje po § 1. osebo, ki nima po § 2. predpisane kvalifikacije za viničarja;
b) kdor sprejme viničarja ali stopi v službo kot viničar brez pismene pogodbe po določbi § 4.;
c) vinogradnik, ki uporablja osebe pod 16. letom starosti ali zdravniško spoznane delanezmožne za delovne moči (odst. 4. § 5.), ali ki uporablja mlajše delovne moči v nasprotju s predpisom zadnjega stavka odstavka 5. § 5.;
č) vinogradnik, ki sili viničarja ali njegove delovne moči, da morajo delati ob nedeljah in praznikih brez nujnega razloga (§ 10.);
d) vinogradnik, ki zakrivi, da se obračun ne napravi pravočasno (§ 8.);
e) viničar, ki krši predpis odst. 1. § 11., ali ki namerno krši predpis odst. 2. navedenega paragrafa;
f) vinogradnik, ki ne sprejme viničarja v službo ob določenem času ali mu ne izroči dogovorjenega stanovanja ali deputatne zemlje (§ 13.);
g) vinogradnik, ki ravna proti predpisom § 15;
hi vinogradnik, ki krši predpis tretjega odstavka § 23.
Kazni izrekajo občeupravna oblastva prve stopnje v korist viničarskega sklada.
Proti izreku kazni je dopustna pritožba v roku 15 dni na kraljevsko bansko upravo.
Prehodne določbe.
§ 43.
Viničarji, ki imajo veljavne viničarske knjižice, predpisane po dosedanjih predpisih o viničarskem službenem razmerju, In so dejansko služili kot viničarji, se štejejo kot atfr vi-
ničarsko službo sposobni po § 3. te uredbe, ne. glede na dobo njihove dosedanje zaposlenosti v tej stroki. Kot dokaz njihove usposobljenosti velja še nadalje viničarska knjižica. Vendar si morajo tudi ti viničarji priskrbeti predpisane poslovne knjižice v smislu uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah za delavce in nameščence (»Službeni list« št. 288-47 z dne 10. junija 1938.).
Do 31. oktobra 1940. se morejo sprejeti v službo za viničarje tudi osebe, ki nimajo po tej uredbi predpisane usposobljenosti za viničarje, toda taki viničarji morajo do 1. avgusta 1940. opraviti viničarski izpit.
§ 44.
Določbe te uredbe glede mezd, delovnega časa in nadur [tč. f) iz odstavka 1. ter odst. 2.,, 3. in 4. §6. in §§ 9. in 10.], glede odpovedi (§§ 18., 19., 21. in 22.) ter glede viničarske komisije ln postopka pred njo (§§ 17. do 36.) so obvezne za že obstoječa službena viničarska razmerja od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Z istim dnem se prične za ta razmerja poizkusna doba (§ 17.) in traja do 31. oktobra 1940. Triletna doba se konča z dnem 31. oktobrom 1942.
če ima viničar na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, višje celokupne prejemke, kot jih določa ta uredba, se ti prejemki pred 1. novembrom 1939. ne morejo spremeniti.
Vse ostale določbe te uredbe so obvezne od 1. novembra 1939. dalje.
Pogodbe za obstoječa viničarska razmerja, se morajo spraviti v sklad z določbami te-uredbe najkasneje do 1. novembra 1939.
Zaključne določbe.
§ 45,
Določbe te uredbe tolmači avtentično ban.
§ 46.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani, obvezno moč pa dobi s 1. novembrom 1939., kolikor ni v prvem in drugem odstavku § 44. določeno drugače. Dosedanje določbe, ki urejajo službena razmerja viničarjev in nasprotujejo določbam prvega in drugega odstavka § 44. te uredbe, se razveljavljajo z dnem razglasitve te uredbe, ostale dosedanje določbe, ki urejajo ta razmerja, pa z dnem 31. oktobrom 1939.
V Ljubljani, dne 13. julija 1939.
Ban :
Dr. Natlačen s. r.
PESTRE NOVICE
TABOR SLOVENSKE DIJAŠKE ZVEZE
Slovenska katoliška dijaška mladina se je zbrala v dnevih od 17. do 24. julija v Slovenskih konjicah na svoj peti tabor, ki je toliko bolj pomemben, ker je postala Slovenska Dijaška Zveza z odlokom ministra prosvete zakonito priznana organizacija slovenskega dijaštva.
SDZ je torej dobojevala petletno dobo za priznanje ravnopravnosti in je zato bila radost nad zmago tem večja. Zato se je tudi tabor vršil pod geslom: Sveta si zemlja slovenska.
Tabor so počastili s svojim obiskom najvišji cerkveni in narodni predstavniki, kar priča o razumevanju, ki ga je organizacija slovenskega katoliškega dijaštva deležna na najvišjih mestih. Ti obiski pa tudi dokazujejo, da smatra vsa slovenska katoliška skupnost slovensko dijaštvo kot sestavni del neporušne celote.
NOVA TOVARNA SLADKORJA
Naša država ima dve tovarni sladkorja in sicer na Cukarici pri Belgradu ter drugo na državnem posestvu v Bel ju. Sedaj nameravajo zgraditi še tretjo državno tovarno sladkorja, ki bi naj bila največja in najmodernejša v Jugoslaviji
Obstoječe tovarne namreč zamorejo v najboljšem slučaju producirati 12.000 vagonov sladkorja letno, kar je z ozirom na porast prebivalstva in potrebno znižanje trošarine vsekakor premalo. V zvezi s tem tudi poročajo, da se namerava obenem z zgraditvijo nove tovarne sladkorja reorganizirati sistem nasada sladkorne pese in njenega odkupa. Ta reorganizacija bo vsekakor povečala rentabilnost nasadov sladkorne pese in s tem tudi zanimanje zanjo med proizvajalci.
TUJI KAPITAL V NAŠEM GOSPODARSTVU
Po uradnih podatkih znaša ves kapital, ki je vložen v Jugoslaviji v rudarsko industrijo, 882 milijonov din. Od tega odpade na inozemski kapital 78%. Deležj so se razdelili leta 1937 takole: Angleži z 41%, Francozi z 28%, Italijani z '2%, Švicarji z 1%, ostalo Nemci, Nizozemci, Madžari in Amerikanci.
Medtem so lansko leto Nemci osnovali več delniških družb za izkoriščanje rude in je zato nemški delež letos mnogo večji, tako da lahko trdimo, da je po angleškem in francoskem deležu na tretjem mestu.
VAJENCI STOPILI V STAVKO
Vajenci, ki so zaposleni v tovarni pohištva »Visung« v Beogradu, so stopili v stavko.
V tovarni je namreč zaposleno izredno veliko število vajencev, ki so delali po 14 ur dnevno. Stanovalo jih je po 23 v enem prostoru. Razen tega so jih zadnje čase še kaznovali z odvzemanjem hrane in jih pretepali. Kato so se vajenci dogovorili,, da bodo ustavili delo. Pobrali so svoje stvari in se utaborili v Karadžordževem parku.
Delavska zbornica se je takoj zavzela za mlade stavku joče in jih začasno spravila v Delavsko preskrbovališče ter jih bo tudi prehranila dokler stavka traja.
Takoj je bila sestavljena tudi komisija, ki naj vso zadevo preišče in ugotovi, da so vajenci res delali po 14 ur dnevno in povrh tega še morali delati čez ure. Zaposleni so bili v mračnih in umazanih delavnicah. Ker so bile njihove spalnice dosti premajhne, so morali postaviti po 3 ležišča enega vrh drugega. Zaradi tega je prišla komisija do zaključka, da vajenci pod temi pogoji nikakor ne morejo živeti.
KOLEKTIVNE POGODBE JUGORASA V NOVEM SADU
Novosadska podružnica Jugorasa je pred kratkim sklenila kar 3 nove kolektivne pogodbe in sicer s tekstilnim podjetjem »Jugosil«, »Jugoperla« in podjetjem Milan Nikolič.
S temi kolektivnimi pogodbami je delavstvo omenjenih tovarn mnogo pridobilo tako v gmotnem, kakor tudi v moralnem oziru, in je zaradi tega tudi Jugoras v Novem Sadu mnogo pridobil na ugledu in zaupanju med tamošnjim delavstvom.
IZKLJUČITEV IZ JUGORASA
Iz članstva Jugorasa je izključen Srečko Lazarevič, dosedanji član uprave sekcije kovinarjev Jugorasa v Beogradu.
List izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za MUrtj. tisk.: A. Trontelj, Groblje.