GrosuPlJe (centrala sP 908 KLASJE 2002
352(497.4
Ivančna Goricf?)
................... t-n
120020127,G
Številka 6
letnik 8 junij 2002
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivanina Gorica
TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923
POPOLNA PONUDBA
Računalniki, tiskalniki, komponente,...
Programi za podjetja in sam.podjetnike,...
... za računovodstvo in trgovino
http://www.lamas.si   e-mail: lamasfilamas.si
1X1 §©©Ln
SURFANJE PO INTERNETU: DO DNEVNIH NOVIC KLASJA
V priljubljeni televizijski seriji TV Dober dan slavna tajnica Ingrid lepega dne pride v službo opremljena za surfanje, torej oblečena v neoprensko obleko in s surfarsko desko pod roko. Začudenim sodelavcem pove:«Frane mije reeku, da bova surfala po interneetu...« Absurdna, smešna, skorajda bedna situacija... In težko je verjeti, da v današnjem času v resnici še marsikdo ne ve, kaj pomeni surfati - deskati po internetu. Vendar tudi če ne ve in doma nima računalnika oz. interneta, »mu nič ne manjka«, kot bo sam zatrjeval. Kakorkoli namreč obrneš, te lahko prav tovrstno surfanje docela zasvoji. In potem dobiš situacijo v stilu Loesjejinih plakatov: «Zdravnik mije dejal, da se moram več gibati, zato sedaj surfam po internetu.« Kakšno je gibanje za računalnikom, pa vemo. Pa bodi dovolj heca. Zdrava mera še vedno velja, in če vam bodo med počitnicami, ko Klasje ne bo izhajalo, vseeno manjkale vsaj sveže novice, sijih boste lahko priklicali s pomočjo omenjenega surfanja. Da ne boste preveč »viseli za računalnikom«, ga lahko prižgete samo za klik, in sicer na naslov http://www.ivancna-gorica.si/klasje/. Novice vas bodo tako dosegle tudi na počitnicah v tujini, ko boste v kakšnem cyber caffeju prebirali svojo pošto in hkrati pregledovali Klasjeve novice. Ne pozabite, da lahko svojo novico, dopustniški e-mail, elektronsko fotografijo pošljete tudi vi na naslov klasje.casopis(a>siol.net. Svet ni eden. Svetova sta dva. Ali jih je več?! Kakorkoli, lep dopust v vašem svetu vam želimo. (KM)
STR.
RU~ŠJD^VENSK RMNASPCOH
RAZVILI SO SVOJ PRAPOR
Konjerejsko društvo Radohova vas je v soboto, 29.6.2002 ob 18. uri v Dobu pri Šentvidu razvilo svoj prapor. Društvo šteje blizu SO članov - lastnikov približno 200 konj hladnokrvnih in toplokrvnih pasem, ('lani so odlični rejci konj, pa tudi uspešni tekmovalci.
STR. 9
Svetniki in svetniške skupine o vikendih
Naša občina je za gradnjo počitniških hišic
zelo zanimiva str. 3
POMAGAJMO MAT0Z0VIM
m
str. 6
ODPRAVLJENI ŽELEZNIŠKI PREHODI   str 6
KAKO PREŽIVLJAMO POČITNICE       str 7
POČITNIŠKA PRILOGA MLADIH        str 11
DESETI BRAT PONOVNO NA MULJAVI str 12
DARJA GR0ZNIK, UREDNICA VALA 202 - SLIŠI SE DOBRO
str. 13
Kitni Vrh, 7. julij. 3. tekmovanje v ročni žetvi je povsem uspelo, saj je vsako leto več udeležencev in konkurenca močnejša. Tokrat je med ženicami zmagali Beti Blatnik, Kitni Vrh, med moškimi pa Alojzij Rogelj, prav tako Kitni Vrh.
NASLEDNJA ŠTEVILKA KLASJA IZIDE PRVE DNI V SEPTEMBRU!
KDO SMO?
LOGO d.o.o.
Ljubljanska cesta 6i 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830
NAŠA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ
KURILNEGA OLJA
Naročila po tel.: 01 7866-840
KAJ ŠE NUDIMO?
TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE.
VSE NA ENEM MESTU!
120020127,6
STRAN
Iz Krjavljeve malhe
Vsi hočemo biti najboljši. Izkazujemo se z najrazličnejšimi certifikati mednarodne kakovosti, storitve pa več ali manj ostajajo na ravni osebnostnih potez delavcev, ki izvajajo opravila. Uradniki so menda dobri samo takrat, ko v zakonodaji dvakrat po upravnem postopku zaščitijo svojo odgovornost. Namesto da bi v zakonodaji poiskali zakonodajno možnost in k primeru pristopili bolj osebno, saj gre ponavadi za razreševanje skupnih življenjskih ali osebnih potreb, iščejo kritje po črki zakona in povsem neživljenjsko.
Skratka, zakon velikokrat več dopušča, kot mu hočemo prisluhniti. Tako dva uradnika delata povsem različno: eden je inventiven, drugi birokratsko tog. Kdo je bolj upravičen do priznanja ISO kvalitete: tisti, ki pri svojem delu naredi vse, da se teorija potrdi v praksi, ali tisti, ki teorijo dopolnjuje z neštetimi nepotrebnimi soglasji, ki ne vidijo izpolnitve v praksi. Dogaja se tako, da je na neki upravni enoti za isti primer izdan končni izvedbeni akt, na drugi pa ni videti konca obravnavanemu primeru, pa četudi gre za tako pomembno zadevo, kot so avtomatske zapornice na šentviškem železniškem prehodu. Pa kaj hočemo, če ob isti zakonodaji dva ministra zahtevata povsem različno rešitev.
Z ukinih'ijo železniških prehodov ob novi prometni ureditvi v Ivančni Gorici je Ministrstvo za promet z odločbo v uradnem listu razburilo krajane. Ministrstvo in inšpektorat pri svoji odločitvi izpostavljata aspekt varnosti in manj tradicionalno rabo poti. Seveda bi bil tak pogled v celoti sprejemljiv, če bi se sistemsko dopolnile še nekatere poti in lokalne povezave. Vse to pa so prepustili občini, institucijam in krajanom z različnimi interesi.
Veliko delo je bilo opravljeno že na Vrhpolju, Dobu in Glogovici, kjer so se vzpostavile, v dogovoru s krajani, nove ustrezne poti. Največji problem pa je ukinitev prehoda na Pijavcah, ker se s tem na račun večje varnosti podaljša pot do južnega dela Ivančne Gorice (cerkev, bencinski servis, avtocestni priključek). Razreševanja tega problema se bomo bomo najprej lotili s pešpotjo in novozgrajenim pločnikom na obvozni cesti do pnega odcepa na Studencu.
Zgodnje sprejetje proračuna omogoča hitrejše investiranje. Osnovna šola v Ivančni Gorici dobiva obrise mogočne zgradbe. Se vedno kaže, da bo, če bodo finančna sredstva to dopuščala, možen pričetek pouka v zakonitem roku za uvedbo devetletke. Občina pa je dejavna tudi pri drugih investicijah. Poletno zatišje ne bo zaustavilo pospešene gradnje na naših lokalnih in krajevnih cestah, pločnikih, vodovodih in kanalizaciji.
V kulturnem snovanju in delu kulturnih društev bo julija in avgusta nekoliko zatišja. Na površje pa bodo prišla družabna povabila, ki so kot nalašč za povezovanje ljudi: farna srečanja, gasilske veselice, žeg-nanja in podobno.
Deseti brat se je na Muljavi zahvalil vsem Muljavcem, ki so v dvajsetletnem delu vztrajali z uprizoritvami Jurčičevih del v gledališču na prostem. Krjavelj pa se še posebej zahvaljuje množici za obisk in vsem posameznikom, ki so gradili in dograjevali to prireditev, na kateri se je glas Krjavlja-prvega in drugega Toneta - od vsega začetka lepo slišal po naši dolini. Hvala.
Župan Jernej
POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska ul.3 1290 Grosuplje
delovni čas:
pon.,tor.jiet.pef.:7.30-15.00 s»da:7.30-17.00 (odmor: 12.00-12.30)
0-riKri:oMoMudenMcl-Mrvti.i< www.ltuaerhkl-WfvU.jl
Svojim članom nudimo številne ugodnosti
- napotnica ki vas med delom nezgodno zavaruje,
- Izdala stalnih napotnic, # denarna pomoč v stiski, ^ popusti pri: potovanjih, izobraževalnih tečajih, nakupu literature, športnih aktivnostih, koncertih, prireditvah... NOVOST! Pošiljanje brezplačnih SMS sporočil o nakazllihl
GSM: 031/688-833, ali pa se pozcjnimcji©
RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI PO NOVEM
Občinski svet je na svoji 25. seji sprejel Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ivančna Gorica, ki ga bomo pričeli postopoma uvajati v avgustu letošnjega leta.
S prejetjem odloka smo tudi v naši občini določili način, kako bomo v bodoče ravnali s komunalnimi odpadki. V preteklih petih letih smo skupaj z občinama Dobrcpolje in Grosuplje zgradili sodoben Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini ( CERO Spaja dolina ), ki nam bo ob uvedbi ločenega zbiranja odpadkov omogočal pregleden sprejem odpadkov, tehtanje, kontrolo spremnih listin in vizualno kontrolo, sortiranje, stiskanje, baliranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov in varno odlaganje preostanka komunalnih odpadkov na odlagalno polje, ki ga bomo prisilno odplinje-vali in popolnim zajemom izcednih voda.
Izvajalec javne službe Javno komunalno podjetje Grosuplje skupaj z Občino Ivančna Gorica /. letnim planom določi način in vrsto odjema komunalnih odpadkov v posameznih naseljih, vaseh in zaselkih. V bodoče se nam obeta pri večini povzročiteljev uvedba individualnega prevzema odpadkov, ki je predpogoj za izvajanje ločenega zbiranja stekla, kovin, papirja in plastike na ekoloških otokih in ločen individualni prevzem organskih odpadkov. Slednje je pomembno zaradi uvedbe republiške ekološke takse zaradi odlaganja odpadkov. Količina organske snovi v odpadkih je namreč osnova pri odmeri takse.
Na teritoriju celotne občine bo letos organiziran tudi jesenski prevzem kosovnih odpadkov ter nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Vse vrste odpadkov, vključno z avtomobilskimi školjkami, lahko občani tudi sami pripeljejo v CERO Spaja dolina, kjer je vsak delovni dan organiziran prevzem odpadkov: v letnem času od 7. do 20. ure, pozimi pa do 17. ure. Ob sobotah je to mogoče storiti od 7. do 15. ure.
Dosežena cena ravnanja z odpadki v občini Ivančna Gorica, to je strošek za zbiranje in odvoz, odlaganje in druge vrste odstranjevanja, znaša /a gospodinjstva 2.104,05 SIT/m3 odpadkov pri odvozu z zbirnih mest in 2.945,67 SIT/m3 odpadkov pri individualnem prevzemu, za gospodarstva in ostale povzročitelje pa znaša cena 3.617,22 SIT/m3 odpadkov. Pri obračunu se upošteva najmanjša količina ostanka komunalnih odpadkov, ki znaša 30 litrov na osebo na teden, občani pa lahko pri izvajalcu javne službe uveljavijo olajšavo za vsakega tretjega in večje število mladoletnih otrok. Povprečna štiričlanska družina bo plačevala nekaj manj kot polovico m3 odpadkov mesečno. V primeru občasnega povečanja odpadkov, ki jih ne bo možno odložiti v zabojnik, lahko te odložite v posebne vreče z oznako izvajalca javne službe, ki jih boste kupili pri šoferju smetarskega vozila. V ceni nakupa vreče pa bo že vračunan tudi odvoz tako oddanih odpadkov.
Pravnim osebam, to je gospodarskim in drugim dejavnostim, se pri obračunu upošteva dejanska
količina odpadkov, ki pa ne more biti manjša od 30 litrov tedensko pri 0 do vključno 2 zaposlenih, 60 litrov tedensko do 5 zaposlenih in 10 litrov odpadkov več za vsakega nadaljnjega zaposlenega. Pravne osebe so dolžne z izvajalcem odvoza odpadkov skleniti pogodbo do konca meseca avgusta, sicer izvajalec lahko zaračuna pavšalno količino odpadkov, ki znaša najmanj en kubični meter odpadkov na mesec.
Poudariti je treba, da s prehodom obračuna z dosedanje osnove pavšalnih 60 kvadratnih metrov bivalne površine pri občanih in dejanskimi obračunskimi površinami pri gospodarstvih na število oseb z določeno minimalno količino odpadkov, prehajamo tudi na pravičnejši obračun in načelo, da vsak plača približno toliko stroškov za celostno ravnanje z odpadki, kolikor jih pač povzroči.
Pred nami vsemi je torej zahtevna naloga uvajanja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Za izvajalca v smislu ustrezne organizacije in potrebne opremljenosti, za občane in ostale povzročitelje v zavedanju, da je polovica oddanih komunalnih odpadkov lahko koristen odpadek. Zato naj temu primerno tudi ravnajo-
Izvajalec gospodarske javne službe v občini Ivančna Gorica:
Javno komunalno podjetje Grosuplje
direktor: Janez Skarlovnik
NEURJE POŠKODOVALO TUDI GOZDOVE
24. junija 2002 je neurje s točo in močnim vetrom na področju Znojil, Muljave in Kompolj prizadelo tudi gozdove.
Močan veter je ruval in lomil drevesa. V tem letnem času je nujno k sanaciji poškodovanega drevja pristopiti takoj, saj je pri smreki velika nevarnost pre-namnožitve smrekovega lubadarja. Lastniki gozdov naj čim prej pregledajo svoje parcele in o tem obvestijo svojega revirnega gozdarja, da se dogovorijo o poteku sanacije.
Sanacija po vetrolomu poškodovanih dreves je izredno nevarno delo. Lastniki, ki se bodo dela lotili sami, naj uporabljajo zaščitna sredstva. Če nimajo Časa ali tega dela niso vajeni, pa naj delo zaupajo usposobljenim izvajalcem, ki se s sečnjo in spravilom ukvarjajo poklicno.
Vsa nadaljnja navodila dobite na tel.:
041- 657- 217 Franc Kogovšek
041- 657-214 Roman Črnič
041- 657-458 Jože Prime
L
RTV SERVIS
JANEZ SKUBIC
POT V BORŠT 25, IV. GORICA
01/78 77 930 041/506 486
MERITVE SIGNALOV IN
ELEKTRONSKA NASTAVITEV ANTEN !
I l  I I M
PASMO VENDARLE USPELI
V zadnjih pomladanskih dneh smo tudi pri nas dokončali asfaltiranje zadnjega odseka ceste Kalee - Selan v krajevni skupnosti Višnja Gora.
Cesta je dolga 650 metrov in široka 3 metre, skupni znesek vseh del pa presega 5 milijonov tolarjev. Vsa dela so potekala hitro, saj je bila rekonstrukcija ceste opravljena prej kot v 2 letih. Za našo družino je bil to velik finančni zalogaj, vendar smo s pomočjo občine in krajevne skupnosti uspeli.
Zato se ob koncu del zahvaljujemo županu Jerneju Lamprctu in Tonetu Jerebu / Občine Ivančna Gorica ter Svetu Krajevne skupnosti Višnja Gora in njenemu predsedniku Slavku Kaslelieu. Prav tako pu gre zahvala izvajalcu zemeljskih del Jožetu /.njen (PIGM), ki je delo opravil kvalitetno in z veliko mero razumevanja. Judi vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali ob prenovi ccslc, se zahvaljujemo, uporabnike ceste pa prosimo /a korekten odnos do poti, ne glede na lo, da je to splošno ljudsko premoženje.
Udobno in srečno vožnjo želimo Selanovi,
Cveto Zupančič Vrh
POPRAVEK
V prejšnji številki smo v članku o Ciglerjevih dnevih v Višnji Gori napisali, da je Barbara Brezigar ministrica, kai pa ne drži. Barabara Brezigar je namreč vrhovna državna ložilka in na letošnjih predsedniških volitvah
bo kandidirala kol neodvisna kandidatka. Za neljubo napako se prizadetim iskreno opravičujemo.
Uredništvo
L suinovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17, telefon 7869-400, 7869-401, e-mail: klasjc.casopisC&siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik. Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Janja Omahcn, Marjeta Glavan (lektor), Simon Brcgar (šport), Milena Vrhovcc Irfa'vtVO> Dlini'da Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verhič: Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE iz aja v ,8(X) izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
STRAN
Svetniki in svetniške skupine o vikendih
NAŠA OBČINA JE ZA GRADNJO POČITNIŠKIH HIŠIC ZELO ZANIMIVA
Na Klasju smo se odločili, da v poletni številki naše svetnike oziroma svetniške skupine povprašamo o njihovem stališču do vikendov v naši občini. Po neuradnih podatkih smo izvedeli, da davek na počitniške hiše pri nas plačuje približno 750 davčnih zavezancev, čeprav je objektov, ki jih ljudje uporabljajo za oddih, precej več. Največ vikendov imajo v KS Višnja Gora (Polževska planota), KS Krka in KS Zagradec.
Številni odgovori, ki so nam jih poslali svetniki oziroma svetniški skupine, kažejo na to, da se le-ti/le-te do svojih volivcev zelo odgovorno vedejo, saj so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in sestaviti odgovore na naše vprašanje, ki jih potem objavimo v občinskem časopisu.
SLS -SKD
Slovenska ljudska stranka
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR IVANČNA GORICA:
"Praviloma so lastniki počitniških hišic ljudje, ki imajo boljši življenjski Standard, zato bi bilo prav, da bi plačevali nekatere višje dajatvc.Ta sredstva naj bi se porabila za vzdrževanje in izgradnjo infrastrukture na teh območjih.
Področje naše občine je že kar gosto poseljeno z vikendi, zato predlagamo, da se novih področij za tovrstno gradnjo ne odpira več."
SDS
SVETNIŠKA SKUPINA SDS:
"VIKENDI NAJ BODO RES VIKENDI
Zaradi geografske lege, naravnih lepot, pogosto neokrnjene narave in ugodnih prometnih povezav je občina Ivančna Gorica že vrsto let, v zadnjem času pa še posebej, ena izmed prvih na seznamu želja tistih, ki bi si za trenutke sprostitve radi zgradili počitniški objekt oziroma vikend.
Da lahko investitor tak objekt postavi, mora seveda izpolniti kar nekaj pogojev. Osnovni je ta, da pridobi ustrezno zemljišče. V preteklosti so kmetje prodajali zemljo za vikende predvsem zato, da so si z izkupičkom lahko kupili kmetijsko mehanizacijo, gradili hleve za živino in si tako olajšali pogoje za delo na kmetijah. Morda se je s prodajo zemljišč celo nekoliko pretiravalo, tako da je ponekod koncentracija vikendov sedaj prevelika in tam nastajajo problemi: tako tisti povsem človeški, kot so slabi medsebojni odnosi, kot tisti, ki jih zahtevajo osnovne življenjske potrebe teh novih prebivalcev. Mnogi izmed vikendašev oziroma prebivalcev počitniških objektov si namreč hišico, ki je bila v začetku namenjena zgolj oddihu in rekreaciji, preuredijo v stanovanjski objekt, kjer tudi stalno prebivajo. Tako se v občini avtomatično povečajo potrebe po predšolskem varstvu, osnovnošolskem izobraževanju, zdravstvenem in socialnem varstvu, povečana je obremenitev okolja, trgovine so premajhne in premalo založene ... . Mnogi izmed vikendašev, ki bivanje v občini Ivančna Gorica izkoristijo zares samo za
oddih, pravzaprav z občino kot institucijo nimajo nikakršne povezave. Izkušnje nekaterih krajev, ki so z vikendaši znali navezati prijateljske odnose in jih pridobiti k skupnemu delu za razvoj kraja, bi kazalo uporabiti tudi na ravni občine. Vsekakor pa morajo vikendaši prispevati enak delež sredstev kot domačini k izgradnji skupnih infrastrukturnih objektov (ceste, vodovodi, karial-izacija ...), kijih uporabljajo.
Če pa se vikendaši odločijo v občini tudi stalno prebivati (seveda morajo najprej izpolniti vse predpise s področja urejanja prostora in stanovanjske graditve), morajo postali "enakopravni" z drugimi prebivalci občine tudi na področju plačevanja prispevkov in davkov v občinski proračun. Če hočejo uveljavljati pravice, morajo izpolnjevati tudi dolžnosti. Predvsem pa naj velja, da je vikend v osnovi namenjen rekreaciji in oddihu, druge dejavnosti in aktivnosti pa v počitniška naselja ne sodijo.
Glede na že kar gosto poseljenost občine z vikendi menimo, naj se v prihodnje novi vikendi gradijo le tam, kjer je v okviru zazidalnih načrtov še prostor, nikakor pa ne smemo gradnji vikendov namenjati kmetijskih zemljišč oziroma zemljišč, kjer je predvidena ali možna gradnja objektov za razvoj kmetijstva, gospodarstva, obrti in podjetništva, skratka dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta in s tem pogoje za ekonomski razvoj občine."
LDS
SVETNIŠKA SKUPINA LDS:
"S problematiko vikendov v naši občini smo se začeli ukvarjati ob sprejemanju odloka o davku na premoženje, ko je zakon dopuščal možnost obremenitev vikendov s petkrat večjim davkom kot stanovanjskih hiš stalnih prebivalcev. Tedaj smo tudi ugotovili, da v občini nimamo evidence vikendov. Sklenjena je bila pogodba s firmo Geosvct Grosuplje, tla do maja 1997 opravi popis vikendov. Po tem popisu je bilo ugotovljeno, da smo imeli v letu 1997 v naši občini 1345 vikendov in da je le 429 lastnikov plačevalo zanje davek od premoženja. Po tedanjih podatkih pa je bilo v občini 4.484 stanovanj.
Že omenjeni podatki kažejo, da je občina Ivančna Gorica preobremenjena z vikendi, ki pa se tudi sicer nahajajo na najlepših turistično zanimivih lokacijah.
Stališče stranke in Svetniške skupine LDS je bilo in je še vedno, da je vikendov v naši občini dovolj in preveč ter da se je treba preusmeriti v sprejemanje prostorskureditvenih
aktov in v izdelavo zazidalnih načrtov, ki bodo omogočali stanovanjsko in poslovno gradnjo. Vikende pa bi bilo mogoče graditi le še kot zapolnjevanje prostora v že obstoječih vikend naseljih.
Menimo tudi, da kmetje niso dovolj premišljeno prodajali svojih zemljišč za vikende, čeprav so za kupnino kupovali predvsem traktorje in drugo mehanizacijo (tudi osebne avtomobile), kar vse pa ni trajnega značaja, kot je zemlja (danes je marsikomu žal).
Vikendaši so, še posebej, če so osebno povezani s krajem, kjer so si zgradili vikende, dobrodošli pri vključevanju v skupne, predvsem komunalne aktivnosti s stalnimi prebivalci vasi in krajevnih skupnosti. Morda je takšen pozitiven odnos opazen prav pri gradnji vodovoda na Polževsko planoto. Manj pa nam je všeč omejevanje svobode gibanja ljudi po nekdanjih stezah in kolovoznih poteh, do česar prihaja zaradi postavljanja ograj in drugih ovir okrog vikendov.
Niso pa se tudi izpolnila pričakovanja kmetov, da bodo lahko svoje pridelke prodajali vikendašem, ker le-ti praviloma kupujejo hrano v marketih (vključno z mlekom in jajci).
Občina bi morala dokončati popis vikendov in zagotoviti tudi plačevanje davčnih obveznosti od njih v enaki meri, kot to velja za stalne prebivalce."
JANKO ROSELJ, LDS:
"Vikendi v naši občini so tema, ki se je do sedaj velikokrat pojavljala v razpravah občinskega sveta. Na začetku je šlo za vprašanja, katere objekte sploh lahko obravnavamo pod nazivom vikend oziroma počitniška hišica.
Potem smo tovrstne objekte preštevali, pa obdavčevali ...
Moje mnenje je:
Gradnje tovrstnih objektov naj ne bi ravno pospeševali. Na nekaterih območjih jih je že toliko, da bi povečanje njihovega števila pomenilo preobremenitev okolja.
Pri tem je pomembno dejstvo, da se je sčasoma marsikateri vikend spremenil v stanovanjsko hišo, tako po velikosti kot po namembnosti.
Do tu bi bilo vse v redu, če ne bi bilo tako, da:
• V vikend conah nikoli ni bila omogočena gradnja nekomu, ki je že pri pridobivanju dokumentacije pošteno izjavil, da gradi stanovanjsko hišo.
• Tistim, ki so si zgradili vikende, praviloma ni bilo treba v tolikšni meri sofinancirati komunalne infrastrukture kot ostalim lastnikom objektov v posameznih krajih. (To je seveda popolnoma sprejemljivo, če se objekt uporablja le kot počitniška hišica.)
Lastniki vikendov seveda vplivajo na okolje, v katerem živijo oziroma vanj občasno prihajajo. Večinoma je njihovo vključevanje odvisno od njih samih, saj jih domačini včasih sprejemamo z mešanimi občutki (podzavestnim strahom). Dostikrat pa gre za ljudi, ki s svojimi izkušnjami in poznanstvi v okoljih, iz katerih prihajajo, lahko vplivajo zelo pozitivno na razvoj naše občine. Treba jih je le vključiti v življenje krajev (občine) oziroma njihove pravice in dolžnosti uskladiti z drugimi občani.
Vedeti AorStno, da ima tudi kar
nekaj naših občanov počitniške hišice izven naše občine in niso navdušeni, če jih tam kdo obravnava kot 'nujno zlo'."
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
ALOJZ PLANTARIC, ZLSD:
"Odnos do vikendov si lažje ustvarimo, če pomislimo, kakšna bi bila naša pokrajina brez njih. Marsikatera jasa, pašnik, njivica, vinograd bi bili že zaraščeni, tako pa je to ravno zaradi izgradnje vikendov najbolj skrbno negovano zemljišče. Pomembno pa je sožitje med občani in vikendaši. Slednji bi morali več prispevati h komunalni ureditvi, tako da bi imeli posredno korist tudi stalni prebivalci. Prodajalci zemljišč, zlasti kmetje, pa bi morali paziti, da ne bi prodajali parcel preblizu svoje kmetije, ki bi s svojo proizvodnjo lahko motila bodoče vikendaše. Občina bi morala voditi uravnovešeno in tenkočutno politiko, ki bi pomagala pri uresničevanju omenjenih ciljev."
NILOLAJ ERJAVEC, NDS:
"VIKENDAŠI - TO SO NAŠI OBČANI
'Vikendaštvo' je prehodilo svojo razvojno pot. O idiliki v zvezi z njim skorajda ni mogoče več govoriti , zato na to obliko žitja in bitja kot pojav gledam sedaj mnogo bolj realno kot pred leti. Mislim, da je kar nekaj t.i. 'vikend con' v naši občini spremenilo svojo prvotno vsebino in postalo bolj ali manj urejeno naselje, v katerem stalno živijo ljudje (lastniki, pa tudi najemniki). V teh primerih bi veljalo resno razmisliti o prekategorizaciji naselja. Pričakujem, da bodo nekateri, kot je to že v navadi, odgovorni za stroko, na to moje stališče hitro poiskali variante, kako to sploh ni možno. Ce pa bi bilo to res, bi po mojem morala občina poseči po realnih davčnih obremenitvah.
Mnogo bolj objektivno bi bilo. če bi se občina obnašala s svojim davčno-doprinosnim postopanjem tako, da bi poskušala vplivati na lastnike, ki posedujejo stanovanjske kapacitete oziroma jih uporabljajo kot vikend, ali celo prazne in opuščene stojijo v središčih vodilnih naselij naše občine na tako imenovanem mestnem zemljišču.
Imeti vikend na taki točki je z več plati vprašljivo vsaj toliko časa, dokler ne bo občina spodbudila take razvojne možnosti, da bo tak prostor postal tržno ali dejavnostno zanimiv.
O vplivu lastnikov na življenje v okolju ne želim dajati nobenih pavšalnih ocen, ker je ta sklop večplasten in prepleten. Učinki v medsebojni soodvisnosti posameznika in konkretnega okolja so tako različni in težko primerljivi. Lahko rečem, da gre za nekakšno razmerje DAM-DOBIM."
Pripravila in zbrala Janja Omahen
OSNOVNA ŠOLA STIČNA Ivančna Gorica
VPIS OTROK V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004
Vpisi bodo potekali:
• v torek, 10.9.2002, od 12. do 16. ure na matični šoli v Ivančni Gorici,
• v sredo, 11.9.2002, od 13. do 16. ure na podružnični šoli v Stični,
• v sredo, 11.9.2002, od 14. do 16. ure na podružnični šoli na Muljavi,
• v sredo, 11.9.2002, od 14. do 16. ure na podružnični šoli na Krki,
• v četrtek, 12.9.2002, od 13. do 16. ure na podružnični šoli v Zaj;radcu,
• v četrtek : 12.9.2002, od 13. do 15. ure na podružnični šoli v Ambrusu.
Naknadni vpis bo v torek. 17.9.2002, od 8. do 14. ure na matični šoli v Ivančni Gorici.
Vpisovali bomo:
• šoloobvezne otroke, rojene leta 1996 ter januarja in februarja leta 1997,
• pogojno tudi otroke, rojene od 1.3.1997 do 31.8.1997.
K vpisu ste vabljeni starši z otroki.
Vpis v 1. razred devetletne osnovne šole, za otroke, rojene v letu 1997, bo februarja 2003.
OPRAVIČILO
V prejšnji številki se je pri odgovorih svetnikov in svetniških skupin s tekstom poigral računalniški škrat - pod logotipom LDS se je zapisal del odgovora Nikolaja Erjavca. Za to napako se stranki LDS in Nikolajo Erjavcu opravičujemo.
Uredništva
f "'J
:::r"C/'
STRAN
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Občinska odbora Nove Slovenije in Socialdemokratske stranke Slovenije Ivančna Gorica
SDS
SLOVENSKA ZASTAVA NA STAtiEM GRADU NAD VIŠNJO GORO
Enajst let je minil« od zgodovinske odločitve slovenskega parlamenta, ki je potrdil plebiscitarno odločitev Slovenk in Slovencev za samostojno, suvereno, neodvisno in demokratično državo. Če se s časovne razdalje enajstih let ozremo na tisti čas. ko se je rojevala slovenska država, lahko razumemo, kako čudovita je bila priložnost, ki se je takrat ponudila slovenskemu narodu. Vendar priložnost sama po sebi nujno ne pomeni tudi uspešnega izida dogodkov. Slovenci doma in po svetu smo leta 1991 doumeli, da gre za priložnost, ki se ponudi redkokdaj. Znali smo združiti vse svoje duhovne in materialne potenciale
ter uresničiti stoletni sen o lastni državi. Praznik slovenske državnosti je praznik slovenske odločnosti, poguma in enotnosti. Sprejem ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 25. junija 1991 je bil logično nadaljevanje dolgih priprav, v katerih so sodelovali posamezniki iz kulturnih, intelektualnih in političnih krogov. Enajst let je od tega, kar smo bili bitko za samostojno Slovenijo. Takrat smo bili Slovenci po dolgem času spel enotni in smo se tako uprli okupatorski vojski - jugoslovanski armadi. Na srečo vojna ni trajala dolgo, kljub temu pa je zahtevala žrtve branilcev naših domov.
Rcdkokomu je dana priložnost, da prisostvuje rojstvu lastne države. Lahko smo hvaležni, da smo to priložnost imeli. Lahko pa smo tudi ponosni, saj smo razumeli to zgodovinski) priložnost in jo z neizmerno energijo znali obrniti sebi v prid.
Z lastno državo smo dobili tudi državne simbole. Danes, po toliko letih, se lahko upravičeno vprašamo, kakšen je naš odnos do slednjih in s tem tudi do državnih praznikov, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije.
V Koaliciji Slovenija si prizadevamo, da bi narodno zavest prebudili v vseh Slovencih. S tem namenom smo se 23.6.2002 odpravili na ruševine Starega gradu nad Višnjo Goro in s pomočjo pogumnega Petra (lučka na dvanajst metrov visok drog razobesili najprepoznavnejši znak naše samostojnosti, slovensko zastavo. Petmetrska zastava se vidi daleč naokrog. Ponosni smo na to domoljubno dejanje, ki nas je še tesneje povezalo med seboj in v nas še bolj okrepilo občutek pripadnosti slovenski državi. Po kratki kulturni slovesnosti smo se odpravili na Vrh nad Višnjo Goro, kjer smo v počastitev Dneva državnosti prižgali velik kres. Slovenska pesem je odmevala še dolgo v noč.
T. M., D.S.
Obiščite nas na spletnih straneh:
• http://www.ivancnagorica.sds.si/
• http://www.nsi.si/
Kdor ljubi svoj jezik, se ga uči in neguje, bo ljubil tudi svojo domovino...
France Hevk
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
KULTURA IN NAŠA PRIHODNOST
OO Ivančna (lonca www.nsi.si
Marsikdo se sprašuje, kaj je to kultura. Kultura, zakladnica narodov, je naša preteklost in sedanjost, ki jo moramo ceniti. Z njo spoznavamo narode, je biser, ki nam odkriva skrivnosti naših prednikov. Kultura gradi in dviga, krasi, napolnjuje in vzpodbuja, obenem pa plemeniti in vzgaja vsakega, ki ji pristopi kot ustvarjalec ali občudovalec. Spodbujajmo kulturno ustvarjalnost, saj je kultura edinstven izraz človeka in njegove zgodovinske usode. Omogočimo dostop kulturnih vrednot čim širšemu krogu ljudi, predstavljajmo najboljše dosežke kulturnih ustvarjalcev ter ohranjajmo in razvijajmo slovenski jezik. Ta je živ organizem. Je del našega vsakdana, podoba našega časa in nas samih, zato ne more biti lep ali grd, pravilen ali nepravilen, primeren ali neprimeren - čas, prostor in razmere, v katerih živimo, nas prepričujejo, da moramo
eS&Pontms' Puddle
razmišljati predvsem o sporočanjsko ustreznem jeziku in novi vlogi jezika v Evropi 21. stoletja.
Slovenski pesnik Tone Pavček nas je na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični nagovoril: " Kako vam je, mojstri pevci in drage pevke, ob tem razkošju, da imale glas? Pomeni imeti dar, ki razveseljuje in osrečuje. Kako je s tem našim glasom? Se sliši? Bo slišen? Uslišan ali utišan? Bo v evropski skupnosti samo zaslišan in zasliševali, koliko zmore biti prilagodljiv, pokoren, poslušen? Kdo ve. A ve se zatrdno: svojega glasu ne smeš izgubiti... "
Se zavedamo, kaj pomeni, imeti svoj glas, svojo besedo? Beseda, izrečena, zapisana, prebrana, je temeljno sporočilo, ki v različnih okoliščinah zaznamuje trenutek, odpira pota znanju, osebnemu napredku, izmenjavi mnenj in stališč. Slovenska beseda je lahko vzvišena, a tudi preprostost je lepa. Včasih odreši, a tudi nemočno obne-mi. Naša beseda je enostavno dar. Se zavedamo, kako trdne temelje so nam zapustili naši predniki, ko so položili na prag to domovino, jezik, kulturo, sočloveka... Mar ni to dovolj, mar ni to kar vse?
Želim si, da bi tudi v naši občini čutili tako. Še naprej si bom prizadevala za razvoj kulture v našem okolju. Nova kultura in NOVA SLOVENIJA je naša prihodnost.
Nuša Volkur
Za vse informacije, vprašanja in pobude, lahko pišete na naslov: OO N.Si Ivančna Gorica, Ulica talcev 4, 1295 Ivančna Gorica; oziroma email: ivancna-gorieaf'/ nsi.si
Na podlagi 6^. zakona o kmetijstvu(Uradni list RS,št. 54/00)izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Pravilnik
o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
l.člen
Ta pravilnik določa usposobljenost za opravljanje posameznih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
2.čien
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji jc usposobljen za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti, če:
1. ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri ali
2. ima ustrezen certifikat, pridobljen z izobraževanjem, izpopolnjevan-J*m in usposabljanjem ter Preizkusom strokovne usposobljenosti po programu pok-
kvalifikacije za dejavnost, ki
jo bo opravljal kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.
3.člcn
Za izobrazbo ustrezne smeri iz I. točke prejšnjega člena se šteje pri:
- predelavi mleka: najmanj IV.stopn-ja izobrazbe živilske smeri mlekarstvo;
- predelavi mesa: najmanj IV.Stopnja izobrazbe živilske smeri smer mesarstvo;
- peki kruha, peki peciva in potic ter izdelavi testenimnajmanj IV.stopn-ja izobrazbe kmetijske, živilske ali gostinske smeri;
- predelavi sadja in zelenjave: najmanj IV.stopnja izobrazbe živilske, kmetijske ali gostinske smeri;
- predelavi lesa in delu z mehanizacijo ter motorno žago: najmanj IV.stopnja izobrazbe gozdarske ali lesarske smeri;
- turizmu na kmetiji: najmanj IV.stopnja izobrazbe gostinske ali kmetijske smeri;
- storitve s kmetijsko ter gozdarsko mehanizacijo in opremo: najmanj IV.stopnja izobrazbe kmetijske ali gozdarske smeri;
-vrtnarstvu: najmanj IV.stopnja izobrazbe vrtnarske smeri.
4. člen
Za ustrezen certifikat iz druge točke 2.člena se šteje pri:
- predelavi mleka: državni certifikat predelovalec-ka mleka;
- predelavi mesa: državni certifikat -predelovalec-ka mesa:
- predelavi sadja: državni certifikal -predelovalec-ka sadja;
- peki kruha: državni certifikat -izdelovalec-ka kruha iz, krušne peči;
- peki potic: državni certifikat - izdelovalec-ka kruha iz krušne peči;
-turizmu na kmetiji: potrdilo o opravljenem 70-urnem tečaju po programu krnel ijske svetovalne službe;
- pridobivanju in prodaji energije iz vodnih, vetrnih in drugih virov: potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu;
-čebelarstvu: državni certifikal -čebelar-ka;
- storitvah s kmetijsko ter gozdarsko mehanizacijo in opremo: potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko mehanizacijo in opremo.
5.člen
Za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki s tem  pravilnikom   ni predpisana,
mora nosilec dopolnilne dejavnosti izpolnjevati pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
6. člen
Ne glede na določbo 2. člena tega pravilnika se šteje, da je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ustrezno usposobljen za opravljanje te dejavnosti, če dokaže, da je dejavnost, ki jo želi opravljati kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, opravljal do dneva uveljavitve tega pravilnika skladno z veljavnimi predpisi ali če je do dneva uveljavitve tega pravilnika izpolnjeval pogoje strokovne usposobljenosti za opravljanje te dejavnosti, določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
Vlogo z ustreznimi dokazili je treba priglasiti na upravni enoti.
Ki rZS - Zavod Ljubljana Inna l.ekan
STRAN
SLOVENIJA NA NIZOZEMSKI FLORIADI
V letošnjem letu smo imeli priliko obiskati nizozemsko Floriado, kjer se vsakih 10 let predstavlja cel svet s svojimi dosežki na področju vrtne arhitekture, cvetja in arhitekture nasploh. Nahaja na hararlemmskem polderju. ki so ga izsušili pred 150 leti, in se razprostira na 65 ha.
Prva Flotiada je bila leta L960 v Rotterdamu, letos je že peta, traja pa od maja do avgusta. Prvič se na tej veličastni razstavi predstavlja tudi Slovenija. Na razstavni prostor je (enter za promocijo turizma Slovenije postavil kozolec, pod njega star kmečki voz s trdimi kolesi in manjši čebelnjak, ki istočasno služi za predstavitveni paviljon.
Obiskovalec sploh ne dobi vtisa, da se lahko vstopi v čebelnjak in da je mogoče dobiti prospekt Počitnice v slovenski deželi v nemškem in angleškem jeziku.
Poudarek v prospektu je predvsem na našem podeželju in kmečkem turizmu.
Nehote dobiš občutek, da je naša lepa dežela množicam obiskovalcev predstavljena preskromno. Še marsikaj bi se lahko dodalo, o mikavnostih naše
dežele, npr. mnogo več propagandnega materiala in prodajo izvirnih spominkov.
To Nizozemci in tudi ostali udeleženci na Floriadi obvladujejo mnogo bolje.
Mogoče je naš Center za promocijo turizma letos hotel samo pokazati svetu, da sta Slovenija in Slovaška dve deželi, ker se predstavljata druga ob drugi.
Mogoče bomo čez deset let nastopili bolj korajžno!
Milena Vrhovec
KAKO DO POVRAČILA ŠKODE
OD DIVJADI
Zadnje čase zaradi preštevilčnosti določenih vrst divjadi prihaja do veliko škode na kmetijskih in gozdnih površinah v Sloveniji. Opažamo, da so škodo povzročili divji prašiči in jeleni, pojavlja pa se tudi tam, kjer je pred leti sploh niso poznali. Tako na kmetijskosvetovalni službi, kot kmetijsko-gozdarski zbornici se redno oglašajo kmetje, ki želijo, da se število te divjadi zmanjša in da nastalo škodo dobijo povrnjeno.
Predstavniki zbornice smo nenehno v stiku z lovci in predstavniki zavoda za gozdove RS, ki so načrtovalci lovskogojitvenih planov.
Odbor za lovstvo pri KGZS Ugotavlja, da sc v zadnjem času predvsem načrti odstrela za divjega prašiča povečujejo, vendar jih določene lovske družine ne izvajajo v celoti.
Gre pa tudi za nenormalno hitro razmnoževanje, ki je presenetilo tako lovec kol načrtovalce pri Zavodu za gozdove.
Pri kmetijsko-gozdarski zbornici želimo, da sc prijavi vsaka škoda in da je v dogovoru z lovsko družino poravnana oziroma sporazumno dogovorjena.
Da se prijavi vsa škoda, je pomembno tudi zato, da bo le-te evidentirane čim več, kajti znani so samo podatki o škodi, ki jo posamezne lovske družine izplačajo, to pa je bistveno manj, kot jo divjad dejansko povzroči.
Kot vse kaže, z novo lovsko zakonodajo zaenkrat ne bo nič, zato je pomembno, da kmete obvestimo, kako priti do nadomestila za nastalo škodo po sedaj veljavni zakonodaji.
Vsaka lovska organizacija mora na krajevno običajen način objaviti imena in naslove oseb, ki so pooblaščene sprejemati zahtevke za povračilo škode, ki jo povzroči divjad.
Ko opazite, daje nastala škoda na vaših površinah, to sporočite pooblaščeni osebi lovske družine. Če se ta oseba ne odzove ali vas zavrne, škodo prijavite pisno priporočeno na sedež lovske družine, da boste imeli dokazilo o prijavljeni škodi. Če se lovska organizacija ne odzove, se z dokazilom obrnite na lovsko inšpekcijo.
Če do sporazuma med lovci in oškodovancem ne pride v 15 dneh, vložite v naslednjih 30 dneh prijavo škode z navedbo odškodnine, ki jo zahtevate, na oddelku za kmetijstvo vaše upravne enote.
Ta oddelek mora v 15 dneh imenovati komisijo za ugotovitev višine škode, da se ugotovijo odločilna dejstva in zavarujejo dokazi. V nadaljnjih 15 dneh mora komisija opraviti ogled in ugotoviti, kakoje bila škoda povzročena, obseg škode, zaznati, katera divjad je škodo povzročila ter napraviti zapisnik in predlagati poravnavo.
Če gre za škodo na kulturah, ki se morajo pospraviti takoj, mora komisija podatke dobiti čimprej, to je v času, ko je še možno ugotoviti škodo; na to moramo opozoriti že pri vlogi na upravno enoto. Če poravnava pri tej komisiji ni mogoča, na pristojno sodišče vložite tožbo v šestih mesecih po vložitvi na Upravno enoto ter najkasneje v treh letih po nastanku škode.
V dokaj normalnih okoliščinah bo do sporazuma prišlo, kajti zaščita lastniške pravice je zapisana tudi v Ustavi Republike Slovenije.
Kadar se ugotovi, da gre za škodo, ki so jo povzročili medved, volk ali ris, le-to prijavite predstavnikom Zavoda za gozdove RS in Ministrstvu za kmetijstvo, kajti za škodo, ki jo povzročijo zveri, je pristojno to ministrstvo.
V Kmetijsko-gozdarski zbornici se bomo še naprej trudili za izboljšanje razmer na tem področju ter za boljše sodelovanje meti lovci, gozdarji in kmetijci.
Predsednik odbora za lovstvo pri KGZS
Cveto Zupančič
OD FUSARJA DO OBRTNIKA
PRISPEVEK ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE ZA SAM0ZAP0SUTEV
V eni prejšnjih številk Klasja je bila obravnavana tema o sredstvih, ki jih ima Zavod za zaposlovanje (velja za območno enoto Ljubljana) namenjena za tiste, ki se samozaposlijo. Naj bi jih imel, kajti v začetku letošnjega leta sem napisala, da bi bila z zakasnitvijo na voljo v marcu oz. aprilu. Obveščam vas, da tega denarja tudi danes še ni in ga v letošnjem letu najverjetneje tudi ne bo. Obstaja sicer majhna možnost, o njej se boste septembra sami pozanimali na vašem zavodu (Grosuplje)-
PRIGLASITEV DEJAVNOSTI NA DAVČNEM URADU
Vsakdo, ki želi opravljati neko dejavnost (s.p.) mora to priglasiti na davčnem uradu svoje upravne enote oz. registrirati na sodišču (d.o.o., d.n.o.). Ustrezno poimenovanje dejavnosti lahko poiščete v standardni klasifikaciji dejavnosti, kjer so omenjene vse dejavnosti, ki se lahko opravljajo v Republiki Sloveniji. To, na kar bi vas ob tej priložnosti želela opozoriti, je, da vas po vsej verjetnosti ne bodo opomnili, kakšno izobrazbo predpisujejo zakon in podzakonski akti za določeno dejavnost, ki jo boste vpisali v priglasitveni list ali registrirali na sodišču. To bo ugotovila inšpekcija, ki bo vašo nevednost sankcionirala. Zato se o vsem potrebnem prej pozanimajte.
ZA KATERE VRSTE PREVOZOV NI POTREBNA LICENCA
Vprašanje:
S svojim kombijem bom opravljal prevoze otrok v šolo in iz nje. Zanima me, ali potrebujem za to licenco.
Odgovor:
Da. Licenca ni potrebna za prevoze z vozili za obrambo in zaščito, prevoze poštnih in intervencijskih vozil, za prevoze za lastne potrebe z vozili, katerih masa ne presega 3.500 kg ter prevoze za humanitarne potrebe.
VZDRŽEVANJE VOZILA IN LICENCA
Vprašanje:
Po poklicu sem avtomehanik in sam vzdržujem svoje vozilo. Ker moram obnoviti licenco, me zanima, ali lahko še naprej to sam opravljam ali moram pridobiti drugega vzdrževalca.
Odgovor:
Samo ustrezna izobrazba za vzdrževanje vozilu ni več dovolj. Prostor za vzdrževanje vozil moru biti urejen v skladu s predpisom, ki ureja minimalne tehnične in drage pogoje za vzdrževanje vozil. Te pogoje določa pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za pukrikiršču in mesto za vzdrževanje vozil. Vzdrževalec mora imeti ustrezen prostor oziroma delavnico za vzdrževanje vozila in mora izdajatelju licence predložiti uporabno dovoljenje. Če nimate ustreznega prostora, boste morali skleniti pogodbo za vzdrževanje vozila s samostojnim podjetnikom posameznikom ali gospodarsko družbo, ki ima obrtno dovoljenje za mehanična popravila motornih vozil.
IN ŠE 0 POŠTENEM MOJSTRU
Za vroče dni, ki se obetajo v pravem in prenesenem smislu, vam iz blefsikona malega podjetništvam bolj za šalo kot zares posredujem značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti "poštenega mojstra":
Značilnosti:
Usklajen s svojo vlogo: venomer ima na sebi ustrezno delovno obleko in plast ustrezne umazanije (vendar ne takšne, ki bi vzbujala odpor), tudi kadar ne dela. Ljudje to pričakujejo. Na splošno molčečen, razen kadar govori o delu - tedaj nam je pripravljen pripovedovati z navdušenjem in zelo nadrobno.
Prednosti:
Stranke zaupajo tistim, ki jih zlahka umestijo v družbeno lestvico, posebej če se počutijo družbeno nadrejene, in če je obrtnik usklajen z vlogo, ki so mu jo določili, ga imajo za zanesljivega.
Pomanjkljivosti:
Blcferjem se bo morda upiralo prenarejanje, da so družbeno podrejeni strankam. Omejena uporabnost (čeprav mu je v številnih ozirih podoben "pošteni profesionalec"; če bi se odločili za to vlogo, bi vam mogel biti za model dolgoletni družinski odvetnik).
STRAN
POMAGAJMO MATOZOVIM
V prejšnji številki klasja smo predstavili Matozove, ki potrebuje pomoč, saj so njihove težave postale previlke, da bi jih lahko rešili sami. Do zdaj je bil odziv bralcev, ki bi nakazali denar na poseben žiro račun, bolj klavrn. Ker akcija še ni zaključena, bomo o tistih, ki so se le odzvali, poročali takrat, ko bo končana. Tokrat vam sporočamo le novo številko žiro računa (zaradi uvedbe poslovnih računov), na katerem zbiramo denar zanje:
01239-6450800712 sklic 00200215.
Matozovi s Planine se vam za pomoč zahvaljujejo že zdaj.
J. O.
80. mednarodni zadružni dan - 6. julij 2002 8. mednarodni zadružni dan Združenih narodov
DRUŽBA IN ZADRUGE: SKRB ZA SKUPNOST
Sporočilo Mednarodne zadružne zveze
Zadruge so podjetja, ki poslujejo v skladu z vrednotami solidarnosti in socialne odgovornosti - skrbijo za člane in njihove skupnosti. Kot tržni vodje oziroma kot gospodarski subjekti, ki se odzivajo na potrebe majhnih lokalnih skupnosti, zadruge vsakodnevno dokazujejo svojo skrb za ljudi, bodisi z reševanjem okoljevarstvenih vprašanj bodisi s krepitvijo sposobnosti skupnosti, da bolje uresničujejo gospodarske, socialne in kulturne interese.
Vsepovsod po svetu se družbena skupnost spoprijema z nezaposlenostjo, razvrednotenjem okolja in potrebo po osredotočenju na gospodarsko stvarnost na račun človeških vrednot. Zadruge pa zagotavljajo razvoju človeški obraz. Tako prispevajo k reševanju mnogih žgočih družbenih vprašanj s tem, da praktično uresničujejo najnovejše od sedmih zadružnih načel - skrb za skupnost. Zadruge imajo posebno odgovornost za to, da je razvoj njihovih skupnosti vzdržen oziroma trajnosten.
Etika in skrb za ljudi sta vodila zadruge več kot sto let njihovega obstoja. Konkretno prispevajo k bolj pravični družbi in spoštovanju človekovih pravic. Stanovanjske zadruge so skupnosti, ki ljudem vseh dohodkovnih razredov zagotavljajo kakovostno namestitev, ta pa je v mnogih primerih zgrajena iz okolju prijaznega materiala. Tudi marginalne, obrobne skupine ugotavljajo, da stanovanjske zadruge upoštevajo njihove posebne potrebe, na primer potrebe enostarševskih družin, invalidov, ostarelih in večetničnih skupnosti.
Etično zadružno bančništvo je postalo pravilo v številnih državah. Člani zadruge lahko prispevajo k pravičnejši družbi tudi z zagotovilom, da njihov denar ne bo naložen v trgovino z orožjem ali okoljsko nesprejemljive dejavnosti. Zgodnji programi za ponovno uporabo odpadkov, ki so jih razvile pOtrosniSke zadruge na vseh celinah, so dokaz o skrbi za varstvo okolja v potrošniških zadrugah. Mestne prenove in kulturne dejavnosti so samo del dejavnosti zavarovalnih zadrug, ki investirajo v storitve svojim skupnostim, medtem ko vprašanja varne in zdrave hrane skupaj rešujejo kmetijske in potrošniške zadruge. Oblikovanje trajnostne družbe pospešujejo tudi delavske zadruge, ki odpirajo nova in ustrezna delovna mesta.
Zadruge se čedalje bolj posvečajo socialnim potrebam svojih članov. Tako so se razcvetele zdravstvene in soeialnovarstvene zadruge. Tudi za pros-točasne dejavnosti članov so zadruge našle posluh. Sponzorirajo športne in kulturne prireditve in na ta način izboljšujejo ne le življenje svojih članov, temveč tudi življenje drugih ljudi oziroma skupnosti.
Vendar pa skrb za skupnost ni omejena na krajevne okvire. Zadruge so izkazale solidarnost širših razsežnosti. Oblikovale so sklade za pomoč žrtvam naravnih katastrof na Japonskem in v srednjeameriških državah, pa tudi žrtvam terorističnih dejanj v Keniji in ZDA. Tako je zadružništvo ponovno potrdilo svojo skrb za svetovno skupnost.
Če so zadruge sposobne skrbeti in vplivati na skupnost, je to zato, ker so konkurenčna in uspešna podjetja. Njihov uspeh na trgu jim dovoljuje, da izboljšujejo gospodarsko, socialno in kulturno življenje ljudi. Tudi zato je v interesu države, da zagotovi primerno okolje za razvoj zadrug. Država mora spoštovati avtonomijo zadrug in razumeti zadružna načela, tako da zadruge pomagajo ljudem pri uresničevanju samopomoči, kajti one lahko in dejansko uresničujejo sanje in hotenja ljudi po boljšem življenju.
Mednarodna zadružna zveza poziva članice, da dokažejo svojo zadružno posebnost s praktičnim uresničevanjem tega pomembnega sedmega zadružnega načela, ki se imenuje - skrb za skupnost.
Prevedel Franci Avsec
OBVOZNE CESTE IN NADHOD
V zadnjih številkah Klasja smo precej prostora namenili zapiranju železniških prehodov. Tudi danes Leopold Sever piše o tem. Dodati velja, da je občina že zgradila obvozne ceste, ki so bile potrebne zaradi zaprtja prehodov v bližini vasi Vrhpolje. Le v Ivančni Gorici, kjer so zaprli železniški prehod v bližini Jumba. dela za ureditev nadhoda čez železniško progo še niso zaključena, to pa zato, ker je tam postopek nekoliko bolj zahteven: pridobiti bo treba še nekaj zemljišč in gradbenih dovoljenj.
J.O.
PRIJATELJSKO SREČANJE PILOTOV POBRATENIH OBČIN
OBISK IZ HIRSCHAIDA
Prijateljstvo ne pozna daljave, pravijo. In če za koga to drži, zagotovo najbolj za pilote naše in hirsehaidske občine. Tem namreč dobesedno ne predstavlja posebne ovire, premagati tistih nekaj sto kilometrov po zraku, kadar si kdo od njih zaželi videti prijatelje iz pobrati-je. In tako so piloti iz I lirsehaida, teh je bilo sedem, pred kratkim pri nas preživeli teden dni svojega dopusta.
TEDEN DNI MED NAŠIMI ČLANI LETALSKEGA DRUŠTVA
Sicer pa smo po obisku malce posedeli z našimi člani in se pogovarjali o tem in onem. Tako sta Samo Kenda in Marko Brčon povedala, da so res preživeli nekaj zanimivih dni z nemškimi poznavalci letenja in da so marsikaj postorili tudi za promocijo tovrstnega turizma pri nas. Gostje so si namreč privoščili kar precej ur letenja na šentviškem letališču, najbolj pa so se zabavali med letenjem z ruskim dvokrilcem Antonov 2, kije stacioniran na letališču in je last padalskega društva ŠOLT iz Ljubljane. Sicer pa so imeli tudi svoj motorno-jadralni avion in še dve jadralni letali. Privoščili so si tudi vožnjo z vlakom do Ljubljane, saj kot
vemo, je poleg letališča tudi železniška postaja. Ogledali so si torej tudi našo prestolnico (Fantje v šali mimogrede povedo, da se bo gostilna, ki se sedaj imenuje Gostilna pri postaji, prav kmalu morala preimenovati v Gostilno pri letališču. Naj ugibamo, zakaj?). No, privoščili pa so si tudi peš turo do Stične, kjer so si ogledali stiski samostan, in se z avtomobili odpeljali do Postojnske jame. Predvsem ob večerih so sc tudi pozabavali ter izmenično pripravljali piknike. V spominu imajo predvsem odličen golaž, ki ga je pripravil član letalskega društva, Marjan - Šipca.
POSLOVILNI PIKNIK NA LETALIŠČU
Poslovilni piknik so organizirali kar na letališču in k temu dogodku je nekaj denarja prispevala tudi občina. Gostom se je zadnji dan pridružil tudi naš župan in nagovoril zbrane. Nadaljevali so s sproščenim programom, (lan letalskega društva. Peterka, bolj znan kot direktor Zelenega vala, je poskrbel za ozvočenje, in tako so se lahko pričele Karaoke med udeleženci. Sogovornika sta priznala, da so nemški letalci "bolj uglašeni", da pa je njihovo čast pri petju reševala predvsem Jožica ('op, lastnica ravno tiste gos-
tilne "pri letališču", ki je, kot smo tudi izvedeli, sorodnica pevke Eme Prodnik.
Gostitelji so še zadnjič poskrbeli za dobro vzdušje in gostom podarili strešnike, na katerih je Anton Drab naslikal znamenitosti okoliških krajev. Druženje se je seveda končalo s povabilom našim članom na hirsehaidsko letališče in v njihove kraje.
SAMO KENDA ŽE PRISTAL NA HTRSHAIDSKEM LETALIŠČU
Izvedeli smo, da je Samo Kenda med poletom v llolandijo že uspel za en dan pristati tudi pri njih. Tako smo ga lahko vprašali, kakšna je razlika med njihovim in našim letališčem. Povedal nam je, tla smo lahko ponosni predvsem na našo stezo in da imamo verjetno boljšo lego za pristajanje. Kar se tiče infrastrukture, pa so oni korenito pred nami. Takt) imajo kar na letališču stavbo s sobami, kjer lahko tudi prespiš, bivaš, tam so klubski prostori itd. Povprašali smo ga tudi, kolikšna je dejanska zračna razdalja med krajema, in povetlal je, tla 300 navtičnih milj, kar je 540 kilometrov.
KRIVI SO TUDI ZA VESELJE DO PILOTSKEGA POKLICA
Dogajanje na šentviškem letališču, kot vidimo, korenito spreminja tudi našo dostopnost, in kot pravijo sogovorniki, tudi spodbuja veselje do letenja. Enajst novih članov je tako že opravilo teoretični del, štirje med njimi že osvajajo osnove tudi v zraku. Podmladek razmišlja t) letenju tudi kot 0 poklicni usmeritvi. Tako smo tu srečali Mateja Pušljarja iz Stične, ki na strojni fakulteti študira to smer in mu Šentvid, kot pravi, pomeni pravo vzpodbudo pri izbranem poklicu. (KM)
ODPRAVLJENI ŽELEZNIŠKI PREHODI
Nova avtomobilska cesta je Zapiranje železniškega prehoda Na Pijavcah vzdolž trase močno spremenila podobo naših krajev in posegla v ustaljene navade ljudi. Z zgraditvijo nadvozov čez železniško progo so postali odveč tudi nekateri nezavarovani prehodi čez železniško progo. Vzhodno od
Ivančne Gorice so ukinili kar tri: Na Pijavcah pod Studencem, pri Vrhpolju in pri Artiži vasi. Prometna varnost je sedaj vsekakor večja in tudi hrupa je manj, ko se vlaki ne oglašajo več
toliko s svojimi prodornimi piski. Nekaj težav pa je zaprtje povzročilo lastnikom hiš in zemljišč v bližini dosedanjih prehodov čez progo.
L. S.
STRAN
ŽUPNIJSKI DAN V STIČNI
V zadnjem času po slovenskih župnijah vedno pogosteje prirejajo župnijske dneve. Namen teh in podobnih prireditev je, da bi se člani župnijske skupnosti bolje spoznali in povezali. Zadnjo nedeljo v juniju je tudi stiska župnija praznovala svoj dan.
Nekoč take posebne prireditve skorajda niso bile potrebne, saj so se ljudje med seboj poznali že od davna. Kadar se je kdo priselil od drugod, največkrat s poroko, je bil to skorajda " zgodovinski dogodek", o katerem se je še dolgo govorilo. Dandanes, ko se svet manjša, je seveda drugače. Ljudje se selijo sem in tja, spreminjajo okolje, tistih širših starih skupnosti ni več ali pa so zelo okrnjene. Zaradi hitrega načina življenja si ljudje vedno bolj postajajo tujci . Nimajo časa ne za sosede, ne za prijatelje ne za sorodnike, velikokrat še za lastno družino ne najdejo prostega trenutka.
Da bi ljudje spet našli pot do sočloveka (in s tem tudi tlo samega sebe), ga spoznavali in odkrivali (in se dali sami spoznati drugemu), je gotovo glavni daljnosežni namen
župnijskih dnevov. Organizatorji prireditve so po svojih najboljših močeh skušali župnijski dan peljali v lo smer.
Prireditev se je dopoldan začela z slovesnim bogoslužjem in popoldne končala z večernicami. Meti dopoldansko mašo se je župnijska skupnost zahvalila skupnosti Šolskih sester, ki odhajajo iz Stične, za dolgoletno pomoč pri kalehezi, pri oskrbi Doma duhovnih vaj, za skrbno delo v samostanski kuhinji in za peko hostij, s katerimi se oskrbuje celotna ljubljanska natlškolija.
V kulturnem programu, ki so ga izvajali na prostem, so se predstavili zbori in pevski sestavi, ki delujejo v okviru župnije in krajevne skupnosti. Stiska godba, ki je vsako leto bolj kvalitetna, je že takoj na začetku poskrbela za vedro vzdušje.
V zabavnem delu je prevzel pobudo domači zabavni sestav Kij a Vel j, ki se je pridružil praznovanju. Da so Stičani tutli dobri športniki, so tlokazali tako nogometaši kot tekmovalci v vleki vrvi. Se posebej ti Zadnji so imeli obilo navijačev.
Nobena zabavna prireditev ne more brez srečelova. Izkupiček od srečk je bil namenjen župnijski kari-las, srečke pa so bile, na veliko veselje publike, vse dobil ne.
Tako so prišli prav vsi na svoj račun. Še posebej pa seveda tisti, ki so se podprli s pijačo in slastnim golažem ter posladkali z dobrotami, ki so jih v velikih množinah napekle stiske gospodinje.
Omeniti je treba tudi izredno lepo pripravljeno razstavo v prostorih stare prelature. V treh sobah so bila razstavljena ročna dela, vezeni in kvačkanj prtički ter pletenine, pecivo, slike in gobelini, makete kozolca in kmečke arhitekture iz lesa. vse tlelo stiskih domačinov. Na tej razstavi smo lahkt) videli, koliko skritih talentov živi med nami. Postavitev razstave je bila na visoki ravni, saj je bila barvna in oblikovna usklajenost med razstavljenimi predmeti in cvetličnimi aranžmaji res dognana.
Ob koncu lahko rečemo, tla je bil župnijski dan vsestransko uspešen, k čemur je pripomoglo tudi prijetno vreme. Upajmo, tla bo prireditev počasi postala tradicionalna.
Zapisala M.A.Fuko
LETOS BAZENA V VIŠNJI GORI SE NE BODO POSODOBILI
tla bo ta objekt že letos zablestel v novi podobi, saj je tudi občinski svet nekaj proračunskega denarja namenil za njegovo obnovo, a predsednik Turističnega društva Višnja Gora Pavel Groznik je povedal, da njihovemu društvu, kije lastnik bazena, lelos posodobitev še ne bo uspela, ker nimajo dovolj denarja. Vsota številk na predračunih za plasti-flkacijo, ki bi omogočila toplejšo vodo, manj vnosa preventivnih sredstev v votlo in daljšo kopalno sezono ter nekaj gradbenih posegov, se je namreč ustavila pri številki osem milijonov tolarjev.
No, kljub temu velja omeniti, tla so vse analize votle v zadnjih letih, ki so jih naredili inšpektorji v Višnji ( mri, pokazale, da je voda za kopanje neoporečna, cene pa so tudi sprejemljive.
Janja Omahen
Poletje Marsikdo morje ali del poč
je čas dopustov in počitka, otl nas jo bo mahnil na v planine, mnogi pa bodo itnie    oziroma dopusta
preživeli doma. Kljub temu imajo naši občani možnosl namakanja in plavanja v bližini doma - v višnjc-gorskem bazenu. Mnogi smo mislili.
ZAKLJUČNI IZLET VRTCA MULJAVA
Prvo junijsko soboto smo se Medvedki iz vrtca na Muljavi odpravili v Kekčevo tleželo.
Dolgo smo premišljevali, kakšen naj bi bil naš izlet, da bi se ga vsi še tlolgo spominjali. Odločitev je padla, šli bomo obiskat Kekca.
Vzgojiteljici sta naročili avtobus in zelo prijaznega šoferja, mi pa smo si nabasali nahrbtnike z dobrotami in rezervno obleko. Nikoli ne veš, kaj se ti na tako nenavadni poti lahko zgodi.
Zbrali smo se pred vrtcem, prešteli svoje vrste in krenili na pot z obilo dobre volje.
Moramo priznati, da nas je malo stiskalo v prsih ob misli na Bedanea; ni enostavno obiskati tako strašnega moža. Izkazalo se je, tla ni prav nič nevaren. Kako bi tutli bil, če pa znamo Medvedki tako dobro oponašati sove. To smo ga prestrašili!
Pehta nam je skuhala žgance, ki so nam šli zelo v slast, saj pol v Kekčevo deželo ni kratka.
Vzgojiteljici Tatjana in Darinka sta malim šolarjem podelili zaslužena priznanja in medalje. Vse leto sti se pridno učili in tekmovali v različnih dejavnostih "Zlatega sončka".
Na poti domov smo si ogledali
letališče Lesce in opazovali letala, ki so pristajala in vzletala.
Domov smo utrujeni prišli pozno popoldne. Prav smo se odločili, izlet je bil nepozaben.
Medvedka Jurij in Ana
KAKO PREŽIVLJAMO POČITNICE
Čeprav nas vsakodnevno življenje v Sloveniji uči, da se tedenski delavnik nekontrolirano daljša, da se pogoji za upokojitev ostrijo, pa vse sociološke raziskave v Evropi kažejo, da bomo imeli vedno več t. i. prostega časa. vedno več počitnic. Vsem sociologom navkljub pa vsi ugotavljamo, da imamo zase in za svoje družine veliko manj časa kol naši predniki.
KJE JE TOREJ NAPAKA?
O tem sem premišljevala, ko sem prebirala uvodno razmišljanje v predzadnji številki našega Klasja.
Ljudje različno podoživljamo svet in sebe. Zato so gotovo med nami razlike celo v tem. kako pravzaprav razumemo besedo počitnice. Kako lepa beseda je to. se komajda še zavedamo. Veliko lepša kot npr. letni dopust, pri katerem nehote pomisliš, da ti nekdo dopušča, živet i in dihati po lastni meri!
Kako preživljamo počitnice, je pač odvisno od tega. kako, na kakšen način počivamo. Ali si med počitnicami odpočijejo ne le naše telo. ampak tudi naši duša in srce, si bomo morali odgovoriti kar sami. Pripravili smo vam posebna ogledalca! Morda bosti ugledali v njih sami sebe ali svoje bližnje, morda tudi ne. Poskusite!
NEOZDRAVLJIVO BOLNI DELOHOLIK
"počiva " tako. da sploh ne počiva, saj je njegov edini način počitka delo v vseh mogočih oblikah. Na tem področju smo Slovenci dedno obremenjeni. Resda veljamo /a pridne in delavne, le pravo mero smo izgubili. Zato v nas ni več tistega pristnega veselja do življenja.
KO BREZ MIRU OKROG DIVJAM...
Tako bi. prosto po Prešernu, lahko označili vse tiste, ki so jim počitnice le potrošna dobrina, ki jih uvršča bolj ali manj visoko na družbeni lestvici, pač v skladu s tem. kje in kako preživljajo svoj tlopusl. Kot v nekakšni vročici hlastajo za časom (ki beži) in doživetji (ki jih niti prav ne doživijo) .
ADRENALINEC
spada v "podzvrst" zgoraj omenjene zelo številne skupine. Njeni člani se omamljajo / zakonsko neproblematičnim lastnim adrenalinom, podajajo se namreč brez potrebe v najrazličnejše nevarnosti, da bi sebi in drugim dokazali, česa vsega so še sposobni.
ČEZ KOMOT GA NI...
Pravo nasprotje gornji skupini pa so vsi tisti, ki preživljajo počitnice v nekakšni Indiji Koromandiji: poležavajo v ležalnem stolu ali na blazini. Vmes praznijo pločevinke, prebirajo Noviee. Lady ali Jano. se sladkajo s korneti, grizljajo čips... Včasih se kdo od njih /moti. poje tudi kakšen paradižnik ali hruško tereelo nekajkrat pobrea v vodi. Proti večeru se preselijo na gostilniške terase, kjer se posvečajo kalamarom. ribam ali rakom, manj zahtevni pa kar pleskaviei ali čevapčičem. Po trudapolnem dnevu (in noči) proti jutru zaspe, dokler jih sonce spet ne pokliče na morsko obalo... in vse se začne znova.
ČE ŠTUDENT NA RAJŽO GRE...
V to skupino spadajo ne le mladi po telesu, ampak tudi tisti, ki so še ohranili mladost srca. Zvedavi so in odkrivajo svet in ljudi na najrazličnejše načine. Tisti z malo denarja in nekoliko športnega duha. najpogosteje opremljeni z nahrbtnikom, se na pot odpravijo peš. s kolesom ali železnico. Oni z nekoliko debelejšo denarnico si omislijo potovanje / lastnim avtom, avtodotnom ali celo jadrnico.
Nekateri med njimi o tem pišejo reportaže ali eelo knjige.
V DOLINCI PRIJETNI...
Mnogi preživljajo počitnice v svojih počitniških hišicah. Njihov počitniški način življenja se pogosto le malo razlikuje od življenja, ki ga žive med letom. Srečni so. da so doma pustili vsakodnevne skrbi (če so jih?), vse ostalo pa prinašajo seboj: od mobitela do televizorja...
Seveda so med njimi tudi častne izjeme, npr. zapriseženi gobarji, nabiralci gozdnih sadežev, navdušeni ljubiteljski vinogradniki pa tudi skromni prikolica rji brez elektrike in mnogovrstni njim podobni ljubitelji narave, ki namesto v televizor raje zrejo v zvezdnato nebo.
ROBINZONI
izumirajo, saj ni več mogoče najti neobljudcncga koščka morske obale, kaj šele zapuščenega skalnega otoka. Najpogosteje se zatekajo na nudistične plaže. Zaradi klimatskih sprememb pa so leto za letom bolj civilizirani, saj so najboljši odjemalci kozmetične industrije, ki jim obljublja stoodstotno zaščito pred soncem.
LJUBO DOMA, KDOR GA IMA
Ta skupina je vsako leto številčnejša, saj niti regres ne more ustaviti Slovencev, da se ne bi množično vključevali vanjo. Njeni člani imajo mnoge ugodnosti. Hrana in postrežba sta sicer standardni, vendar tako rekoč zastonj. Sobe ustrezajo domačim merilom . za otroke je kar najbolje poskrbljeno. Mladostniki pa bi utegnili imeti nekaj problemov, ker je marsikje njihovo gibanje (še posebno v nočnih urah) nekoliko omejeno. Sicer pa ima domišljija v tej skupini najširše začrtano pol...
Ce se niste v celoti zagledali v nobenem od ponujenih ogledal, vam od src;i čestitii-mo. Spadate med NEPOBOLJŠUIVE POSEBNEŽE. Sociologi vas nimajo preveč radi. ker jim kvarite njihove znanstvene teorije. Toliko bolje za vas!
Vsem bralcem želim v imenu Klasja kar najbolj posebno lepe posebne počitnice, jeseni pa na svidenje!
M.A.I K KO
Pepci z Debeč gradijo hišo
Kosovo Pepco z Debeč poznamo kot nekoliko nenavadno gospo, ki živi v 25 let starem kontejnerju. Njeni stanovanjski pogoji so za večino nesprejemljivi. Na to so opozorili predstavniki Krajevne skupnosti Metnaj, prisluhnil pa jim je tudi župan. Skupaj so odločili, da Pepca potrebuje vsaj manjšo hišo in akcija je stekla. Do izida te številke je poleg kontejnerja že zrasla lesena konstrukcija nove hiške in upamo, da bo konec poletja novi dom Kosove Pepte že pod streho. Takrat bomo tudi obširneje poročali o tem.
hO,
8
STRAN
PESTRO DOGAJANJE V VRTCU ČEBELICA ŠENTVID PRI STIČNI ZAOKROŽILI S KONČNIM IZLETOM
Da vzgojiteljice in otroci v vrtcu letos ne bodo držali križem rok, je napovedal že zaključek prejšnjega koledarskega leta, ko smo starši in otroci na ustvarjalnih delavnicah s pomočjo vzgojiteljic izdelovali zanimive novoletne okraske, čisto za konec pa so nas presenetile vzgojiteljice iz vseh enot ivanškega vrtca, ki so nam in otrokom pripravile igrico ob glasbeni spremljavi - Medved išče pestunjo.
Prva polovica letošnjega leta je bila nato res pestra, saj so si zanimive prireditve in aktivnosti kar sledile. Otroci so lahko obiskovali gibalne urice, ki so potekale v telovadnici OS Šentvid, vključevali so se v akcijo Knjižni nahrbtnik in Palček bralček ter v povezavi s tem tudi obiskali knjižnici v OŠ Šentvid in lvančni Gorici. Na koncu te akcije so vsi dobili lepo knjižno nagrado.
Nekaj starejših otrok seje udeležilo tudi plesnega tečaja in zimovanja na Rakitni, veliko (večina otrok v Starejših dveh oddelkih) pa jih je obiskovalo plavalni tečaj oz. tečaj prilagajanja na vodo. ki je potekal v CZBO Šentvid, in so po besedah vzgojiteljic tudi zelo napredovali.
Otroci in vzgojiteljice so nas prijetno presenetili tudi ob materinskem dnevu oz. ob praznovanju prvega pomladnega dne. saj so pripravili prisrčno igrico Zrcalce in nam tudi zaplesali. Ne zaman, saj so pregnali zimo in slabo vreme, in to je bilo kot nalašč za krajše in malo daljše sprehode. Tako so lahko v okviru akcij Zlati sonček in Ciciban planinec kar nekajkrat obiskali bližnje hribčke, med katerimi imajo gotovo največjo težo "romanja" na Gradišče, kamor je s sabo že treba vzeti malico. Otroci pa niso bili telesno aktivni samo na sprehodih. Vsak torek imajo namreč rezerviran termin v telovadnici OŠ. kamor še
posebno radi hodijo. Ob tej priložnosti se vzgojiteljice iskreno zahvaljujejo ravnatelju OŠ Šentvid Jerneju Lampretu in si za naprej želijo vsaj toliko, če že ne več obiskovanja šolske telovadnice. Pa tudi sicer v vrtcu Šentvid poudarjajo dobro sodelovanje z osnovno šolo, predvsem z oddelkoma 1. razredov, da se otroci iz vrtca že malo seznanijo z načinom dela v šoli in učiteljicama.
Otroci iz vrtca pa se niso povezovali samo s sosednjo osnovno šolo. Ob prireditvi Konjerejskega društva Radohova vas so pripravili razstavo na temo Konjski motivi in obiskali ter se tudi aktivno udeležili Iger zdravja in prijateljstva v sosednjem CZBO-ju. Vrtec sodeluje tudi z Novo ljubljansko banko in tako so v smislu spodbujanja otroškega varčevanja tam priredili igrico na to temo. Ob tem ne smemo pozabiti še obiska Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Aktivnosti torej res na pretek.
Vse to je bilo na koncu (meseca junija) začinjeno še s "končnim" izletom v živalski vrt, kjer zadovoljstva ob pogledih na zanimive živali in zabavi na igralih ni bilo moč spregledati.
Cisto za konec pa bi se rad v imenu staršev otrok zahvalil vsem vzgojiteljicam vrtca iz Šentvida (Urška Lavrih, Milena Sadar, Marija Iliškovič. Marinka Koščak. Metoda Novak. Branka Kastelic, Irena Kuplenk in Tatjana Volkar), obema kuharicama in čistilki (Majda Vrhovšek, Darinka Škrabcc in Milena Pajk) in ravnateljici Branki Kovaček, ki so se res potrudile za naše otroke in vsi skupaj upamo, da bo tako tudi naprej.
B.S.
KO BOM VELIK...
Karitas +   KO bom 1*1
velik
KnMannva ul. 1 1000 Ljubljana
Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin.
Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik
AKTIVNOSTI SVETA VRTCA
Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu.
V lanskem letu so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visokozveneča, vendar pre-
prost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 Sit.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 6().()(X) SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in
Šestega junija 2002 se je na svoji redni 7. seji še zadnjič v tem šolskem letu sestal Svet vrtca Ivančna Gorica.
V šolskem letu. ki se zaključuje, so člani Sveta vrtca obravnavali poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta za preteklo leto. sprejeli letni delovni načrt zavoda za tekoče šolsko leto, ocenili delovno uspešnost ravnateljice, sprejeli poročilo o izvedbi javnih naročil in poteku naročil male vrednosti, finančno poročilo, polletno realizacijo delovnega načrta, dajali predloge in pobude ter reševali tekočo problematiko.
Prav na zadnji seji pa smo slišali poročilo Komisije za sprejem otrok v vrtec; tako kot sleherno leto, je bilo moč slišati številke o odklonjenih otrocih, ki niso dobili mesta v vrtcu. Svet je tudi obravnaval pritožbe vlagateljev, ki se niso strinjali z odločitvijo Komisije za sprejem otrok v vrtec. Žal je lahko Svet nudil mesto le 5 otrokom, in to po spletu srečnih naključij, ko nekateri sprejeti niso prišli na vpis otroka v vrtec. Po poročilu ravnateljice je bilo v letošnjem letu sprejetih 85 otrok, odklonjenih pa 82, od katerih jih 21 ni izpolnjevalo osnovnega pogoja za sprejem v vrtec, to je starost otroka. Ravnateljica je poudarila, da se nikakor ne sme zanemariti števila "premladih" otrok, saj so to kandi-
dati za tako imenovane jaslične oddelke (prvo starostno obdobje) vrtca, katerih zaradi prevelikega povpraševanja starejših otrok naš vrtec še vedno ne more organizirati (prostorska stiska!). V času organiziranja devetletne osnovne šole bo nujno treba organizirati tudi oddelke prvega starostnega obdobja (od 1. do 3. leta). Seveda je ravnateljica ponovno poudarila nujno potrebo po novogradnji vrtca v lvančni Gorici, s katerim bi rešili verigo prostorske stiske naše občine.
Nova zakonodaja nam nalaga posebno skrb za otroke s posebnimi potrebami. Žal smo se spet morali vprašati o ustreznosti prostorov naših vrtcev, saj vemo, da gre za večino adaptiranih stavb za namen vrtca. Stavbe so komaj primerne za fizično normalno razvite otroke, nikakor pa ne za otroke, ki imajo težave v razvoju. Šc posebno izstopa vrtec Marjetica v lvančni Gorici. Vrtec ni namensko grajen in ne ustreza sodobnim standardom in normativom, poleg tega pa že vsa leta gostuje v stavbi zdravstvenega doma, ki tudi potrebuje prostore za svojo dejavnost.
Svet vrtca skupaj z ravnateljico že ves čas poskuša doseči premik na tem področju. Žal naletimo na vedno isto teorijo o prioriteti zidave stavb v občini...
Da bi se seznanili s tem, kako napredujejo aktivnosti v zvezi z novogradnjo vrtca, smo na sejo Sveta povabili tudi Bogomirja Sušiča z Občine Ivančna (iorica. (i. Sušič se je vabilu prijazno odzval, a nas žal ni razveselil s trenutnim stanjem. Povedal je, da postopek v celoti stoji, ker še ni sprejet zazidalni načrt območja, kjer naj bi vrtec bil. (lani sveta smo razpravljali o morebitnem iskanju nove lokacije, ki bi pospešila celoten potek. Tako je bila izražena tudi ideja, tla bi bila lokacija za vrtec lahko v bližini osnovne šole Stična. Seveda pa imajo škarje in platno v rokah drugi, ki bodo odločali tako o prostoru kot o financah za novi vrtec.
Svet vrtca, ravnateljica in vsi udeleženci vrtca si močno želimo posluh za bolj prijazno in zdravo bivanje naših najmlajših v vrtcu in seveda tudi kadra, ki že s coprniško spretnostjo v slabih pogojih omogoča strokovno kvaliteto dela v vrtcu.
In seveda tudi apeliramo na zdajšnje in bodoče občinske svetnike, ki bodo lahko omogočili premik na bolje, da bomo po novi šoli dobili tudi novi vrtec.
Predsednica Sveta vrtca Branka Kastelic
Vrtec Miška na planini Lipanca
plezali na vzpetinico za kočo, se spuščali v dolino z jezercem, uživali ob koritu z vodo, raziskovali okolico, se lovili, skratka zabavali. Naravna igrala so jih tako zaposlila, da smo tudi starši imeli pravi "odklop". Nekatere med nami je vodič Roman popeljal na Debelo peč. Ta dan peč ni bila samo debela, temveč tudi zelo vroča. Vendar nas vročina niti ni uspela motiti, saj jc hojo spremljalo prekrasno gorsko cvetje in čudovit razgled. Z vrha Debele peči, ki je 2014 m visoko, smo občudovali mogočen Triglav in okoliške vrhove na eni ter kopasti Stol na drugi strani in se čudili globini doline Krme. Tiste, ki so prvič dosegli dvatisočaka, smo nagradili s krstom.
Po povratku k ostalim smo si privoščili še malo počitka in se okrepčali z dobrotami, ki jih je ponujala koča. Pozno popoldne smo se odpravili nazaj do avtobusa. Ob neuspešnem iskanju obljubljenega sladoleda smo se še malo popeljali po Pokljuki. Ob sončnem zahodu smo se vrnili v Stično in ugotovili, da imamo v Stični zelo zelo dober sladoled.
Niku 1'erpar
V soboto, 18. junija, so otroci stiškega vrtca preživeli čudovit dan na izletu v gore. Poleg vzgojiteljice so jih spremljali tudi starši, bratci in sestrice. Marsikdo je moral dan začeti prej kot običajno, saj smo sc že ob 7. uri odpeljali iz Stične na Pokljuko.
Z avtobusom smo se pripeljali do osrčja pokljuške planote. Rahlo vzpenjajočo se pot na planino Lipanca, ki ima nadmorsko višino 1630 m, smo kar hitro zmogli, saj jc bila hoja
v gozdni senci prijetna. Otroci so imeli še zelo svež spomin na izlet v Kekčevo deželo. Spraševali so se. kako blizu je, nekateri tudi v strahu pred Bedancem. Nekaterim je bilo treba dati tudi malo spodbude. Obljube o hladnem sladoledu so bile kar prepričljive.
Ko smo prispeli do Blejske koče, so misli na sladoled kar izpuhtele, saj je mladim planincem okolica koče ponujala veliko zabave. Pozabili so celo na utrujenost. Neutrudno so
drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki.
Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Šc bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob veliki poplavi najrazličnejših
učbenikov, pripomočkov in izvcnšol-skih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol sc trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi sc zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Skupaj z Vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vred-
nota znanje in zdrava samozavest.
Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke.
Podrobnosti o akciji: http://www.karitas.si/.
Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči:
Koper (tel.:05/330 02 33), Ljubljana (tel.:0T/439 21 30), Maribor (tel.:02 / 252 26 97).
Peter 1'oinažič
Slovenska kurila\
STRAN
LE KDO BI SI BIL MISLIL!
Junaki letijo v nebo.
In res! Kdo bi si bil mislil, da bo na Stara leta frčal po zraku in se mu kljub temu ne bodo šibila kolena od strahu. Da bo z visokega gledal na vse tiste naše mravljice tam spodaj, ki si z njimi tleli kotiček sveta na ljubljanskih Poljanah, imenovani Dom. Naš dom!
Res pa je tudi, da je bil naš celodnevni izlet do pičice načrtovan; da nič ni bilo prepuščeno naključju in da so bili v to načrtovanje vključeni poleg šentviškega letalskega kluba in letalskega kluba Šolt tudi tamkajšnja lovska družina ter konjeniški klub iz Radohovc vasi, povrhu pa še beli menihis Stiškega samostana. Le kdo bi si bil mislil!
Vse skupaj se je začelo sredi majnfka. Osebje domske delovne terapije, ki se poleg drugega ukvarja tudi z organizacijo izletov, se je posvetovalo s člani Sveta stanovalcev, kam bi junija usmerili našo čredico izletnikov. Bilo je kar nekaj predlogov, navsezadnje pa je obveljal tisti, da obiščemo Stično in si ogledamo tamkajšnji samostan, nato pa si priredimo še piknik z glasbo, jedačo in pijačo, kot se za zrele gospe in gospode spodobi. Vendar pa je bilo na seji čutiti, da se za tem predlogom skriva še nekaj več, da nam terapevtke nekaj prikrivajo in da se utegne izleta prijeti tudi kaka pustolovščina, saj so sc pomenljivo muzale, dokler potem vendarle niso prišle z besedo na dan. Menda se zna /goditi, so rekle, da nas balonarji popeljejo v višave in da z avionom, ki je sicer namenjen tamkajšnjim padalcem, poletimo na panoramski polet in si od zgoraj ogledamo, kar bomo že prej občudovali spodaj, ko nas bodo domačini z zapravljičkoma in lojtrnikom prevažali po čudoviti
pokrajini.
Ampak v zraku je viselo še nekaj vprašajev. Ali si bodo naši frajeri in Irajcrkc sploh upali tja gor pod oblake? Ali bo vreme primerno in ali nam bodo vrli člani letalskega kluba Šentvid pripravljeni pokloniti svoj čas in potrpljenje, saj nas je kar nekaj na invalidskih vozičkih in berglah, malone vsi pa s palicami? Ali nas bodo sploh hoteli v svoj ero-plan' in balonsko korpo' ? Pravzaprav se je nam, članom Sveta stanovalcev, vse to zdelo bolj pobožna želja kot pa izvedljiva resničnost. Pa smo se motili!
Delovne terapevtke našega doma - Doma upokojencev Poljane - so bržkone uspele zaigrati na prave in dovolj milozvočne strune, da so jih vsi našteti izvajalci rade volje uslišali in je bilo na koncu lepo videti, kako so se šentviški letalci od srca veselili našega veselja in naše korajže, kakopak. Menda z ljudmi z invalidskih vozičkov še niso letali, pa tudi z balonom šc takih niso dvigovali v zrak. /a en avtobus nas je bilo in le
malokaterj ni sfrčal. Nazadnje pa se je iz letala usula še gruča vratolomnih padalcev. Le kdo bi si bil mislil!
Šentviški lovci so nam dali na razpolago svoj lovski dom, kjer nam je že ob prihodu zadišal golaž s toliko čebule kolikor mesa. Naša kuharica Sonja žc ve. kakšen mora biti golaž, tisti pravi. Glasba, petje in cviček ob slovenskih čevapčičih so slehernemu izmed nas napolnili srce in želodec. Med vožnjo z lojtrnikom jc eden od furmanov (bodisi Glav-ičev Vide, bodisi Brcgarjcv Štet ali Omahnov Gustl) ustavil pred svojo kmetijo, toliko da jc lahko vprežena kobila podojila svojega nestrpnega žrebička, prisrčna gospodinja pa napojila nas, ki smo bili na vozu.
Najprej in pred vsem tem pa so nas sprejeli beli menihi. Razkazali so nam delček samostana in cerkev (za podroben ogled ni bilo časa) in predvajali film o zgodovini Stične. Vsak-leri je povrhu dobil še poučno knjižico, iz katere je razbrati pomen samostana skozi zgodovino Slovencev. Bog lonaj!
Od devete do devete smo bili zdoma. nenehno vpreženi v raznovrstna dogajanja, in ko smo prišli domov, ni bil nihče utrujen, kakor da bi nas bil ta celodnevni izlet pomladil. Le kdo bi si bil mislil! No, pa saj niti nismo tako silno stari, čeprav jih jc imela najstarejša izletnica žc čez devetdeset.
In na koncu - kaj reči? Lepo, da je še komu lepo, če je komu lepo. In hvala, seveda. Tista ta prava, največ-ja!
Bogve, če bomo šc kdaj videli Stično, bogve, če kdaj šc Šentvid...
Zvonček (luko me je nekoč klicala mamica)
RAZVILI SMO SVOJ PRAPOR
Konjerejsko društvo Radohova vas je v soboto, 29.6.2002 ob IS. uri v Dobu pri Šentvidu razvilo svoj prapor.
Društvo šteje blizu KO članov -lastnikov približno 200 konj hladnokrvnih in toplokrvnih pasem, ("lani so odlični rejci konj, pa rudi uspešni tekmovalci.
Društvo ima v soglasju z Gasilskim društvom Dob svoj sedež v Gasilskem domu v Dobu, zato ni naključje, da se je društvo odločilo razviti svoj prapor na dan. ko svetnika Peter in Pavel, katerima je posvečena cerkev v Dobu. godujeta in ima vas Dob žegnanje.
Po žegnanjski maši in po pogostitvi pri cerkvi sc je dolga povorka konj z jahači, enovpregami in dvovpregami, z državno in občinsko zastavo napotila na prireditveni prostor, kjer imajo v Dobu običajno veselice.
Sodelovalo je več kot   40 kon-
jenikov domačega društva in povabljenih društev: Valvazorjeva konjenica z Bogenšperka, Trubarjeva konjenica iz Lipljen, društvo prijateljev konj Višnja Gora ter 20 vpreg domačih članov in članov sosednjih društev.
Na slovesnosti, ki je sledila, je društvo razvilo svoj prapor. Blagoslovil ga je gospod župnik Lado Pečnik iz Šentvida pri Stični.
Zbranim konjenikom in obiskovalcem jc po pobratenju praporov prisotnih društev spregovoril tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret.
Po slovesnosti smo si na družabnem srečanju izmenjali izkušnje in se domenili, da bomo tradicijo tovrstnih srečanj okrepili.
Predsednik konjerejskega društva Radohova vas Milan Vrhovcc
Vsi bi radi tja gol
MAJSKI POHOD NA BAKRC
Upokojenci DU Ivančna Gorica spoštujemo priporočila o zdravem načinu življenja, kamor spada tudi gibanje v naravi. Da je to res, dokazuje pričujoča fotografija, ki je bila posneta med Brezovim Dolom in Bakrcem. Pohoda, ki se je začel pri cerkvi v Zagradcu in potekal skozi Dečjo vas, po gozdu do Brezovega Dola in nato do Bakr-ca, se je udeležilo več kot šestdeset članov našega društva.
Na Bakreu so nas sprejeli člani društva, ki so pri Hočevarju pripravili pravo dobrodošlico, nam postregli z golažem in kasneje še s pečenim krompirjem in odojkom. Tudi rujne kapljice in dobre volje ni manjkalo. Ob zvokih poskočnih viž smo se še zavrteli, in če nas ne bi pregnal
l'o prehojeni poli se prileze takle počitek.
dež, bi še nekaj časa ostali tam, saj nam je bilo zelo lepo.
Kolegom iz Ambrusa, predvsem pa g. I ločevarju, ki je bil glavni organizator sprejema, se
toplo zahvaljujemo in upamo, da bomo še kdaj deležni njihove gostoljubnosti.
Ljuba Štrtthelj
10
STRAN
TAKO MLADI, PA ŽE TAKO USPEŠNI
No vem. kako bi opisala vzdušje mod mladimi folkloristi tistega zanje tako srečnega 31. maja zjutraj. Komaj sedem je bilo v šentviškem zvoniku, otroci pa so polni zadovoljstva in pričakovanja čakali na odhod v Bohinjsko Bistrico, kjer je potekalo državno srečanje otroških folklornih skupin; le deset najbolj prizadevnih skupin so jo zavrtelo na velikem odru kulturnega doma v Bohinjski Bistrici. Na srečanju so so polog šentviških folkloristov predstavili tudi mladi plesalci iz Bohinja, Žirovnico, Slovenj Gradca. Kamnja. Koga. Vinico in celo iz Prosen-jakovcev v Prekmurju. Strokovno je plese spremljala gospa Nežka Lubej, ki sc že dolga leta ukvarja z mladimi plesalci. Šcntvidčani so prikazali splet dolenjskih plesov in odlično so so odrezali. Zaplesali so odločno in
veselo, tako kot vedno znajo. Težko bi rekla, kdo je bil po nastopu srečnejši: ali mladi plesalci ali njihov ne dosti starejši mentor Boštjan Genorio, ki skupino vodi šele prvo leto, pa ji je že uspel preboj celo na državno raven. Upravičeno je ponosen na svoje varovance. Kaj drugega jim lahko rečemo, kot samo: ČESTITAMO!
Sicer pa je bil dan odlično organiziran. Po nastopu smo imeli kosilo, nato pa smo sc posladkali s slastnim sladoledom. Po Bohinjskem jezeru smo so vozili s turističnim čolnom in so kljub hladni vodi namočili v jezeru. Najpogumnejši so imeli celo možnost ple «n|,i po čisto pravi gorski steni. \.i poti domov smo sc ustavili še pri slapu Savica, kjer smo posneli še zadnje spominsko fotografijo. Otroci so se očitno
dobro počutili, kar dokazujejo tudi njihove izjave. Žiga namreč pravi: "Dobil sem punco. Imeli smo se ful kul. ko smo šli na sladoled." Dunja se spominja vožnjo z barko, plezanja po strmem skalovju, brazdanja po jezeru in uspešnega nastopa. Nina pa svojo doživetje opiše zelo kratko: "Sem brez. besed," pravi.
Dan v Bohinjski Bistrici smo prijetno izkoristili do zadnjega trenutka in pri tem neizmerno uživali. In kdo so ti mladi upi, o katerih sem poskušala napisati nekaj pohvalnih besed? Tukaj so. Gotovo boste med njimi prepoznali svoje hčere, sinove, sestre, brate, vnuke, prijatelje, znance...Zlati so...lahko ste ponosni nanje!
Irena Zadel
UPOKOJENCI NA VISARJIH
Pomlad - za mnoge najljubši letni čas - jo lahko tudi praznično obarvana, še posebej, če so na sam praznik sv . Vida odpravimo na eno izmed večjih božjih poti - na svete Višarje. Tako smo so upokojenci društva Ivančna gorica v soboto 15. junija odpeljali proti Gorenjski, mimo Kranja in skozi Kranjsko goro do Trbiža vso do vznožja svetih Višanj. Gondola nas jo popeljala na sam s soncem obsijan vrh, kjer so sc okoliški vrhovi lesketali v žarkih nožnih barv, pravi čudežni poklon narave. Nato prisostvovali pri sveti maši, katero smo lahko poslušali kar v treh jezikih. Po prostem občudovanju naravnih lepot in spoznanju kratke zgodovino svetih Višarij smo so vrnili v dolino in sc s prekrasnim vtisom odpeljali do Bclopoških jezer. Tam smo preživeli nekaj časa v tihem objemu visokogorskega sveta, v bližini orlov in divjih petelinov.
Napočil je čas za povratek proti Sloveniji. Zaključek dneva jo klical po dobrem kosilu, toga so nam z veseljem postregli v gostišču Erika pod Vitrancem.
Vsaka pot se začenja in konca z določenim namenom, tako se je tudi naša, kajti življenje je kot reka, ki nenehno točo nekaj časa lahkotno, drugič s teža-vo. Nikoli pa ne smemo prenehati verjeti, da nam tak izlet lahko polepša dan, mesec, leto.
Za DU Ivančna (ioriea napisala Jožica Skubic
AKTIVNOSTI DPZ
Z rednimi mesečnimi sestanki bomo nadaljevalo v jesenskem času. Dobimo se 9. septembra, to je drugi ponedeljek v tem mesecu. V jesenskem času bomo nadaljevale z zastavljenimi aktivnostmi, in sicer:
- sredi septembra bomo odšle na izlet v sosednjo Italijo, na Višarje, ter v Avstrijo, v Ziljsko dolino.
- oktobra bo naš rodni sestanek izjemoma prvi ponedeljek v mesecu, to je 7. oktobra, ker nas čaka organizacija srečanja sosednjih društev, ki bo predvidoma 12.oktobra. O natančnem datumu in poteku srečanja se bomo dogovorile na septembrskem sestanku, zato ste vabljeno v čim večjem številu. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo.
Oktobra bomo organizirale tudi prireditev Dan jeseni, ki smo jo lani imenovale Dan jabolk. Obveščamo vse občane, da si bodo ob tej priložnosti lahko preskrbeli ozimnico ( jabolka, mošt, krompir, zelenjavo, marmelado, med...). Želimo, da prireditev postane tradicionalna. To je med drugim tudi priložnost za kmete, da se predstavijo v domačem okolju in navežejo stik s svojimi soobčani, potencialnimi kupci.
Za DI'Z Mari Erjavec
{Vekama (jrosuplje
Proizvodnja kruha, svežega peciva In slaščic, d. d. 1290 Grosuplje, Gasilska c. 2
objavlja prosta dela
ELEKTRO VZDRŽEVANJE
za opravljanje vzdrževalnih del na elektro opremi In napeljavi
Od kandidatov pričakujemo:
• srednješolsko izobrazbo elektrotehnične smeri (elektrotehnik),
• delovne izkušnje na področju vzdrževanja,
• natančnost in zanesljivost pri delu.
SKLADIŠČENJE
za opravljanje del komlslonlranja In drugih skladiščnih del v hladilnicah
Od kandidatov pričakujemo:
• dvo ali triletno poklicno izobrazbo (lahko različni poklici),
• fizično sposobnost in pripravljenost za delo v pogojih dela hladilnic.
• izmensko, nočno delo.
■ natančnost in zanesljivost pri delu,
■ starost do 32 let.
PEKA KRUHA IN PECIVA
za opravl)an|e različnih del pri pripravi In peki kruha In pekovskega peciva
Od kandidatov pričakujemo:
• triletno poklicno izobrazbo pekovske ali slaščičarske smeri ali
• drugo poklicno izobrazbo z delovnimi izkušnjami pri peki kruha in pekovskega peciva,
• izmensko, nočno delo.
• prizadevnost in zanesljivost pri delu, starost do 32 let.
Kandidatom nudimo:
■ možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas,
■ delo v rastočem podjetju z dobrimi rezultati poslovanja,
■ varnost zaposlitve in primerno plačo.
Če izpolnjujete razpisane pogoje. Vas vabimo, da pošljete
pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
v 8 dneh od objave na naslov:
Pekarna Grosuplje, d.d.. Gasilska c.2, Grosuplje.
Za informacijo lahko pokličete
na telefon 01 78 66 902 (Mojca Mlakar).
Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju
pred odhodom v tujino
Ljubljana, 13.6. 2002 - Zavod /a zdravstveno zavarovanje Slovenije pred poletno turistično sezono obvešča zavarovane osehe o postopkih ureditve zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini, tako da se izognemo neposrednemu plačilu praviloma visokih stroškov zdravljenja v tujini.
Zavarovanim oseham, ki so obve/no zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja. Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba (konvencija) ni sklenjena.
1. Uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v državah - podpisnicah meddržavnih pogodh
1.1 Uveljavljanje pravic na osnovi potrdila
Vsem zavarovanim oseham za čas začasnega bivanja v Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Makedoniji, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji priporočamo, da si pred odhodom v navedene države priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obrazec "Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi".
Da bi se izognili dolgim vrstam pred referati Zavodovih oddelkov za mednarodno zavarovanje in plačilu potrdil.Zavod omogoča brezplačno elektronsko naročanje omenjenih potrdil, in sieer na Internetu (www.zzzs.si/) in na 285 samopostrežnih terminalih, ki so sicer namenjeni potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja. Naročilo je moč opraviti le z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja, torej urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Uspešno izvedenemu elektronskemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov
zavarovane osebe v Sloveniji, in sieer v roku treh delovnih dni. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila je 90 dni.
Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe tudi na mednarodnih oddelkih v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev potrdila na klasični način je treba predložiti veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati ceno potrdila, to je 150 tolarjev.
S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali v privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi ZZZS. Za povračilo je treba predložiti dokumentirane račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen z meddržavno pogodbo, opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve ponujene.
1.2 Uveljavljanje pravic na osnovi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja
Razen navedenih držav so meddržavne pogodbe sklenjene še z Bolgarijo. Češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko, kjer zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lifta in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Tudi v tem primeru bodo morale stroške plačati same, če bodo uveljavljale pravieo do nujnega zdravljenja pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovana oseba morala plačali zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek
za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo Zavoda.
Pri uveljavljanju pravice do storitev nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba, veljajo glede obsega, vrste in načina nuđenja nujnih zdravstvenih storitev predpisi države, kjer so bile storitve opravljene.
2. Uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v ostalih državah
Za vse ostale države niso sklenjene meddržavne pogodbe oziroma meddržavne pogodbe ne urejajo področja zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo zavarovane osebe, v primeru uveljavljanji storitev nujnega zdravljenja,
le-te plačati same. Na podlagi dokumentiranega računa bo pristojna območna enota oziroma izpostava Zavoda opravila povračilo stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji.
Marsikateri nevšečnosti se je moč izogniti tudi s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z, medicinsko asisteneo v tujini, ki ga ponuja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in nekatere druge zavarovalnice. Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih ovir, pomoč svojcem...).
Podrobnejše Informacije O zdravstvenem zavarovanju lahko zavarovane osebe dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si.) in na samopostrežnih terminalih. Določene informacije zavarovanim osebam nudijo tudi pooblaščene turistične agencije.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAl<()VAN.lI• SL()VKN 1.11.
STRAN
11
POČITNIŠKA PRILOGA MLADIH
Zanjo so poskrbele novinarke mladega Klasja: Petra Cilenšek, Eva Lesjak in Tina Mestnik.
POKLICNA MATURA
Potem ko smo sc še zadnjič skupaj s profesorji postavili v objektiv na maturantskem plesu, je sledilo še zadnje dejanje - poklicna matura. Večini je še vedno bolj znana kot zaključni izpit. Gre za nekakšen zrelostni izpit, tako vsaj pravijo. Pa je poklicna matura res to ali gre le še za en poskus našega šolskega sistema? Ta namreč eksperimentira na vse možne načine, tako da so že tudi profesorji pošteno zmedeni in naveličani hkrati, No, pa ne bi preveč o tem, raje bi vam povedala kaj o svojem bližnem srečanju s lo tako opevano poklicno maturo.
Po maturantskem plesu smo imeli dva ledna časa preti prvim izpitom. Začeli naj
bi se pripravljati. Polna vtisov z maturantskega plesa se nikakor nisem mogla učiti. Vsak dan bolj sem preštevala liste, jih prekladala in urejala ter iskala načine, kako naj Čim učinkoviteje izkoristim se preostalih 5 dni. Končno sem začela in spoznala, da sem izgubila že preveč časa. Pred vrati je bil prvi izpit. Malcrni jezik je imel to čast. V šoli smo sc zbrali uro pred izpitom, z osebnimi dokumenti v roki - vse po pravilih. Prav ta pravila poskrbijo, tla šc najmirnejši postanejo nervozni. Vse je tako strogo zaupno in tempirano do sekunde natančno. In
potem smo začeli. ( cz tri dni je sledila še matematika, še čez dva dni pa računovodstvo.
Komaj sem si oddahnila otl pisnih izpitov, me jc že zadelo spoznanje, tla me čakajo šc trije ustni izpiti, hkrati pa je slovenska nogometna reprezentanca priredila pravi mali škandal.
lotla brez. usmil|cnj-.t so se izpiti blizih, prva pa je bila na vrsti matematika. In kako izgleda? Pokličejo te v razred, izbereš si eno kuverto, v njej so tri vprašanja, ob katerih sc ti stemni ali pa se usta razlezejo v nasmeh. Nekje v zadnjih klopeh se pripravljaš, potem pa nastopiš preti 3-Člansko komisijo. Po dvajsetih minutah stopiš moker iz. razreda, ves olajšan, da lahko matematiko zabrišeš v kol. Enak postopek Sledi šc čez teden tint pri slovenščini in nazadnje pri gospodarskem poslovanju.
"A je Mu I lit ležku?" me sprašujejo. Po še svežih vtisih hi rekla, tla sami izpiti niti niso težki. Težje so priprave, ko ne veš. katero knjigo bi vzel v roke in ves zmeden listaš po gori fotokopij sošolcev. Dobiš občutek, da si edini, ki mora v prebuja-jočem sc poletju sedeti za knjigami.
Tina Legan
ANKETA
Nekaj tlijakov strto prosile za nasvet, kako najbolj noro preživeti počitnice. Polona
S prijatelji na blef oditi na morje kampirat. Andraž
S prijatelji (predvsem dekleti) preživeti počitnice ob obali, kjer se zbirajo mladi. Predlagam los.
Katja
Žuranje s prijatelji. Vsepovsod je dobro. Jasna
Jaz, tip, samotni otok... To pove vse.
■ ■■■■
Šola ni zgolj učenje. Šola je prav gotovt) tudi zabava, v njej se rojevajo prava srednješolska prijateljstva. Do četrtega letnika je poudarek predvsem na zabavi, ko pa se prične priprava na poklicno malino, poslane vse drugače. Napetost med dijaki sc veča... vse do maturantskega plesa. Na ta slavnostni večer pa se vsi sprostijo in pokažejo odnos do življenja. Nepozabno doživetje 4.D SŠ Josipa Jurčiči!
Letos smo se dijaki SŠ Josipa Jurčiča odpravili na maturantsko '» ekskurzijo na Sicilijo, kjer nam obilice zabave in vzdušja ni pokvarilti niti slabo vreme.
Ana Stmad
Morje,... sonce,... žur,... Ali jc res potrebno morje, da je počitniška zabava na vrhuncu??? Ne, dovolj je le mrzla reka Krka in nekaj prijateljev, ki so pripravljeni na žur!!!
TOMO TOMSIC NA POTI DO POKLICNEGA IGRALCA
Izziv - moja največja strast
Vedno se nam je zdelo nenavadno, da bi uspelo nekomu iz naše okolice priti na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, toda zgodilo se je prav to. Tomo Tomšič iz Ivančne Gorice si je zaželel igranja in tako se je prijavil na sprejemne izpite na AGRFT.
Moramo poudarili, da je izjemen, saj jih je opravljal kar dvakrat. Vendar vzrok ni bil ta, da prvič ne bi bil sprejet. Težava je bila le, da je imel v zadnjem letniku gimnazije popravne izpite in tako je moral študij prestaviti za eno leto. Tudi drugič je opravil sprejemni izpit in tako seje njegova pot na veliki oder pričela.
Tomo trenutno zelo zaposlen študent drugega letnika, ker ga čaka še 6 izpitov do tretjega, vendar si je vseeno vzel čas in nam razkril nekatere skrivnosti o sebi in igralstvu.
vpliva. No, maturo moraš vseeno opraviti, drugače pa je pomemben predvsem talent.
Ali je študij naporen?
Naporen, naporen... v primerjavi s srednjo šolo zelo. Sedaj moram biti vedno dejaven. H) ur dnevno je kar treba delati za študij.
Vedno moraš nekaj početi. Tudi ko grem v trgovino, si momljam kakšno vlogo in skušam ugotoviti, kako bi jo odigral.
Kako pa izgleda učenje oz. kaj se na AGRFT sploh učite?
Poleg teoretičnih predmetov, kot jc npr. slovenščina, jc velik poudarek na igranju. V ta sklop spadajo predmeti, kot so ples, govor, igra in akrobatika. Vsak dan imamo na urniku 3 ure igre.
Ste v tem letu v šoli odigrali kakšno predstavo?
Konec vsakega semestra odigramo produkcijo. Vsako leto sta to dve in iz teh produkcij dobimo tudi oceno. Poleg tega smo letos s tretjimi letniki odigrali tudi mjuzikl.
Kako pa izgleda priprava na odigra nje neke predstave?
Najprej dobimo tekst, da ga preberemo. Prvi vtis, ki ga dobiš ob branju, je zelo pomemben.V glavi si nekako skiciraš kako naj bi tvoja vloga izgledala. Potem imamo dva tedna bralne vaje, tu samo beremo vsak svojo vlogo, nadaljujemo z lektorskimi pripravami, kjer nas učijo jezika in govora, šele nato pa se "vržemo" na improvizacijo samega lika.
Tomo, vsi vemo, kako se je danes težko poklicno usmeriti, pa vendar, kako si prišel do ideje, da bi postal poklicni igralec?
Že v osnovni šoli sem rad nastopal v predstavah in to pot sem nadaljeval tudi v srednji šoli. Takrat mc je prijateljica Jana Zupančič zvabila v gledališko skupino Drzne in lepi in tako sem pomislil, da je to delo, v katerem uživam.
In potem si enostavno šel na sprejemne izpite?
Da, z Jano sva sc odločila, da bi lahko poizkusila. In obema je uspelo.
Kakšni so kriteriji, da si sprejet na AGRFT?
Iz lastnih izkušenj vam zagotavljam, da uspeh v srednji šoli na to ne
Potem vaja pred ogledalom ne pride v poštev?
Nikakor! To je sploh prepovedano. Dovolj je že priprava na fakulteti, tako da niso potrebne dodatne vaje doma. Imamo pa zelo hiter tempo, tako da trenutno vadimo tudi ob sobotah in nedeljah. Dan izgleda tako, da porabimo pet ur za petje in po eni uri odmora še pet ur igranja.
Kakšne načrte imaš za prihodnost?
Prav gotovo končati študij, diplomirati in si poiskati primerno delo. Rad bi se pridružil kakšni gledališki skupini, morda Drznim in lepim, zakaj pa ne?
Kaj pa televizija in igranje v filmu?
Tudi to ne bi bilo slabo, čeprav meni osebno bolj ustreza gledališče. Pri filmu je tako, da se snema, in ko prizor dobro odigraš, je to to. Na odru pa je drugače. Vsaki predstavi se moraš popolnoma predati. Dve uri, ko poteka predstava, moraš biti prisoten z dušo in telesom. Oder te vzame v celoti.
Kakšne vloge so ti najbolj všeč?
Najrajši imam komedije, vendar tudi ostalo ni slabo. Težava je le v tem, da želim včasih iz tragedije narediti komedijo, podzavestno seveda.
Glede vlog pa je tako, da ko dobiš večje nasprotje od sebe, je izziv večji.
Dela v teh dneh imaš čez glavo, pa vendar, počitnice so tu in gotovo imaš v mislih, kako jih boš preživel.
Te počitnice bodo predvsem delavne, načrtujem pa izlet v hribe s prijatelji. Za nekaj dni bomo šli s šotori nekam okoli Triglava.
Za konec pa nam povej še to, kako si ti predstavljaš najbolj nore počitnice.
Tako. da odideš en mesec neznano kam. Pogoj je, da greš brez denarja in na štop.
Hvala za pogovor in veliko uspehov.
SREČANJE MLADIH NOVINARJEV S PISATELJEM MILANOM PETKOM
kot ga je videla novinarka 5. c razreda, Sandra Novak
Bil je četrtek, muhast dan in na nebu so bili temni oblaki. Le kdaj pa kdaj je izza njih pokukalo toplo sonce, v glavnem pa je nevihta komaj Čakala, da bi kmetom spet naredila škodo. Nc meneč se za to, so na kmetijah vseeno zaropotale kosilnice. Pri nekaterih hišah so se slišale tudi grde besede. Saj veste, kako so očetje jezni, kadar kosilnica ne vžge v prvem poskusu. Torej, vse je bilo precej običajno.
Le v knjižnici v lvančni Gorici sc je dogajalo nekaj pomembnega. Obiskali smo jo z novinarskim krožkom. V prostoru si lahko takoj opazil razstavljene ilustracije, ki jih je narisala naša učiteljica likovnega pouka. Že to vam veliko pove. Poleg razstavljenih slik je bilo na mizi tudi pecivo in sok. Tu se bo dogajalo nekaj res pomembnega!
Vstopili smo v sobo. nad katero je pisalo PRAVLJIČNA SOBA. "V
njej gotovo šc danes živita Trnuljčica in Sneguljčica ter vseh sedem palčkov. Kaj pa če je tu notri tudi strašni volk in nas bo vse požrl?! Potem pride še dobrosrčni lovec in nas bo rešil," mi je hodilo po glavi. Tu, v knjižnici je res domovanje neštetih pravljic.
Na sredi sobe jc bila ta dan na mizi ena knjiga, z naslovom Čarobni svet Brezove ulice, prav posebej razstavljena. To knjigo je napisal Milan Petek in jo je torej ilustrirala naša učiteljica.
V srečanju z njim smo izvedeli, da je to njegova tretja samostojna knjiga in je izšla pri Mohorjevi družbi.
Glavni osebi sta radovedni in dobrosrčni Mihec ter učitelj Feliks. Feliks je poročen z Marto in živita v Brezovi ulici. Odkod ime Brezova ulica? Mogoče je bilo v davni preteklosti tu veliko brez? Tudi moj domači kraj se imenuje po brezah: Brezov
dol, vendar brez ni več veliko. Verjetno jih je stara čarovnica Breznica napulila v Brezovem dolu in jih posadila v Brezovo ulico, da ji ne bi bilo tako dolgčas v taki ravnini. Mogoče so ji v zahvalo ljudje podarili hišo na koncu ulice in poimenovali ulico po njej. V knjigi namreč nič ne piše, kako je ulica dobila ime. Še to ne, ali ta ulica v resnici sploh obstaja, ne izvemo.
No, pa pustimo ugibanja. Domišljije je dovolj že v knjigi in to na kar 230 straneh. Pisatelj jo jc ob službi pisal približno pol leta, smo izvedeli. Po končanem druženju smo si v knjižnici v miru ogledali še ilustracije, se posladkali s sladkim pecivom in jabolčnim sokom.
To je bilo naše prvo novinarsko srečanje z eno bolj pomembnih oseb. Upam, da smo se dobro odrezali in da bomo takšno priložnost imeli še kdaj.
iNJIŽrJiČA GROSUPLJE
12
STRAN
KRATKE KULTURNE
KLASJE IN KULTURNA STRAN NA DOPUSTU
Klasje in z njim kulturna stran gresta na dopust. Kar ne pomeni, da je na dopustu tudi kulturno dogajanje. Vseeno pa so društva v tem času do jeseni zaokrožila svoje dejavnosti. To dokazujejo tudi poročila o dogodkih, za katere smo jih prosili ali pisali o njih. Vendarle je kulturno, da drug drugemu zaželimo prijeten oddih in zanimive načrte za naslednjo sezono.
SABINA K0ŽELJ-H0RVAT ZOPET Z NAGRAJENIM LITERARNIM DELOM
Skoraj ne mine mesec, da ne bi pisali o Sabini Koželj; mlada pisateljica je zopet prejela nagrado za svoje literarno delo, tokrat na jubilejnem natečaju za kratko prozo Literarni nokturno, in sicer za svoj krajši literarni sestavek z naslovom Deset. Za najboljši tekst je Sabininega komisija spoznala med 27lprispelimi.
IZŠLA PESNIŠKA ZBIRKA MIHAELE ZAJC-JARC
Mihaelo Zajc-Jarc iz Višnje Gore poznamo kot neutrudno kulturno delavko, zbirateljico narodovega blaga, tudi kot dopisnico časopisa Klasje ter kot pisateljico in pesnico. Tokrat je izdala zbirko otroških pesmi z naslovom Luna čiča v samozaložbi. Za pokušino bomo tudi v Klasju kdaj objavili kakšno pesem.
KO UČENCI PREDSTAVIJO ZNANJE V PRAKSI
Ob zaključku šolskega leta je v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora potekala tradicionalna prireditev z naslovom Pozdrav soncu. Učenci, ki so letos zaključili šolanje, so svoje znanje, pridobljeno v zavodu, predstavili tudi z modno revijo in kulinarično razstavo. Naj še kdo trdi, da eksterci in matura pokažejo vse znanje...
LIKOVNA RAZSTAVA ČAROBNI SVET BREZOVE ULICE IN PREDSTAVITEV KNJIGE
V sodelovanju med javno in šolsko knjižnico v lvančni Gorici je nastalo zanimivo srečanje ob zaključku šolskega leta. V prostorih krajevne knjižnice so se namreč srečali člani novinarskih krožkov OŠ Stična, pisatelj Milan Petek, ki je predstavi svojo knjigo Čarobni svet brezove ulice, in ilustratorka knjige, sicer profesorica likovne vzgoje na osnovni šoli, domačinka Anka Koželj. Prišli so tudi predstavniki Mohorjeve založbe, ki je knjigo izdala. Ob predstavitvi smo bili priče otvoritvi razstave žc omenjenih ilustracij. Lahko si jih ogledate v knjižnici še do konca julija. slika:Otvoritcv razstave Čudoviti svet brezove ulice jpg
KJE LAHKO KUPITE NOVO ŠTEVILKO ZBORNIKA
Izšla je nova. 22. številka Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje: gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika. Kupite ga lahko v Knjižnici Grosuplje na Adamičevi 15 za 2.500 tolarjev. Na voljo je šc nekaj izvodov prejšnjih številk, razen 4. in 9. številke.
POLONA GLAVAN KOT NOMINIRANKA ZA NAGRADO KRESNIK
Čeprav smo stiskali pesti, je šla letošnja nagrada za najboljši slovenski roman kresnik v druge roke. Kljub temu smo lahko ponosni, da se je med nominiranci znašel Polonin prvenec. Ker je že to uspeh velikega formata. O domačinki pa smo, za tiste, ki so to prezrli in bi sedaj radi to vseeno prebrali, vsaj dvakrat že obširno pisali. Nazadnje tudi o nominiranem romanu Noč v Evropi. Poglejte v lansko Klasje številka 9.
DESETI BRAT PONOVNO NA MULJAVI
Ob dvajsetletnici neprekinjenega delovanja gledališke skupine Kulturnega društva Josipa Jurčiča v letnem gledališču
čestitke prav vsem nastopajočim -veseli druščini in Obrščaku, slc-meniški gospodi, očarljivim mladim zaljubljencem, skrivnostnemu dr. Piškavu, zapitemu Dolefu, nergave-iihi Krivcu, zvedavim otročičem. Za popestritev je poskrbela živahna kobilica, ki sije svojo vlogo in svobodo oblikovala po svoje.
Tehnična ekipa si je prislužila posebno priznanje. Mojster scene in poslikave, sicer Ljubljančan, Dore Južna, je še med predstavo "dodelo-val" detajle na posameznih prizoriščih, vse nas pa s svojimi vedno novimi idejami in stvaritvami navdušuje žc osemnajsto leto. Z Brankom in Robijem Glavanom pričarajo tako prepričljivo sceno, da bomo trpeli, ko jo bo treba ob koncu podreti. Branko ob vsaki predstavi spleza na steber in skrbi za svetlobne efekte, v mali hiški nad gledališčem pa tonski mojster Martin skrbi za odlično slišnost predstave.
Za kostume sta poskrbela Jože Sinjur in Marija Rus; na pomoč sta nam priskočila tudi Šentjakobsko gledališče in folklorna skupina Vidovo Šentvid. Za pravo podobo nastopajočih - masko in frizure - se je zavzela Damijana Kutnar, za organizacijo skrbim Tatjana Lampret.
Naša režiserka in predsednica društva gospa Danica Kastelic je bila letos malo slabšega zdravja, a se ni dala. Srečna ob uspešni premieri je delila veselje z nami vsemi in zaključila: "Vedela sem, da bo predstava uspela, čeprav včasih na vajah ni kazalo najbolje; vloge so dobro izbrane, vsakemu posebej iskreno čestitam, čudoviti ste, rada vas imam!"
Vemo, zato smo tu, hvaležni in pripravljeni na nove izzive.
"Človek je na svetu zato, da sebe in druge srečne stori."
Tatjana Lampret
Letošnji "Krjavelj" zabava tehnično ekipo
"Kdor pozna življenje, dejanje in nehanje, misli in prepričanja, kakršna so bila nekdaj po pripovedih naših starih slovenskih očakov, ki gluhi in slepi za spačeni novi svet, vedno le čase svojih in svojih prednikov dni hvalijo: ta mi bo potrdil, da je bilo pred štirideset in več leti med našim narodom veliko več poezije ko v današnji suhoti. 'Kje se zdaj še kaj čudovitega zgodi'/ Kdo dandanes še kaj ve/ Le kakov sleparček še pride, da človeka opehari. ' Tako pravijo dedje. Koliko časa že ni bilo slišali o desetem bratu."
(Josip Jurčič: Deseti brat, drugo poglavje)
Muljavci, predani svojemu rojaku Jurčiču in gledališki tradiciji, smo spet postavili v idilično dolinico ob Jurčičevi domačiji zgodbo o Martinku Spaku - Desetem bratu, med gledalci in igralci najbolj priljubljeno Jurčičevo delo. Za lep jubilej, ki ga letos praznujemo - 20 letnico neprekinjenega delovanja gledališke skupine v letnem gledališču, tako spet obujamo znane like -Martinka Spaka, Krjavlja, gospoda Slemeniškega, učenika Kvasa...
Spoštovanje preteklosti, negovanje tradicije, mnogo dobre volje, ljubezni, predvsem pa vztrajnosti Muljavccv rodi sadove - predstava se vrsti za predstavo. In v času, ko se mnoge vrednote izgubljajo, zasluži kulturno ljubiteljsko delovanje šc posebno pozornost.
Spomin seže tja v leto 1911, ko je bil na Muljavi prvič zaigran Deseti brat, pa leta 1945, nato 1951, v letno gledališče pa prvič postavljen leta 1964. Tedaj ga je dramatizirala in režirala učiteljica z Muljave, gospa Danica Kastelic. Ob 100-letnici izida romana sc ga je režijsko lotil gledališki igralec, gospod Janez Eržen. To priljubljeno delo je bilo izziv tudi mlademu domačinu Danijelu Zupančiču; pod njegovim skrbnim vodstvom je spet zaživel Deseti brat v letih 1985/86. In spet je bil z nami g. Janez Eržen, v letih 1992/93 ter slednjič leta 1999. Odlične postavitve so privabljale obiskovalce iz vse Slovenije.
Obletnico proslavljamo delovno, obujamo spomine, sc nasmejimo ob živih anekdotah, pogrešamo naše prijatelje - Igorja, Jožeta, Mileno, se veselimo novih mladih moči.
Tako sc letos več kot 60 Muljavccv v pomlajeni zasedbi preizkuša na gledaliških tleh. Gledališka družina združuje mlade in manj mlade -najmlajši trije imajo pet let, najstarejši Ciril Jurčič bo letos dopolnil 80. leto življenja. Moder in hudomušen
mož, letos v vlogi graščaka Benjamina, ugotavlja, da je dobro, tla župan igra Krjavlja, slabše bi bilo, če bi imeli Krjavlja za župana.
Vizija in močne želje režiserke Danice Kastelic, ki je delo tudi dramatizirala, ter marljivost gledališke skupine, meseci napornih vaj, izdelava zahtevne scene in umetniških poslikav, priprava svetlobnih in tonskih efektov - vse tO je rodilo bogat sad - uspešno premierno predstavo v soboto, 29. junija. Predstavo v petek nam je odgnalo slabo vreme. Skoraj tisoč obiskovalcev je z navdušenjem spremljalo dogajanja na prizoriščih. Dolinica pod Tokčevim borštom je zaživela pod sojem luči, igralci so vsi po vrsti "dali vse od sebe" in tako zadržali koncentracijo gledalcev skoraj tri ure.
Največ burnih aplavzov sta bila deležna deseti brat in vaški posebnež, hudomušni Krjavelj, ki ga jc zaigral Jernej Lampret. Leta 1951 je Krjavlja več kot odlično igral njegov oče - Gracarjev Tone, tako pravijo nekdanji igralci; torej so to pravi geni. Zdaj silno rahločutnega, drugič odrezavega in čudaškega Martinka Spaka je profesionalno odigral Dušan Cirden.
Navdušeni gledalci, s katerimi smo delili mnenja, so izrekali priznanja in
Krjavelj iz leta 1951, (Iracurjev Tone si.
STRAN
13
INTERVJU S SKLADATELJEM AVGUSTOM IPAVCEM
Tudi v času elektronske glasbe se še vedno najde kdo, ki piše klasično instrumentalno glasbo.
Stiski samostan je vse od ustanovitve leta 1136 središče kulture in umetnosti. V njem je delovalo ali pa se izobraževalo mnogo znamenitih Slovencev. Med najbolj znanimi sta Anton Tomaž Linhart in Jakob Petelin Gallus. Danes pa bi vam rada predstavila še enega pomembnega Slovenca, ki deluje v zavetju stiškega samostana. To je duhovnik in skladatelj prof. Avgust Ipavcc.
Doma je iz Ročinja na Bovškem. Šolal se je v Novi Gorici, Ajdovščini in Ljubljani, kjer je končal teološko fakulteto. Nato je služboval kot kaplan na več župnijah, hkrati pa študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po končanem študiju ga je pot vodila na Dunaj, kjer se je izpopolnjeval in kjer živi in deluje še danes.
Profesor Ipavec, kakšen je vaš odnos do glasbe?
Glasba je bila žc v mojih otroških letih posebna spremljevalka. Nikdar
nisem slutil, da bom prav zaradi nje zapustil domovino. Iskanje lepot glasbe je v meni hrepenenje po novi izpovedi. In vsaka nota, ki izzveni v zboru ali na instrumentu, je del mene. Kajti glasba sc rodi zato, da daje odgovore, zato, da neko doživetje ne bi umrlo.
In kaj vse obsega vaš glasbeni opus?
Pišem oratorije in simfonije, skratka skladbe za zbore, soliste in orkester. Moja posebna ljubezen so veliki zbori, ki v skladbah nosijo težo glasbenega sporočila. Moj opus obsega opero Zlatorog, simfonično pesnitev Tolminski križev pot, orkestralne priredbe cerkvenih ljudskih pesmi, Missa populorum (Maša narodov) ter oratoriji Fonte d'amore (Vir ljubezni, o sv. Frančišku), Ljubezen zmaguje (v čast Materi Božji), Pusti peti moj' ga slavčka (v spomin Simonu Gregorčiču), Ad missam in agris (Maša na polju) in kot zadnji Božična pastorala.
Kako pa neka skladba nastane, kakšna je njena pot od prvega violinskega ključa pa do izvedbe?
Predvsem gre veliko papirja v koš. Misel, ki se danes rodi, ima jutri že drugo podobo. Gre za veliko poizkušanja, tako na papirju s skicami kot tudi po izvedbi. Poznam skladatelja, ki po vsaki vaji z orkestrom nekoliko spremeni note.
Imate mogoče kakšne zanimive spomine na izvajanje svojih del, prijetne ali pa tudi manj prijetne?
Vsaka izvedba hrani svoje spomine. Gotovo je veliko lepih, a tudi neprijetnih. Najlepša sc mi je zdela izvedba oratorija Fonte d'amore v Pragi, ko na koncu ljudje sploh niso ploskali, ampak so bili tako prevzeti, da so začeli peti. Lepi
so tudi spomini na izvedbo oratorija Ad missam in agris, ko je avtobus z orkestrom v središču Dunaja podrl lipo. So pa tudi bridki spomini, ko je pijan pozavnist, ko bi moral igrati solo, padel. Zgodilo se mi je tudi to, da mi je 20 minut pred izvedbo nekdo stresel note z dirigentskega pulta in mi vse pomešane liste položil nazaj. In še marsikaj bi se našlo.
Kakšno je sporočilo vaših skladb?
Najbolj srečno se vaja konča, če pevec na poti domov ponavlja melodijo. To doživetje je tako lepo, da se splača tudi peti in prositi Boga, da želja po iskanju lepega v glasbi ne usahne.
Kaj pa vaše srečanje s Stično?
S Stično me povezujejo lepi spomini. Za stiski samostan sem napisal Ad missam in agris, ki je tu doživel tudi krstno uprizoritev. Mir in tihota tega slovenskega samostana me navdajata z vedno novimi navdihi za ustvarjanje. Lepa so bila srečanja s stiškimi pritrkovalci, ki so sodelovali pri izvedbi mojih del. Prisrčna so tudi srečanja z mladinskim pevskim zborom, čeprav ta še ni nastopil v nobeni moji skladbi. Vendar upam in želim, da bodo tudi ti preprosti glasovi stiskih pevcev in pevk enkrat zadoncli v kakšnem mojem delu.
In vaši načrti za naprej?
Moji načrti za prihodnost so prošnje Bogu. da bodo sanje postale resnica.
Spoštovani g. prof. Avgust Ipavec, zahvaljujem se vam za lepo preživet čas, ki ste mi ga naklonili. Želim vam šc veliko dobrih skladb in sodelovanja, še posebej z mladinskim pevskim zborom.
Anja Bučar
DARJA GROZNIK, UREDNICA VALA 202 - SLIŠI SE DOBRO
LJUBO ZIDAR VODIL LIKOVNE DELAVNICE V ŠENTVIDU
Ljubo Zidar je akademski kipar, mag ister restavralorstva. Reslavralorslvo je njegova osnovna dejavnost, s katero se preživlja. Preden je pred štirimi leti prišel v Ivančno Gorico, je živel v Ljubljani in nekaj časa v Kranju. Pravi, da jc njegov namen, čim bolje vživeti se v kraj, kamor pride. Zato se skuša ukvarjali z dejavnostmi, ki mu jih prostor in ljudje nudijo.
Obiskali smo ga predvsem zato. ko žc pol leta vodi likovne delavnice v Šentvidu pod okriljem Kulturnega društva likovnikov Pcrda Vesela. Dvakrat na teden se je namreč od januarja naprej v prostorih njihove galerije zbralo tlo dvajset tečajnikov, o čemer so sami obširno poročali že v prejšnji številki Klasja.
Povprašali smo ga, kaj ga jc kot priseljenca spodbudilo k sodelovanju z domačini, in povedal nam je, tla se je z ljudmi, ki sodelujejo v društvu, prvič siv Danil ob razstavi, ki je bila organizirana v spomin 140. obletnice rojstva Fcrda Vesela. S njimi je navezal pristne stike in kmalu začel sodelovati pri organiziranju razstav. Predvsem je navdušen nad timskim delom v društvu in njegovo odprtostjo. Tudi sani zagovarja in izvaja sodelovanje z drugimi društvi, organizacijami in mentorji. "Vsakdo namreč prispeva svoj delež znanja in občutka do umetnosti in tako rezultati ne morejo izostati," pravi.
Na idejo, tla bi izvedli likovno delavnico, so prišli po letošnji razstavi Dediščina naših domov. Ta je naletela na veliko pozornost javnosti in medijev in očitno spodbudila tudi razmišljanje o delovanju društva. Pripoveduje, da so v začetku tečajniki risali predmete, ki so bili prav na tej razslavi. Kasneje so se lotili tudi risanja motivov z ostalih razstav, v toplejših dneh pa sc jc tlelo odvijalo v naravi v okolici Šentvida. Program delavnic je temeljil na opazovanju predmetov in okolja, kot tehnika pa je bila uporabljena risbo. Ker je risanje, torej risba, osnova za kakršnokoli nadaljnje tlelo v drugih likovnih tehnikah (kot so grafika, slikanje in prostorsko kiparsko oblikovanje), so lc-lcj posvetili večino delovnega časa. Spoznavali so načine študijskega risanja (kot je viz.iranje, ugotavljanje proporeev) in zakonitosti per-
spektive. Pri otrocih so ob risanju razstavljenih predmetov razvijali tudi pravilen odnos tlo likovnih del na razstavah. O izdelkih govori z navdušenjem, o kvaliteti pa je še posebej prepričan po ogledu mednarodne mladinske razstave v Celju, kjer so se predstavili otroci z vseh koncev sveta. Zatrdi, da se naši lahko kosajo z njimi. Sicer pa je mnenja, daje največja nagrada otrokom pravzaprav delo, s katerim sc lahko pohvalijo, izdelki, o katerih lahko navdušeno pripovedujejo svojim prijateljem, staršem, obiskovalcem razstave in tla se le tako oblikujejo zrele osebnosti.
Ob pogledu v njegovo delavnico in med pogovorom z njim ugotovimo, da se ukvarja še z drugimi umetniškimi tleli. Poklicno je restavrator, sicer pa kot kipar vodi tečaje kiparstva v Društvu likovnih samorastnikov v Ljubljani, v okviru delovne terapije Zavoda za bolezni otrok v Šentvidu pa jc v galeriji tudi za te otroke izvajal kiparsko delavnico. Svoje restavratorsko znanje prenaša predvsem na odrasle, in sieer preko Univerze za tretje življenjsko obdobje. Slednji zdaj zelo radi pridejo na tečaj restavralorstva celo v Šentvid, saj jc uspel prebiti miselno pregrado, tla |c Ljublj ma središči vstga dogajanja. V poletnih mesecih bo z društvom likovnikov sodeloval pri organizaciji likovne kolonije za mladino v Fiesi in Žužemberku. "Moje delo naj govori o meni." pravi sam. Nekaj drobcev je pred vami. (KM)
Praznovanje 30-letnice delovanja Vala 202 je priložnost za pogovor i. Darjo (.rožnik. Višnjanko, ki se je spomnimo še iz časov, ko je delala kot voditeljica na televiziji. Zdaj je že vrsto lel urednica na Valu 202, ki je najbolj poslušan radio in je za svoje kvalitetno delovanje prejel vrsto priznanj.
Gospa Darja Groznik. kako bi se na kratko sami predstavili?
Diplomirala sem pravzaprav iz otroške psihologije, nisem pa nikoli delala na tem področju, ker sem že kol študentka začela s honorarnim delom na Valu 202.
Vse kaže, da me je to tako zasvojilo, da sem pozneje poklicno zajadrala v novinarske vode in je novinarstvo poslalo tudi moj poklic.
Osnovno šolo sem obiskovala v Višnji (iori in imela tudi sošolke in sošolce, ki so do šole vsak dan prepešačili skoraj deset kilometrov. Nikoli nisem razumela, kako so to zmogli. Potem sem otišla na gimnazijo v Stični - prva tri leta še v stare samostanske prostore. Ic četrto leto v novi Šolski center. Na ta čas imam zelo lepe spomine. Imela sem imenitne profesorje, zlasti za jezike. Znanje s tega področja mi je bilo pri mojem poklicu v veliko oporo. Čeprav je marsikdo izražal dvom o kvaliteti gimnazije v Stični, sem prepričana, da nam je tlala veliko znanja; na to kaže tudi dejstvo, da je večina mojih sošolcev uspešno končala višje in visoke šole. Radi se srečujemo, prav letos smo praznovali 2()-letnico mature. Ob začetku študija sem odšla v Ljubljano, sc pa rada vračam v Višnjo Goro; tu imam starše in veliko spominov. Šc vedno me zanima, kaj se dogaja v domačem kraju in okolici.
Ste si po končanem študiju psihologije predstavljali, da bo prav novinarsko delo tako zelo zapolnilo vaše življenje'.'
Že med študijem in opravljanjem honorarnega dela na radiu sem ugotovila, da se bom vrgla v novinarsko delo. Na tej poti se mi zdi omembe vredno, da sem bila prva novinarka Slovenske tiskovne agencije, ki je začela delovati pred enajstimi leti. na dan državnosti. Bila sem brez izkušenj na področju agencijskega novinarstva, ki je specifična veja lega dela. Vržena sem bila prav v prve dni slovenske vojne in treba je bilo hitro poslati v svet novice o dogodkih v Sloveniji. Še ponoči sem se odpravila v središče Ljubljane; povsod so že bile barikade in bilo me je strah. Vseeno pa se tega rada spominjam, saj sem sodelovala ob rojstvu tako pomembnega medija, kot je Slovenska tiskovna agencija, in prav to je bila najboljša izkušnja za delo naprej.
Po naravi sem radovedna in tudi to dejstvo je pomagalo, da sem se začela ozirati naprej, na televizijo. Gledala sem novinarje, svoje poznejše kolege, privlačili) me je predvsem sodelovanje v osrednji informativni oddaji. Zdelo se mi je, da je to delo višek poklicne kariere. Seveda temu ni tako, čeprav ti vsako delo omogoči nove poglede in nove izkušnje. Sem pa s svojim delom in svojo poklicno potjo zadovoljna. Delo na tem področju me veseli in izpolnjuje, ne jemljem ga kot službo, kot obveznost, zato tudi ne čutim pritiskov in imam pravzaprav srečo, da je temu tako.
Kaj vas navdihuje, da ostajate na tako
zahtevnem delovnem mestu?
Na Valu 202 sem nabirala prve novinarske izkušnje, potem odšla in se spet vrnila. Nekako zrasla sem z njim in ko se mi je ponudila priložnost, da prevzamem krmilo tako uspešnega medija, je bil to zame tako velik izziv, da se mu nisem mogla upreti. Radio je medij, s katerim smo ljudje največji del dneva: ne zahteva popolne pozornosti, je nekakšen sopotnik. Je pa lahko prvi pri posredovanju informacij in ima možnost neposrednega kontakta z avditorijem, s poslušalci. Pomaga pa seveda tudi dobra ekipa, in pot. po kateri gremo, je uspeš na tudi zato, ker gre za nenehen pritok mladega kadra, novih, svežih idej. Mediji se spreminjajo z družbo in radijski program danes ne more biti tak kot pred tridesetimi ali desetimi leti.
Po nekaterih oddajah je Val 202 postal prepoznaven. Katera je po vašem mnenju najbolj odmevna?
Res je nekaj "paradnih konjev" v našem programu. Eden od njih je nedvomno oddaja z naslovom Kje pa vas čevelj žuli? Rubrika, ki ji nikoli ne zmanjka sape. Vedno so problemi in težave in menim, da smo jih veliko tudi pomagali uspešno rešiti. Omenim naj še Izjavo tedna in še kaj. Poskrbimo še za dobro glasbo, izvrsten in hiter informativni program. Vse to je dobra vsebina, ki jo nudi naš val in zalo ostaja na vrhu poslušanosti v Sloveniji.
Katera oddaja pa je po vašem mnenju imela največji odmev med poslušalci''
Največji odmev vedno ustvarijo aktualne teme in takih je vedno dovolj, če jih znaš predstaviti. Ni pomembno, ali s področja politike ali zabave. Vstop Slovenije v Nato ali pa sodelovanje Sester na evrovizijskem tekmovanju sta izzvala enako odmevnost.
Pogosto prihajate v Višnjo Goro. Kot novinarka verjetno tudi svoj domači kraj opazujete kritično. Kaj vas v njem moti. kaj bi spremenili'.'
Res veliko prihajam v Višnjo Goro. tudi zaradi svoje dve leti stare hčerke Eme, ki sicer živi v mestu, želim pa si. da bi spoznavala tudi življenje na deželi, živela z naravo in si nabirala izkušnje. Velik vrt pri babici in dedku ji to vsekakor omogoča. Res je pa tudi. da iz svoje novinarske kože ne morem. Višnja Gora je danes zaspano mesto, zelo malo se dogaja, vem pa. da v času mojega šolanja v tem okolju ni bilo tako. Živahno je utripalo kulturno življenje. Danes pa ni niti spodobne gostilne, stara šola sameva, nihče ji ne more vdihniti novega življenja, kraj postaja spalno naselje. Menim, da bi pobudo morali prevzeti mladi in kraju vrniti življenje, ki bi bilo primerljivo z bogato zgodovino Višnje Gore.
Pogosto prebirate Klasje?
Tako je, mislim, da mi ne uide nobena številka, saj je tudi to vez z okoljem moje mladosti. Prijetno branje, včasih pa me tudi kaj razjezi, kot naprimer neprimerno kratka notica o Poloni Glavam uspešni pisateljici, in njenem romanu, ki je bil nominiran za nagrado kresnik. Menim, da bi si zaslužila obsežnejši zapis.
Hvala za pogovor in naj se Val 202 sliši dobro še naprej.
1'ogovurjulu se je Antonija Novak
14
STRAN
Z ZUPANOM O TABORU SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV IN KULTURI NASPLOH
Pred kratkim se je v Šentvidu pri Stični odvil že 33. tabor slovenskih pevskih zborov. Župan Jernej Lampret opravlja funkcijo predsednika upravnega odbora. Ker je večini od nas delo odbora manj znano, smo se letos odločili, da o njem povprašamo kar predsednika. Oh tem je padla še kakšna misel o kulturi več, ki jo boste seveda hkrati brali tudi kot županovo misel. Ker se za dva počitniška meseca Klasje od vas poslavlja, s kulturno stranjo vred, je torej tema kar primerna.
Gospod Jernej, vsako leto znova se sprašujemo ali tabor še bo ali je to sedaj že preživelo; no, pevci se v Šentvidu na koncu le dobijo. Celo, vsako leto jih je več...
Kot veste, se junija, torej v času. ko poteka tabor, večinoma izteče delovna sezona v zborih. Pevci zaključijo z nastopi, odpravljajo se na počitnice, naučili so se toliko in toliko novih pesmi... Tabor jim tako lahko pomeni zaključek in priložnost za srečanje z drugimi pevci, je pa tudi dokaz, da slovenska pesem in petje ne umirata.
Prireditev tako ni samo stvar kraja, ampak je nacionalnega pomena?
Zmotno je misliti, da je prireditev samo prireditev kraja ali samo nacionalna prireditev. Je oboje. Vendar, če hočemo, da uspe, moramo pri njej sodelovati vsi: država, naša občina. Šentvid, vsak posameznik. Skratka, vsi moramo delati tako, da, če rečem patetično, na koncu dobi slovenska pesem. Varujemo jo pred globalizacijskimi vplivi, kot je dejal letos v svojem govoru dr. Bruno l lattman.
Kdo je potemtakem v upravnem odboru in kako poteka njegovo delo?
V odboru so večinoma domačini pa tudi drugi vplivni in delovni ljudje. Domačini predvsem zato. da držimo vse povezave v kraju, tako z gasilci, predstavniki krajevne skupnosti, turističnimi delavci, strokovnimi službami itd. To so predvsem delovni ljudje, in če koga zanima, lahko postane član. Njegova prva zadolžitev bo, da priskrbi denar (smeh).
Vendar vam očitajo predvsem okostenelost programa. Se o spremembah sploh kaj pogovarjate?
Seveda. Bilo je že 33 taborov, prireditev, tolikokrat novih ljudi z novimi idejami. Nekatere ideje smo že poskusili v praksi, vendar vsakič znova pridemo do ugotovitve, da je problem množičnost, masa in smo usmerjeni predvsem k temu, da jo držimo v mejah. Problem pa so seveda sredstva, ki z vsako novo idejo še podražijo srečanje. Naj povem, da že ob zaključku vsako leto takoj analiziramo, kaj je bilo dobro in kaj ne, v programskem in tehničnem vidiku. Naprimer lani smo delili kape in ljudje bi se med sabo skoraj pomendrali, ko smo jih delili. Naj še enkrat opozorim: to je masovna prireditev in predvsem moramo paziti, da se komu kaj ne pripeti. Masovnost moramo upoštevati tudi v finančnem smislu. Poglejte. Če vsakemu od pet tisoč pevcev nameniš samo eno malenkost, pride zelo drago, posameznik pa še vedno ne bo dobil ne vem kaj. Dobi plaketo, brošurico. pa je to že od 20 do 25 tisoč evrov.
Kako potem sploh vzdržujete organizacijsko shemo tako množične prireditve? Vemo, da se veliko stvari dogaja tudi na šoli in...
dre za več pristopov. Upravni odbor je. denimo, sestavljen iz programske komisije, tehnične komisije let strokovnih služb. Naprimer preko sklada za kulturne dejavnosti ohran-jamo vezi s starimi in novimi zbori. Že to je kar zahtevno delo. ker jc
treha slediti spremembam. Nastajajo novi zbori, zborovodje, spreminjajo se lokacije itd. Težko je že samo obveščati vse zbore.
Zelo pomembna je tudi programska komisija. Ta je sestavljena iz strokovnjakov za glasbo. Sestavijo program in z njim potem seznanijo zborovodje. Seminar poteka na naši šoli, ki ves čas dejavno sodeluje pri organizaciji. Obišče nas od 140 do 150 zborovodij, takrat se predelajo pesmi iz programa, izgovorjava itd. Zavedamo se, da bo zborovodja šel s seminarja zadovoljen in prepričan navdušil za sodelovanje tudi pevce. Repertoar vsebuje vedno nekaj pesmi, ki jih pevci že poznajo, nekaj novih in nekaj priredb znanih.
...in potem je tu še tehnična komisija...
Tehnična komisija ima seveda zelo veliko vlogo. Veliko je treba postoriti: od obešanja zastav, transparentov do urejanja okolice. Omenil bi, da pri takih delih sodelujejo vsi domačini, predvsem pa vsi šolski delavci. Skoraj brez izjeme so vključeni vsi. Sicer je res, da so nekatere stvari spričo tradi-cionalnosti že pripravljene, naprimer malenkosti, kot je kakšna jama za drog, vendar zaradi tega ni vedno lažje organizirati prireditve. Tradicija namreč lahko sproža okostenelost. naveličanost in te nevarnosti se je treba zavedati. Vedno znova moramo najti dovolj moči, da stvar spel jemo.
Kaj pa sponzorji? Radi prisluhnejo vašim prošnjam ali so težave?
Različno, seveda ne moremo pritiskati na sponzorje, češ. da bi se jim s poslovnega vidika to splačalo. Gre za to, ali imajo odnos do kulture oz. dobro voljo. Nekateri seveda radi prisluhnejo oz. jih znamo dobro prepričati.
Verjetno tudi marsikoga zanima, kako dan prireditve preživijo zbori. Kam gredo, kaj jim ponudimo. Kakšna je naša turistična ponudba?
Zbori se večinoma odločajo sami, kako si bodo dodatno organizirali in osmislili dan. Običajno sc že prej obračajo kar na šolo; tisti ki žedolgo sodelujejo, pa se že malo znajdejo sami in si organizirajo kosila oz. večerje. Ponavadi vprašajo, kaj naj si ogledajo v bližini. Za kosila pa je tako, da nekateri naši gostinci že na seminar prinesejo reklamne lističe, vabila. Odločitev je potem njihova.
Neizogibno vprašanje je, kako vi kot ena oseba lahko združujete toliko funkcij naenkrat. Vemo, da ste župan občine, ravnatelj osnovne šole v Šentvidu, predsednik odbora pevskega tabora... Zanima nas tudi, na kak način delujete kot predsednik tega odbora. Kakšno je vaše delo?
Kot predsednik sem zraven od prvega do zadnjega dopisa, vabila, na sestankih sem v vlogi koordinatorja. Ker je to le predsedniška funkcija in vsak zbor želi kontaktirati tudi v to smer, jim moram biti na voljo. Veliko je vprašanj, predvsem organizacijskih. Če se samo en zbor obrne na nas z vprašanjem, sc mu moram posvetiti toliko in toliko časa. Sicer pa velikokrat slišim, da se rinem v ospredje, in sem resno razmišljal že
tudi o tem, da bi vse skupaj pustil. Vendar enostavno prideš v kolesje, pridejo te nagovarjat, da sc spet bliža, stvari pa poznam...
Že. Toda vseeno nas še vedno zanima, ali sploh lahko en človek kvalitetno opravlja toliko funkcij.
Osebno menim, da je to lahko samo prednost, ker se področja in dejavnosti, ki jih opravljam, pokrivajo. Ker pa opravljaš tudi več stvari, jih več poznaš, lažje delaš. Poleg tega nobene funkcije ne opravljaš sam. Sem sestavni del nečesa povsod. Jaz brez občinske uprave nisem nič, šola brez učiteljev prav tako ne. Vendar so seveda pomembne tudi osebne kvalitete.
Poleg tega ste se letos uspeli udeležiti celo tekem v Koreji, tik pred prireditvijo v Šentvidu. Kako vam je to uspelo? Nekdo bi lahko dejal, da ste bili brez odnosa.
Poglejte. Slab je tisti organizator, ki dela letno prireditev in nima 14 dni prej že vse napeljano, urejeno. Kar sc tega tiče, sem lahko šel. Bolj me je skrbelo, če bom sam zmogel.
Ko ste bili ravno tam, menite, da hi s kulturo uspeli Slovenci narediti tako promocijo kot z nogometom?
Sam nisem proti kulturi, še več, veliko naredim zanjo. Toda že tam, v Koreji, sem opazoval folklorno skupino iz Slovenije, in lahko zatrdim, da so bili neopaženi. Na drugi strani pa, kamorkoli si prišel, denimo na pošto in si videl med 32 zastavami slovensko in če si si nadel kakšno slovensko znamenje, so te prepoznali. Nogomet je gotovo zanimiv sociološki pojav. Zato me tudi zanima.
Pa se vrniva h kulturi. Dokazujete, da ste zanjo kot predsednik odbora, sedaj pa se dokazujete še kot igralec v domačem kraju, in sicer v vlogi Krjavlja v igri Deseti brat. Kaj vas je vodilo k tej odločitvi? Je bil to bolj hec ali gre zares?
Nobena igra ni hec! Hec ni že naučiti sc za skoraj uro dialoga. Vendar jc tudi sprostitev, seveda. Poleg tega, odločil sem se zaradi tega, ker je to že malo družinska tradicija. Že moj oče je bil v letih okoli 1924, 25 do 36 igralec, tudi Krjavclj. Pa tudi, eden od igralcev je takole komentiral mojo udeležbo: "Bolje je, da imamo župana za Krjavlja, kot da bi imeli Krjavlja za župana. Mislim, daje to tudi resnica."
Ksenija Medved
SLIKAR BOGDAN POTNIK V LIKOVNI GALERIJI ŠENTVID PRI STIČNI
Slovesno in veselo na odprtju in na zaključku razstave
Sredi junija, natančneje 14.6. 2002, je v Likovni galeriji gostoval slikar Bogdan Potnik iz Kamnika, ki že dolga leta prijateljuje z Dolenjsko. Kot pogost obiskovalec naših krajev in posebnih kulturnih dogodkov, kot so likovna srečanja in gledališke predstave, seje predstavil s krokiji, portreti in karikaturami, ki so nastale na gledaliških predstvah na Muljavi. Avtor je dela predstavil in sc namenil tudi, da jih podari upodobljenim. Risba, ki ga je navduševala od mladih nog, je tu prišla do polnega izraza, linija in črta vodita v pronicljiv in tudi hudomušen izraz. Razstavo je dopolnil z mojstrskimi akvareli, v katerih prikazuje lepe in skrite kotičke s svojih slikarskih potovanj.
Na odprtju se je zbralo veliko ljubiteljev likovne umetnosti, nadvse zanimivo pa je bilo portretiranje "v živo", in koje mladi glasbenik Ivo Orlica zaigral, je orodje slikarju steklo še bolj veselo in portretirani g. Jurčič se je pojavil na slikarskem stojalu skoraj v naravni velikosti.
Drugo dejanje pa se jc zgodilo zadnjo nedeljo v juniju, ko so na srečanje s slikarjem Potnikom prišli znanci in prijatelji Muljavci. Umetnik je držal besedo in upodobljenim likovna dela resnično podaril. Dolg prijateljski pogovor, obujanje spominov in podpisovanje podarjenih del se je zavleklo v nedeljsko popoldne. Da bodo spomini še dolgo ostali živi, so tudi krajani Muljave podarili slikarju videokaseto z njihovih predstav in tekočinico za zdravje. Malce nenavaden, prisrčen in učinkovit zaključek razstave, ki si jo je ogledalo veliko obiskovalcev tudi ob pevskem prazniku in pozneje.
Ob številnih nagradah in priznanjih, ki jih je dobil Bogdan Potnik za svoje delo na likovnem področju, jc to še eno, ki potrjuje, da je resnično eden najboljših neprofesionalnih likovnikov na Slovenskem. Res pa je tudi, da organizatorji v Kulturnem društvu likovnikov Ferda Vesela pripravijo vedno zanimiva in včasih nenavadna likovna srečanja v galeriji.
Stuša Kokot
POČITNICE ""KAR DOMA"
največkrat izzovejo slabo voljo, če nismo sposobni vsakdanjiku vdihniti nekoliko nenavadne drugačnosti. Spremembe so za človeka nujne, ker ga spodbujajo in mu dajejo življenjskega poleta. Spodbujajo njegovo domišljijo in ustvarjalnost.
Večina ljudi skuša med počitnicami sprostiti predvsem svoje telo, malo pa jih jc, ki sc spomnijo na potrebe človekovega srca in duše. Slovenski kulturni prostor nam za tovrstno sprostitev ponuja nešteto možnosti. Naj jih nekaj omenimo!
POLETJE V STARI LJUBLJANI
Živimo le smešnih 30 km iz Ljubljane, kjer se skozi vse poletje vrste glasbene prireditve z domačimi in tujimi izvajalci. Ker so sponzorirane, so vse zastonj in namenjene najširši publiki. Kraj, ura in program glasbenega večera so vsakokrat objavljeni na straneh osrednjega dnevnika Delo.
IMAGO SLOVENIAE - PODOBA SLOVENIJE
jc mednarodno uveljavljen vseslovenski festival v organizaciji priznanega glasbenika Tomaža Lorenca. V juliju in avgustu sc vrste širom Slovenije predvsem glasbene prireditve s tujimi gosti. Slovenija omogoči gostom (znanim zborom, orkestrom, solistom, glasbenim skupinam) nastopanje v krajih, ki skrivajo naravne ali pa kulturne znamenitosti (npr Nova Štifta pri Ribnici s svojim zlatim oltarjem, grad Bogenšpcrk) in na ta način seznanja svet s Slovenijo - lepo in kulturno deželo.
Spored je redno objavljen v tiskanih in elektronskih medijih. Vse prireditve so zastonj, ker so sponzorirane in ker izvajalci (verjetno) ne zahtevajo (prc)visokih honorarjev.
FESTIVAL ( stare glasbe ) BREŽICE
organizira društvo ARS RAMOVŠ pod vodstvom znanega glasbenika Klemena Ramovša. Festival se odvija v Brežicah, v baročni dvorani brežiškega gradu, delno pa tudi v Kostanjevici na Krki in na gradu Mokrice . Na tem festivalu sodelujejo vrhunski izvajalci stare glasbe, in čeprav je festival izdatno sponzoriran, je cena vstopnic sorazmerno visoka(vendar gotovo nižja od vstopnice za nogometno tekmo ali kakšen ročk koncert).
Za večino bralcev bo zanimiv študentski spored festivala. V avgustu se namreč vrste širom Slovenije po gradovih in cerkvah koncerti klasične glasbe v izvedbi bodočih virtuozov. Na vse te študentske glasbene večere je vstop prost. Nam najbližje lokacije so grad Bogenšpcrk, grad v Sevnici ali pa cerkev sv. Neže na Kumu.
JESENSKE SERENADE
sc v septembru odvijajo na več lokacijah po Sloveniji. Prireja jih Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s področnimi kulturnimi skupnostmi. Na teh koncertih nastopajo naši mladi glasbeniki-solisti in študentje igralske akademije, ki posamezna glasbena dela povezujejo v celoto s poezijo domaČih, evropskih in svetovnih avtorjev. Program se odvija navadno vse štiri tedne septembra in je objavljen v medijih. Tudi na te večere je vstop prost.
Skupna značilnost vseh teh prireditev je, da v ničemer niso "snobovske" in da zanje ne potrebujemo kakšnega posebno slovesnega oblačila. Označujeta jih kulturna raven tako obiskovalcev kot izvajalcev in kakovost programov. Nanje prihajajo ljudje najrazličnejših starosti in poklicev, ki jih druži ljubezen do večne, nadčasovne lepote, ki nam osrečuje srce.
Upam, da se bomo ob soju sveč na kakšnem od teh večerov srečali, saj o pomanjkanju časa med počitnicami ni mogoče govoriti, o pretirani ceni vstopnine, če je vstop prost, pa tudi ne.
LE KAKŠEN IZGOVOR BOSTE ŠE NAŠLI?
M.A. FICKO
STRAN
15
KRŠKI GLEDALISCNIKI NA GRADU BOGENŠPERK
Po uspešni premieri gledališke predstave Življenje onkraj na Krki smo se člani KUD Gledališče Krka
podali na gostovanja. Maja smo se predstavili v bližnjih Lučah, junija pa na Poletnih prireditvah na gradu
Bogcnšperk.
Na improviziranem odru za grajskim obzidjem in ob številnih gledalcih je bilo življenje onkraj pravzaprav zelo blizu. Prizori iz predstave so številne gledalce spomnili na tako vsakdanje življenjske zgodbe, ki nam lepšajo ali žal včasih tudi grenijo življenje, so pa del življenja in privabijo prisrčen smeh na obraz. Slednjega med samo predstavo in tudi po njej med zadovoljnimi obiskovalci ni manjkalo.
Si po napornem vsakdanu želite sprostitve tudi vi? Bodite pozorni, kdaj pridemo v vaš kraj. Kmalu na svidenje!
KUD Gledališče Krka
PIKNIK GLEDALIŠKE SEKCIJE KULTURNEGA DRUŠTVA KRKA
Kulturno društvo Gledališče Krka je zaključek spomladanske serije uspešnih gostovanj z igro Življenje onkraj proslavilo s piknikom ob Krki.
Prišli smo vsi, ki smo dolge ure soustvarjali in oblikovali predstavo, kije postala ljudem ljuba in zanimi-
va, saj so nas povsod pričakale polne dvorane, iskren smeh in aplavz.
Zbrani ob polni mizi kar nismo mogli pozabiti na svoje gledališke vloge, zlili smo se z njimi in jih živeli, pa čeprav le v medsebojno zabavo, tudi po predstavah.
Čas je prehitro mineval ob števil-
nih načrtih, ki so se kovali za našo ustvarjalno prihodnost. Glede na številne odkrite in neodkrite talente članov društva si lahko občinstvo obeta še marsikaj.
.leseni pa z novo predstavo naprej.
Kulturno društvo Krka
AFERA POUHN KUFR
Po letu dni počitku je ambruška dramska skupina zopet prijetno presenetila svoje občinstvo s čisto posebno komedijo, ki sojo sami poimenovali Kr neki.
Po dolgem izbiranju prave igre se je režiser Robert Bradač odločil za delo Iztoka Lovriča z naslovom Afera pouhn kufr. Že po prvem srečanju z ostalimi člani je bilo po navdušenju čutiti, da bo igra prava.
V igri nastopijo skupina klošarjev in dve skupini konkurenčnih detektivov.
Iz vsakdanjega življenja klošarjev v parku se čisto po pomoti znajdemo na zaslišanju v detektivski pisarni. Detektivi, ki bi na vsak način radi želi slavo, nikakor ne priznajo napake.
Vsa zgodba se odvija okrog "kufra", kakor nam pove že naslov igre.
Po treh zaigranih predstavah je med gledalci čutiti navdušenje. Dialogi iz igre pa so postali priljubljeni tudi zunaj kulturne dvorane.
Po krajših počitnicah bo dramska skupina zaigrala zopet septembra in se podala na gostovanje tudi izven ambruške doline.
Hvala vsem, ki ste pomagali, da igralci niso imeli suhih grl na vajah in po predstavah niso ostali lačni. Hvala trgovini Biser. Bifeju Vidmar in Bifeju Mišobar in velika hvala trgovini Darja ter Mesarstvu Blatnik in Mesarstvu Pikelj iz Ivančne (iorice.
Prisrčno pa se zahvaljujemo tudi gospodu Doretu Južni za ideje in pomoč pri postavitvi scene.
KD A m brus
NI
Ko lučka sreče zacveti.
odpre se tisoč rumenih luči.
Je sonce t u
in sonce tam,
ne iščem ga nikjer zaman.
Je noč. ko sije luna.
zvesta temi.
In dan. ko čakam,
da prideš ti.
Je življenje osvetljeno,
je reka polna življenja - tekoča,
vse sije in cveti,
a tega žal ne boš
nikoli videl ti.
Samo spomin na porumenele strani je ostal, obledele od sonca, razmazane od solz: kažejo pot, kam odšel si ti. Samo to je ostalo, tebe pa ni.
Andreja Miie
METULJČEK
Življenje zaznam v barvi, ki razprostira se v daljavi. Rumena, pa rdeča in zelena, tudi vijolična, se mi zdi. Oh, le rdeča manjka na paleti metuljčkovi.
Sprclctava se sem in tja, še majhno dekletce se mu smehlja. S cveta na cvet odleti, poln pomladne opojnosti.
Še enkrat moj vonj zazna, nato odleti v gozd na sprehod, kjer so cvetlice doma.
Andreja Miše
GOSTOVANJE STAREJŠE FS VIDOVO
Tokrat smo sc člani Starejše FS Vidovo podali v Avstrijo, natančneje v St. Vcit an Glan na Avstrijsko Koroško. Tam je 7. in H. junija potekal mednarodni festival folklornih skupin, na katerem so domačini praznovali 45-letnico delovanja, kot gostje pa smo nastopili še italijanska folklorna skupina ter Šcntvidčani, ki smo zastopali Slovenijo. Program je potekal že v petek zvečer in se nadaljeval dolgo v noč. V soboto dopoldne smo nastopili še enkrat, in sieer na prostem. S plesi smo predstavili dve slovenski pokrajini: Dolenjsko in Prckmuije. Publika je bila nad našo predstavitvijo navdušena, saj smo poželi bučen aplavz.
Preživeli smo še eno čudovito gostovanje in vedno znova si želimo še novih, saj je povsod prijetno in zabavno.
Irena Zadel
VSE JE LJUBEZEN
Ko nas je ravno o sv. Mcdardu -kakor Mcdardu kane. tako ves mesce ostane - milostno sonce razveselilo ob poznem popoldnevu tudi v Višnji Gori, smo bili praznični: pred Čandkovo domačijo smo imeli predstavitev pesniške zbirke Marije Pilko: Vse je ljubezen. Zbirka je izšla meseca maja pri Dolenjski založbi v Noven mestu. Pesmi je zbral in uredil Smil-jan Trobiš, oblikovala in grafično opremila je knjigo pesničina sestra Jožica Škof, kije bila tudi na prireditvi. Razveselili so nas še krepki fantje Šcntjerncjskcga okteta, voditelj predstave Rudi Škof, recitatorji in slikarka Škofova s svojo razstavo. Za poslastico pa nam je prevajalka
iz Aten, Lojzka Avajanos (po materi prava Višnjnnka), recitirala eno izmed pesmi Pilkovc tudi v francoščini in grščini.
Tako nas je gospa Marija Pilko -žal že vdova - ob požrtvovalni pomoči svojih sorodnikov Višnjane znova povezala z novo kulturno prireditvijo. Pozdravili smo lahko tudi razne bolj oddaljene goste: gospo Tatjano Lumprct. predsednico Sklada za ljubiteljsko in kulturno dejavnost Ivančna Gorica, slikarja iz oddaljenega Velenja, nekdanjega dolgoletnega muljavskega Krjavlja gospoda Tekavca, slikarja Cirila Povšeta iz Trebnjega in druge. Neutrudna gospa Anica Petrič se je v imenu našega Turističnega društva
zahvalila vsem sodelujočim.
Med Višnjani si vesel opazil naše slikarje: Štefana Horvata, Janeza Kastelica. Melito Garvas. pogrešali smo Leona Koporca. S slikarji imamo v Višnji Gori res srečo, nesrečo pa imamo s prometom: ta nam je pokvaril z Dolenjko vso nekdaj prelepo naravo doline in nič koliko obdelovalne zemlje in domov. Tudi stranski promet sploh še ni urejen.
Ko se potapljaš v knjigo Marije Pilko, se na stotrinajstih straneh srečuješ s samimi odtenki ljubezni, ki te prevzamejo, tako so globoko iz srca. Ob slikah v knjigi, ki jih je prispevala pesničina sestra, pa začutiš tudi vzgledno sestrsko ljubezen. Kako pravi naslov je avtorica izbrala za svoje pesmi: Vse je ljubezen.
Mihuelu Zaje
16
STRAN
KRCANE SPODBUDILO SVETOVNO PRVENSTVO
29. junija letos smo na Krki organizirali sedaj že tradicionalni 7. zaporedni medvaški turnir v malem nogometu. Udeležilo se ga je 9 ekip iz vasi KS Krka. kar je zagotovo lepo število. Nedvomno se pozna, da je letos svetovno prvenstvo v nogometu in se mnogi želijo preizkusiti v tej zanimivi športni panogi tudi na terenu in ne samo s komentiranjem pred TV ekranom. Kar precej je udeležencev - "veteranov", ki na tem turnirju popraskajo rjo s sklepov in "superg" od lanskega leta, potem pa zopet celo leto čakajo na ta turnir. Veliko pa je tudi mladih (še posebej letos), ki so gotovo bodočnost krškega nogometa, ki mu v občinski in medodbčinski ligi že vrsto let dajejo velik ugled fantje iz ekipe Mizarstvo Trunkelj Krka. Na Krki smo seveda zelo ponosni tudi na "reprezentančna" brata Gačnik. ki se skoraj vsako leto z veseljem udeležita tega turnirja in mu dajeta še poseben pomen, drugim ekipam pa dodatno motivacijo v boju z njuno ekipo. Res je sicer, da ju je zelo težko premagati, in nekateri celo sodijo, da na tak vaški turnir kot pol- ali kar profesionalca niti ne sodita, po drugi strani pa se mladi od njiju lahko tudi kaj naučijo.
Pa se vrnimo k letošnjem turnirju. 9 ekip je bilo z žrebom razvrščenih v 3 skupine. V prvi so bile ekipe: Znojile, Krška vas II in Podbukovje. V drugi skupini so bili: Videm. Krška vas I in Lese II. v tretji pa Lese I, Gabrovčec in Gmajna. Ekipe so po skupinah igrale vsaka z vsako, prvi dve pa sta se uvrstili naprej. Vrstni red v predtekmovalnih skupinah:
Skupina A: 1. Znojile, 2. Podbukovje, 3. Krška vas II Skupina B: 1. Videm. 2. Lese II. 3. Krška vas I Skupina C: 1. Lese I. Gabrovčec, 3. Gmajna
Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine sta se nato pomerili po sistemu Al : B2; BI : C2 in Cl : A2 v tekmah na izpadanje. Pari in rezultati so bili taki:
Znojile : Lese II 1:0 Videm : Gabrovčec 6 : 0 Lese I : Podbukovje       4 : 0
Poražene ekipe so se tako razvrstile od 4 do 6 mesa. zmagovalne tri pa so se pomerile še vsaka z vsako za prva tri mesta. V kar zanimivih tekmah so imeli najmanj sreče "veterani" iz Znojil, zato pa so je končno imeli nekaj
(seveda tudi veliko znanja) igralci iz ekipe Lese I, ki so imeli v dosedanji zgodovini tega turnirja kar nekaj smole z žrebom in četrtimi mesti. Prvo mesto je po pričakovanju odšlo na Videm.
Rezultati:
Znojile : Videm 2 : 3 Znojile : Lese I 1:3 Videm : Lese I 5:0
Končni vrstni red: 1. Videm, 2. Lese I, 3. Znojile, 4. Lese II, 5. Podbukovje. 6. Gabrovčec, 7. Krška vas II, 8. Krška vas I, 9. Gmajna.
Zmagovalni pokal je tako tretjič odšel na Videm. Doslej so poleg Vidma, ki je zmagal leta 1996, 2001 in 2002, trikrat zmagali tudi Znojilci (v letih 1997-1999), leta 2000 pa je zmagala Gmajna.
Najboljši strelec turnirja je bil Jože Gačnik (Videm), najboljši vratar pa Roman Goropečnik (Lese I).
Za ekipo Vidma so nastopili: Drago Strah, Iztok Strah, Dušan Strah, Robert Gačnik. Jože Gačnik in Damjan Gačnik.
Za ekipo Lese I so nastopili: Roman Goropečnik, Peter Tihle, Zvone Tihle, Boštjan Tihlc, Jože Tihle, Boštjan Horvat in Igor Založnik.
Za ekipo Znojil pa so nastopili: Roman Mestnik, Iztok Brcgar, Jože Škufca, Robert Škufca, Gregor Erjavec, Matjaž Erčulj, Primož Fink, Marjan Mestnik, Vojko Zupane, Matevž Brcgar, Jože Bregar in Boštjan Fink.
Za nagrade se morajo organizatorji (ŠD Krka, na čelu z neumornim Jožetom Mišmašem ml.) in seveda ekipe zahvaliti zvestim sponzorjem: Mizarstvo Trunkelj, Carpe Diem, Pekarna Mišmaš, Trgovina Miša, Kmečki turizem Magovac in Prevozi Strah.
Na koncu naj še omenim, da sta za glasbo in komentarje odlično skrbela Primož Fink in njegov kolega Matjaž.
Simon Bregar
OBČINSKA MALONOGOMETNA LIGA
ODLOČILNA BO JESEN
Rezultati zadnjih krogov so še dodatno zapletli zadeve v 1. in 2. ligi. V 1. ligi je boj za prvaka še povsem odprt in bo potekal med ekipami Prince pub. Snop bar in Mizarstvo Trunkelj Krka. Ekipa Ambrusa (Bife pri Matjažu & Instalacije Angro) je skoraj brez možnosti, da bi posegla v boj za vrh, obstanek v ligi pa ji je tudi praktično zagotovljen. Zato pa bo boj za obstanek v 1. ligi (izpadeta zadnji dve ekipi) zelo hud med preostalimi petimi ekipami.
V drugi ligi ima pred zadnjimi štirimi krogi največ možnosti za prvo mesto ekipa Antonač, ki ji vsaj 2. mesto in s tem uvrstitev v 1. ligo glede na razmeroma ugoden razpored do konca skoraj ne more več uiti. Za drugo prosto mesto, ki vodi v 1. ligo. se bodo potegovale še ekipe Dnevni bar Rosa, Viridin hram in Temenica.
L LIGA :
1. Prince pub	lite.	8 zmag	1 remi	2 poraza	25 točk, gol razi. 58 :		25 + 33
2. Snop bar	11	8	0	3	24	45	21 + 24
3. Mizarstvo Trunkelj Krka	K)	6	3	1	21	42	20 + 22
4. Bife pri Matjažu & Inst. Angro	11	5	2	4	17	30	23  + 7
5. Klanček Šentvid	11	2	5	4	11	24	29 -5
6. Dixi	10	3	2	5	11	29	37 - 8
7. Dob	11	2	3	6	9	16	45 -29
8. Red star *	10	2	2	6	8	25	51 -26
4. Baroni Višnja Gora *	11	2	2	7	8	15	33- 18
* Red Star so pred ekipo Baroni Višnja Gora, ker so dobili medsebojno tekmo.							
2. LIGA:							
1. Antonač	10 tek.	8 zmag	1 remi	1 poraz	25 točk, gol. r.	44	12 + 32
2. Dnevni bar Rosa	10	7	1	2	22	46	16 + 30
3. Viridin hram	10	7	0	3	21	48	27 + 21
4. Temenica	10	6	1	3	19	39	24 + 15
5. Slemenice	10	3	1	6	10	33	53 -20
6. Livar	10	2	3	5	9	30	45 - 15
7. Topp	10	1	2	7	5	18	47 -29
8. Trot pub	10	1	1	8	4	21	55 -34
Predstavljamo vam športna društva iz naše občine
Športno društvo KOALA
Športno društvo Koala je najmlajše v naši občini, saj je bilo ustanovljeno leta 2001. Alfa in ornega društva ter tudi predsednik je Alojz Kolesa. Čeprav je bilo ustanovljeno šele lani pa je društvo zelo aktivno.
Glavni dejavnosti ŠD Koala sta pretežno tenis in smučanje. Ore predvsem za organizacijo teniških tečajev in turnirjev ter smučarskih izletov in tečajev. Več o tem lahko izveste na spletni strani www.koala-sport.com oz. na telefonu 041-791-888.
V letošnjem letu je društvo še posebej aktivno in bo med drugim organiziralo osem teniških turnirjev odprtega tipa v konkurenci posameznikov (+35, -35 ) in dvojic.
Igra sc po skupinah, tako da vsak igralec odigra najmanj dve tlo tri tekme. Nekaj turnirjev je bilo že odigranih, potekajo pa na območjih občin Grosuplje, Dobrepoljc in Ivančna Gorica.
Za nas je bil šc posebno zanimiv turnir, ki je potekal 29. in 30. junija v Vrh-polju pri Ivančni Gorici. Sodelovalo jc 22 tekmovalcev, kar je največje število na letošnjih turnirjih. Zaradi premajhne udeležbe tekmovalcev nad 35 let je tekmovanje potekalo v enotni konkurenci, v četrtfinalc pa so sc uvrstili večinoma domači teniški muštketirji: Alojz Kolesa, Goran Zapotnik, Boštjan Kadunc, Gregor Jakoš, Edvard Vrcnčur, Gorazd Kavšek, Tomaž Simčič in Bojan Kuhelj. V polfinale so se nato uvrstili Kolesa in Jakoš ter Kuhclj in Vrcnčur. Oba dvoboja sta sc končala z izidom 9:7 v korist prvoimenovanih, V finalu pa je bil rezultat 9:4 v korist Alojza Kolesc v boju proti trdoživemu Bojanu Kuhlju.
Naslednji turnir bo predvidoma 27. julija, dodatne informacije pa boste dobili na spletni strani.
V športnem društvu pravijo, da bodo v času počitnic potekali tudi različni teniški tečaji vseh starostnih kategorij in vse zainteresirane vabijo, tla sc pri tlruštvu pozanimajo tudi glede tega. Prav tako pa mislijo tudi že na naslednjo zimo. Če bi radi odšli smučat, pa so vam ovira organizacijske stvari, se tudi obrnite na ŠD Koala, kjer vam bodo radi svetovali.
Simon Bregar
OB KONCU ROKOMETNE SEZONE
Za rokometaši rokometnega kluba SVIŠ jc še ena uspešna sezona. Članska ekipa se je do zadnjih krogov borila za napredovanje v l.B ligo, ki pa jim je zaradi nekaterih nesrečnih porazov žal tudi letos ušla. Vendar pa igralci in vodstvo kluba verjamejo, da bodo delt), trud in vztrajnost gotovo poplačani. Tudi zakleto napredovanje v l.B ligo bo zagotovo prišlo. Zadnja tekma v gosteh s Krimom ni odločala o ničemer več; Krimovci so bili boljši za tlva gola, rezultat pa je bil 28:26.
Končna lestvica 2. državne lige izgleda takole:
RK Grosuplje 36 točk, RK Črnomelj 34, RK SVIŠ 28, RK Krim 24, RK Grča Kočevje 20, MRK Drava Ptuj 19, RK Ajdovščina 19, RK Arcont Radgona 17, RD RK Radovljica 13, RK Atom Krško 3, RK Sava Kranj 0.
Najboljši strelec lige je bil igralec Črnomlja Uroš Brcgar, ki je zabil 161 golov. Največ zadetkov za SVIŠ pa je dal Žiga Agnič, odlično levo krilo, in sicer 123 golov, kar ga uvršča na šesto mesto na lestvici strelcev. Žiga je bil sicer celo sezono prav pod vrhom najbolj učinkovitih rokometašev v ligi.
V klubu pa so posebej ponosni tudi na mlajše kategorije. Kadeti in starejši dečki so zasedli četrti mesti v svojih skupinah, kar pomeni, da so med osmimi najboljšimi ekipami v državi. Tekmovali so v izjemno močni konkurenci, s klubi, ki so znani po odličnem delu z mladimi - Inles Riko, Termo... Kadeti so v zadnjih tednih premagali RD Termo doma z 18:17. To dokazuje kakovost te ekipe, saj jc bil Termo kasneje zmagovalec skupine. Nato so zabeležili zmago še proti RK Duplje za pet golov. Najpomembnejša tekma pa je bila v Ivančni Gorici z odličnimi Ribničani, ki jc odločala o uvrstitvi na zaključni turnir četverice kadetske ekipe. V dvoboju dveh izenačenih tekmecev sta na rezultat precej vplivala sodnika, ki sta močno razburila gledalce, pa tudi nervoza je naredila svoje. Ribničani so na koncu slavili z 22:17 in sc tako uvrstili med najboljša štiri moštva v državi. V zadnjem krogu jc SVIŠ gostoval v Ajdovščini in pod vtisom prejšnje tekme izgubil s 25:19. Končna katletska lestvica:
RD Termo Škofja Loka 23 točk, RK Inles Riko 23, MRK Izola 19, RK SVIŠ 19, RK Mokcrc Ig 12, RK Ajdovščina, RK Gorica Leasing 6, RK Duplje 2.
Na lestvici strelcev zaseda Dejan Cančar odlično drugo mesto s 97 zadetki, Sašo Vozel pa sedmo s 75.
Starejši dečki so najprej izgubili s Tcrmom z rezultatom 10:25, nato pa še trikrat zelo tesno:
RK Duplje : RK SVIŠ 21 : 20,
RK SVIŠ : RK Inles Riko 18 :20,
RK Slovan : RK SVIŠ 19 : 18.
Kljub temu pa so zasedli izvrstno četrto mesto.
Lestvica:
RK Inles Riko 24 točk, RD Termo 22, MRK Izola 1.3, RK SVIŠ 13, RK Slovan, RK Duplje 8, RKCimOi Koper, DRŠ Aleš Praznik 2.
V SVIŠ-u sc torej ponašajo z uspešnimi mladimi rokometaši, kar obeta svetit) rokometno bodočnost, saj na mladih svet stoji.
Simon Bregar
Lojze (irčman
STRAN
17
POKAL ZVEZE PARAPLEGIKOV SLOVENIJE
POKAL OSVOJILI GORENJCI
V soboto 8. junija 2002 seje končalo pokalno prvenstvo v košarki na vozičkih za pokal Zveze paraplegikov Slovenije. Štiri slovenske ekipe v košarki na vozičkih so se pomerile v končnici. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani v Zgornjem Kašlju. Srečanje je pričela ekipa DP Maribor in DP Ljubljana z razliko trinajstih točk so slavili slednji. Nato so se pomerili ekipi DP Kranj-Experta in DP Novo mesto. Z veliko razliko petindava-jsetih točk so tekmo dobili igralci i/, Gorenjske.
Poraženi ekipi sta se nato pomerili za tretje mesto, zmagovalni pa v finalu tekmovanja za prvo mesto. Za tretje mesto so igrali ekipi DP Maribor in DP Novo mesto. Po izenačenih prvih dveh tretjinah so v drugem deli prevzeli pobudo na igrišču Mariborčani in tekmo brez kritičnih trenutkov suvereno pripeljali do konca. Rezultat v finalni tekmi med DP Ljubljano in DP Kranj-Experta sc je vseskozi gibal zdaj v prid enih drugič spet drugih. Prvi dVc tretjini so hili dokaj izenačeni, nato pa so v tretjem delu Gorenjci strnili vrste in tretjino zaključili z osmimi koši razlike. V zadnjem delu pa so ljubijančani zbrali moči in ogrozili vodstvo Gorenjcem. Zadnjih pet minut je bilo zelo nervoznih, ljubl-jančani so izgubili preveč žog in pokal Zveze paraplegikov je zasluženo osvojila ekipa iz DP Kranj-Experta.
Na samem zaključku sta sekretarka Katja Vipotnik in vodja košarke Dane Kastclic v imenu Zveze paraplegikov, kot organizatorja slovenske košarkarske lige na invalidskih vozičkih poleg prehodnega pokala zmagovalni ekipi, podelila tudi pokal najboljšemu igralcu in igralcu z največ doseženimi koši. Najboljši igralec za sezono 2001/2002 je po mnenju ankete med igralci in ostalimi akterji v košarki na vozičkih postal MARJAN PETRNELJ. Igralec z največ doseženimi koši pa MARJAN TRDINA oba iz ekipe DP Kranj-Expcrta.
Rezultati in končni vrstni red zaključnega pokalnega tekmovanja je sledeč:
DP Ljubljana : DP Maribor 65 : 52
DP Kranj-Experta : DP Novo mesto 68 : 43
DP Novo mesto : DP Maribor 41 : 57
DP Ljubljana : DP Kranj-Experta 57 : 61
1. mesto DP Kranj-Experta
2. mesto DP Ljubljana
3. mesto DP Maribor
4. mesto DP Novo mesto
S tem tekmovanjem se je tudi uradno končala sezona za leto 2001/2002. Žal na koncu ugotavljamo, da je v Sloveniji edino Zveza paraplegikov tista, ki podpira to zvrst športa v taki meri, da se lahko razvija tudi tekmovalni šport. Kje so potem tiste institucije, ki imajo šport že v svojih zvenečih naslovih, se sprašujemo organizatorji in predvsem tekmovalci, ki bi radi v tej športni panogi nadgrajevali svoje znanje in delili uspehe z vsemi.
Dane Kastclic
Vsakdan zlati
<*=sy i-«**' r-=&> ,-«a>> <->=&.' ,<5^ r^.' ,-5-.' r-5s.' r«&> r'SSr' ,*5>> .^Sr1 ^Sr1 r«^ ^S*1 ^5>^
V Pekarni Grosuplje so tudi letos spekli Iri hlebce, ki so na drugem slovenskem ocenjevanju kruhov prejeli najvišje ocene. Taborski, Koroški in Krjavljev kruh so [>eki zamesili iz bogate mešanice temnejših mok, njihova dolgotrajna svežina pa kljub najsodobnejši tehnologiji izvira iz tradicionalnih postopkov peke.
lriie zlati iz pekovske zakladnice. Taborski. Koroiki in Krjaeljer kruti po tradicionalnih postopkih i (irosupijem {tečejo že t ruto let
Na letošnjem ocenjevanju je komisija s predstavniki Žitne skupnosti in Biotehnične fakultete skupno ocenila 39 vrst kruhov iz šestnajstin slovenskih pekarn. Pekarna Grosuplje je na ocenjevanje prijavila Taborski, Koroški in Krjavljev kruh, ki sodijo med njihovo tradicionalno peko. Za vse tri hlebce je Pekarna Grosuplje prejela najvišjo oceno. Visoke ocene pomenijo tudi obvezo za ohranjanje odlične kakovosti skozi vse leto. K odličnosti kruhov najbolj pripomoreta vonj in okus, ki na ocenjevanju prinašata največ točk. Za dobro oceno pa so pomembni tudi zunanji izgled kruha ter struktura in prožnost sredice.
Dodatek kislega testa odlični Krjavljev kruh oplemeniti z rahlo kislim okusom. Kruh je nizek in širok, pod privlačno skorjo pa skriva svežo in grobo luknjičasto, aromatično sredico. Testo za Taborski kruh grosupeljski peki mesijo že nekaj desetletij in je še vedno zelo cenjen. Posebna vrednost tega hlebca sc skriva v dolgotrajnem postopku njegove priprave, zaradi katerega ostaja svež več dni. Tretji zlati hlebec je rženi Koroški kruh nizke oblike in z značilno razpokano, pomokano skorjo. Njegova sredica je temna, gosta in sočna. Blag okus kumine pa ga še dodatno bogati.
Preverjeni postopki za najboljši kruh
Z znanjem, mojstrskimi veščinami in izkušnjami v Grosupljem s pridom ohranjajo tradicionalne postopke peke, istočasno pa proizvodnja poteka na najsodobnejši opremi. Novosti so dobrodošle, saj pekom lajšajo najtežja fizična opravila. Pekarna Grosuplje tako že vrsto let vlaga v posodobitev vseh procesov in je naša tehnološko najbolj napredna pekarna. V letošnjem letu so namestili nove mešalce za testo, uvedli drugo linijo za deljenje in oblikovanje mehkih test in vgradili kontrolne
tehtnice, ki samodejno izločijo vse izdelke neustreznih mas. Prav kmalu pa se bodo po novi liniji za izdelavo pekovskega peciva zapeljali novi izdelki. Poslovanje Pekarne Grosuplje je certificirano po mednarodnem standardu kakovosti ISO 9001/94. Odlična in vsak dan zlata kakovost kruhov iz njihove pekarne je tako plod pekovega občutka, prvovrstnih sestavin, preverjenih postopkov in najsodobnejše tehnologije.
cPekarna . (jrosuplje
18
STRAN
QospocCinjs/(a stran
Poletni sončni dan nas vabi na prosto, na balkon, na teraso, na vrt. Uživamo v senci drevja, žuborenju vode ter bujnosti zelenja in cvetja, ki nas obdaja. V lepo urejenem okolju se imamo lahko še dosti lepše kot na dopustu ali kje drugje. Le čas si je treba vzeti, da vse to lahko v miru uživamo.
Seveda pa tudi poleti ne manjka dela na vrtu, vendar so ta opravila prijetna, saj so težja dela že za nami. Zdaj je čas, ko zorijo češnje, kosmulje, maline, ribez, tudi veliko sveže zelenjave z naših vrtov lahko že pobiramo in uporabljamo za razne enolončnice, omake in osvežilne solate. Za ljubitelje potepanja po
gozdovih in odkrivanja neznanih poti je zdaj pravi čas, da po obilnem dežju zavijejo v gozd in naberejo lisičke ali borovnice.
Zdaj je tudi čas za izkopavanje prvega letošnjega krompirja in marsikdo si z užitkom privošči v pečici pečenega, posutega s peteršiljčkom in česnom.
O pomembnosti krompirja za prehrano Slovencev govori verjetno tudi dejstvo, da poznamo zanj kar 132 različnih imen, kot npr.: čompe, debeli bob. brnica. grampor. papešćak. repica...
Prvo slovensko ime za krompir je bilo "zemeljsko jabolko" . prevod iz nemškega imena Erdapfel.
Že v 19. st. je krompir postal steber ljudske prehrane po vsej
Sloveniji. V prejšnjem stoletju je postal zlasti na Dolenjskem in v Beli krajini poleg zelja, žgancev in korenja glavna jed.
V Trenti je bil ob polenti in sirotki tretji steber prehrane, v goratih krajih Goriške pa poleg mleka in polente. V Gornji Savinjski dolini in nad Gornjim Gradom so pripravljali krompirjevo juho za južino, za večerjo pa krompir v oblicah z mlekom. Na Dravskem polju so ga dostikrat jedli narezanega na krheljce za zajtrk, na osrednjem Gorenjskem pa je bil krompir za zajtrk večinoma z mlekom, opoldan pa s kako drugo jedjo.
Skutni narastek - s češnjami in medom    Džem iz pretlačene lubenice
Sestavine:
50 dag skute, 7 dag medu, 3 jajca, vaniljin sladkor, malo pšeničnega zdroba, 2 jedilni žlici ostre pšenične moke
Za nadev: 410 dag češenj, 2 jedilni žlici kristalnega sladkorja
Priprava:
Očiščene češnje pomešamo s kristalnim sladkorjem.Rumenjake ločimo od beljakov in jih penasto umesamo z medom in vaniljinim sladkorjem. Dodamo skuto in dobro premešamo. Beljake stepemo v čvrst sneg in ga izmenjaje z zdrobom in moko vmešamo v skutno maso. Maso za narastek napolnimo v model, ki ga predhodno namažemo z maslom in posujemo z drobtinami. Površino zgladimo, nato pa obložimo s češnjami. Češnje na koncu še malo pot rese mo s sladkorjem in pečemo v pečici na 190°C pribl. 30 -35 minut.
no salamo
Ker v poletnem času zaradi vročine ne posegamo po težki hrani, si raje privoščimo hranilne in vedno sveže solate, ki nadomestijo popoldanski obrok.
Za malo drugačno solato potrebujemo nekaj korenčka, ki ga, narezanega na drobne kockice, blanširamo v vreli osoljeni vodi. Kumare očistimo in narežemo na kockice. Prav tako narežemo še posebno salamo, sir pa na lističe. Dodamo narezano čebulo. Poljubna zelišča: koper, peteršilj, majaron in drobnjak drobno nasekljamo in jih s česnom, soljo, belim poprom, vinskim kisom in oljčnim oljem zamešamo v 3 žlice kisle smetane.
Za podlago damo na dno krožnika nekaj listov solate, nanje pa stre-semo pripravljeno solato in polijemo s prelivom iz kisle smetane.
Puranji fileji z lisičkami
Potrebujemo:
60 dag pitranjih prsi. malo soli. poper, limonin sok. 10 dag slanine v kosu, čebulo, 20 dag lisičk, šopek peteršilja, 1.25 dl sladke smetane, olje in peteršilj za posip
Priprava:
V dovolj veliki ponvi močno segrejemo olje in filejc z obeh strani lepo popečemo Meso vzamemo iz ponve in na toplem shranimo. V soku od pečenja rahlo popražimo čebulo in slanino. Odvečno maščobo odlijemo, dodamo peteršilj. sladko smetano ter očiščene in pripravljene lisičke. Vse skupaj po\ remo v gosto omako.
Puranje filejc ponudimo z omako iz lisičk. Preden jed postrežemo, jo potre -semo s sesekljanim peteršiljem. Kot prilogo lahko pripravimo rižoto.
Pripravljeno lubenico (1,6 kg lubenice za en kg sadne sredice) pretlačimo na rešetu ali velikem gostem cedilu. Sok s pretlačenim sadnim mesom damo v kozico, dodamo 800 g sladkorja in 2 dl naravnega jabolčnega soka, pristavimo, da zavre in nad živahnim ognjem kuhamo 20 minut. Pogosto premešamo, da se kaša ne prime dna.
Nasvet, ki velja za vse vrste džemov: na ohlajen krožnik kanemo malo džema, in če se hitro strdi, je kuhan.
Kozico odstavimo, z džema poberemo peno in ga še enkrat premešamo. Džem nalijemo v kozarce in dobro zapremo.
Tokrat zopet objavljamo pesmico ene izmed članic DIV,, ki govori o pšeničnem polju.
Pšenično polje
Na pšeničnem polju zlata pšenica zori, kot morje valovi.
l'o nebu kot ovčke beli oblaki v neznano hite, sredi pšenice rdeči sc maki vrste.
Ptiček iz pšenice zleti, veselo zapoje: "Pridite, žanjice, pšenico požet, da kruha bo na pretek."
Žalosten ptiček odleti.
žanjic ne dočaka
v rutah rdečih na glavah,
da bi pesem zapele, srpe brusile,
pšenico požele, jo v snope vezale.
Že zdavnaj Utihnila pesem ženic je in ptic. Ni malice, nc žanjic nc za ptičke drobtinic.
Zlata pšenica pod kombajnom ječi, od strojev ljubezni ni.
Kruha v kmečki peči nc peče sc več, v trgovini dobi sc ga vse več.
Zlata pšenica na polju pa šc naprej zori, valovi. Stare, lepe kmečke navade in delo povozil je čas, naj vsaj še vrednote, spomini živijo v nas.
B.M.
Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC
STRAN
19
MALA SOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA
C7. učna ura)
-7lQm.
JWynać.ir.o. 7^
Jločko* -ufK 7fv >u^anot wK 7
LAHKA KRIŽANKA Z VISOKIM POPUSTOM
Ce jo boste pravilno rešili, boste v poudarjenem navpičnem stolpen /vedeli, kako so nekoč rekli počitnicam.
			V		N	
			-			
		T				
			A			
		0	N			
				A		
			E			
VODORAVNO
Vodoravno:
1. Janez
2. ptica, ki kraka
3. pripomoček pri plugu
4. megla na nebu
5. pred nekaj dnevi
6. pot med hišami
7. čebulnica
- Oči, o se znaš podpisati miže?
- Nič lažjega, sinko!
- No, potem pa podpiši moje spričevalo.
KVIZ
1. Kaj je prvotno pomenila beseda maršal?
a) suh, mršav človek
b) gospodar dvornih hlevov
e) napovedovalec usode iz kurjih črev
2. Koliko   meri   zračna   črta med Ivančno Gorico in Krko?
a) 6500 metrov
b) 8000 metrov
c) 8500 metrov
3. Kolikšna je povprečna temperatura naših izvirov?
a) okoli 9°C
b) okoli 13°C
c) okoli 6°C
4. Kdo   je   urejal    Kmetijske in rokodelske novice?
a) Miha Kastelic
b) Jernej Kopitar
c) Janez Bleivveis
5. S čim poslušajo kobilice?
a) z glavo
b) z nogami
c) s trdimi krili
6. Kako so nekoč v Ljubljani imenovali cestno železnico?_
7. Kdo je napisal in uglasbil znano slovensko pesem Mojce j?
a) Kersnik
b) Kernjak
c) Kramolc
Odgovori na vprašanja v prejšnji številki: l.c, 2.b, 3.c, 4. 4H()7m, 5.c
UGANKE SALJIVKE
1. Kdo je tepen, čeprav je dobroto prinesel?
2. Kdo ima rep vedno spredaj?
3. Zakaj je burja vedno mrzla?
4. Kateri tiči imajo najrajši štruklje? 5. V čem sta si podobna advokat in kolo?
Odgovori
1. Žitni snop, 2. Vas Repnje. 3. Ker ji povsod vrulu zapirajo 4. Mlatiti, 5. Oba je treba dobro namazali
SMESNICI
"Kaj, najslabše spričevalo si imel med osemindvajsetimi učenci v razredu? Saj slabši sploh nisi mogel bili!"
"Ni res.' Ce hi hodil v B razred, bi bil še slabši, ker je lam trideset učencev"
**************************
"Gospod doktor, strašno slabo spim in živčen postajam. Mislim, da je to od ribolova," tarna pacient pri zdravniku. "Dajte no," odkimava zdravnik, "ribolov celo pomirja, ne pa vznemirjal "Veste, jaz lovim brez dovolilnice."
Popolna varnost
1_______
Je v vodi kaj ježkov in meduz? Nič, vse sproti morski psi požro.
20
STRAN
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
Francka Kovačič
Belkova mama z Dobrave nad Stično
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom. prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Novaku, pevcem. Zvezi borcev Stična in gospodu Klemenčiču za poslovilne besede.
Vsi njeni
A dasi nam se je ločiti, nad tabo treba ni solziti. Na srečni poti ti si zdaj. na poti v grob, na poli v raj. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapusti dragi oče
BENO HOSTNIK
iz Podroj
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in za izrečeno sožalje.
Žalujoči hčeri Mirni in Metka z družinama ter ostalo sorodstvo
CENIK OGLASOV
v občinskem glasilu KLASJE
Naklada 4.800 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške.
KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630
Oglas na prvi strani jc za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %.
ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT.
Cene veljajo do konca leta 2002. V cene ni vračunano oblikovanje in 20%; DDV.
RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo.
Informacija o izvajanju 78.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
Ljubljana. 18.6. 2002 - Državni zbor RS je 27.11.2001 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-E; Ur.l. RS. št. 99/2001), ki med drugim kot novost uvaja tudi ukrepe zoper samostojne zavezance, ki so neredni plačniki prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, in njihove družinske člane (78.a člen ZZVZZ). S prehodnimi določbami je bilo določeno, da se začne 78.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izvajati 6 mesecev po uveljavitvi ZZVZZ, tj. 22.6.2002. zato bo Zavod kot izvajalec omenjenih določb od tega dne dalje pričel izvajati z zakonom predvidene ukrepe.
S spremembo zakona se zaostruje odgovornost samostojnih zavezancev, ki so neredni plačniki prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako se zavarovanim osebam iz 4., 5., 6., 7.. 8., 1 L, 12., 13., 14. in 20. točke prvega odstavka 15. člena zakona (na primer osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v R Sloveniji, kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, vrhunski športniki, samostojni kulturni delavci...) ter njihovim družinskim članom v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Te osebe in njihovi družinski člani bodo lahko v času. ko nimajo poravnanih obveznosti iz naslova prispevkov, uveljavljale na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje.
Ostale storitve, ki presegajo nujno zdravljenje, si bodo morali neredni plačniki zagotoviti z lastnimi sredstvi, ki jih bo Zavod povrnil, ko bodo tudi sami poravnali svoje obveznosti do Zavoda. Nujno zdravljenje obsega:
- nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in oskrbo ran. preprečitev nenadnih in usodnih
zavarovanju
poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij ter antišok terapij;
- zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo;
- zdravljenje zastrupitev;
- storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje;
- storitve, za katere je predpisano obvezno zdravljenje ali so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere po naših predpisih ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama;
- nujne prevoze z reševalnimi vozili;
- zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej;
- medicinske pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej, in sicer v obsegu, kot ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Storitve nujnega zdravljenja izvajalci zdravstvenih storitev (zdravstveni domovi, bolnišnice, zasebniki-koncesionarji, lekarne ipd.) obračunajo obveznemu zdravstvenemu zavarovanju.
Postopek zadržanja pravic nerednim plačnikom
Podatek o nerednem plačniku prispevkov bo zapisan na kartici zdravstvenega zavarovanja ali na obrazcu "Potrdilo o veljavnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja", s katerim zavarovane osebe uveljavljajo pravice, če začasno nimajo kartice. Če bo ugotovljeno, da ima oseba neporavnane obveznosti do Zavoda iz naslova prispevkov, bo pri uveljavljanju zdravstvenih storitev obravnavana kot neredni plačnik, prav tako tudi pri uveljavljanju pravice do denarnih dajatev (nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela, potni stroški ter pogrebnine in posmrtnine). Enaka pravila veljajo za njihove družinske člane.
Zavarovana oseba bo ob potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja preko samopostrežnega terminala obveščena, da je neredni plačnik. Obvestilo na terminalu se bo glasilo: "Zavezanec ni redni plačnik prispevka, zato so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržane do plačila prispevka." Podatek o nerednem plačniku prispevkov bo s kartice zdravstvenega zavarovanja prebral izvajalec zdravstvenih storitev, ki dela po pogodbi z Zavodom.
Če bo izvajalec za nerednega plačnika opravljal zdravstvene storitve, ki nc sodijo med nujno zdravljenje, bo izstavil individualni račun nerednemu plačniku, ki bo v tem primeru v deležu za obvezno zdravstveno zavarovanje samoplačnik*. Pri tem bo izvajalec obračunal opravljene storitve po veljavni pogodbeni ceni med izvajalcem in Zavodom. Na osnovi individualnega računa bo zavarovana oseba lahko uveljavljala povračilo stroškov na Zavodu, ko bo poravnala neplačane prispevke. Upravičenci uveljavijo povračilo stroškov zdravstvenih storitev na pristojni enoti Zavoda na podlagi pisne zahteve. Zahtevi priloži upravičenec originalni račun izvajalca in dokazilo O plačilu računa. Če zavarovana oseba nima poravnanih prispevkov, mu območna enota Zavoda na podlagi 266. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izda odločbo, s katero zadrži povračilo stroškov.
Če bo Zavod v postopkih uveljavljanja pravic do denarnih dajatev (potnih stroškov, nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, pogrebnine in posmrtnine) ugotovil, da jc oseba neredni plačnik, bo izdala območna enota Zavoda odločbo, s katero bo zadržala izplačilo denarne dajatve.
Upravičenec do povračila stroškov zdravstvenih storitev ali denarnih dajatev lahko ponovno uveljavi pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev ali denarnih dajatev potem, ko bo poravnal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje neposredno na enoti
Zavoda, kjer ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, Davčni upravi RS, banki ali pošti.
Do sedaj so imele nekatere zavarovane osebe kljub nerednemu plačevanju prispevkov zagotovljene vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z izvajanjem 78.a člena zakona pa bi bilo moč povečati disciplino glede poravnavanja obveznosti, hkrati pa bi ohranili načela enakih pravic in obveznosti. Z izvajanjem omenjenih ukrepov je ocenjeno povečanje prihodkov v višini 200 milijonov tolarjev, ki pa jih bo Zavod namenil za predvideno uvedbo nekaterih novih pravic do medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki so rezultat hitrega tehnološkega razvoja (inzulinske črpalke in digitalni slušni aparati za otroke do 15. leta starosti ter clas-tomerne črpalke za nego umirajočih na domu) in ki so že predvidene s spremembami in dopolnitvami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je skupščina Zavoda sprejela na zadnji seji 22.5.2002.
Priporočilo zavarovanim osebam - samostojnim zavezancem
Bistvenega pomena za dokazovanje rednega plačevanja prispevkov so dobri podatki in evidence o plačanih prispevkih. Čc bodo zavarovane osebe - samostojni zavezanci pri izvajanju 78.a člena zakona ugotovili pomote v evidencah o nerednem plačevanju, naj sc z. dokazili o dejanskem plačilu prispevkov obrnejo na ustanovo, kjer te evidence vodijo. Tovrstnih evidenc ne vodi le Zavod, temveč tudi Davčna uprava RS, zato priporočamo zavarovanim osebam, da morebitne napačne podatke v evidencah odpravljajo s predloženimi dokazili o plačilu tam, kjer se tovrstne evidence vodijo. Zavarovane osebe - samostojne zavezance - prosimo za potrpežljivost.
Vrednost neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Po evidencah Davčne uprave RS** in Agencije za plačilni promet je vrednost neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 31.12.2001 znašala 8,313 milijard tolarjev, pri čemer naj bi dolg samozaposlenih in kmetov
znašal 7,932, pravnih oseb pa 0,381 milijard tolarjev. Vendar pa nizka vrednost neplačanih prispevkov pravnih oseb ni rezultat boljše izterjave ali celo pravočasnosti plačila prispevkov, ampak je predvsem posledica netočnega izkazovanja javnolinančnih obveznosti. Po zakonu o prispevkih za socialno varnost namreč pravne osebe izkazujejo neplačano obveznost za plačilo prispevkov - torej javnolinančnih terjatev - šele ob prvem naslednjem izplačilu plač, medtem ko so samozaposleni in kmetje dolžni dostaviti obračun prispevkov za socialno varstvo davčnemu organu najpozneje do 15. v mesecu. To pomeni, da neplačani prispevki za pravne osebe niso izkazani v dejanski višini, kajti ob neizplačilu plač sc tudi obveznost za plačilo prispevkov nc evidentira, za razliko od samozaposlenih in kmetov. Skupna vrednost neplačanih, odloženih in odpisanih prispevkov ter prispevkov, spremenjenih v kapitalske deleže, za obvezno zdravstveno zavarovanje je od 8,67 milijard tolarjev (stanje na dan 31.12.1998) narasla na 12,61 milijard tolarjev (stanje na dan 31.12.2001).
ZA VOD ZA ZDRA VSTVENO ZA VA RO VA NJE SLO VEN 1.1 E
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanj? Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI
ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
vam nudimo:
- IZDELAVO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
- IZDELAVO PROJEKTNE , DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV
-PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu
(01) 786-30-78 786-05-42
STRAN
21
*>	yi<€ y&.	}sj«f* }»J6-" *^«f[       j^fr. }*I«f*	^^-^sSi"^3v^»t^?^^                   ~r£i-~     5*0^                -rj- V;'-" -z-	
:«<	. fmim C	5 t u ^	£s t: xr A 11	
	~$&z y&f. ys£	'.             JM6? jSKi	"vv^ ^^5"           >:<    j««r >s£ j-*«?; «#£ >:«r ;*r; >*c >0<C 3*£ S#£	40»
I_
4908--
i
POGLED NA PREHOJENO POT V NAŠEM KOTIČKU
V zadnji številki Klasja smo seznam naših častitljivih devetdesetlet-nikov pripeljali do številke 50. Kadar listam po sedaj že nekoliko orumenelih straneh našega časnika, se ob slikah naših slavljencev spomnim z globokim spoštovanjem vsakega posebej, živečih in že pokojnih.
Sedajle, ob polstoletni številki, naj mi bo dovoljeno, zapisati nekaj zanimivosti 0 naših ljudeh dolgega življenja.
Če bi sešteli vsa njihova leta, bi dobili celih 5000 let. Z njimi bi časovno segli globoko v pred-mostiščarsko dobo; število pomnoženo z dve pa bi se časovno dotikalo celo konca zadnje ledene dobe.
Po spolu odločno prevladujejo
ženske. Teh jc skoraj 75 odstotkov. V prihodnje se bomo morali moški v tem pogledu bolj potruditi. Vendar pravijo, da jc to vse v božjih rokah.
Med ženskimi imeni so na prvem mestu Jožefe (7) in Marije (7). Sledijo jim Frančiške (5), Terezije (3), Julijani (2), Ivani (2), Angeli (2) ter po ena Neža, Amalija, Katarina, Karolina, Ana in Alojzija.
Tudi med moškimi so Jožeti na prvem mestu (5). Za njimi so Francetje (3), Alojziji (3), Antona (2), Karola (2) in, presenetljivo, samo en kranjski Janez.
Naši dolgoletniki so bili v veliki večini poročeni (96%). "Ledig stan" glede dolgega življenja potemtakem ni preveč priporočljiv. Vsi skupaj so v kooperaciji s partnerji spravili na
svet 212 otrok, kar daje v povprečju 4,24. Najštevilnejše potomstvo so imele Francka Hočevar s Kala (11). Jožefa Hribar z Velikega Kala (10) in Amalija Lekan iz Tolčan (9). Med moškimi sta v tem pogledu prva Jože Strmole iz Zagradca (10) in Karel Grčman iz Lcskovca (7). Tem gre še posebno spoštovanje in občudovanje-
Ob tej priložnosti bi rad povedal, da so doslej le trije dolgoletniki in njihovi svojci odklonili zapis v naši rubriki. Na vseh domovih sem bil zelo gostoljubno sprejet in sem zvedel veliko novega in uporabnega pri časnikarskem delu. Za vse se lepo zahvaljujem in se priporočam tudi naprej.
Leopold Sever
Iz zakladnice naših domov
Spoštovani sodelavci v našem etnološkem kotičku. Pred vami jc nova, nekoliko težja uganka. Oglasite sc tudi v primeru, če niste povsem prepričani, kaj je na sliki, pa povejte le vašo domnevo. Tudi v tem primeru boste prišli v "boben" za žrebanje. Lepo vas pozdravlja
L. S.
.__ CIK Trebnje
_Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva 2. 8210 Trebnje_
ZBIRA PRIJAVE
za vpis v šolskem letu 2002/2003
OSNOVNA ŠOLA ZA O D R A S L F : 5.. 6., 7. in 8. razred
- izobraževanje jc brezplačno, predavanja pa lahko potekajo tudi v SOBOTO in NEDELJO
PROGRAMI TRILETNEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
- trgovec
- pečar (keramičar), slikopleskar-črkoslikar (EDC Kranj)
- vrtnar-cvetličar, kuhar, natakar (CDi Univerzum)
- voznik, bolničar-negovalec (Šolski center Novo mesto)
PROGRAMI  ŠTIRILETNEGA  SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA
- ekonomsko komercialni ali upravni tehnik (star program 3. in 4. letnik)
- vzgojitelj predšolskih otrok,
- (PTI) ekonomsko komercialni tehnik,
- ekonomski tehnik (nov program. I. in 2. letnik)
- gostinski tehnik, turistični tehnik (CDI Univerzum)
- (PTI) Strojni tehnik (Šolski center Novo mesto)
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
Ekonomske fakultete i/. Ljubljane, organizirane kot STUDU NA DALJAVO
Vpiti v srednješolske program« bodo potekali od 10, do IX septembra 20QŽ Informacije in prijave: CIK Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje. 07 / 34 82 100, info/gciktrebnje.si. www cikUrcbnje.si
Kje so liste vodite, Ki so včasih bile
'■/LIH' >
KORINJSKI B C
Pravzaprav bi moral te vode imenovati korinjski hči. ker je tam več voda blizu skupaj: ob svojih obiskih sem namreč vsakič naštel vsaj tri vodnatc kotanje, nad njimi pa še sludenček, ki je vrel izpod skale. Poleg lega se mi je primerilo tudi tole; če sem 0 vodi spraševal Korinjcc, so rekli, da je to Korinjski b e. sosednji l.azarjcvi pa so me poučili, da so tO njihove vode. Najbrž imajo prav oboji.
Ta naravna vodna nahajališča so z zgodovinskega in zemljepisnega stališča gotovo najimenitnejša, kar jih premoremo. Ležijo namreč na višini skoraj 600 metrov in so
omogočila preživetje ondotnim prebivalcem in pribežnikom iz doline tudi v najnevarnejših časih naše preteklosti. Ce bi te vode lahko spregovorile, bi nam pomagale razvozlati marsikatero skrivnost in nejasnost i/ zgodovine.
Še pred slabega pol stoletja so se tu oskrbovale z vodo vse tri vasi: Mali Korinj, Veliki Korinj in l.aze. Voda ni pošla tudi v najhujši suši. le dotok se je toliko zmanjšal, da so morali nekateri vaščani vodo dovažati s sodi iz Krke.
Danes korinjsko-lazarski h či samevajo, le divje živali jih tu in tam obiščejo. Okoličanom je treba šteti v čast, da svojih voda niso zasipali z odpadki, kot so to počenjali marsikje drugje.
Kljub temu je nevarnost, da se bodo izviri počasi zarasli in voda bo izginila pod zemljo. To pa ne bo dobro, kajti še vedno velja stari rek. ki pravi: "Ce vodo zanemariš, ti bo trda predla"!
L. S.
KAJ SO OGLAŠALI PRED STO LETI
Najboljša |e in osffanc
Dobi se po vseh večjih trgovitiah ali pa pri
r. §. šbra&ar
sam oproda ja ^Peklenskih kos", Višnjagora
Komentar: Nič čudnega, če je Bog Višnjanom pošiljal dež na suho mrvo, ko pa so kosili s peklenskimi kosami.
L. S.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA
Odbor RDEČEGA KRIŽA Šentvid pri Stični obvešča krajane KS Šentvid, da si lahko BREZPLAČNO izmerijo krvni tlak v prostorih Doma upokojencev Šentvid vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 17. ure, in sicer od julija 2002 naprej.
Odbor RK Šentvid
Obveščamo upokojence, ki si želijo izboljšati stanje ob ishemični bolezni srca in drugih boleznih, da se prijavijo za rekreativno vadbo. Vadbe se lahko udeležijo tudi mlajši, ki čutijo , da je njilio vo zdravje ogroženo. Zdravstveni pregled bo opravil kardiolog. Sestanek zainteresiranih bo v petek, 26. julija 2002, ob 18. uri v sejni dvorani Občine Ivančna Gorica.
Odbor Športnega društva drča
22 STRAN
N
+
~HčiU zemlji
''SEVERNA"
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
scm nase
STRAN
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
N
KAKO JE PISKROVEZ ALFONZ DOBRO
LONEC ZVEZAL
Pred dobrega pol stoletja so ljudje po vaseh še veliko uporabljali lončene sklede, latvice, pekače in lonce. Zlasti slednji so se radi razbili, zato so jih gospodinje dale oplesti z
žico, da so bili trpežnejši. Dobro žgani lonci so navadno zdržali dlje kot žica, s katero so bili opasani, in lonec je potreboval novo žičnato obvezo.
To delo je opravil piskrovez Alfonz. Ta je šel po vasi in glasno oznanjal:"Piskrc vežem, piskre vežem, nove in stare piskre vežem..." Gospodinja Rozalija je bila malo pred Alfonzovim obiskom kupila od Ribničana lepo trebušast desetlitrski lonec in ga izročila piskrovezu v nadaljnjo obdelavo. Alfonz je v dobri uri lepo oplctel lonec in se po končanem delu pohvalil pred gospodinjo:"Lcj, Rozalija, tako trdno sem ti ga zvezal, da ga lahko na tla zaženeš, pa se nc bo razbil!"
Triletni Ivanček, ki jc ves čas spremljal vsak piskrovezov gib, pa je pohvalo razumel dobesedno. Skobacal se je na klop, od tam na mizo in lonec z vso silo treščil na tla, da je votlo zabobnelo. Alfonz in Rozalija sta vsa zgrožena skoraj hkrati skočila za loncem in z olajšanjem ugotovila, da se res ni razbil.
Piskrovez Alfonz jc za dobro opravljeno delo dobil še posebno nagrado - cvrtje, narejeno iz treh jajc. Po tistem se stari Alfonz vpričo otrok na ta način ni več hvalil.
IL. REKORD
BAJNE ROZE HORTENZIJE
Marijo Vcncelj iz Šentvida pri Stični že poznamo. Lani smo v našem časniku predstavili njeno družinsko bero športnih priznanj. Tokrat jo predstavljamo kot veliko ljubiteljico in vzgojiteljico cvetja. Med številnimi rožami ji že nekaj let lepo uspevajo tudi hortenzije. Grm cvetlic, ki jih vidite na podobi skupaj z uspešno vrtnarico, šteje več kot 600 lepih cvetov. Tudi ta dosežek smo z veseljem vpisali v register klasjevih rekordov. Uspešni gojiteljici rož in dvakratni klasjevi rekorderki gredo kajpak iskrene čestitke!
L. S.
Lepotičke kresničke
Teh čudovitih nočnih lučk se vselej razveselim že od otroških let. Nekaj zaradi njihove čarobne lepote, še bolj pa zaradi sporočila, da prihaja čas počitnic in dopustov, čas, ko bomo imeli kaj več časa, čas, "ko se o kresi dan obesi". Z biološke plati so kresnice žuželke iz velikega reda hroščev. Poznamo jih več vrst. Za vse je značilno, da se svetijo; nekatere po celem telesu, druge pa samo na zadku, to se pravi na "ritki". Svetlobo daje hladno zgorevanje snovi lucifc-rina, nastajajočega v posebnih žlezah. Kresnice se svetijo, da v noči lažje najdejo partnerja za razmnoževanje.
Ob vsesplošnem barvanju našega nežnejšega spola zagotovo ni več daleč dan, ko si bodo ženske že sicer jako vabljive ritke pričele barvati z luciferinom. Tedaj bomo šele šli za njimi, kajne, fantje? Ej, to bodo lepi časi!
Leopold Sever
Kresničko sem ujel med letom z bolj občutljivim filmom. Razločno se vidi njena rumenozelena svetloba. Nekatere svetijo tudi z drugačnimi barvnimi odtenki.
Stara rimska cesta je spet oživela
Drugo nedeljo v letošnjem juniju smo se spet množično podali po skoraj 30 kilometrov dolgem odseku stare rimske ceste. Pot se je začela pri rimskem kamnu v Ivančni Gorici in končala pri starem plavžu železarne
na Dvoru - torej med samimi imenitnimi pomniki naše preteklosti. Čeprav nam vreme ni bilo posebej naklonjeno, saj je vso pot po malem rosilo, smo vendarle z občutkom zmagoslavja srečno prispeli na cilj - tokrat žc sedmič.
L. S.
Čeprav smo se vsi udeleženci "rodea" na kolesu počutili nekoliko junaški, je bil glavni junak prireditve Vinko Sever z Muljave. Ta je peš prehodil vso pot skoraj sočasno z nami kolesarji. Dober podvig, ni kaj. I'a Se tole. Tokrat so se na starodavni poli prvič pojavili tudi konjeniki.
v
Venetski jezik in pisava
Dokazila o tukajšnjem bivanju predrimskih prebivalcev s staroslovanskimi značilnostmi moramo vsekakor iskati v jezikovnih prvinah današnjih prebivalcev in se pri tem opirati na pisana sporočila Venetov. Za to opravilo pa je treba vsekakor najprej v osnovnih obrisih spoznati venetsko abecedo. Ta je precej podobna etruščanskemu alfabetu. Simboli za glasove (črke) so napisani s pomočjo različno kombiniranih črtic. Taka znamenja je nedvomno narekovala tehnika zapisovanja v trde materiale, kot so kamen, kost, roževina, keramika in kovina. Iz lastnin izkušenj vemo, da je v take podlage dosti lažje vrezati ali vklesati črte kot pa obla znamenja.
LEOPoU> SEVEtt.
Vzroke za maloštevilna dokazila o Venetih na naših tleh smemo po eni sirani iskati v nekoliko nižji stopnji razvitosti "naših" Venetov od "italijansko - nemških", še bolj pa v navadi prednamcev, da so radi delali znamenja v les. Ta pa hitro propade. Primer na sliki je približno dvesto let star polharski samostrel lastnika A.F. Venetski napisi so bili seveda najmanj desetkrat starejši.
	- A	1 -	l;J	<J -	R
	- B	>l -	feFVrv	* -	5
<	- C	n/ -	L		v s
«	- C		M	.—	T
*	- D		N	v -	LJ
	- E	o -	0	j -	V
Y	- G,H		p	X ~	z,i
Venetska pisava ni povsem enotna. To je tudi razumljivo, saj je to ljudstvo živelo dokaj razprostranjeno brez pogostejših in tesnejših stikov med posameznimi podkulturami. Nekaj več povezave v smeri sever-jugje omogočila tako imenovana jantarjeva pot, ki vodi od Baltika do Jadrana. Za enak glas so v različnih predelih uporabljali različna znamenja ali za različne glasove enake simbole.