Izleti v naravo s trajnostnimi prihodi Izleti v naravo s trajnostnimi prihodi Uredila: Nataša Šalaja Avtorji besedil: Trajnostni prihodi: Nataša Šalaja, Leo Dariš, Andrej Zalokar, Bojan Žižek Območja: Tilen Basle (Naravni rezervat Ormoške lagune in Ormoško jezero, Ptujsko Izleti jezero, Jezero Komarnik, Zadrževalnik Medvedce, Šaleška jezera), Leo Dariš (Mrtvice Mure, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib), Matej Gamser (Zadrževalnik Medvedce), Nela Halilović (Šaleška jezera), Jurij Hanžel (Zbiljsko jezero), Urša Koce (Hraške mlake), Neža Kocjan (Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib), Samanta v naravo Makovac (Strunjanske soline), Alen Ploj (Naravni rezervat Ormoške lagune in Ormoško jezero, Ptujsko jezero, Jezero Komarnik), Sonja Rozman (Bobovek pri Kranju), Borut Rubinić (Ležeški gabrk in okolica Škocjanskih jam), Nataša Šalaja (Bohinj, Naravni rezervat Škocjanski zatok), Željko Šalamun (Hodoško jezero z okolico, Mrtvice Mure, Gozdni rezervat Babji ložič, Naravni rezervat Iški morost), Anže Škoberne (Cerkniško s trajnostnimi jezero), Tanja Šumrada (Kočevsko jezero), Eva Vukelič (Naravni rezervat Iški morost) prihodi Avtorji fotografij: Tilen Basle, Gregor Bernard, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Luka Božič, Branko Brečko, Peter Buchner, Vesna Cafuta, Damijan Denac, Ivan Esenko, Nela Halilović, Aleš Jagodnik, Leon Kebe, Neža Kocjan, Tina Kocjančič, Aleksander Kozina, Kajetan Kravos, Kristjan Malačič, Peter Mesarič, Tomaž Mihelič, Jože Mihelič, Jure Novak, Iris Petrovič, Alen Ploj, Sonja Rozman, Borut Rubinič, Nataša Šalaja, Željko Šalamun, Tone Trebar, Manca Velkavrh, Barbara Vidmar, Franc Vrtačnik, Eva Vukelič, Marko Zabavnik, Mark Zekhuis Pregled: Damijan Denac, Gregor Domanjko, Valentin Schein, Jošt Stergaršek Kartografska podlaga: Geodetska uprava Republike Slovenije Oblikovanje: Jasna Andrić Prelom: Tilen Basle Tisk: Schwarz Print d.o.o. Naklada: 2.000 izvodov DOPPS, september 2017 Izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana T: 01 426 5875 E: dopps@dopps.si W: www.ptice.si Del vsebin te publikacije je nastal v okviru projekta »Na izlet z javnim prevozom in kolesi!« (Mladinska sekcija DOPPS, 2010), ki ga je sofinanciral Urad vlade RS za komuniciranje in je bil objavljen v publikaciji: Šumrada, T. (ur.) in sod. 2010. Izleti z javnimi prevoznimi sredstvi in kolesom. Ljubljana, DOPPS: 52 str. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.51(497.4)(036) IZLETI v naravo s trajnostnimi prihodi / [avtorji besedil Nataša Šalaja ... [et al.] ; uredila Nataša Šalaja ; avtorji fotografij Tilen Basle ... et al.]. - Ljubljana : Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 2017 ISBN 978-961-6674-29-4 1. Šalaja, Nataša 292024064 Kazalo Mobilni kot ptice 5 Napotki za uporabo vodnika 7 Napotki za opazovanje ptic 9 Hodoško jezero z okolico 12 Mrtvice Mure 14 Gozdni rezervat Babji Ložič 16 Naravni rezervat Ormoške lagune in Ormoško jezero 18 Ptujsko jezero 20 Jezero Komarnik 22 Zadrževalnik Medvedce 24 Šaleška jezera 26 Bohinj 28 Naravni rezervat Glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju 30 Hraške mlake 32 Zbiljsko jezero 34 Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 36 Vzhodni del Krajinskega parka Ljubljansko barje 38 Naravni rezervat Iški morost 40 Rudniško ali Kočevsko jezero 42 Cerkniško jezero 44 Ležeški Gabrk in okolica Škocjanskih jam 46 Naravni rezervat Škocjanski zatok 48 Krajinski park Strunjan 50 O projektu Mobilni kot ptice 52 foto: Gregor Bernard Bodite mobilni kot ptice Zamislite si lep dan ob koncu tedna, ko ste prosti in je čas, da si po napor-nem delu spet naberete novih moči. Kar samo od sebe vas vleče v naravo, k vodi, v gibanje. Tu se srečamo: vaša želja po pristnem stiku in sprostitvi v naravi in naša usmeritev, naj vaš izlet poteka na naravi prijazen način. S tem namenom smo za vas izbrali dvajset prvovrstnih naravnih območij po vsej Sloveniji, kamor se lahko odpravite brez vašega jeklenega konjička, pač pa s kolesom, peš, z javnimi prevozi, z električnim vozilom ali pa s kombinacijo le-teh. In tam doživite naravo, raziskujete njeno pestrost, se navdušite nad njeno lepoto in življenjem samim, hkrati pa naredite nekaj za svoje zdravje in se sprostite. Tak izlet je dober za človeka in za naravo. Kadar potujete na trajnosten način, namreč postajate mobilni kot ptice in bolje razumete njihove potrebe po varnem počivališču in prehranjevališču. Zato vas vabimo, da se nam pridružite na trajnostno naravnanih potovanjih v naravo z javnimi prevozi, kolesi, peš, morda celo z električnim avtomobilom, in tudi vi postanete – mobilni kot ptice! mag. Nataša Šalaja vodja projekta foto: Jure Novak 4 5 Priporočila za uporabo vodnika Dvajset območij v tej knjižici smo izbrali ob upoštevanju različnih kriterijev. Med njimi naj izpostavimo privlačnost območja z vidika živalskih in rastlinskih vrst, s posebnim poudarkom na pticah, ki jih tam lahko opazujete, trenutno dostopnost vsakega območja na trajnostni način in varnost za kolesarje in pešce. Skupna lastnost vseh območij je, da je tam že vzpostavljena infrastruktura za obisk in vanje ne vnašamo novih motenj za živi svet. Pri vsakem območju smo v opis vključili ključne informacije, zakaj, kdaj in na kakšen (trajnostni!) način ga lahko obiščete. Podpoglavja služijo k večji preglednosti besedila, v njih vsako območje na kratko predstavimo, opišemo pot do tja in po njem in predstavimo najbolj zanimive in tipične živalske in rastlinske vrste, ki jih tu tekom leta lahko opazujete. Narava je vedno polna presenečenj, nekatere vrste živijo skrito življenje, zato vam svetujemo, da vsaj vam bližja območja obiščete večkrat, saj boste le tako lahko njihov živi svet bolj polno spoznali. Pri izboru pravega trenutka za obisk posameznega območja pa vam bo pomagal prikaz priporočenega časa obiska – tedaj je pričakovana vrstna pestrost na območju največja. bolj zanimivi meseci manj zanimivi meseci V podpoglavju TRAJNOSTNI PRIHODI pa predstavljamo v letu 2017 veljavne iztočnice za trajnostni prihod na posamezno območje: s kolesom, peš, z javnimi prevoznimi sredstvi in z električnim vozilom kot tudi opremo, ki jo priporočamo za opazovanje živega sveta. Ker je trajnostna mobilnost področje, ki se hitro razvija, vam svetujemo, da podatke iz vodnika v trenutku načrtovanja vašega izleta preverite na spletu, predvsem če ga boste uporabljali tudi nekaj let po njegovi izdaji. Dotlej upamo in delamo na tem, da se bo marsikaj spremenilo in da bo ponudbe za trajnostno mobilnost tudi v Sloveniji vedno več ter ne bo več treba na vsak izlet z avtomobilom. In če že, naj bo ta z električnim motorjem! s kolesom z vlakom z elektičnim vozilom peš z avtobusom priporočena oprema Dandanes nam pametni telefoni večinoma dobro služijo pri navigaciji in omogočajo dostop do zemljevidov. Če pa niste med uporabniki, še vedno priporočamo, da vzamete na pot dobri stari zemljevid v ustreznem merilu. Ta bo prišel prav tudi, če na poti vaši mobilni napravi zmanjka baterije. Pa srečno pot v naravo! foto: Jure Novak 6 7 Napotki za opazovanje ptic Opazovanje ptic je lahko zanimiv način preživljanja prostega časa. Da bi videli čim več ptic, se je dobro držati nekaterih namigov, ki vam lahko precej povečajo seznam opaženih vrst ali omogočijo videti zanimivejše vrste. Kdaj opazovati ptice? Večina ptic je aktivnih v jutranjem času do približno tri ure po sončnem vzhodu. Čez dan so, posebno ob vročini, bistveno manj aktivne. Od poznega popoldneva do noči pa so zopet bolj živahne. Nekatere vrste so aktivne predvsem ponoči in jih podnevi praviloma ne bomo videli. To so na primer sove, kosec, podhujka in sloka. Večina vrst gnezdi spomladi od aprila do junija. Takrat intenzivno lovijo hrano za svoje pravkar izvaljene potomce. V tem času bodite še posebno previdni, saj so takrat ptice zelo občutljive. Nikoli ne glejte v ptičja gnezda in ne odpirajte gnezdilnic za ptice! Jeseni in spomladi lahko pri nas opazujete jate ptic selivk. Vodne ptice selivke se ustavljajo predvsem na večjih vodnih površinah, kot so jezera, reke, morje in druga mokrišča, da bi se nahranile in odpočile. Te vrste so predvsem iz skupin pobrežnikov, rac, gosi in galebov. Kje opazovati ptice? Največje število vrst boste običajno našli na večjih vodnih in mokrotnih površinah. Pri tem mislimo predvsem mokrotne travnike, soline, jezera, mrtvice (zaprte rečne okljuke), jezera in morsko obalo. Nasprotno pa so v gozdu običajno ptice težje opazne, saj so skrite po drevesih. Tu pride v ospredje prepoznavanje ptic po petju in oglašanju. Zanimivo je tudi opazovanje ptic na travnikih in v mestu. Tako začetnikom kot izkušenejšim opazovalcem ptic priporočamo obisk katerega izmed izletov, ki jih organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Tako boste najlažje preverili svoje znanje in poleg tega izvedeli še marsikaj novega in zanimivega. Kdaj in kje bodo izleti boste najhitreje izvedeli v društveni reviji Svet ptic ali na spletni strani društva www.ptice.si. V tej publikaciji predstavljena območja najdete tudi na spletni podstrani “Mobilni kot ptice” in mobilni aplikaciji Nexto. OPOZORILO Izogibajte se vsem nevarnostim na terenu. Ne hodite po slabo vzdrževanih in poplavljenih poteh ter brveh. Pozimi nikar ne hodite po ledu. S kolesom se na pot odpravite po manj prometnih in dobro poznanih odsekih cest. Pred odhodom preverite vozne rede avtobusnega in železniškega prometa in se prepričajte, da so ti posodobljeni. Upoštevajte vremensko napoved in se njej primerno oblecite in opremite. Vse opisane kraje obiskujete na lastno odgovornost. foto: Tilen Basle 8 9 Izbrana izletniška območja 1 Hodoško jezero z okolico 13 Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 2 Mrtvice Mure 14 Vzhodni del Krajinskega parka Ljubljansko barje 3 Gozdni rezervat Babji ložič 15 Naravni rezervat Iški morost 4 Naravni rezervat Ormoške lagune in Ormoško jezero 16 Kočevsko jezero 5 Ptujsko jezero 17 Cerkniško jezero 6 Jezero Komarnik 18 Ležeški gabrk in okolica Škocjanskih jam 7 Zadrževalnik Medvedce 19 Naravni rezervat Škocjanski zatok 1 8 Šaleška jezera 20 Krajinski park Strunjan 9 Bohinj 10 Naravni rezervat Glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju 11 Hraške mlake 12 Zbiljsko jezero 6 3 2 5 4 8 7 9 10 11 12 13 15 14 17 18 16 19 20 10 11 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Hodoško jezero z okolico PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V dolini Dolenskega potoka in okolici se lahko seznanite s tipično kulturno Od redkih vrst na jezeru gnezdijo čapljica, mokož in rakar. Kot prehranje-krajino Goričkega. Hodoško, imenovano tudi Dolensko jezero, je nastalo vališče pa je pomembno za črno štorkljo, veliko belo in sivo čapljo. V dolini z zajezitvijo Dolenskega potoka. Veliko je nekaj več kot pet hektarjev in potoka so izjemne gostote rjavega srakoperja in rumenega strnada, iz gozda globoko do tri metre. Na severni, plitvejši strani se jezero zarašča z vodnim pa lahko slišite črno žolno, pivko pa tudi duplarja. rastlinjem in tako ustvarja primerne pogoje za nekatere ogrožene vrste. Na vzhodni strani ga obdajajo toploljubni borovi, na zahodni pa nekoliko bolj V Dolencih in Budincih boste lahko slišali divjo grlico, zeleno žolno, vijeglavko, vlažni bukovi gozdovi. Proti severu se začne teren dvigovati v gričevnat svet smrdokavro, hribskega škrjanca, medtem ko ponoči od povsod odmevajo z ekstenzivno rabljenimi travniki in visokodebelnimi sadovnjaki, ki rastejo v klici velikega skovika. Zelo pogosta je tudi lesna sova. Iz nekaterih gozdičkov vaseh Dolenci in Budinci. Območje je del Krajinskega parka Goričko in hkrati lahko z nekaj sreče slišite kavke, ki so naselile dupla črne žolne. V vasi Hodoš tudi trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. gnezdijo kmečke in mestne lastovke. Več o Krajinskem parku Goričko: www.park-goricko.org Hodoško jezero je osrednji habitat vidre na Goričkem. Na obronkih gozda ob dolini raste dišeči volčin, katerega posebnost je, da uspeva na silikatni podlagi. Rastline imajo (pol)grmičasto razrast, zato ga nekateri botaniki uvrščajo OPIS POTI v podvrsto grmičasti dišeči volčin. Na nekaterih južnih pobočjih gričev še Hodoško jezero leži severozahodno od vasi Hodoš na levi strani ceste. Dostop najdemo ekstenzivna suha travišča. iz središča vasi je označen. Okoli jezera je urejena učna pot s pojasnjevalnimi tablami in opazovalnico. Po ogledu jezera lahko nadaljujete pot po cesti naprej in po dobrih treh kilometrih prispete do vasi Dolenci, kjer vas čakajo prvi klanci naprej do Budincev. Obe vasi mejita na Madžarsko. Za izlet boste v primeru raziskovanja okolice potrebovali ves dan. Priporočamo tudi ogled TRAJNOSTNI PRIHODI ostalih znamenitosti parka, na primer tipične gričevnate krajine s suhimi travniki in vlažnimi dolinami, gradu Grad in doživljajskega parka Vulkanije, za kar je potreben dvo- ali tridneven obisk Goričkega. Od železniške postaje Hodoš Z vlakom je Hodoš povezan z vso lahko prekolesarite nekaj Slovenijo, z železniške postaje pa foto: Mark Zekhuis foto: Marko Zabavnik kilometrov dolgo pot do jezera, lahko Hodoško jezero z okolico ki si ga z okolico lahko ogledate obiščete s kolesom ali peš. peš po urejeni učni poti. Pot s kolesom lahko nadaljujete do sosednjih vasi ter na enak način raziščete ves krajinski park. Avtobusne povezave do Hodoša so iz Murske Sobote, s postaje lahko pot do Hodoškega jezera nadaljujete peš. Jezero je primerno za obiskovanje peš, saj je okoli jezera urejena učna pot s pojasnjevalnimi Najbližji polnilni postaji: Kuzma tablami in opazovalnico. Tudi 26c, Kuzma in Lendavska cesta do prej navedenih vasi še lahko 31a, Murska Sobota (obe s po 2 Malačič pridete peš, za daljše izlete po vtičnicama) Goričkem pa priporočamo kolo. Kristjan foto: Priporočena oprema: daljnogled 12 13 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Mrtvice Mure PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Reka Mura je poleg Drave najpomembnejša reka v panonskem svetu Na območju reke Mure gnezdi približno 110 vrst ptic, od katerih jih skoraj Slovenije in po vodnatosti ena izmed naših največjih rek. Rečna struga Mure polovico uvrščamo med ogrožene vrste. Zaradi izredne pestrosti ptic kot je bila v preteklosti uravnana, tako da je njen naravni tok danes večinoma tudi drugih vrst živali, rastlin in habitatnih tipov je območje del omrežja spremenjen, brez izrazitih meandrov. Kljub posegom pa je murska loka s Natura 2000. V naravno izdolbenih rečnih bregovih in večjih rokavih gnezdi številnimi elementi rečne krajine ostala dobro ohranjena. Pas poplavnih vodomec, še večje peščene stene pa naseljuje breguljka. Značilna vrsta gozdov se kot široka, zelena črta sredi obdelane pokrajine vleče vzdolž reke ohranjene rečne krajine je črna štorklja, ki gnezdi v poplavnih gozdovih vzdolž od Apaškega polja do tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, kjer Mure, prehranjuje pa se v vodotokih ter drugih stoječih in tekočih vodah, Mura zapusti slovensko ozemlje. Poplavne gozdove napajajo nekateri še pogosto prav v mrtvicah. V poplavnih gozdovih najdemo tudi srednjega detla preostali rečni rokavi, med katerimi so najpomembnejši Stara Mura, Besnica in belovratega muharja, v mrtvicah, poraščenih s trstičjem in drugim vodnim in Tiloš. Značilnost spodnjega dela Mure vzdolž meje s Hrvaško so številni rastlinjem pa srečamo čapljico in malo tukalico. mrtvi rokavi - mrtvice. Poleg ptic boste ob Muri videli številne žabe in kačje pastirje, z nekaj sreče OPIS POTI pa lahko naletite celo na vidro ali bobra. Oba naseljujeta čiste in ohranjene Iz središča Lendave se napotite proti jugu do gramoznic v Petišovcih, če imate vodotoke, kjer najdeta ustrezen življenjski prostor in dovolj hrane. Mrtvice pa na razpolago ves dan, pa greste lahko najprej skozi vas Gaberje do vasice ne gostijo le zanimivih in redkih vrst živali, temveč tudi številne vrste rastlin. Kot. Večino poti lahko opravite po neprometnih lokalnih ali makadamskih V spomladanskih in poletnih mesecih vodno površino krasijo beli lokvanji, poljskih cestah. Te od vasi Kot naprej vodijo ob reki Muri navzdol in zavijejo rumeni blatnik in žabji šejek ter številne druge vodne rastline. Med njimi mimo mnogih mrtvic, poplavnih gozdov in mogočnih hrastov do Murske šume najdemo tudi redke in ogrožene vrste, kot so vodna leča, streluša, mešinka in in naprej. Priporočamo, da si po poti vzamete čas za opazovanje narave. plavajoči plavček. Mrtvice so prav poseben življenjski prostor, ki lahko preseneti tako ljubitelje TRAJNOSTNI PRIHODI živali kot tudi rastlin ali gliv. Pot postane zanimivejša južno od vasi Benica, kjer zapelje v poplavni gozd, prepreden z mrtvicami in mlakužami. Vzhodni del območja sestavljajo travniki in pašniki, ki skrivajo zanimiv ptičji svet. Priporočamo, da se tudi v poletnih mesecih na pot podate oblečeni v dolge Ob Muri je vse od meje z Avstrijo Iz Lendave priporočamo avtobusni hlače in majico ter imate s seboj zaščitno sredstvo proti komarjem. do meje s Hrvaško urejenih prevoz do vasi Pince - Marof, od foto: Luka Božič foto: Gregor Bernard veliko lokalnih kolesarskih poti, koder lahko do Muriše nadaljujete po katerih lahko raziskujete ta peš. zanimivi kotiček Slovenije, zaradi razdalj pa najbolj priporočamo obisk s kolesom po trasah, predstavljenih v poglavju Opis Najbližja polnilna postaja: poti. Kolodvorska cesta 5a, Lendava (2 vtičnici) Po manjšem delu območja se je Priporočena oprema: daljnogled mogoče sprehoditi po poljskih in teleskop cestah, vendar zaradi razdalj za obisk priporočamo kombinacijo z vak avtobusom ali kolesom. foto: Jure No foto: Tilen Basle 14 15 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Gozdni rezervat Babji ložič PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Gozdni rezervat Babji ložič pri Ljutomeru je 23 hektarjev velik ostanek V Babjem ložiču se boste srečali s tipičnimi ptičjimi vrstami nižinskih gozdov. nekdanjih obsežnih nižinskih hrastovo-gabrovih gozdov v dolini reke Ščavnice. Zgodaj spomladi začnejo svatovati črna in zelena žolna kot tudi veliki, srednji Zaradi posebnega življenjskega prostora je zavarovan kot naravna vrednota in mali detel. Prisotna sta tudi kratkoprsti in dolgoprsti plezalček. Pravi živžav državnega pomena. V rezervatu se lahko sprehodimo ob mogočnih dobovih se začne aprila, ko se ščinkavcem, škorcem, sinicam in drozgom pridružijo in gabrovih drevesih, ki nam dajo občutek pragozda. Še posebej je obisk črnoglavka, belovrati muhar, sivi muhar, kobilar, divja grlica in druge vrste priporočljiv marca in aprila, ko tla prekrije bujna zelena preproga tipične ptic. nižinske vegetacije. Rezervat obdajajo polja z mejicami, kjer boste lahko opazovali vrste kulturne OPIS POTI krajine, kot so poljski in čopasti škrjanec, rjavi srakoper, slavec in druge. Pogled na gozdni rezervat se nam odpre z železniške postaje Ljutomer Od ujed sta v okolici najpogosteje opaženi kanja in postovka, občasno tudi mesto, ko pogledamo čez tire. Na drugi strani proge čez 50 metrov zavijemo z sršenar. Ponoči boste slišali lesno sovo in malo uharico. V spomladanskem asfaltne ceste na levo in sledimo poljski poti, ki nas pripelje do reke Ščavnice. času se pojavljajo pepelasti, rjavi in močvirski lunj, konec aprila in v začetku Prečkamo mostiček in že smo na robu rezervata. Pot od postaje do rezervata maja pa tudi rdečenoga postovka. je dolga okoli 600 metrov. Obisk rezervata traja približno dve do tri ure. Za enodnevni kolesarski izlet priporočamo nadaljevanje do Naravnega rezervata Od rastlin naj omenimo navadni mali zvonček, dve vrsti petelinčkov in pegasti Ormoške lagune in Ormoškega jezera, ki ju iz Ljutomera lahko obiščete s pljučnik, od živali pa belouško in rogača. prečenjem Krajinskega parka Jeruzalemsko–Ormoške gorice. foto: Branko Brečko foto: Vesna Cafuta TRAJNOSTNI PRIHODI Gozdni rezervat je s kolesom Z vlakom je Ljutomer povezan z dostopen iz središča Ljutomera in vso Slovenijo, z železniške postaje številnih okoliških krajev. Kot eno- pa lahko Babji ložič obiščete ali dvodneven kolesarski izlet s kolesom ali peš. Priporočilo priporočamo kombiniran obisk z za kombiniran kolesarski izlet območji v bližini, kot so Naravni z območji v občini Ormož pa rezervat Ormoške lagune skupaj podpira tudi dobra železniška z Ormoškim jezerom in Krajinski povezava Ormoža, ki kolesarjem park Jeruzalemsko-Ormoške omogoča enostavno načrtovanje gorice. poti. Gozdni rezervat je v neposredni Priporočamo prihod v Ljutomer, bližini železniške postaje od koder lahko Babji ložič Ljutomer, zato se lahko mirno obiščete peš. foto: Barbara Vidmar sprehodite do gozdička in si vzamete več časa za obisk rezervata. Najbližja polnilna postaja: Vrazova 1 in Ul. Rada Pušenjaka 5, Ljutomer (obe s po 2 vtičnicama). Priporočena oprema: daljnogled 16 17 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Naravni rezervat Ormoške lagune in Ormoško jezero ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Ormoške lagune so pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče PREDSTAVITEV OBMOČJA za ptice selivke v Sloveniji. Tukaj je bilo zabeleženih 31 gnezdečih vrst vodnih Ormoško jezero je eno izmed večjih akumulacijskih jezer pri nas velikosti ptic, v času selitve pa se teh redno pojavlja približno 30 vrst. Njihovo število v približno 150 hektarjev, po jezeru pa poteka meja med Slovenijo in Hrvaško. selitvenem obdobju lahko doseže tudi več tisoč ptic na dan, med katerimi sta Tik ob jezeru so konec 70. let prejšnjega stoletja kot odlagalni bazeni za najštevičnejša močvirski martinec in togotnik. odpadne vode bivše tovarne sladkorja v Ormožu nastale Ormoške lagune. Zaradi nastanka ugodnih življenjskih prostorov, velike količine hranilnih V lagunah lahko ob večerih pri lovu opazujete hermelina in malo podlasico, snovi in posledično obilice hrane so bazeni postali nacionalno pomembni za z nekaj sreče pa lahko vidite tudi vidro ali bobra. Nepogrešljiv pomočnik pri številne redke gnezdilke, mednarodni pomen pa so jim dajala velika števila upravljanju naravnega rezervata so vodni bivoli, ki so posebej prilagojeni na selečih se ptic, ki so se v lagunah ustavljala v spomladanskih in jesenskih vodna okolja in s pašo uravnavajo vegetacijo. Pozorno preglejte gosto rastje v mesecih. Območje je bilo leta 2017 zavarovano kot naravni rezervat. lagunah, saj se kljub svoji velikosti vanj zelo dobro skrijejo! OPIS POTI Ormoško jezero v neposredni bližini lagun je izredno zanimivo v vseh letnih Pot iz središča Ormoža vodi mimo železniške postaje ob mejnem prehodu časih. V pomladnih mesecih lahko tu opazujete številne seleče se race Ormož in ob levem bregu reke Drave. Ko na desni strani opazite nasip in pobrežnike, na umetno zgrajenem otoku na hrvaški strani pa gnezdijo Ormoškega jezera, nadaljujte pot po neprometni cesti pod nasipom. Z nasipa navadne čigre. V zimskem času je jezero pomembno prezimovališče za se odpira odličen razgled na Ormoško jezero, ki je v vseh letnih časih izredno številne race, predvsem za race potapljavke. V preteklosti je na jezeru zanimivo za opazovanje ptic. Po približno dveh kilometrih zavijete za gozdom prezimovalo na tisoče gosi. levo do parkirišča v Naravnem rezervatu Ormoške lagune, če ste s kolesom, pa lahko pot nadaljujete do informacijske pisarne v rezervatu in ga priklenete TRAJNOSTNI PRIHODI v novi kolesarnici ob njej. Po rezervatu se je najbolje odpraviti peš, vodile pa vas bodo informativne in usmerjevalne table. Za opazovanje ptic in drugih vrst so urejena štiri opazovališča, ogledate pa si lahko tudi vrt rezervata, kjer so predstavljeni različni načini naravi prijaznega urejanja vrta. Za izlet boste Sledite navodilom v rubriki Opis Priporočamo prihod v Ormož, od potrebovali približno pol dneva. poti. tam pa se lahko peš podate do foto: Tomaž Mihelič foto: Jure Novak območja. Do rezervata se lahko sprehodite tudi peš ob levem nasipu Najbližja polnilna postaja: Ormoškega jezera. Pot od Ormoška cesta 26a in Zadružni železniške postaje do rezervata trg, Ptuj, (obe s po 2 vtičnicama) vam bo vzela približno eno uro. Priporočena oprema: daljnogled Ormož je z vlakom dobro povezan in teleskop z vso Slovenijo, z železniške postaje pa lahko območje obiščete s kolesom ali peš. foto: Damijan Denac 18 19 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Ptujsko jezero PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Ptujsko jezero je s 346 hektarji površine največje slovensko stalno jezero. Ptujsko jezero je izjemnega pomena za prezimujoče ptice in je pomembno Nastalo je leta 1978 z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem in služi kot počivališče selivk. Na jezeru boste lahko opazovali skoraj vse vrste rac – akumulacija za hidroelektrarno Formin. Pred zajezitvijo je na tem mestu od sivk, čopastih črnic, kreheljcev, mlakaric, žvižgavk, konopnic, zvoncev, gnezdila zadnja kolonija navadnih in malih čiger na naravnem gnezdišču v dolgorepih rac do redkejših rjavk in zimskih rac. Občasno se pojavljajo celinski Sloveniji, danes pa navadne čigre gnezdijo na štirih umetno izdelanih beloliske pa tudi črne race. Jezero je najpomembnejše prezimovališče otokih na jezeru. Mala čigra je po izgradnji jezu tukaj izumrla. malega žagarja pri nas, ob njem se pogosto pojavlja tudi veliki, redkeje pa srednji žagar. Tudi pestrost galebov je zlasti v času selitve velika. Pogosti so OPIS POTI mali ponirki, čopasti in črnovrati ponirki. Sprehajalna in kolesarska pot okoli Ptujskega jezera je dolga 12,5 kilometra. Pot lahko začnete na Ptuju na levi strani nasipa in nadaljujete mimo Pozimi bodite pozorni na ponirkom podobne polarne in rdečegrle slapnike. pristanišča Ranca do jezu v Markovcih. Po prečkanju tega se po desni Na otokih poleg navadne čigre v veliki koloniji gnezdijo še rečni galebi in strani jezera vrnete proti Ptuju. Po slabih štirih kilometrih poti boste prišli do posamezni pari črnoglavega galeba. Gnezdita tudi redkejši vrsti rac, čopasta ornitološke opazovalnice z interpretativnimi vsebinami, s katere se spomladi črnica in tatarska žvižgavka. odpira pogled na kolonije gnezdečih ptic. Ta del jezera je zanimiv tudi med selitvijo in prezimovanjem, saj tukaj ptice v večjem številu počivajo, na Na južnem delu nasipa so suhi travniki, kjer spomladi uspeva več vrst orhidej. številnih blatnih površinah pa se prehranjujejo. Priporočamo, da si vzamete Najštevilčnejši sta trizoba kukavica in piramidasti pilovec. Na južni strani nekaj časa za oddih in ogled ptičjega sveta. V opazovalnici so določevalne jezero meji na Krajinski park Šturmovci – edinstven preplet kulturne krajine table in informacije o vrstah, ki se tukaj pojavljajo. Pot proti Ptuju vas bo in poplavne loke, ki je vsekakor vreden obiska. vodila mimo edinega večjega sestoja trstičja na Ptujskem jezeru. Na Ptuj se vrnete čez most za pešce. Za izlet boste s kolesom potrebovali približno pol TRAJNOSTNI PRIHODI dneva. foto: Tone Trebar foto: Dejan Bordjan Sledite navodilom v rubriki Opis Priporočamo prihod na Ptuj, od poti. tam pa sledite priporočilu za peš ogled. Če si želite peš ogledati vsaj del Ptujskega jezera, vam svetujemo Najbližja polnilna postaja: sprehod do trstičja in še naprej Ormoška cesta 26a in Zadružni do ornitološke opazovalnice na trg, Ptuj (obe s po 2 vtičnicama) desnem bregu jezera s povratkom po isti poti. Priporočena oprema: daljnogled in teleskop Z vlakom je Ptuj dobro povezan z vso Slovenijo, z železniške postaje pa lahko območje obiščete s foto: Tilen Basle kolesom ali peš. 20 21 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Jezero Komarnik PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Jezero Komarnik ima dolgo zgodovino, saj je bilo prvič omenjeno že v 16. Jezero Komarnik je pomembno zatočišče za številne gnezdeče kot tudi seleče stoletju. Takrat so ga lastniki bližnjega gradu Hrastovec uporabljali za se vrste ptic. V pomladnih in poletnih mesecih na jezeru gnezdijo mali in gojenje rib, ki so bile v tistih časih pomemben vir hrane. V šestdesetih letih čopasti ponirki, mlakarice, čopaste črnice in sivke, na selitvi pa številne druge prejšnjega stoletja so ga z zahodne strani obdali z visokovodnim nasipom vrste rac, tukalic ter pobrežnikov. V trstičju ob jezeru gnezdijo čapljica, rakar, in ga preuredili v akumulacijo za zadrževanje visokih voda. Jezero leži južno močvirska in bičja trstnica. Na jezeru gnezdi labod grbec in v zadnjih letih od magistralne ceste od Pernice proti Lenartu, približno dva kilometra pred tudi siva gos. Pozorno opazujte okoliške njive in travnike, kjer se posebno v Lenartom. času selitve pojavlja veliko vrst ptic. V gozdu na vzhodni strani med drugim gnezdita tudi pivka in belovrati muhar. OPIS POTI Pot okoli jezera Komarnik je najbolje začeti izpred bivšega Hotela Črni les, V jezeru Komarnik so primeren življenjski prostor našle številne dvoživke kamor se lahko pripeljete z medkrajevnim avtobusom ali avtomobilom. Iz in nekateri plazilci. Tukaj so odkrili redkega vodnega hrošča obrobljenega smeri Maribora je tik pred hotelom prehod za pešce in avtobusna postaja, kozaka, število kačjih pastirjev pa dosega okoli 30 vrst. Najdemo lahko zelo od koder se napotite čez travnik do brvi, po prečkanju katere vas pot vodi na redko vidro in pogostejšo, a v naših krajih tujerodno pižmovko. Veliko je visokovodni nasip. Za obhod jezera boste potrebovali približno dve uri. rastlinskih vrst, med drugimi blatnik, vodni orešek in ščitolistna močvirka. foto: Vesna Cafuta foto: Tone Trebar TRAJNOSTNI PRIHODI Dostop s kolesom priporočamo le Iz Maribora vozi medkrajevni okoličanom in tistim, ki se podajo avtobus proti Lenartu, izstopite pa na kolesarjenje po Slovenskih na avtobusni postaji pred bivšim goricah in uporabljajo kolesarsko hotelom Črni les v neposredni zahtevnejše stranske ceste. bližini jezera. Do Maribora seveda Kolesarjenje po regionalni cesti iz lahko pridete tako z avtobusom smeri Maribora je zaradi gostega kot tudi vlakom. prometa prenevarno. Najbližja polnilna postaja: Obhod in opazovanje jezera je Ruperce 13, Pernica (2 vtičnici) Petrovič možno po naravoslovni učni poti Iris s pojasnjevalnimi tablami in foto: opazovalnicami. Priporočena oprema: daljnogled in teleskop 22 23 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Zadrževalnik Medvedce PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V panonskem delu Slovenije je zadrževalnik Medvedce tretja največja Območje zadrževalnika je izjemnega pomena za gnezdeče in seleče se sklenjena vodna površina. Zgrajen je bil leta 1990, sprva za zadrževanje ptice. Na Medvedcih redno gnezdijo številne vodne vrste ptic, ki so drugod visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih po Sloveniji zelo redke. To so zlasti različne vrste rac, kot so konopnica, površin. Danes z gospodarskega vidika služi kot ribogojnica in je za varstvo reglja, kostanjevka in žličarica. V velikih sestojih trstičja so dobri pogoji za ptic izjemnega pomena. Od leta 2008 ima zadrževalnik Medvedce skupaj z gnezdenje čapljice in številnih tukalic. Največ ptic se pojavlja med selitvijo. okoliškimi poplavnimi gozdovi status Mednarodno pomembnega območja Takrat je možno opazovati več tisoč vodnih ptic naenkrat, ki si po dolgi poti za ptice (IBA Črete). Na zadrževalniku prevladuje vodno rastlinstvo, na spet nabirajo moči. Na preletu so pogoste večje jate galebov, čiger, lunjev, posameznih obronkih pa najdemo tudi redke poplavne travnike in gozdove. prib in togotnikov, v zadnjem času pa se redno pojavlja močvirska uharica. Na območju se ustavlja tudi nekaj redkih vrst ptic: plevice, škarniki, kaspijske OPIS POTI čigre in različne vrste prodnikov. V hladnem delu leta in med selitvijo so Za izhodišče je najbolje izbrati železniško postajo na Pragerskem, od koder glavna atrakcija velike bele čaplje; vsak večer se zbere več sto osebkov, ki se do zadrževalnika lahko podate peš ali s kolesom, saj je od tam oddaljen prenočujejo sredi zadrževalnika. Na zadrževalniku Medvedce in v njegovi le nekaj manj kot štiri kilometre. Z železniške postaje zavijete levo čez tire in okolici je bilo doslej opaženih 280 različnih vrst ptic, od teh 125 vrst gnezdilk. po 400 metrih zavijete s Ptujske ceste desno na Travniško ulico, po kateri se peljete naravnost 2,2 kilometra mimo Čistilne naprave Pragersko, deponije Na zadrževalniku lahko opazujemo žabe plavčke in zanimive oranžne odpadkov, skozi gozd in čez potok Polskava. Pred mostom čez naslednji potok barjanske cekinčke. Najpogostejša vodni rastlini sta vodni orešek in Devina zavijete levo na makadamsko pot ob potoku in ji sledite do prvega dristavec, z nekaj sreče pa lahko najdemo tudi rastlino štirilistno marzilko. Na mosta na desni strani, ki ga prečkate in se povzpnete na nasip zadrževalnika zadrževalniku in v okolici se redno pojavlja vidra. Medvedce. Ogled in opazovanje narave okoli celotnega zadrževalnika, katerega obseg je približno šest kilometrov, traja dve do tri ure. TRAJNOSTNI PRIHODI foto: Alen Ploj foto: Kajetan Kravos Sledite navodilom v rubriki Opis Priporočamo prihod na Pragersko, poti. od koder lahko pot nadaljujete peš. Sledite navodilom v rubriki Opis poti. Najbližja polnilna postaja: Ljubljanska cesta 45 in Kolodvorska 21a, Slovenska Bistrica (obe s po 2 vtičnicama). Pragersko je z vlakom povezano z vso Slovenijo, z železniške postaje pa lahko pot nadaljujete s Priporočena oprema: daljnogled kolesom ali peš. in teleskop foto: Tilen Basle 24 25 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Šaleška jezera PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Šaleška jezera so nastala zaradi izkopavanja lignita in so najglobji deli Šaleška jezera so kljub svojem umetnem nastanku danes pomembno premogovniške ugrezninske kotanje, ki jo je zalila voda. V preteklosti je zatočišče za mnoge živali in rastline. Okolje so za svoje vzele predvsem tamkajšnji prostor veljal za degradirano območje, ki se je do danes povsem številne ptice, ki so se novim razmeram hitro prilagodile in zasedle različna revitaliziralo. Škalsko, Velenjsko in Družmirsko jezero z industrijsko kuliso življenjska okolja. Jezera so postala gnezdišče nekaj pogostih vrst vodnih so postali pomembna rekreacijska območja Velenja z okolico. Hkrati so tudi ptic, kot so mlakarica, liska, zelenonoga tukalica in labod grbec, z nekaj sreče bogata zbirališča ptic, ki se tukaj v večjem številu zberejo predvsem v času pa lahko opazite tudi redkega vodomca. spomladanske in jesenske selitve. Pozimi so jezera prezimovališča nekaterih vodnih ptic z daljnega severa. Jezero je izjemno zanimivo v času spomladanske in jesenske selitve, ko se tam ustavljajo seleče se race in pobrežniki. Med racami so najštevilčnejše OPIS POTI reglje, kreheljci in race žličarice, med pobrežniki, ki so sicer maloštevilni, pa Na poldnevni izlet se je najbolje podati z glavne železniške postaje Velenje lahko z nekaj sreče opazujete močvirskega martinca ali togotnika. V zimskem skozi Sončni park na Škalsko jezero, najmanjše med Šaleškimi jezeri, vendar času na jezeru v manjšem številu prezimujejo sivke in čopaste črnice. najstarejše po nastanku. Škalsko jezero lahko obkrožite, v njegovi neposredni bližini pa lahko obiščete tudi Muzej premogovništva Slovenije, kjer boste izvedeli vse o zgodovini premogovništva in nastanku jezer. Nato se pod vrtičkarskim naseljem Kunta Kinte odpravite do Velenjskega jezera, kjer je tudi Velenjska plaža, urejeno kopališče za obiskovalce. Najmlajše jezero po nastanku, ki še vedno nastaja zaradi izkopavanja premoga pod površjem, je Družmirsko jezero v smeri proti Šoštanju, do katerega vas z južne obale Velenjskega jezera pot vodi naprej proti zahodu mimo Premogovnika Velenje. TRAJNOSTNI PRIHODI foto: Gregor Bernard foto: Gregor Bernard Sledite navodilom v rubriki Opis Organizirajte si avtobusni prihod poti. V Velenju je vzpostavljen tudi v Velenje in nadaljujte s peš javni sistem izposoje koles Bicy. ogledom ali pa si izposodite kolo. Območje jezer lahko obiščete Najbližja polnilna postaja: Titov tudi peš, vendar bo tak izlet trajal trg 1, Velenje (1 vtičnica) nekaj ur. Poti so lepo urejene in v obilici aktivnosti v okolici vam zagotovo ne bo dolgčas. Priporočena oprema: daljnogled in teleskop vić Velenje je z vlakom povezano z vso Slovenijo, tako da prihod z vlakom lahko povežete s peš ali foto: Nela Halilo kolesarskim ogledom območja. 26 27 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Bohinj PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Bohinj je alpska kotlina v povirju Save Bohinjke, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Pri postankih ali sprehodih ob jezeru bodite pozorni tudi na ptice, na primer Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino in jezersko skledo (Bohinjsko jezero) na mlakarice in sive čaplje, povodni kosi pa vas lahko presenetijo že pod jugovzhodnem delu Julijskih Alp skupaj z nekaterimi naselji v južnih pobočjih mostom pri cerkvi sv. Janeza Krstnika. Od tam je lep pogled proti hotelu Pokljuke. Gre za staro poselitveno območje, kjer je ljudem dolga stoletja Bellevue, v okolici katerega boste na smrekah lahko uzrli jato velikih belih ekonomsko osnovo predstavljalo fužinarstvo in železarstvo, vzporedno z čapelj. Vse naokoli je veliko rjavih srakoperjev in pogorelčkov – oboje boste živinorejo s planšarstvom in sirarstvom. Dandanes je Bohinj del Triglavskega zagotovo videli v Stari Fužini, pozorni pa bodite tudi na travnikih z mejicami, narodnega parka, lepot in zanimivosti mu vsekakor ne manjka. Naj omenimo če prihajate s kolesom iz Bohinjske Bistrice. V večernih urah lahko v velikih samo znameniti slap Savica, korita Mostnice, Bohinjsko jezero, cerkev sv. skalah nad studorskimi »toplarji« slišite našo največjo sovo – veliko uharico. Janeza Krstnika, znamenite kozolce »toplarje« in bogat živi svet. Če se proti Pršivcu ali Voglu zazrete s pomočjo dobrega daljnogleda ali teleskopa, pa boste nemara uzrli tudi planinskega orla. OPIS POTI Bohinj je prepreden z različnimi potmi, med katerimi bi želeli izpostaviti Z vrstami so zelo bogate druge živalske skupine, med njimi pa je mnogo skoraj 12 kilometrov dolgo krožno pešpot okoli Bohinjskega jezera. Bohinjski endemičnih vrst. Enako velja tudi za rastline, po posebnem in raznovstnem kolesarski krog z izhodiščem v kampu Danica pa povezuje Bohinjsko rastlinju pa slovijo predvsem Črna prst, dolina Triglavskih jezer in pokljuška Bistrico z jezerom po obeh dolinah. Skozi vas Brod vas vodi po Spodnji barja. bohinjski dolini pod Rudnico do Stare Fužine ob Bohinjskem jezeru. Tu si lahko privoščite postanek z ogledom jezera in njegovega pritoka Mostnice in obiščete cerkev sv. Janeza Krstnika v Ribčevem lazu. Priporočen postanek v planšarskem muzeju je hkrati opomnik, da so tu ljudje živeli od nekdaj in za svoj kruh trdo garali. Pot lahko nadaljujete po Zgornji bohinjski dolini do vasi TRAJNOSTNI PRIHODI Studor, ki je znana po kozolcih »toplarjih«. Od tu se kolesarska pot nadaljuje do Jereke, se spusti nazaj v Spodnjo bohinjsko dolino in kot bi mignil boste spet na izhodišču. Za kolesarski izlet s postanki si vzemite tri do štiri ure. Iz Bohinjske Bistrice do jezera je V Bohinj vozi redni avtobus iz foto: Gregor Bernard foto: Jure Novak po obeh bohinjskih dolinah na Ljubljane, s katerim ste v dveh novo speljana krožna kolesarska urah v Ukancu. Za nadaljevanje steza, ki večinoma poteka po poti na Pokljuko v poletnih starih poteh in poljskih kolovozih. mesecih ob koncih tedna priporočamo t.i. hop-on-hop-off avtobus, ki vozi iz Bohinja na Rudno polje. V Bohinju je veliko poti in tudi lepoto nižinskega dela boste doživeli veliko bolje, če se boste na pot odpravili peš. Lep primer Najbližja polnilna postaja: Ribčev za to je pešpot okoli Bohinjskega laz 48, Bohinjska Bistrica (2 jezera. vtičnici) Preverite povezavo do Bohinjske Priporočena oprema: daljnogled Bistrice iz vašega kraja in si foto: Jože Mihelič organizirajte avtobusni, kolesarski ali peš obisk Bohinja. Če ostanete v Bohinju več časa, razmislite o kartici mobilnosti Gost Bohinja. 28 29 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Naravni rezervat Glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Biotska pestrost je zaradi intenzivnega ribolova v preteklosti okrnjena, tako PREDSTAVITEV OBMOČJA velike podvodnice, ki je imela tu edino znano rastišče v Sloveniji, najbrž ni Naravni rezervat Glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju je bil več. Kljub temu pa lahko na območju še vedno opazujete dvoživke, kačje razglašen za zavarovano območje že leta 1981. Že med izkopavanjem gline pastirje in seveda ptice. Na Bobovku pogosto gnezdijo labod grbec, liska sredi prejšnjega stoletja je območje postalo pomembno, saj so našli okostje in mlakarica, opažene pa so bile tudi srpična in bičja trsnica, pogorelček, mamuta in jato kleničev, ki je ostala ujeta ob presahnitvi nekdanjega jezera rjavi srakoper, čapljica, in številne druge vrste. Ob Milki z nekaj sreče lahko pred okoli 180 tisoč leti. Ko je opekarna leta 1974 prenehala delovati, so se opazite tudi vodomca. Ob sončnih dnevih poleg tujerodnih rdečevratk morda na območju razvili zanimivi močvirski ekosistemi treh opuščenih glinokopnih opazite tudi močvirsko sklednico. bajerjev in sladkovodni habitatni tipi. Območje naravnega rezervata je hkrati naravna vrednota državnega pomena, Območje je namenjeno tudi spoznavanju in doživljanju narave. Med ekološko pomembo območje in del omrežja Natura 2000 Grad Brdo – najbolj privlačne dele rezervata zanesljivo sodita Krokodilnica in Čukova Preddvor. Kvalifikacijski vrsti na tem območju sta metulj črtasti medvedek in jama, največji jezerci v naravnem rezervatu. V Čukovi jami se lahko poleti netopir mali podkovnjak. Slednji ima tu prehranjevalni habitat, porodniško kopate, pozimi pa drsate. Krokodilnica in najmanjše jezerce, Ledvička, sta kolonijo pa v gradu Brdo, ki je v neposredni bližini. Območje ima status namenjeni izključno opazovanju narave. Tu lahko opazujete različne vrste naravne vrednote tudi zaradi fosilnih ostankov kleničev in mamuta, ki so jih ptic in obvodne ekosisteme, kot sta trstišče in vrbovje. Na zahodu je območje našli med izkopavanjem gline. omejeno s potokom Milko, ki mu nekateri pravijo tudi Kokrica, ki ima v tem delu še pretežno ohranjeno strugo z naravno dinamiko vodotoka. OPIS POTI TRAJNOSTNI PRIHODI Do rezervata lahko dostopate s severa, kjer sta dve dostopni poti. Vzhodna vas pripelje do jezerc, zahodna pa do Milke in travnikov z mejicami. Zaenkrat na območju ni urejenih poti, so pa nekatere shojene stezice, po katerih se lahko sprehajate in opazujete naravo. Vodijo vas med jezerci in do potoka Bobovek leži le nekaj sto metrov V bližino rezervata se lahko Milka. Za ogled območja potrebujete približno dve uri. naprej od kolesarske povezave pripeljete z mestnim linijskim foto: Tilen Basle foto: Alen Ploj 10A, do koder iz središča Kranja prevozom Kranj, linija 7, ki vas oziroma z železniške postaje v neposredno bližino Bobovka Kranj lahko prispete, če se pripelje tudi s kranjske železniške usmerite proti severu in greste postaje. skozi vasi Rupa in Ilovka, nakar prečkate še cesto, ki povezuje Kokrico in Predoslje. Najbližja polnilna postaja: Polica 1, Naklo (2 vtičnici) Z železnico je Kranj povezan z vso Slovenijo, tako da si lahko v Priporočena oprema: daljnogled kombinaciji z vlakom organizirate ozman avtobusni ali kolesarski prihod na Bobovek. foto: Sonja R 30 31 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Hraške mlake PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Hraški mlaki sta plitvi poplavljeni kotanji na travnikih, ki ju je bližnja Mlaki sta najbolj zanimivi za opazovanje vodnih ptic in ptic pevk, ki gnezdijo v živinorejska farma uporabljala kot gnojni jami. Zaradi izdatne obogatitve z trstičju in rogozu. V času gnezditve boste na mlakah lahko opazovali malega organskimi snovmi se je v njiju razbohotilo vodno rastlinje, ki predstavlja in čopastega ponirka, laboda grbca, mlakarice, liske in čopasto črnico. Z pomemben del življenjskega prostora številnih vrst ptic, dvoživk, žuželk, nekaj sreče boste uzrli tudi zelenonogo tukalico ali mokoža. Nad gladino sesalcev in drugih živalskih vrst, med njimi tudi več ogroženih. Prvič so vode se spreletavajo jate kmečkih in mestnih lastovk, ki pa se jim občasno bile Hraške mlake, takrat tri, v karto vrisane leta 1978. Ornitološki pomen pridruži tudi kakšna breguljka. V času selitve lahko na mlakah opazujete več območja so ornitologi začeli raziskovati leta 1991, že naslednje leto pa so vrst rac, kot so reglja, kreheljc, žvižgavka in dolgorepa raca ter kostanjevka. tam zabeležili prvo gnezditev čopaste črnice v zahodni Sloveniji. Tam je bila V trsju lahko naletite na grahasto in malo tukalico, medtem ko se na obrežju zabeležena tudi prva gnezditev črnovratega ponirka pri nas. zadržujejo jate pobrežnikov, večinoma močvirskih martincev, med katere se občasno pomešajo tudi redkejše vrste. OPIS POTI V središču vasi Hraše poiščite Jahalni center kmetije Janhar. Od tu do Druge opaznejše živali so dvoživke in kačji pastirji. V času svatbe zelenih Hraških mlak vas loči le nekaj sto metrov asfaltirane ulice, ki pelje proti žab nas v pozno popoldanskem času očara njihovo oglašanje. V obrežnem severu in se konča pri kmetijskem kombinatu. Do mlak se lahko podate rastlinju se skrivajo rege, spomladi pa tu mrestijo sekulje in krastače. Na tudi iz sosednje vasi Zapoge (vzhodno od Hraš), in sicer po dober kilometer podrtem deblu vrbe se rade sončijo belouške. Dobršen del obalnega pasu dolgi makadamski cesti čez polja. Pri orientaciji vam bo v pomoč cerkev sv. južne mlake je zaraščen z rogozom, južni del ob vasi pa je odprt, saj so pred Jakoba, ki stoji na polju na desni strani, približno na polovici te poti. Med leti posekali obrežno vrbovje. Severno mlako pretežno porašča trs, pridružuje dvema mlakama vodi kolovoz, ki je po močnem deževju lahko precej blaten, se mu rogoz. Vodna gladina je skoraj vedno pokrita z vodno lečo. zato priporočamo primerno obutev. Sicer pa je večina obrežja prehodna kljub brezpotju. Najprimernejše mesto za opazovanje je kjerkoli na južnem obrežju TRAJNOSTNI PRIHODI večje južne mlake, ki je bližje naselju. Za izlet boste potrebovali tri do štiri ure. foto: Peter Buchner foto: Tone Trebar Kolesarski izlet lahko pričnete v Priporočamo prevoz do Hraš, katerem od okoliških krajev, kot od koder se lahko do mlak so Medvode, Vodice ali Kranj, sprehodite peš. Avtobusne in se po manj prometnih cestah povezave so tako iz Ljubljane, pripeljete do vasi Hraše in mlak. kot tudi iz Medvod in Vodic (linija št. 30). Izstopite pri jahalnem centru Janhar. V kolikor vam ure odhodov za Hraše ne ustrezajo, Do mlak lahko iz središča Hraš se lahko peljete tudi v sosednjo pripešačite po ulici, ki vodi vas Zapoge (vzhodno od Hraš). mimo Jahalnega centra Janhar ali iz sosedje vasi Zapoge po makadamski poti, ki vodi čez elič polja. Najbližja polnilna postaja: uk Cesta Komandanta Staneta 12, a V Medvode (3 vtičnice) foto: Ev Najbližja postaja je v Medvodah, od tam pa lahko v Hraše pridete z Priporočena oprema: daljnogled avtobusom. 32 33 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Zbiljsko jezero PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Jezero je nastalo z zajezitvijo Save v začetku 50. let prejšnjega stoletja in Zbiljsko jezero je verjetno najboljše območje za opazovanje prezimujočih obsega 47 hektarjev površine. Na desnem bregu leži vas Zbilje s čolnarno, na vodnih ptic v okolici Ljubljane. Tam je mogoče opazovati vse pogoste vrste levem pa je hrib Brezovec in manjše naselje počitniških hišic. Obala je strma ponirkov, sive čaplje in race (na primer konopnico, čopasto črnico in sivko), in v pretežni meri porasla z mešanim gozdom. V jezeru so se z leti nakopičile v manjši meri pa tudi galebe, od katerih se na jezeru redno zadržujeta ogromne količine rečnih naplavin, ki ob zelo nizkem vodostaju postanejo rumenonogi in rečni galeb. Vsako leto se med pogostimi vrstami znajde tudi vidne kot otoki mulja. kakšna bolj redka. OPIS POTI Dreves, ki obdajajo jezero, nikakor ne kaže zanemariti, saj se v njih pogosto Zbiljsko jezero je priljubljena izletniška točka. Okoli jezera vodi urejena peš zadržujejo jate drozgov in ščinkavcev, pa tudi detli. V iglastem gozdu v bližini pot, ki povezuje okoliške kraje, čez samo jezero pa lahko pridete prek mostu, rta so pogoste čopaste sinice in rumenoglavi kraljički. ki Zbilje povezuje s krajem Valburga, ki je tik pod gradom Smlednik. Če si želite ogledati območje v bližini jezu, morate s ceste, ki povezuje Medvede z Jezero je zelo bogato z ribami. Najpogostejše vrste so šarenka, klen, ščuka, Zbiljami, pri gostišču zaviti na desno proti Savi. Rt, ki je za opazovanje tega rdečeoka in podust. Velika težava Zbiljskega jezera je razrast vodnih rastlin – območja najprimernejši, najdete tako, da sledite kovinski žici, ki je napeta čez predvsem vodne kuge ali račje zeli. strugo Save, vpeta je namreč ravno na rtu. Pot proti čolnarni v Zbiljah, ki je najprimernejši kraj za opazovanje osrednjega dela jezera, lahko nadaljujete skozi gozd ali vzdolž glavne ceste. V obeh primerih pri gasilskem domu v Zbiljah zavijete desno proti jezeru. Izlet po območju traja dve do tri ure. foto: Aleksander Kozina foto: Peter Buchner TRAJNOSTNI PRIHODI Kolesarski izlet lahko pričnete v Priporočamo prevoz do Zbilj, katerem od okoliških krajev, kot od koder se lahko do jezera so Medvode, Vodice, Šenčur ali sprehodite peš. Avtobusne Kranj, in se po manj prometnih povezave so tako iz Ljubljane, cestah pripeljete do Zbilj. Kranja, kot tudi iz Medvod in Vodic (linija št. 30). Sledite navodilom do želene opazovalne točke v rubriki Opis Najbližja polnilna postaja: poti. Cesta Komandanta Staneta 12, Medvode (3 vtičnice) rtačnik Izstopite na železniški postaji Priporočena oprema: daljnogled ranc V Medvode, od koder se s kolesom in teleskop ali peš skozi Medvode odpravite foto: F do Zbilj. 34 35 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Kljub neposredni bližini mesta je območje zanimivo za ljubitelje narave. PREDSTAVITEV OBMOČJA Krajinski park predstavlja dom številnim vrstam ptic, med katerimi jih kar 68 Krajinski park Tivoli Rožnik in Šišenski hrib je bil razglašen leta 1984. Obsega vrst v parku tudi gnezdi. Med njimi velja omeniti tri vrste žoln – črno, zeleno ljubljanski mestni park Tivoli ter parkovna gozdova Šišenski hrib in Rožnik, žolno in pivko – malega in velikega detla, malo uharico, skobca, škrjančarja v katerih prevladujejo naravne gozdne združbe. Krajinski park predstavlja in zelenonogo tukalico. Od metuljev je na vlažnih travniki ob potoku Glinščica 460 hektarjev zavarovane narave sredi glavnega mesta. Prav neposredna mogoče opaziti jagodnjakovega slezovčka ter purpurnega in močvirskega bližina mesta pomeni, da je park zelo lahko dostopen, kar prispeva k veliki cekinčka. priljubljenosti med Ljubljančani, ki ga s pridom uporabljajo kot prostor za rekreacijo in sprostitev. Park letno obišče skoraj dva milijona ljudi. Mokrišča v parku so dom številnim vrstam dvoživk ter redki vrsti želve, močvirski sklednici, medtem ko sta v gozdnih potokih prisotni dve vrsti OPIS POTI rakov, navadni koščak in močvirski krešič. Večino krajinskega parka pokriva Pot po Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolje začeti gozd, travniki se raztezajo le na njegovem zahodnem robu. Na območju v parku Tivoli, kjer je veliko možnosti za sprehod. Za opazovanje ptic sta Naravnih rezervatov Mostec in Mali Rožnik so ohranjena prehodna barja, ki zanimiva predvsem ribnik Tivoli in Tičistan (v bližini Tivolskega gradu), kjer se so zanimiva z botaničnega vidika. Sicer je bilo v krajinskem parku popisanih v vseh letnih časih, posebej pa pozimi, zadržuje veliko različnih ptic pevk. Za več kot 400 vrst rastlin različnih življenjskih okolij, med njimi kranjska sita, Tivolskim gradom se pot počasi dviguje skozi gozd na Rožnik. Če ste pozorni, navadni mrzličnik, močvirska kačunka in navadni pasji zob, ter celo mesojeda lahko med hojo po poti prisluhnete številnim vrstam gozdnih ptic, v večernem rastlina, okroglolistna rosika. mraku pa lahko slišite tudi oglašanje lesne sove. Z Rožnika se lahko po krožni Jesenkovi poti vrnete v park Tivoli ali pa se spustite v Mostec in se proti parku Tivoli vrnete ob Večni poti. Na severu je zanimiv tudi Koseški bajer, okrog katerega vodi krožna naravoslovna učna pot. Izlet po območju traja dve do tri TRAJNOSTNI PRIHODI ure. foto: Gregor Bernard foto: Gregor Bernard S kolesom se skozi Ljubljano Ljubljana je z vlakom povezana z napotimo do parka Tivoli, kjer ga vso Slovenijo, z železniške postaje lahko parkiramo pri Kopališču pa si lahko izberete organizirajte Tivoli in se po parku odpravimo prihod v park s kolesom, mestnim peš, ali do Koseškega bajerja na avtobusom ali peš. severu, mimo katerega poteka Pot spominov in tovarištva. V Ljubljani je organiziran javni sistem izposoje koles BicikeLJ, katerega V okolici krajinskega parka postaja je tako ob vstopu v park poteka več prog mestnih (LPP) Tivoli z Celovške ceste, kot tudi in medkrajevnih avtobusov, za na drugi strani parka ob cesti v izhodišče pa si lahko izberete tudi Rožno dolino. glavno avtobusno in železniško postajo. o Po krajinskem parku so lepo an Esenk Najbližja polnilna postaja: Tivoli 1, urejene in označene pešpoti, Ljubljana (2 vtičnici) foto: Iv tako da vsak obiskovalec lahko obisk prilagodi lastnim željam, peš dostop pa je urejen tudi iz središča Ljubljane. Priporočena oprema: daljnogled in teleskop 36 37 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Vzhodni del Krajinskega parka Ljubljansko barje ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Na travnikih Ljubljanskega barja so najbolj zanimive ptice kulturne krajine. PREDSTAVITEV OBMOČJA Opazujete lahko velikega škurha, pribo, repaljščico, prosnika in kosca. V Ljubljansko barje je eno najpomembnejših zavarovanih območij pri nas, ki grmovju boste našli rumenega, velikega in trstnega strnada, vrbjega kovačka, je bilo kot krajinski park razglašeno leta 2008. Območje parka poseljujejo rjavega srakoperja ter več vrst penic. Predvsem v času spomladanske selitve številne ogrožene vrste, najpomembnejši življenjski prostor ptic pa so lahko na tem območju opazujete večtisočglave jate prib, zlatih prosenk, nedvomno vlažni travniki, ki danes hitro izginjajo. Območje je zanimivo tudi brinovk in drugih selečih se ptic. V obdobju poplav se na nastalih vodnih kot nahajališče prazgodovinskih kolišč, ki so vpisana na Unescov seznam površinah zadržujejo zanimive vrste rac, kot so žvižgavke, kreheljci in reglje, svetovne dediščine. Na vzhodnem delu krajinskega parka ob vasi Ig leži tudi ter pobrežniki, na primer kljunači, martinci in kozice. Na ribnikih v Dragi pri dolina Drage, kjer so v preteklosti izkopali več ribnikov, ki jih napaja potok Igu lahko opazujete različne vrste vodnih ptic, ki se zadržujejo v trstičju in Draga. Ptice na ribnikih in v trstičju najdejo zavetje, ki ga na Ljubljanskem rogozu. Na odprtih vodnih površinah prevladujejo predvsem mlakarice, liske, barju zaradi pomanjkanja večjih stoječih vodnih površin ni več. čopasti ponirki, mali ponirki in zelenonoge tukalice. V trstičju lahko opazite Več o Krajinskem parku Ljubljansko barje: www.ljubljanskobarje.si več vrst trstnic, v drugi polovici poletja pa tudi male tukalice. Z nekaj sreče lahko uzrete tudi čapljico. OPIS POTI Po krajinskem parku se je najbolje odpraviti s kolesom, saj se lahko z Na travnikih lahko opazujete različne vrste sesalcev, kot so srne, lisice in nekaj načrtovanja spretno izognemo prometnim cestam. Predlagamo pot poljski zajci, v jarkih in ribnikih pa domuje več vrst žab, kot so zelena rega, iz Ljubljane vzdolž Ižanske ceste do konca urejenih kolesarskih stez na navadna krastača, zelene žabe in hribski urh, ter želva močvirska sklednica. koncu Črne vasi, od tam pa levo na Hauptmanco ter vzdolž makadamskih Na ohranjenih močvirnih travnikih lahko opazujete tudi več vrst orhidej in poti vzhodno od Ižice do Iga. Sproti opazujte predvsem travnike, marsikaj ostale vrste živopisanega travniškega cvetja, kot je močvirska logarica. zanimivega pa se lahko skriva tudi na njivah. Ko pridete do rahlo dvignjenega TRAJNOSTNI PRIHODI mostu, si vzemite nekaj časa in preglejte okolico, saj lahko tudi struga reke skriva presenečenja. Od Iga pot do ribnikov nadaljujte po Poti v Drago. Ob ribnikih poteka urejena učna pot, na kateri se lahko seznanimo z življenjem v ribnikih in gozdu. Izlet traja od polovice do celega dneva, odvisno od izbrane Če niste z barja, vam kot Do Iga in Črne vasi se iz Ljubljane dolžine poti. najboljše izhodišče za obisk lahko pripeljete z medkrajevnim foto: Peter Buchner foto: Vesna Cafuta območja priporočamo Ljubljano, avtobusom ali s podaljšanimi od koder se odpravite proti Igu. linijami mestnega prometa. Pot Ižanska cesta je do konca Črne naprej nadaljujete peš. vasi opremljena s kolesarskimi stezami, v nadaljevanju pa pot po njej odsvetujemo, saj je cesta ozka in zelo prometna. Namesto Najbližja polnilna postaja: Banija tega lahko izberete zgoraj opisane 4, Ig (2 vtičnici) manjše vzporedne ceste. Priporočena oprema: daljnogled Do območja se je mogoče in teleskop elič sprehoditi z avtobusne postaje Ig uka V ali iz Črne vasi. foto: Ev 38 39 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Naravni rezervat Iški morost PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Na območju naravnega rezervata je ohranjenih nekaj najlepših vlažnih Na območju rezervata najdemo več kot polovico vseh vrst, ki gnezdijo na travnikov na Ljubljanskem barju. To je zelo pomembno za redke travniške Ljubljanskem barju. Najbolj znamenit je kosec, močno ogrožena ptica, ki še vrste ptic ter druge živali in rastline. Ogledate si lahko tudi druga značilna vedno prebiva na pozno košenih travnikih Ljubljanskega barja. Pozorni bodite okolja Ljubljanskega barja: mejice, sestoje visokih steblik, grmišča, poplavni tudi na pribe in velike škurhe ter na prepelice, ki jih boste prepoznali po gozd ter vse prehodne oblike, na delu rezervata pa tudi obnovljene travnike, značilnem oglašanju. Sploh zjutraj ali zvečer boste slišali peti številne ptice ki so se že zaraščali. Rezervat leži ob uravnani reki Iški, še vedno pa je moč pevke, kot so drevesna cipa, slavec, repaljščica in različne vrste trstnic. videti tudi ostanke njene nekdanje struge. Naravni rezervat je del Krajinskega parka Ljubljansko barje, za njegovo upravljanje pa skrbi DOPPS kot lastnik V jesenskem času bodite še posebej pozorni na grme s plodovi, saj se na njih oziroma najemnik zemljišč. pogosto hranijo seleči se drozgi in penice. Pozimi v rezervatu domujejo ptice, ki k nam priletijo s severa, na primer pepelasti lunj in veliki srakoper. OPIS POTI Po naravnem rezervatu vodi Koščeva učna pot, ki se začne pri lesenem Mokrotni negnojeni travniki so posebni tudi zaradi rastlin. Tu uspevajo mostu čez reko Iško. Razdeljena je na dva dela. Po nasipu ob reki in po močvirska in prstasta kukavica, munec, veliki poletni zvonček, močvirski lesenem podestu je speljana utrjena pot, ki se konča pri opazovalnici iz osat in druge. Mokrotni travniki so dom ogroženih metuljev, kot je močvirski šibja. Pot lahko nadaljujete po neutrjeni poti skozi grmišča in poplavni gozd cekinček. Nad travniki se spreletavajo kačji pastirji, ki jih boste videli ter jo krožno zaključite na izhodišču. Pri tem je pomembno, da v naravnem posedati tudi v mejicah. Od drugih žuželk lahko opazujete bogomolke, od rezervatu hodite le po označenih poteh. Pot po utrjeni poti s povratkom traja dvoživk pa slišite zeleno rego. eno uro, nadaljevanje po krožni neutrjeni poti pa še dodatni dve uri. foto: Leon Kebe foto: Peter Buchner TRAJNOSTNI PRIHODI Iški morost prečka urejena Od postajališča Lipe sledite kolesarska pot, ki se odcepi iz makadamski cesti na levem Črne vasi proti jugu. Približno na bregu Iške proti toku reke. Po sredini poti proti Brestu boste dveh kilometrih hoje boste prišli opazili table, ki vas usmerijo na do lesenega mostu čez Iško, kjer neutrjeno pot. Tu priklenite kolo je začetek Koščeve učne poti po in se peš odpravite po Koščevi naravnem rezervatu. Iz Bresta poti. Z juga je rezervat dostopen pridete na isto točko, če najprej z lokalne ceste med Podpečjo in hodite ob cesti proti zahodu, nato Igom. pa se ob mostu čez Iško usmerite na eno izmed dveh makadamskih cest, ki potekata s tokom reke proti severu. V bližino naravnega rezervata se o Šalamun lahko pripeljete z ljubljanskim mestnim avtobusom št. 19B foto: Željk Jezero in izstopite na postajališču Najbližja polnilna postaja: Banija Lipe. Iški morost lahko obiščete 4, Ig (2 vtičnici) tudi z medkrajevnim avtobusom, ki vozi na relaciji med Ljubljano in Iško vasjo, izstopite v vasi Brest. Priporočena oprema: daljnogled in teleskop 40 41 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Kočevsko jezero PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Kočevsko ali Rudniško jezero je nastalo po letu 1987, ko so v bližini Kočevja V času selitev je Kočevsko jezero počivališče selečih se ptic, mnoge pa tu tudi prenehali s kopanjem rjavega premoga. Kotanja jezera je nastala zaradi prezimujejo. Redno lahko opazujete malega in čopastega ponirka, laboda ugrezanja rudniških rovov, kasneje pa jo je zalila meteorna voda in tako grbca in liske, redkeje pa tudi žvižgavko, kreheljca in sivko. Zanimivi vrsti sta ustvarila življenjsko okolje za mnoga živa bitja, ki so ga poselila. V jezeru tudi polarni slapnik in črnovrati ponirek, ki se občasno pojavljata. Na jezeru z in okoliški kulturni krajini se pojavlja več živalskih in rastlinskih vrst, ki nas okolico so do sedaj zabeležili skoraj 70 vrst gnezdilk. ob vsakem obisku znova presenečajo, zato ima območje status naravne vrednote. Površina jezera je poldrugi kvadratni kilometer, v globino sega do V trstičju na obrežju Rudniškega jezera so do sedaj našli 15 vrst kačjih 40 metrov, obala pa meri približno tri kilometre. pastirjev. Svetujemo, da se razgledate tudi po okoliški pokrajini, zlasti po traviščih na vzhodni strani, ki jo naseljujejo mnoge vrste ptic in drugih živali. OPIS POTI V času gnezditve so to na primer poljski škrjanci, prosnik, kobilar in drevesna Do jezera, ki leži nekoliko izven mesta, se iz Kočevja lahko odpravite peš ali cipa, pa tudi mala uharica. s kolesom. Po vzhodni in zahodni strani jezera vodita neutrjeni poti, ki se začneta na parkirišču ob plaži na južni obali. Ponekod so poti, posebno po Zanimive so tudi rastline, med drugim orlova praprot in preslice, ter različne deževju, poplavljene in blatne. Izlet po območju traja dve do tri ure. vrste metuljev. foto: Tilen Basle foto: Tone Trebar TRAJNOSTNI PRIHODI Za daljšo kolesarsko ekskurzijo V Kočevje se lahko pripeljete do je možna pot iz Ribnice proti glavne avtobusne postaje, od Dolenji vasi ter vse do Kočevja. koder lahko kratko pot do jezera Krajši kolesarski izlet se lahko nadaljujete peš ali s kolesom. prične tudi v središču Kočevja. Za izposojo koles v Kočevju skrbi tamkajšnje turistično društvo. Najbližja polnilna postaja: Trg zbora odposlancev 62, Kočevje (2 vtičnici) Jezero je od središča Kočevja oddaljeno le nekaj kilometrov. Z avtobusne postaje zavijete na elič glavno cesto proti centru in se Priporočena oprema: daljnogled uk in teleskop a V odpravite do velikega križišča pred blagovnico Nama, kjer foto: Ev prečkate most čez reko Rinžo. Za naslednjim večjim križiščem nadaljujete pot po Roški cesti, s katere zavijete levo do jezera. 42 43 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Cerkniško jezero PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Cerkniško jezero je največje presihajoče jezero v Sloveniji, ki lahko ob Cerkniško jezero je zelo pomembno mokrišče za gnezdenje in selitev mnogih razivanju doseže tudi 28 kvadratnih kilometrih površine. Območje je ogroženih vrst ptic. Pozimi lahko na poljih opazujete jate beločelih in sivih ojezerjeno približno devet mesecev na leto. Na istem predelu lahko v različnih gosi, na jezeru pa različne vrste rac. Ker velike površine na Cerkniškem jezeru letnih časih plavate, veslate, drsate, hodite, opazujete ptice in poslušate pokriva trstičje, se tu zadržujejo različne trstnice, od katerih najpogosteje kosce, domačini pa, ko voda presahne, tudi kosijo travnike. Jezero sodi v srečamo bičjo. Na selitvah se pojavljajo večje jate pobrežnikov, kot so območje Notranjskega regijskega parka in je vključeno v omrežje Natura rdečenogi, pikasti, zelenonogi, močvirski, mali in črni martinci, togotniki 2000. Presihajoče Cerkniško jezero in njegova okolica z Rakovim Škocjanom ter velike jate rac plovk. V času gnezdenja lahko opazujete rjavovratega in Križno jamo je bilo v začetku leta 2006 vpisano med pomembna svetovna ponirka in škrlatca, ki imata na jezeru edino redno gnezdišče v Sloveniji. Med mokrišča v sklopu Ramsarske konvencije. gnezdilkami na jezeru so tudi kostanjevka, bobnarica, kosec, repaljščica in Več o Notranjskem regijskem parku: www.notranjski-park.si rumena pastirica. Na jezeru se pojavljajo tudi različne ujede: pozimi pepelasti lunji, med selitvijo večje jate rdečenogih postovk, občasno orel belorepec, poleti pa bodite pozorni na orla kačarja. OPIS POTI V Cerknici takoj za mostom čez potok Cerkniščico zavijte desno in nadaljujte Od rib v jezeru velja omeniti ščuko in menka, v podzemnem kraškem sistemu pot proti Dolenjemu Jezeru, ki je lahko izhodišče za krožno pot okoli jezera. pod jezerom in okoli njega pa prebiva tudi človeška ribica. V obsežnih Ves čas se držite glavne ceste. Od Dolenjega Jezera greste naprej po gozdovih v okolici jezera živijo velike zveri – medved, volk in ris – ter drugi makadamski cesti mimo požiralnikov v Rešetu, od koder se odpirajo lepi sesalci. Jezero na katerem uspeva več kot 300 različnih vrst rastlin, je razgledi na jezero. Del poti vodi tudi skozi gozd. Pri Lazah zavijete proti pomembna lokacija za številne redke in ogrožene vrste rastlin, kot sta naselju Gorenje Jezero, nato se držite glavne ceste, dokler ne prispete do žužkojeda srednja rosika in bleščeči mleček. Grahovega, kjer zavijete levo. Skozi Martinjak se kmalu pripeljete do Marofa in tam zopet zavijete levo, kjer se pot nadaljuje po Cerkniškem polju in TRAJNOSTNI PRIHODI vas pripelje nazaj na izhodišče v Dolenjem Jezeru. Če se na izlet odpravite s kolesom, si za krožni ogled Cerkniškega jezera z vsemi zanimivostmi rezervirajte vsaj pol dneva. S kolesom se po Cesti na Jezero Do jezera žal še ni proge iz Cerknice usmerite proti mestnega ali medkrajevnega foto: Dejan Bordjan foto: Dejan Bordjan Dolenjemu Jezeru. Pot vas bo prometa, preverite pa avtobusne vodila po krožni makadamski prihode v Cerknico. cesti čez vasi Otok, Laze pri Gorenjem Jezeru, Gorenje Jezero, Goričice, Lipsenj, Žerovnica, Grahovo in Martinjak nazaj Najbližja polnilna postaja: Cesta v Cerknico. Izposoja koles v 4. maja 53, Cerknica (2 vtičnici) Cerknici je možna pri zasebnikih. Priporočena oprema: daljnogled Pešpot vodi od Dolenjega jezera in teleskop tik ob Cerkniškem jezeru skozi vas Otok in ob vznožju Javornikov. djan Najbližja železniška postaja foto: Dejan Bor je v Rakeku, od koder si lahko organizirate prihod s kolesom ali avtobusom. 44 45 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Ležeški gabrk in okolica Škocjanskih jam ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Ležeški gabrk je že pod precejšnjim vplivom sredozemskega podnebja, zato PREDSTAVITEV OBMOČJA tam najdemo značilne ptice submediterana. Na odprtih delih gnezdijo rjave Ležeški gabrk je manjše, približno 60 hektarjev veliko kraško polje med cipe, hribski škrjanci, slegurji ter veliki, plotni in rumeni strnadi. V visoki hribom Vremščica, ki se dviguje nekaj kilometrov vzhodno od Divače, in travi Ležeškega gabrka lahko spomladi in poleti poslušate petje prepelic, območjem Škocjanskih jam na jugu. Številne vrtače, kali, suhe kraške iz gozdičev so oglašajo smrdokavre, ponoči in v mraku pa veliki skoviki, ledine z obilico grušča, trnasto grmovje in nekaj nasajenih sestojev črnega čuki, pegaste sove in podhujke. V trnastem grmovju, ki obrašča bolj odprte bora so tipične značilnosti, ki temeljito orišejo poglavitne lastnosti tega dele, pojejo kratkoperuti vrtniki. V stenah nad Škocjanskimi jamami lahko kraja. V bližini se nahajajo že omenjene Škocjanske jame, eno izmed naših opazujete gnezdeče skalne strnade, puščavca, skalne golobe in planinske največjih naravnih bogastev. V Škocjanskih jamah reka Reka ponikne na dnu hudournike. Med ujedami v okolici gnezdijo sokol selec, kragulj, kanja, kačar, veličastne soteske, obdane s strmimi stenami, ki tvorijo kompleks prelepih postovka in škrjančar. V času preleta se nad odprtimi deli spreletavajo tudi podzemnih jam, uvrščenih na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. lunji – pepelasti bolj v zimskem in močvirski v spomladanskem času. Takrat Okolica Škocjanskih jam je zanimiva tako z ornitološkega kot tudi povsem lahko opazujete tudi seleče se sršenarje, rdečenoge postovke in škrjančarje. estetskega vidika. Po širši okolici se v jesenskem in spomladanskem času klatijo tudi planinski Več o Parku Škocjanske jame: www.park-skocjanske-jame.si orli in beloglavi jastrebi. Na omenjenem območju se pojavljajo sredozemske vrste plazilcev, kot sta OPIS POTI črnopikčasta kuščarica in belica, med nevretenčarji pa so posebno zanimive Z železniške ali avtobusne postaje v Divači zavijte proti Košani in Pivki do metuljčnice, rumeno-črne žuželke iz skupine mrežekrilcev, ki spominjajo na nekaj sto metrov oddaljene vasi Dolenje Ležeče. Od tod nadaljujte proti metulje. Ležeškemu gabrku, ki je zdaj na naši levi strani, ali proti Škocjanskim jamam, ki so na naši desni. Na celodnevni izlet se lahko peš odpravite z ene ali druge TRAJNOSTNI PRIHODI strani in nato krožno obiščete še drugo stran, tako da se na koncu vrnete na izhodišče, kolesarski izlet pa lahko podaljšate še v Vremsko dolino in se v Divačo vrnete krožno pod Vremščico mimo obeh Košan. Iz Divače je poleg ogleda Pri izbiri postaje Divača Ležeškega gabrka in Škocjanskih (Škocjanske jame) je že foto: Aleksander Kozina foto: Aleš Jagodnik jam možno opraviti tudi daljši upoštevan avtobusni prevoz z kolesarski izlet, dolg približno 50 divaške železniške postaje do kilometrov. Pot vas vodi mimo parka. Ob prihodu vlaka v Divačo Škocjanskih jam v Vremsko vas bo ta čakal na železniški dolino, nato pa proti Pivki ter pod postaji. Vremščico mimo obeh Košan nazaj v Divačo. Cesta je precej prazna in neprometna. Najbližja polnilna postaja: Trg 15. aprila, Divača (2 vtičnici) Po območju se je mogoče sprehoditi peš po poti, predstavljeni v rubriki Opis poti. Priporočena oprema: daljnogled ubinič Tako je moč opazovati naravne in teleskop kraške pojave ter si ogledati tudi Park Škocjanske jame. foto: Borut R 46 47 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Naravni rezervat Škocjanski zatok PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko Škocjanski zatok je edinstven preplet sladkovodnih, polslanih in morskih mokrišče in hkrati največje brakično oziroma polslano močvirje v Sloveniji. življenjskih okolij. V zatoku je bilo v zadnjem desetletju zabeleženih že več Še kako edinstven je ne le kot prenovljena zibelka življenja, kjer so svoj kot 245 vrst ptic in je eno najpomembnejših gnezdišč čapljice, mokoža, življenjski prostor našle mnoge redke in ogrožene vrste živali in rastlin, ampak rakarja, srpične trstnice, navadne čigre in polojnika v Sloveniji. Spomladi na tudi kot oaza miru na pragu Kopra, privlačna za vse tiste, ki želijo spoznavati gnezditvenih otočkih v polslani laguni svoj zarod vzgajajo kolonijske vrste in doživljati naravo. Med glavnimi privlačnostmi za obiskovalce je sprostitev ptic, kot so navadne in male čigre ter polojniki. Trstičja so prepolna rakarjev, v naravi kot tudi opazovanje živalskih in rastlinskih vrst. Izjemna vrstna srpičnih trstnic in čapljic, ob odprtih vodnih površinah si gnezda spletajo pestrost, predvsem ptic, sorazmerna majhnost območja in opremljenost s mali ponirki, liske in zelenonoge tukalice, toploljubna grmišča pa so polna posebno infrastrukturo za opazovanje narave, ki je prilagojena tudi ljudem s različnih vrst pevcev. Ob mlakah vzdolž poti obiskovalce povsem od blizu posebnimi potrebami, botrujejo temu, da je vsak obisk nekaj posebnega. razveselijo kačji pastirji in metulji vseh barv, v ušesih pa jim še dolgo zveni žabje reganje. V času selitev se v laguni ustavljajo različne vrste pobrežnikov, OPIS POTI pozimi pa velika nezmrznjena vodna površina poleg teh privablja še velike Okoli sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki vodi 2,2 km dolga jate lisk in rac kot tudi različne vrste ponirkov in kormoranov. Na mokrotnih krožna učna pot, ki se začne in konča pri centru za obiskovalce, ob travnikih, katerih vegetacijo s pašo uravnavajo podolsko govedo in kamarški katerem je parkirišče za osebna vozila, avtobuse in kolesa. Ob učni poti konji, prezimujejo različne vrste rac in gosi. Z oživitvijo paše govedi in konj so je 6 opazovališč za opazovanje in fotografiranje narave ter večnadstropna se v sladkovodnem delu rezervata naselile kravje čaplje, na slovensko obalo osrednja opazovalnica, ki obiskovalcem približajo skrivnostni svet močvirja, pa so se vrnili tudi hrošči govnači in skarabeji. Posebnost zatoka so muljasti iz opazovalnice pa se odpira tudi čudovit razgled po naravnem rezervatu in peščeni poloji, kjer uspevajo slanuše – rastline, prilagojene na rast na in njegovi okolici. Iz kletnih prostorov lahko pogledate v podvodni svet slani podlagi. sladkovodnega močvirja, na ogled je tudi stalna zgodovinska razstava TRAJNOSTNI PRIHODI »Koper skozi čas«. Krajša pot za sprehajalce iz središča Kopra, opremljena z opazovališčem in opazovalnim stolpom, je tudi ob brakičnem delu rezervata pod ankaransko vpadnico. Z vlakom je Koper povezan z vso Škocjanski zatok leži neposredno Slovenijo, z železniške postaje foto: Alen Ploj foto: Igor Brajnik ob daljinski kolesarski poti pa lahko do vhoda v zatok Porečanki/Parenzani, ki nadaljujete peš, s kolesom ali ga povezuje z železniško in s primestnim avtobusom do avtobusno postajo v Kopru in vso Bertokov in potem peš. slovensko Obalo. Ob vseh cestnih vpadnicah so kolesarske steze, ki omogočajo varne prihode iz smeri Kopra in Ankarana. Za varno Avtobusna postaja Koper je hkrati parkiranje je poskrbljeno v novi povezava s slovensko Obalo kot kolesarnici za 24 koles. tudi osrednjo Slovenijo, v najbližjo vas Bertoki pa vas pripelje linija primestnega prometa. Okoli celega območja naravnega rezervata je pločnik, od Najbližja polnilna postaja: ocjančič avtobusne in železniške postaje je Železniška postaja Koper (2 do centra za obiskovalce približno vtičnici) foto: Tina K 30-40 minut hoje, s postajališča v Bertokih pa 15 minut. Učna pot pod ankaransko cesto je Priporočena oprema: daljnogled dostopna tudi iz središča Kopra. in teleskop 48 49 Priporočen čas obiska / Priporočen obisk v zgodnjih jutranjih ali večernih urah Krajinski park Strunjan PREDSTAVITEV OBMOČJA ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V Strunjanskih solinah se piranska sol po tradicionalnem postopku Območje Strunjanskih solin z laguno je del evropskega omrežja ekološko pridobiva že več kot 700 let. Zahvaljujoč idealnim naravnim danostim pomembnih območij Natura 2000. Človek je namreč tu s solinarsko morskega obrežja so solinarji lahko z nasipi, kanali in plitvimi bazeni ta del dejavnostjo vzpostavil dejavnike za biotsko pestrost izredno pomembne vrste Strunjanskega zaliva preoblikovali v soline. Morje pa v solinah ni ustvarilo le ekosistema: slanega mokrišča. Med slanoljubno vegetacijo s svojimi debelimi soli, temveč tudi dom za zelo redke rastline in živali, prilagojene na zelo slana in mesnatimi listi in stebli izstopajo grmičasta členjača, osočnik in primorski tla. Le nasip ločuje od solin edino slovensko morsko laguno, imenovano slanorad, ki jeseni soline obarvajo v različne odtenke intenzivno rdeče barve. Stjuža, ki so jo pred več kot 400 leti umetno zaprli z izgradnjo nasipa in je do Morska laguna je z bogatim podvodnim travnikom prava zakladnica rakov, druge polovice 20. stoletja služila kot naravna ribogojnica. mehkužcev, rib in drugih živali. Obilica hrane v plitvi vodi vse leto privablja ptice, nekatere si tu poiščejo tudi skrivališče ali gnezdišče. Zato lahko na Poleg pomembnega slanega mokrišča solin in lagune, je del Krajinskega sorazmerno majhnem območju zanimive vrste ptic opazujete skoraj vse parka Strunjan tudi Strunjanski klif, ki je nastal v morju in ostaja z njim leto. Soline so najbolj zanimive med selitvijo in v času prezimovanja, ko se združen. Oblikujejo ga prepadne flišne stene, najvišje na Jadranu. Dopolnjuje tam zadržujejo različni pobrežniki in galebi ter male in velike bele čaplje. ga mozaik življenjskih okolij morskega dela parka z živahnim rastlinskim Jeseni vas bo zagotovo presenetil vodomec. Z obale v neposredni bližini solin in živalskim svetom, ki predstavlja »vročo točko« biotske raznovrstnosti priporočamo ogled boj na školjčišču, kjer redno prezimujejo kričave čigre slovenskega morja. in galebi ter letujejo skupine vranjekov. Pozimi lahko na morju opazujete Več o Krajinskem parku Strunjan: www.parkstrunjan.si polarne slapnike, čopaste, črnovrate in z nekaj sreče tudi zlatouhe ponirke ter srednje žagarje. Drugod po parku lahko opazujete še repaljščice, poljske škrjance, rumene in bele pastirice ter gnezdeče skalne strnade. OPIS POTI Pot lahko pričnete na avtobusnem postajališču v centru Strunjana ob glavni cesti med Koprom in Portorožem in po edinem nasipu, ki razmejuje soline TRAJNOSTNI PRIHODI z laguno prispete do centra za obiskovalce v solinarski hiši, kjer si je moč ogledati razstavo in film o parku. Tukaj je tudi izhodišče krožne učne poti »Strunjan v podobah morja«, ki vas s številnimi poučnimi tablami popelje do pešpoti na klifu in po kulturni krajini. Park je v neposredni bližini Strunjan ima redne avtobusne daljinske kolesarske poti povezave, avtobusi vas pripeljejo foto: Peter Buchner foto: Kajetan Kravos Porečanke/Parenzane, ki na sam vhod v zavarovano povezuje kraje vzdolž celotne območje. Od avtobusne postaje slovenske Obale. V Strunjan se vas do solin loči le še 15 minut s Porečanke preusmerite na hoda, ali po pločniku v smeri glavnem krožišču pri pinijevem strunjanske plaže ali po stari cesti drevoredu in pot nadaljujete proti v smeri Pirana. strunjanski plaži ob zdravilišču Krka, kjer lahko parkirate in priklenete kolesa ter se peš odpravite do solin. Najbližja polnilna postaja: Hotel Svoboda, Strunjan 148 (1 vtičnica) Pešpoti do parka vodijo iz smeri eličuk Pirana preko Fiese, Portoroža a V po Porečanki in iz Izole preko Priporočena oprema: daljnogled Belvedera. in teleskop foto: Ev 50 51 O projektu Mobilni kot ptice foto: Peter Mesarič Mobilni kot ptice je skupni projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije ter hkrati sinonim, ki smo ga v okviru projekta uvedli za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Z njim bi radi opozorili na to, o čemer večina ljudi do nedavnega niti ni razmišljala: da tudi z na videz nedolžnim in običajnim vedenjem v prostem času, kot je izlet v naravo z jeklenim konjičkom, na kumulativni ravni prispevamo k nastanku nepopravljive škode za naravo. Po podatkih SURS so emisije prometa v Sloveniji v letu 2014 predstavljale kar 32 % toplogrednih plinov, po uporabi osebnih avtomobilov pa smo Slovenci v evropskem vrhu. Podnebne spremembe so znotraj širšega okoljskega področja tudi izrazito naravovarstven problem. Živalske vrste se na podnebne spremembe odzovejo s spremembo območja naselitve in sledenjem pogojem, na katere so prilagojene, do neke mere se lahko vrste evolucijsko prilagodijo na nove razmere, ali izumrejo. Iz preteklih podnebnih sprememb v ledenih dobah in vmesnih otoplitvah izhaja, da so bili zelo izraziti premiki območij razširjenosti Vse aktivnosti, ki blažijo negativne vplive podnebnih sprememb, so zato vrst, genetske prilagoditve so bile minorne, najpogostejša pa so bila izumrtja, nujne tudi z vidika varstva ptic in biotske pestrosti. S to mislijo smo zasnovali še posebej med sesalci in pticami. Pri mnogih vrstah, ki so zaradi uničevanja tudi projekt Mobilni kot ptice, katerega aktivnosti so obsegale spodbujanje življenjskih okolij že ogrožene, je dodaten negativen vpliv podnebnih trajnostnih prihodov na izbrana naravna območja, in sicer z vodenimi ogledi sprememb lahko usoden že v kratkem (1). le-teh na ornitoloških kolesarskih izletih, kamor smo dejavno vključili tudi več lokalnih šol, promocijo trajnostnih prihodov na družabnih omrežjih, spletu in prek kolesarskih oziroma turističnih aplikacij kot tudi s pričujočim vodnikom. V naravnih rezervatih Škocjanski zatok in Ormoške lagune, ki sta na strateških lokacijah ob pomembnih kolesarskih trasah, smo vzpostavili kolesarski postaji za varno parkiranje koles, ki bosta na dolgi rok omogočali spodbujanje prihodov s kolesi. V Škocjanskem zatoku smo vzpostavili tudi števce za merjenje obiska, ki kažejo na pozitiven vpliv nove kolesarske infrastrukture, saj se obisk kolesarjev povečuje. djan S projektom smo želeli spodbuditi razmišljanje o negativnih spremembah, ki jih sprožamo z netrajnostnimi potovanji v naravo v prostem času in foto: Dejan Bor spodbujati pozitivne vedenjske spremembe. Škodo, ki jo povzročamo naravi, povzročamo tudi sebi, saj smo od nje življenjsko odvisni. Vsak pri sebi lahko razmisli in spremeni svoje vedenje. Čim več nas bo to storilo, bolj bo trajnostno razmišljanje in delovanje na tem področju družbeno sprejeto, s tem pa bodo lažje in hitrejše vse nadaljnje pozitivne spremembe. Bodimo torej mobilni kot ptice – za nas in za naravo! Literatura: (1) Huntley, B., Green, r.e., CollinGHam, y.C. & Willis, S.G. (2007): A climatic atlas of European breeding birds. – Durham University, The RSPB and Lynx Edicions, Barcelona. 52 53 Kodeks slovenskih ornitologov Vsak slovenski ornitolog, opazovalec in proučevalec ptic naj: • pred vsemi interesi zastopa interese varstva narave in varstva ptic; • pri svojem delu in tudi sicer ne vznemirja ptic po nepotrebnem in jim ne škoduje. Prav tako naj ne ogroža drugih živih bitij in narave; • ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu; • bo pri fotografiranju ptic in narave obziren. Ogroženih vrst naj ne slika na gnezdu; • vestno beleži vsa opažanja in skrbi, da se podatki v beležkah ne postarajo; • sodeluje s kolegi, jim pomaga pri delu in skrbi za dobre odnose z njimi. foto: Jure Novak 54 55 Napotki na terenu Tudi vi lahko pripomorete k varstvu ptic in narave, če se na izletih v naravo držite preprostih pravil, tako da: • daste prednost trajnostnim prihodom, ki so predmet naše publikacije, pred uporabo jeklenega konjička, v kolikor pa greste v naravo z avtomobilom, pa se vozite le po asfaltiranih cestah; • nikoli ne zapuščate poti in kolovozov; • ne povzročate hrupa in s tem ne plašite ptic in drugih živali; • psa rajši pustite doma, če pa je z vami, ga vodite na vrvici in ne dopustite, da bi prosto tekal naokrog in plašil ali celo poškodoval prostoživeče živali; • v zavarovanih območjih narave še posebej spoštujete posebna pravila obiska, ki tam veljajo; • spoštujete tudi opozorila kmetov in lastnikov zemljišč. foto: Jure Novak 56 V vodniku predstavljamo izlete s trajnostnimi prihodi na dvajset izbranih območij, kjer lahko opazujete in doživite naravo, raziskujete njeno pestrost, se sprostite in ohranjate svoje zdravje. Z njim vas želimo spodbuditi, da v naravo ne bi več toliko zahajali z jeklenimi konjički, pač pa na trajnostni način: peš, s kolesom, z javnim prevozom, električnim vozilom ali kombinacijo le-teh. Poskusite in naredite nekaj dobrega zase in za naravo!