XIV. letnik. Izhaja vsak četrtek ob 11. uri (lopnlilne. Rokopisi sc no vračajo. Nefrankovana pisma m* no sprejemajo. Cena listu znaSa .M celo loto i krone, ta pol Ida 2 krom. Z« manj premožne ta edo Ido H krone, Ta pol Irta K 1'60. Za tena UdjTf* go \V* Rokopisosprojonia „Narodna Tiskarna11 v Gorici, ulica Vot-lurini it. 9. V Gorici, dne lil. julij;i 11)0(5. lovensKo 29. številka. — Naročnino in naznanila s pr oj ema upravniStvo, Gorica, Semeniška ulica št. IG. Posamezno številko so prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mo-stneni vrtu, pri Vaclavu llaumgartl v Koronjski ulici in ua Korenjakom bregu (Hiva (lorno) JI. 11 po S vin. Oplaši in poslanice so računijo po potit vrstah iu sicer: če se liska enkrat l i v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in edgovorni urednik: Ivnn Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lnkežič) v Gorici. Beseda višjega pastirja! Pastirčki list, ki ga je izdal (p dni prevzvišeni knez in nadškof goriški, je razdeljen na tri delu. Po nagovora govori v prvem deln o pokorščini in o spoštovanja do predstojnikov, cerkvenih in svetnih. V drugem delu pa govori o krščanskem zakona in o namerah sovražnikov sv. cerkve, da bi razkristja-nili sv. zakon. V tretjem dela govori o šoli, ki mora biti s cerkvijo tesno združena. Ua se krasne misli našega nadvladike čim bolj razširijo, ponatisnit hočemo v ^Primorskem Listu“ drugi in tretji del. 0 krščanskem zakonu. Začasni uspeh, katerega so dosegli zagrizeni sovražniki sv. vere na Francoskem, daje pogum tudi našim liberalcem in radikalcem. Tudi pri naB se vedno bolj duje bojni klic: Proč od Rima I Prosta bodi ljubezen, zakon naj se razveže, šola bodi prosta, brezbožnaI Na Dunaja se je celo ustanovilo društvo od svojih žena ločenih mož, ki na vse kriplje terjajo, da se odpravi § 111. obč. drž. zakonika, ki določa, da more zakonBka vet med katoličani samo smrt jednega zakonskega raztrgati in da je zakon neločljiv iudi tedaj, če jo bil pri sklepanju zakona le eden izmed zakonskih katoliške vere. Ti nesrečni zakonski, večinoma brezverci ali vsaj slabi katoličani, hajskani od jodov in prostozidarjev, zahtevajo, da naš državni zbor sklene postavo, po kateri bi se mogla vez med katoličani veljavno sklenjenega zakona razločiti ne le po smrti zakonskega družeta (aodruga), temveč tadi iz drugih razlogov, katere naj bi postava natančneje določila. Na tak način hočejo sveti zakon oskruniti, nerazločljivo vez hočejo razločiti, zakrament sv. zakona LISTEK. Skozi tri Idrije! Potoval A. P. Z dom n Prva in zadnja postaja — seveda — so Lokve. Odtod peljejo ceste (tudi brez voza) na pet strani sveta: po kateri se pride v prvo ali „nemško„ Idrijo. Najbližja in lepša pot bi bila čez I.azno •Vojsko, ko bi ne bilo — Trebuše. Ali to je križ, da je Trebuša vmes! Le pomislite vodoravno črto : Lokve 965 m, Trebuša še ne 400 m, Vojnko pa 1090 metrov nad Trstom! Kdo ve, kdaj šele zasede ministerski stol tHk prometni minister, da ukaže zvezati luznarske in vojskarske višine? A jaz ga ne morem čakati, če hočem jutri — 22. jun. 1906 — praznovati sv. Ahacija v rnemški“ Idriji! Zato kar podplate pod noge — pa še trdne, da ne bo treba čevljarjev vznemirjati na poti — pa hajdi z Lokvij naprej skozi „cigansko dolino-! Cestar Mariin. Lepa pot — do „ciganske doline-! Le naš polir Martin je na tej cesti preveč delaven: Kakor hitro je nekoliko vglajena, pa jo Martin „našudra“ z novim kamenjemI Kes, vesten in priden polir hočejo nadomestiti z breznnlostno, da, z grešno zvezo. Ua bi odvrnil ta napad na sv. zakon, ki bi imel, če bi sc posrečil, za katoliške družine, občino in državo strašno nesrečne nasledke, so se bili čuvarji sv. cerkve, m sicer avstrijski škofje in nadškof,e zbrali meseca marca na Dunaju k skupnemu posvetovanju. Tudi moja dolžnost je, da Vas, preljubi, v tem obziru podučim, opominjam in svarim. Zakon je jedna najstarših, najča-stitljiviših, najpotrebniših ustanovitev. Sam Dog je zakon ustanovil v zemeljskem raju, ko je stvaril ženo iz rebra Adamovega in jo je predstavil Adamu rekoč: Zategadel bo zapustil človek očeta in mater, se bo držal svoje žene in bodeta dva v enem telesu. (I Mojz. II, 24). Neverci se sicer smejejo temu poročilu sv. pisma o stvaritvi žene, češ, da je bajka, a verni in razumni ljudje vidijo v tem mnogo skrivnosti. S tem da je bil mož prej vstvarjen ko žena in izhaja tonu iT rohrH mOŽeVPPB. ie hotel Bog nas učiti, da je mož glavar žene in cele družinp, da izhaja ves človeški rod od Adama, in da mora žena vedno biti ob strani svojega moža ter ga ljubiti in podpirati. Bog je nam podal v prvem človeškem zakonu vzgled prave zakonske zveze. Ko je dal Adamu samo eno ženo, je s tem jasno pokazal, da mora biti zakon samo med ednim moškim in eno žensko. Zakon je bil torej od Boga postavljen prej ko je bila država. Zakon je sredstvo, s katerim se človeški rod množi in vzdržuje, zato ga je moral Bog že brž pri začetku človeškega rodu ustanoviti. Zakon je podlaga človeške družine, občine, države. Iz dobrih srečnih zakonov izhajajo dobri otroci, koristni udje bv. cerkve in države, dediči nebeškega kra- je naš Martin, pa naši čevlji nimajo radi take natanjčnoBti .. . Na, konec „cigan-ske doline* — im6 od tod, ker po njej romajo vsako leto parkrat cigani iz vipavske doline v trebuške grape — konec te doline je tudi Martinove ceste! V Trebušo. Sedaj pa nizdol — dol — dol! Kolike strmine (štajgu-nge) ima ta kolovoz ali nogopad v Trebušo, nisem mogel preračuniti ; le to vam rečem, da bi bilo pametno, ko bi za to pot imele moje noge spredaj peto z visokim „šjor-takomu in zadaj prste. Če Trebušarji še danes nimajo lepše ceste od te, potem so res reveži! Zlasti do „lvančkove bajte“ — kjer je naš Ivančk, najstarši lokvarski vdovec počival, ko je šel v Trebušo iskat krstne vode — do one „bajle“ (spodjeden kamen 1) je taka strmina, da moraš dobro pazili, da ti glava ne pride pod noge I Nii, počasi, počasi — dol, dol! Zunaj moker od solnčnih žarkov, znotraj suh stopim v 1. trebuško restavracijo! Krčmar, ki je tudi poštar in občinski tajnik, mi takoj postreže s časo dobrega vipavca, gospodinja pa z loncem kropa. Prav radi bi mi bili ponudili tndi eht-trebuškega drenuljevca, pa na svoje veliko začudenje so slišali, da jaz ne maram — za Snops . . . Ijestva. Sreča c« I h drnžin in rodov jo odvisna od srečnega zakona in narobe. Zato se dandanes brezverci in sovražniki družabnega reda tako trudijo, da bi zastrupili to koreniko človeškega rodu. Zakon je tesna, nežna, sveta združitev dveh oseb različnega spola, združitev ne samo (eles ampak tudi njih razama, njih volje in srca, tako da postaneta res dva eden. Ta zvez bi morala trajati skozi celo njih življenje, vsaj do smrti jednega zakonskega. Nikdar bi se ne smela zapustiti ne v nesreči ne v bolezni, ampak pomagati si drug drugemu za časno blagostanje in srečo, za vzgojo otrok, za medsebojno posvečenje i in za zveličanje svoje neumrjoče duše. Zakon je že po svoji naravi versko-nravna zadeva in je bil pri vseh naro-dih več ali manj svet. Judje in Perzijci, j Indijanci, Kitajci, Japonci sklepajo svoje i zakone pred duhovnikom, ki prosi nebeškega blagoslova na zaročence. Ko so | odkrili Ameriko, so dobili tudi tam di- ! vjako in izobražence, ki so si prisegali : zakonsko zvestobo vpričo duhovmv in "»■Mev. (Dalje pride.) j ~ i Prvi avstrijski zadružni shod. (Konec.) j K 11. razpravni točki „o s t a n j u vprašanja glede vojaške doba- , v e“ je stavil referent Josip Faschmgbauir sledeči predlog: 1. Prvi avstrijski poljedelski zadružni shod izreka svoje polno priznanje sklepom, katere je storil poljedelski svet dne 20. junija 1905 glede naravnostne vojaške dobave, in prosi c. kr. vlado, posebno pa visoko c. kr. poljedelsko mini-sterstvo, hvaležno priznavajoč dosedanjo koristno delovanje istega na tem polju, da s povdarkom poskrbi za izvršitev uredb, ki se v teh sklepih predlagajo. 2. Poživljajo se zadružne orgnuizi-cij", osnhito deželi« zveze, ds razširijo svo| delokrog tadi tl h skupno razprodajo poljH -Isk h izdeUov, osobito da omogočijo vojaško 'hbivo, tor ilelnjojo pri ta:n na to, da bo postopanje vseh poljedelskih zadrug kolikor mogočo enotno in da se pritegnejo poljedelci s potrebnim poukom k živahni udeležitvi. '/. zadovoljstvom se pozdravlja namera, da bi strokovnjaki c. kr. vojaških intendanc ofcdržavali tečHje, na katerih bi se poljedelcu poučevalo o pogojih, ki veljajo za dobavo poljedelskih izdelkov za c. kr. vojsko". K 12. točki o članstvu občin pri hranilnicah in posojilnicah je govoril predsednik Dr. P. Sto rek. Ker je to vprašanje zelo važno, se še posebe povrnemo nanje. Za danes navajamo samo resolucijo, katero je stavil in katera se glasi tako : ^Hranilnice in posojilnice bo zelo pripravne za denarni promet občin na deželi. Priporoča se zato, da pristopijo politične občine kakor člani h hranilnicam i" zato da dobijo od njin v siucttjn potrouu pujujuu, uuiiuouv da morejo v njih nalagati denarne svote, ki jim mimogrede preostajajo. Autonom-ne deželne oblasti, ki nadzorujejo občine, naj se pozovejo, da naj ne delajo nika-kih ovir občinam radi pristopa k tem zadrugam, odnosno da naj baš to omo-gočujejo potam deželnega zakonodajstva. Trinajsta in zadnja točka se je imela baviti z razmerjem med poljedelskimi in obrtnimi zadrugami. Referent Ivan Rožman iz Ljubljane je pa ta predlog odtegnil iz razprave, oziraje se na nasprotnost, ki se je bila izkazala drugemu predloga istega referenta, namreč glede konsum-nih drnštev. Izven programa je bila resolucija, Ohlajen in pokrepčan odidem navzgor, f?)r, gor! Ej, grelo je in kuhalo, kakor greje in kuha v zakurjeni apnenici, pa — si mislim — pri cerkvi sv. Frančiška puščavnika seže zopet ohladiš.! Potrkam — nič ; odpiram — zaklenjeno: Kje neki zopet tiči gospodar? Res, za nekaj časa izvem, da je tam doli ob potu prenarejal drenalje v vinsko trto. Kaj sem hotel? Vračati se — ni kazalo; čakati — nisem vtegnil; torej — naprej, mimo II. restavracije, gor, gor . . . Premočen od potu in žejen do konec jezika, prilezem na vojskarski pla-teaux: ah, tu je vsaj prijeten hlad in gozda vonj! Res, blažene višave — v poletnem času . . . Vojsko. Kranjski svet! — Ko sem kot dijak prvič stopil na kranjska tla, sem ves navdušen poljubil zemljo in vskhknil, kakor Cezar svoje dni pri Adrimetu : „Kranjska držim te, moja si!“ Ne vem, ali so vsi izvenkranjski dijaki tako bojevito — poetično navdušeni, kakor sem bil tačas jaz; ali to vem, da sem na Kranjskem in s Kranjci preživel mnogo lepih uric! Saj je celo moj birmanski boter Kranjec; moj prvi in zadnji župnik je bil Kranjec — in trije moji sosedje so tudi Kranjci, z enim se pa gledava s hriba v hrib „Ali so doma gospod ?“ ,I’a ne, že ob šestih so odšli v Idrijo 1 Na, spak! Tu ga imaš! — Treba bo torej le dalje capljati — zopet dol, dol . . . Nak! V Idrijo si pa ne grem kuhat večerje! Rajši sem gledal, kako cementarijo cerkev sv. Jožefa kako deluje vojskarski konsum, kaj dela g. Jakob, in študiral sem, čigavo pivo poprej žejo zamori . . . Drugo jutro — 22. jnn. — sem bil za pol nre vojskarski administrator, potem pa je šlo z g. Jakobovim vozom nizdol — dol do nikove. Seveda trdna čreva moram že še imeti, ker so ostala še cela po isti vožnji. Pa drugič še poskusim — zlasti ker g. Jakob nima navade povedati računa ! In to je glavna stvar za take gospode potnike — z oguljenim frakom ! N’j d Idrijo so mi pokazali mesto, kjer je bil umorjen neki trgovec : sa-! motna pot, ki že prej ni vabila ljudij, da bi lahko tudi po noči potovali po njej, a zdaj še manj — nehote se človek ozira okoli, od kod morda pride kak ropar-morilec . . . (Dalje pride.) katero je na dragem slavnostnem zborovanju predlagal baron Stiirck: ,.Prvi avstrijski poljedelski zadružni shod na Dunaju sklene, da se pridruži v * polnem obsegu predlogu avstrijskega osrednjega zastopstva z« zavarovanje poljedelskih in gozdnarskih koristi, da bi se spremenila pravila državnega želežniškeg* sveta, tako, da se število članov, državnega želetničnega sveta, ki imajo zastopati interese poljedelstva in gozdnarstva spravi v polno enakost 7 zastopstvom obrli. Zadružni shod zahteva, da se pri-pozna tudi splošni zvezi poljedelskih zadrug in zadružnim zvezam poedinih dežel pravica, da smejo imenovati vsaka svojega člana in enega namestnika v državnnželežmčni svet-1. O * « * S tem je bil končan razpravni de! zadružnega shoda. Razprava je bila zelo živahna in zanimiva. Zadeve, ki so prišle tu v razgovor, so za razvoj poljedelskega zadružništva izredno važne. Prvikrat se je sestalo celo avstrijsko zadružništvo, prvikrat so si zastopniki zadružništva izpovedali svoje težnje in skušnje, a so tudi koj prvikrat vvideli kako silo repre-zentira celotno avstrijsko zadružništvo. V edinosti je moč! S tem geslom in načelom bo zadružništvo korakalo naprej na poti, katere cilj je izboljšavanje razmer našega poljedelstva. Namen tega članka je bilo za sedaj le navajati točke, ki so prišle v razpravo in ki so dale povod važnim in resnim resolucijam. Spustili se v podrobnosti za enkrat ni bilo še mogoče, deloma ker bi se sicer članek vlekel preveč na dolgo, deloma, ker si je treba prej razbrati vso ono množino vtiskov, katere smo zado-bili na zadružnem shodu samem. Vsekakor se pa še povrnemo na poedine razpravne točke, ki so za nas večje važnosti, in to prej kot mogoče. S. P Spomini tolminskega turista. (Dalje.) Vrsno je v zadnjih letih precej napredovalo: ima lastno šolo, lepo mlekar-nico. lani so napravili nov vodovod in kakor sem zvedel je središče velike li- bušeniske občine, ker v (»»k;-« >a in leia oce župan, ki modro In previdno vlada veliko in raztreseno županstvo. Pravili so mi, da bodo letos nove občinske volitve: želim, da bi zopet prišel na vrhunec mož, ki se je v zadnjih letih iskazal modrega občinskega očeta! Toda slišal sem, da se brani. Povsod isto, kjer ni učenega tajnika, se vsak brani za župana: zakaj? Zato, ker glavarstvo pošilja polno nemških in laških dopisov županstvom, kakor da bi moral vsak župan znati nemški in laški. Kdo pa more to ukazati! V mestih nradujejo po zastopih, po bolnišnicah itd. laški ali nemški. Dopisi zadevajoči naša slov. županstva pridejo v blaženi nemščini ali laščini na glavarstvo, da jih pošlje županstvom, in naše glavarstvo zahteva, da zna vsak župan nemški in laški, kajti ko bi tega ne zahtevalo, bi dopis prestavilo in ga v slovenski prestavi poslalo županstvu, tako pa kar na roba pripomni: županstvo naj na ta (nemški ali laški) dopis odgovori z obratno pošto. Ta ga imaš! Sedaj pa si prosti župan beli glavo, kaj je v dopisu, da boš hitro odgovoril! Ker pa F»m ničesar ne spravi skopaj, mora letati od Poncija do Pilata, večkrat ure daleč, da zve, kaj je v dopi«u Pa mi porečeš, dragi bralec, pa naj župan kratko vrne dopis z opombo, da ne razume. G)rje župana, ki bi kaj tacega storil, — povsod mu bodo polena metali pod noge Slavno glavarstvo naj bi to-raj vpoštevalo, dn naši župani niso trgali hlač po šolskih klopeh, da je dosti, da znajo pravilno slovenski pisati in brati — ter naj dopise v slov. prestavi pošlje županstvom, s tem bo koristilo sebi in drugim ! Pa kam smo zašli — vrnimo se na Vrsno! Mnogo je napredovalo Vrsno sem rekel, pa žalibog mnoge tarejo še stari, mnoge pa tadi novi dolgovi. Kakor marsikomu je tudi Vrsencem dobro došla kobariška posojilnica, da so se iztrgali iz oderuških krempljev. 1'ristopili bo mnogi kot uJje k posojilnici in se s tem rešili To pa kobariškim magnatom ni všeč. Ker jih nimajo več sami v pesteh, pa pravijo baje: posojilnica je naša in mi spremenimo kadar hočemo Vrsno v ..kobariško planino*. Talro je baje žu;al pri zadnji volitvi neki Oljan ali kako se mu že pravi, pa ne iz Celja ampak iz Kobarida. Da, tako se ne žuga samo Vrsencem, ainpak baje vsakemu, ki jo kaj dolžan pri posojilnici pa no trobi v kobariški rog. Ljudje božji! vprašam vas, čegava pa je posojilnica: ali Kobaridcev, ki obresti iz nje vlečejo ali vaša, ki plačujete vanjo obresti in jo tako vzdržujete. Č-i no bo dolžnikov, mora posojilnica propasti. Kdor v posojilnico vloži ni ud, vsak pa, ki je kaj dolžan pri posojilnici, je tudi ud posojilnice in ima pri občnem zboru ravno toliko govoriti kakor tisti kobariški „Celjan“. Toraj ljudje, ki ste posojilnici kaj dolžni — vi ste udje, vi ste gospodarji posojilnice, vi imate odločilen glas — toraj k občnim zborom in pomečite iz zbora take ljudi, ki pravijo, da bodo vaše vasi spremenili v kobariške planine — pa volite notri pametne može! Toda naprej! na Libuš-njem že pokajo topiči, da se zemlja stresa. (Dalje prih.) Politični pregled. Državni zbor. — V torek je posl. zbornica pooblastila vlado nujnim potom, da sklene trgovinsko pogodbo s Švico. Na to je nadaljevala prvo čitanje predloge glede podržavljenja severne železnice. Prihodnjo seja zbornice bo sklicana pismenim potom. Volilna reforma. — V pondeljek je razpravljaj volilni odsek o števila mandatov v Šleziji. Posl. Hrnby je predlagil, naj bi se zvišalo število mandatov v Š!eziji od 1:') na 16, in naj bi šestnajsti mandat dobili Čehi. Odsek pa je vzprejel število mandatov, kakor je predlagala vlada. V torek se je imel baviti volilni odsek s tirolskimi mandati. Ker pa niso pogajanja med Nemci in Italijani imela nobenega vspeha in se še vedno nadaljujejo, je odsek začel razpravljati o številu mandatov na Češkem. Dogodki na Ruskem. — Odstop sedanjega ministerstva je torej, kakor poročajo iz Petrograda, gotova stvar. Te dni je poklical k sebi car 12 članov dume, in se iz tega sklepa, da namerava car imenovati parlamentarno ministerstvo. * * * Govori se, da odpotuje te doi admiral Skridlov v Sebastopol, kamor ga pošlje car, da preišče natanjko vzroke, ki provzrodnjejo nezadovoljstvo med mornarji. ♦ * * V Moskvi nameravajo vprizoriti splošno stavko. ilo na cesti proti pokopališču jako živahno. Med množico se je zibal tudi še precej postaren mož, ki si ga jo nekoliko preveč privoščil. Sedemnajstletni Milu Jeušek, znani malopridnež, porabil pa je to priliko, ter je izmaknil pijanemu možu mošnjiček iz žepa, v katerem se je nahajalo 6 K. I'boj. — V nedeljo vrnil se je iz Gorice v svojo vas Hum pri Šmartnem 42-letni Josip Maurič, ki je čez dan v Gorici popival. Mesto, da bi šel prišedši v domačo vas Bpat, podal se je Maarič še v krčmo, kjer jo našel nekega sovaščana, ki jo bil tudi pijan. Med njima nhstal je kmalu prepir in iz prepira nastal je tudi krvav pretep. Obdelovati sta se začela Maurič in njegov sovaščan z noži in prišlo je takodaleč, da je svojemu nasprotniku Maurič prerezal vrat, lako, da je nesrečnež koj izdahnil svojo dušo. Dopolnilna državnozborska Volitev na spodnjem Štajerskem. — 01 oddanih 2679 glasov jo dobil nadsvetnifc Voušek 2518 glasov, ki je torej izvoljen za državnega poslanca. Važnost novih alpHkili železnic. — Dunajski list .Extrablatlu, baveč se z otvoritvijo Bohinjske železnice, povdarja važnost alpskih železnic, ki bodo vezale Trst z južno Nemčijo, našimi zapadnimi in s severozapadnimi deželami. Vožnja med Trstom, in med Monakovem na Bavarskem se skrajša za 180 km, ter bo vsled tega prevažanje blaga med Trstom in Monakovem mnogo ceneje Največjo korist od Alpskih železnic ima pričakovati seveda Trst. Odbor slov. kat. akad. društva „Dnnicau prosi, da se naslavljajo od 15. septembra t. I. vsa pisma in vse po-šiljatve društvu na tč. predsednika, phil. Mirka Božiča, Idrija, Kranjsko, ker vodi sam korespondenco. Za odbor: Božič Modic tč. predsednik za tč. tajnika Književnost iu umetuogt. — Ravnokar je izšla v nKatoliški Tiskarni'1 v Ljubljani pesnika Silvina Sardenka pesniška zbirka pod naslovom „Roina“, S to zbirko je pokazal naš znani lirik, ki biva že delj časa v Rimu, svojo pesniško nadarjenost. — Zbirka obsega 116 strani in stane mehko vezana 2 K, lično vezana 3 K 20 vin. — Naroča se v katoliški bakvarni v Ljubljani in jo vsakemu najtopleje priporočamo. Propovedi I. Tomo Zupan. — V Ljubljani, 1905. Zalagatelj Tomo Zupan. Natisnil Dragotin Hribar. Z odobritvijo knz. ordinarijata v Ljubljani. V mali osmerki 383 strani z uvodom, zaznamkom vsebino in s popravki. Brošuran komad stane 2 K; elegantno vezan 3 K 20 v. Dobivajo se v katoliški bukvami v Ljubljani. — V vsakam obzira elegantno knjigo prejme slovenska duhovščina - propovedi, ki jih je spisal mons. Tomo Zupan. Ime njegovo slovi že izdavna med slovenskimi cerkvenimi govorniki. Njegove krasne priložnostne propovedi je prinašal že Einspielerjev „Slovenski Prijatelj”, a to so bili le p samezni biseri, tu pa se odpira pred nami bogata zakladnica govorov prav za vse cerkveno leto. V vznositem jeziku, kakoršni pristoja vzvišeni verski vsebini, razpravlja monsignore misli dragocenejše slepilnega zlata, kristalnejše od najdra-žjega kamenja. V poslednjem časa se mnogokrat naglaša kratkoča propovedi: v malem naj se poslušalcem daje mnogo — tej umetnosti je docela kos naš prečastiti propovednik. V kratkem govoru pove mnogo, jako mnogo in kako lepo ga zna opreti zdaj na domačo zgodovino kakor n. pr obe propovedi o 40urni pobožnosti, zdaj na pravljico iz davne krščanske ali paganske minulosti. Zdaj zajema iz sv. pisma in cerkvenih učiteljev, kakor žal premalo hodijo črpat nekateri duhovni govorniki ; zdaj nam podajo tehtno nauke iz svojih bogatih življenskih izkušenj. Z izborno vsebino se lepo vjemate v knjižici tako priročne oblike tudi krasna tiskarska oprema in izvirna, po pisateljevem načrtu izvedena, elegantna vez. Varujte sc jih! — Italijanski listi poročajo, da je utekel vodja ljudske banke v Vladani v Italiji. Osleparil je banko zh 600000 lir. Njegovo ime je Anton Ferrari. Bil je socialist. Varujte se jih ! Listnica. — A. B.: Kokoš na varnem, objavimo brž ko mogoče Zupanov : Isto 1 Kdor ljubi kaka * in čokola.lo, u*ciu bodi pri|/oručea : Ivana Hoffo Kandol-Katjo ki ima najmanj tolika v a«U, j.* torej najlaže pr*> b#T*n. n« provaroča n .koli saprtosti in j« eb najbolj* tam okaau uredilo pocani P rijta n aamo i imanom Ivan Hoff in ■ lavjo varatveno mamko. Zfcrojlpo ’/«kg 90 vinarjev * a * */• » 60 * W Dobiva a« povsod W J Jako izdatno sredstvo proti 1 un J... v D / ie liker GODINA. trtfcga r p i ra vljala v Tr> lu 1 < k a r r a r j a Rafael Godina, ltkeri n AI! a Madona della Salutie*' pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna »Alf lg>vijj v ulici Fcrnelo^l. I. — Slekleničica slane 1 K 40 vin. — Potom pošlo se ne jcšijn manj kakor 4 stekleničice, in sicer pruli poštnemu povzetju, ali pu, ako hE dopošlje naprej 7 K rakar se slekieničice dopošljejo franke in so v tem zresku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobi'a se v vseh lekarnah Sv. Lucija ob Soči! i Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino z mešanim blagom. Zaloga moke S\. Joluiian v Ajdovščini. Turšiča po jako nizki ceni. V hiši se nahaja zaloga vina in žganja! S spoštovanjem Objava.