POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	POSTNO	CEK.	RAČUN	ST.	10.S6#
OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI UST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
■OBRTNI TBSTNIK«, SPLOSNO VELJAVHO IN NBODVISNO GLASILO 0»*TNKTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA I. IN 15. V MESECU // STANE
CELOLETNO DIN 4*.—. POLLETNO DIN 2*^-, POSAMEZNA *THV. DIN  _.
// ZAKLJUČEK UD AKCIJE 1*. IN 25. V MESECU. // NEVSANKIRANI DO H	PISI	SE	NS	SPREJEMAJO.	//	KOKOPtSI	SE	NE	VRAČAJO.	//
XXI. LETNIK.
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA, IV. PETRA CESTA JTBV. 4.
H PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON JK» //
V LJUBLJANI, 1. JUNIJA 1938.
ŠTEV. 11.
Na glavni letni skupščini Zveze
in obrtniškem taboru v Laškem
je bilo naše obrtništvo enoglasno v vseh prizadevanjih za ojačenje svoje neodvisne stanovske organizacije in za složno izvedbo samopomoči, toda zahteva od vseh mero* dajnih čini tel jev pravico do lastne eksistence in zaščito socialno šibkejših
V današnjem času, ko se vedno pogosteje čuje iz vsega kulturnega sveta klic obrtništva, ko se je tudi v mejah naše države pričelo obrtništvo pod vplivom splošnega preporoda, ki prihaja z novim časom in z novimi idejami živahneje gibati, je bil prirejen drugi tabor slovenskega obrtništva v Laškem.
Za nas, ki smo ta manifestanten zbor zavednega obrtništva sami doživeli, čutimo njegov zgodovinski pomen in vemo, da je to mejnik našega bodočega dela. XVI. letna skupščina Zveze je in bo zgodovinski preokret obrtniškega organizacijskega udejstvovanja. Delegatje, ki so se te skupščine udeležili, so poroki za to. Seme, ki ga bodo sejali, bo naše negovano polje bogato oplodilo in bo blagodejno pomladno sonce prineslo žarek novega življenja v sleherno zakrknjeno, nedovzetno dušo.
V soboto 14. maja dopoldne so prireditelji pod vodstvom Obrtnega društva v Laškem dokončavali zadnje priprave za čim slovesnejši sprejem de? legatov, ki so se pričeli že v prvih popoldanskih urah zbirati k dvojnemu delovnemu prazniku zvezne organizacije: k prazniku lastnega dela in k proslavi delovnega jubileja svojega častnega predsednika g. Zadravca.
Vsa meščanska, javna in državna poslopja so bila že tekom dopoldneva olepšana z zelenjem, državnimi trobojnicami in raznimi obrtniškimi znaki.
Pozornost prebivalstva do obrtniškega stanu in njegovega praznika je bila očividna na vsakem koraku.
Po prihodu zveznega predsedstva so se zbrali najožji prijatelji in znanci pokojnega obrtniškega borca in organizatorja Blaža Zupanca ob njegovem grobu, na katerega je položil predsednik Zveze g. Rebek po prisrčnem pietetnem nagovoru lep lovorjev venec s posvetilom svojemu soustanovitelju. Ta poklonitev se je vseh prisotnih globoko dojmila, kajti s tem je Zveza pokazala, da svojih zaslužnih soborcev in sodelavcev ne pozabi!
Točno po programu so se ob 18. uri zbrali v salonu hotela »Savinje« delegati k predkonferenci in skupščini Zveze.
Kje naj danes dobi obrtnik 200 in več dinarjev za prenočevanje in druge izdatke, ki so zvezani s takim potovanjem na delegatsko skupščino. Zato je tudi razumljivo, da so mogla le nekatera društva poslati komaj po enega zastopnika na predvečer tabora, da je 45 delegatov iz skrajnih meja naše ožje domovine zasedlo svoja mesta, ko je predsednik g. Rebek otvoril ob navzočnosti g. sreskega načelnika, zastopnika Zbornice za TOI in mnogih drugih kratko predkonferenco in kmalu nato XVI. redni občni zbor Zveze.
Občni zbor so pozdravili g. Šipek v imenu laškega obrtništva, sreski načelnik g. Tekavčič v imenu prebivalstva sreza Laško. Njegove simpatične besede so na navzoče delegate napravile nepozaben vtis. Dobrodošlico je izrekel tudi zastopnik mestne občine g. Hrastelj. Občni zbor je pozdravil nadalje v zastopstvu ljubljanske zbornice g. Ambrožič. Nato je podal admini* strativni tajnik Zveze podrobno delovno poročilo, v katerem je navedel obsežne posle zvezine uprave, a tudi težave, s katerimi se mora boriti zveza zavoljo nerazumevanja in težke gospodarske situacije. Posebno žalostno je dejstvo, da se ustvarjajo zakoni in naredbe, veljavni tudi za obrtništvo, toda brez njihovega sodelovanja. Te in enake ugotovitve, ki so bile že neštetokrat iznešene, bi nas predaleč privedle, ko bi jih hoteli zopet ponavljati. Za rešitev naših zahtev v smislu tajnikovega poročila sta se zavzemala g. Iglič in g. Vahtar, ki sta žela za svoja izvajanja soglasno odobravanje.
S krepko besedo je nato predsednik g. Rebek pojasnil stališče Zveze do javnosti in do splošnega obrtniškega pokreta. Apeliral je na delegate, naj med obrtništvom ustvarjajo složnost in samozavest potom uspehov, ki jih bodo dosegli s svojim lastnim delom. Za pravično delo zahteva vsak pošten delavec svoje plačilo, tega se zavedajo tudi obrtniki in od teh zahtev ne bodo odstopili.
Sledila je obračunska in proračunska razprava k blagajniškemu poročilu, katerega je podal g. Urbas. Tekom debate so delegati posegli s svojimi predlogi glede rešitve finančnega vprašanja Zveze. Za te predloge je vladalo živahno zanimanje ter so bili vsi soglasno sprejeti. Končno je bilo v obravnavi vprašanje prireditve prihodnjega občnega zbora ter se je kot najprimernejši kraj predlagalo Novo mesto.
NAŠ TABOR
Pred dobrimi 70 leti smo imeli na Slovenskem dobo taborov, zborovanja ljudskih množic, ki so se pričele pro-bujati in slediti klicu narodnostnega gibanja, narodne samozavesti in borbe proti težko ogroženim kulturnim in gospodarskim pravicam slovenskega ljudstva.
Duhovni in prosvetni buditelji Slovencev so prirejali shode ljudstva, — ki je bilo v takratni dobi najhuje ustrahovano in podjarmljeno — ter ga učili vere v bodočnost in ga bodrili k borbi za življenske pravice slovenskega naroda.
Zgodovina nam dokazuje, da so prebujenju sledila mogočna dejanja; hitreje kot so si neuvidljivi nasprotniki uspehe zamislili in zaželeli, je raslo slovensko drevo, — hitreje kot so se kovali pogubeželjni nameni, je v slogi buditeljev in narodnih delavcev to drevo poganjalo zdrave veje nacionalnega ter gospodarskega napredka do končne zmage.
Ali ne obsega naš obrtniški tabor v bistvu iste smernice, kakor oni, katere so prirejali naši predniki v razvojni dobi prebujenja Slovencev.
Da. Tudi naši tabori so izraz nepokolebljive volje in stremljenja po delu in napredku ter po zaščiti odnosno uveljavljenju pravic zatiranega srednjega in malega slovenskega človeka.
Prinašajo nam vzpodbudo za borbo proti krivičnemu zapostavljanju obrtniškega stanu ter pomenijo neustrašen klic po rešitvi življenske eksistence malega pridobitnika. So to v pravem pomenu besede najodločnejši protesti zoper brezkončno preziranje zakonito zajamčenih pravic legalnega, samostojnega obrtništva.
Naši zbori so dokaz dobro organizirane armade, ki kljub dobro preračunanim intrigam, po političnem koristoljub ju zaslepljenih nasprotnikov, nemoteno napreduje in odpira slovenskemu obrtniku pot v borbi proti krivicam, ki so rak-rana njegovega življenskega obstoja.
Na taboru izražene zahteve so potrebe desettisočev zvestih in vdanih državljanov, ki so se naveličali trpeti in prenašati še nadalje skrajno preziranje svojih teženj; so glas stanu, ki z žuljavo roko in s trpkim ročnim delom donaša državni blagajni svoj obulus; so neodo-ljiv klic do oblastev in državnih krmi-larjev, da tudi ti stopijo iz indiferentnosti ter rešijo obrtniški stan in njegove pripadnike resno pretečega pogina.
Naši tabori so viden dokaz, da se tudi mali pridobitnik sme in mora upreti krivicam minljivih režimov, če mu to narekuje dolžnost samoobrambe — da tudi naš mali človek lahko uživa svoj vsakdanji in težko prisluženi kruh pod svobodnim solncem svoje s krvavimi in materijalnimi žrtvami ustvarjene Domovine.
Izven vsakega strankarskega vpliva stoječ, prihaja naš stanovski človek-rokodelec, zopet in zopet, leto za letom, z istimi krivicami na dan. Zaman se bori, da se postavi v vrste onih, ki so v srečnem položaju, da imajo vsled svoje številčnosti in stanovske solidarnosti politične faktorje in s tem njih umevanje in obzirnost na svoji strani. Veselimo se njihovih uspehov, smo o njih upravičenosti prepričani in poudarjamo to-le prav zato, da bi tudi nam padla tu in tam kaka drobtina z miz naših odločujočih faktorjev, če je baš potrebno, da naš mali delavni človek in davkoplačevalec živi od miloščine!
Tako je tudi naš letošnji tabor v Laškem končal z obnovitvijo naših že ne- 1
Predvečer tabora najlepši doživljaj Laščanov
Ko se je medtem zvečerilo, so Laščani svojim gostom na tihem nasnovali izredno presenečenje: pripravili so iluminacijo slikovitega starinskega mesteca, ki je poleg udeležencev obrtniškega zbora privabila k mostu in na trg pred hotelom Henke skorajda vse domače prebivalstvo. Tudi meščani sami so priznali, da še niso videli
štetokrat naštevanih, toda dosledno preziranih krivic. Povemo pa vsem, da naše obrtništvo ne bo mirovalo tudi v naprej, v borbi za dosego svojih pravic pod geslom:
Brez miru in brez strahu naprej do končne zmage!
tolikšne krasote in da skorajda niso vedeli, v kako lepem kraju so doma. Sokolski dom, ki ima izredno lepo lego ob Savinji, most čez reko, razvaline starega gradu na hribu in nova pivovarna pod mestom — vse je v hipu zagorelo v baklah, da se je svetloba v bajni krasoti lesketala v kristalni Savinji. Na gradu je razen tega zagorel ogromen obrtniški znak, ki je ostal vso noč razsvetljen, obenem pa so se z gradu oglasile fanfare. x
Pozdravni večer v počasti* tev 40*letnega organizato* ričnega udejtsvovanja čast* nega predsednika g. Zadravca
V hotelu Savinja so se delegatje in gostje nato vnovič zbrali k družabnemu večeru, namenjenemu v počastitev 401et-
nega obrtniškega delovanja častnega predsednika zveze, Jakoba Zadravca iz Središča ob Dravi. Slavljencu so domači pevci priredili podoknico, nato pa mu je prvi nazdravil predsednik Rebek, ki je poudarjal, da je imelo pionirsko delo, ki ga je Zadravec z izredno požrtvovalnostjo desetletja vršil med obrtništvom na nekdanjem Spodnjem Štajerskem, poleg stanovskega tudi velik nacionalni pomen, saj je
pomagal ohraniti narodni skupnosti prav tistega malega in srednjega človeka, ki je bil po tujem pritisku najbolj ogrožen.
Nato je izročil jubilantu krasno izdelano majoliko s kozarci, ki nosijo obrtniške znake in posvetilo posameznih društev, včlanjenih v Zvezi, ki so poklonila svojemu častnemu predsedniku to lepo priložnostno darilo.
Za predsedn. so slavljencu čestitali še narodni poslanec Pleskovič, zbornični svet ■ nik Ambrožič, podpredsednik zbornice Elsbaeher, podpredsednik zveze Vahtar. zastopnik mestne občine Hrastelj, v imenu leskih obrtnikov Košir, delegat Žohar iz Celja, podstarosta laškega Sokola Kržičnik tajnik Iglič, delegat Kalan Iz Škofje Loke, prečitanih pa je bilo tudi za celo kopo pozdravnih pisem, ki so prispela od vseh strani. Med drugim sta jubilantu čestitala narodni poslanec Prekoršek in stari slavljenčev soborec, novinar Ante Beg. Ves večer so pevci z ubrano pesmijo skrbeli za razpoloženje, na koncu pa je jubilant s skromno gesto odklonil toliko čaščenja in izjavil, da je vse svoje življenje vr-šil samo delo ki je bilo naloga vseh.
Spomine svojega udejstvovanja je opisal sledeče: Pred dobrimi 40 leti se je tudi na slovenskem Štajerskem pričelo nacionalno gospodarsko gibanje. Torišče temu je bilo Celje, ki je zamoglo zaradi svojega narod1 nega ozadja izvajati še največji odpor prati nasprotnikom našega gibanja. Tudi mene je, ko sem še kot mladenič prevzel obrtno zadrugo v Središču, vleklo, da posežem v javno življenje in sem se zato često ogla-•sil v Celju, kjer siem pomagal snovati načrte za nacionalno in gospodarsko osvoboditev Slovencev na južnem Štajerskem. Tam sem se seznanil z nepozabnimi tov. Rebe-kom, Volkom, Zupancem in mnogimi drugimi še živečimi obrtniškimi prijatelji, ki so z istim duhom in odločno voljo bili pripravljeni pomagati pri osvobojevalnem delu pod devizo: da mora tudi slovenski obrtnik nekoč postati na svoji zemlji svoj gospod!
Na glavni dan tabora, v nedeljo
je Laščane zjutraj na vse zgodaj predramila budnica, a k vlakom, ki so v jutmjih urah prihajali iz obeh smeri so se zbirale trume domačega prebivalstva k sprejemu gostov, nato pa se je uredila povorka in odkorakala akozi mesto. Ob 10. se je v dvorani hotela Henke vršil velik zbor, ki so mu med drug-jimi prisostvovali tudi sreski podnačelnik dr. Orožen, narodni poslanec Pleskovič, častni predsednik Zadravec .zastopnik Zveze hrvatskih obrtni-
Ob dvajsetletnici Jugoslavije
MANIFESTIRA NAŠE OBMEJNO OBRTNIŠTVO ZA NACIONALNO. GOSPODARSKO IN STANOVSKO NEODVISNOST TER EDINOST OBRTNIŠTVA
Veliko obrtniško zborovanje slov. obrtnega društva
v Mariboru
kov Volčanšek iz Zagreba, ravnatelj Obrtne banke Rajko Ogrin iz Ljubljane in zastopniki številnih drugih kulturnih in strokovnih organizacij in ustanov. Med žvahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru, nato pa brzojavni in pismeni pozdravi resornemu ministru in drugim predstavnikom oblasti. K jubileju Jakoba Zadravca je prispela še cela vrsta brzojavk, med njimi čestitke generalnega tajnika za TOI v p. dr. Windischerja tajnika dr. Pretnarja, trgovskega društva Merkur in Glavne državne obrtniške zveze. Prvi je kot domačin pozdravil zborovalce predsednik Obrtniškega društva Vavpotič, ki je v vznesenih besedah slavil tehnični in kulturni pomen ročnega dela in poudaril trdno voljo obrtmnkov, da se ne dajo podjarmiti od strojev in turbin. Laško je bilo od nekdaj mesto živahno raagibane obrtniške podjetnosti. V prejšnjem stoletju je cvetela zlasti usnjarska, pozneje pa sta se razvili predvsem čevljarska in ključavničarska obrt. Dokazi zgodovine so imena laških obrtnikov, ki imajo dolga desetletja dela za sabo; Marija Krener, častna članica društva, ki vodi svoj modni salon že od leta 1878., tkalec Miha Kranjc, ki ima svojo delavnico od leta 1884., pekovski mojster Ivan Selič, čevljar Franc Kokol, krojač Konrad Kvantič, kovač Maka Košir, krojač Ivan Berger in zidarski mojster Ivan Kranjc, ki so vsi že v prejšnjem stoletju začeli svojo obrt. Zborovanje so pozdravih še zastopnik hrvatskih obrtnikov Vol-čanšek ,narodni poslanec Pleskovič. Iti je viharno pozdravljen obrtnike pozival k slogi, zakaj samo skupna sila lahko rodi uspeh obrtni takor so pozdravili še zbornični podpredsednik Elsbacher, predsednik Združenja trgovcev Herlah, zbornični svetnik Ambrožič in podpredsednik zveze Vahtar.
Nato je predsednik Rebek v izčrpnih izvajanjih poročal o položaju obrtniškega gospodarstva. Zbom. svetnik Ambrožič je na kratko očrtal potrebo zaščite obrtnika, tajnik Iglič je poročal o vprašanju organizacije in strokovnega tiska — glasilo zveze »Obrtni vestnik« izhaja že 21. leto. Blagajnik Urbas je razvil podroben načrt za izvedbo obrtniškega socialnega zavarovanja, za katero so zbcxmice že pred petimi leti podvzele živahno akcijo.
Dolgoletne težnje in zahteve zborujočega obrtništva obsežene v kratki resoluciji
Na koncu je bila sprejeta naslednja resolucija:
Predstavniki slovenskega obrtništva ugotavljajo, da so razmere, v katerih se nahaja obrtništvo kljub navideznemu izbolj-šenju gospodarskega položaja, nevzdržne. Hkratu ugotavljajo, da tudi organizacije cele države žal ne morejo zabeležiti nika-kega uspeha in se dobiva vtis, kakor da bi bil obrtniški stan podrejenega značaja v ekonomskem sestavu naše države. Ko ugotavljamo to žalostno dejstvo, pozivamo odločujoče činitelje, da posvečajo vprašanju obrtniškega napredka popolno pozornost, posebno pa, da se brez odloga uredijo nastopne pereče zadeve:
1. Takojšnja izvedba predloga zakona o šušmarstvu, ki so ga stavile obrtne zbornice in obrtni odseki skupnih zbornic mi-nistrustvu že leta 1935.
2. Ukinitev izvrševanja rokodelskih del v državni kaznilnici v Mariboru ter opustitev režijskih del po avtonomnih ustanovah in industrijah.
3. Izvedba starostnega zavarovanja obrtništva v smislu določb obrtnega zakona.
4. Izpopolnitev predpisov za pavšalno obdavčenje pridobnine za male obrtnike v vseh mestih, ki zaposlujejo do 4 pomočnike in uporabljajo pogonsko silo do 4 KS.
5. Ustanovitev gospodarskega sveta v smislu čl 24. ustave.
6. Odločujoča oblastva naj zagotove potrebna sredstva za strokovno izpopolnitev obrtništva in njegovega naraščaja.
7. Izvedba finančne zaščite obrtniškega stanu.
Slovensko obrtništvo se zaveda svojega velikega gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena za narodno gospodarstvo. Iz tega razloga hoče lojalno sodelovati pri gradnji in izpopolnitvi velike in močne, nacionalno edine Jugoslavije.
Resolucija je bila sprejeta z živahnim odobravanjem, nato pa je predsednik zaključil zbor z izjavo, da se bo prihodnji obrtniški tabor vršil po vsej priliki v Novem mestu. Popoldne so si udeleženci ogledali še modeme naprave nove pivovarne v Laškem, ki bo v kratkem začela obratovati, nato pa se je na vrtu hotela Henke vršila ob sodelovanju laške godbe domača zabava.
Popoldne so se obrtniki razšli v trdnem prepričanju, da v težki borbi za dosogo skupnih obrtniških idealov ne bodo klonili, temveč da bodo še vztrajneje delovali sebi v korist, mlajšim za vzgled.
Zahvale za pozdrave,
poslane iz tabora
Predsednik Zveze je prejel na pozdrav, odposlan Nj. Vel. kralju s tabora v Laškem sledečo zahvalo: Gospod predsednik! Po najvišjem nalogu mi je čast izjaviti zahvalnost za lepe želje in izraze vdanosti, poslane Njegovemu Veličanstvu kralju, Njegovemu kraljevskemu Visočamstvu knes zu namestniku in kraljevskemu domu
iz letne skupščine Zveze obrtnih društev Dravske banovine, prirejene v Laškem.
Minister dvora, Milan Antič.
Prav tako se zahvaljuje minister za notranje zadeve za pozdrave poslane z zborovanja Zveze obrtnih društev v Laškem.
Minister za trgovino in industrijo g. Vrbanič se je zahvalil za pozdrav: »Spoštovani predsednik! Prisrčno se zahvaljujem za pozdrav, ki mi je bil poslan iz letne skupščine Zveze obrtnih društev dravske banovine ter prosim, da blagovolite sprejeti zagotovilo mojega odličnega spoštovanja.«
Generalni komitet bolgarskega obrtnega saveza obžaluje, da radi kratkega termina ni mogel poslati svoje delegacije na obrtni tabor v Laško, želi, da se izpolnijo vsi predlogi zborujočih obrtnikov v korist in procvit dbrtnega stanu v dravski banovini. Istočasno želi predsednik Ivan Veliko v, da se naše in bolgarsko obrtništvo ob priliki znajde v večjem številu na manifestaciji svojih stanovskih teženj.
Zahvala
Povodom mojega jubileja ob priliki 40 letnega javnega udejstvovanja, predvsem pa udejstvovanja v obrtniških organizacijah, sem prejel toliko čestitk, priznanj in drugih dokazov ljubeznive naklonjenosti, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Prosim torej tem potom vse svoje sodelavce, prijatelje in znance, ki me ob tem redkem delovnem jubileju niso pozabili, da sprejmejo mojo, iz dna srca segajočo zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujem uglednemu Obrtniškemu društvu v Laškem za prireditev družabnega večera ter za prekrasen, presenetljivo lep sprejem, kakor tudi slavnemu pevskemu društvu istot.am za prirejeno mi podoknico ter končno vsem dragim Laščanom, ki so meni in naši skupni obrtniški stvari v počastitev okrasili svoje hiše.
Z zagotovilom, da mi ostane ta dan vse življenje v lepem spominu, ostajam s pozdravom:
Jakob Zadravec, zbornični svetnik iin častni predsednik
Z. O. D. za dravsko banovino.
Zahvala Zvezi obrtnih društev v Ljubljani
Ob priliki Obrtnega tabora v Laškem je Zveza obrtnih društev v Ljubljani s predsednikom g. Rebekom in mnogimi drugimi tovariši obrtniki iz najrazličnejših krajev in iz Laškega, počastila in položila venec na grob mojega pokojnega soproga g. Blaža Zupanca, obrtniškega borca in dobrega tovariša. Za krasni nagovor predsednika g. Rebeka se na tem mestu najtopleje zahvaljujem. Vsem gospodom tovarišem mojega pokojnega soproga za nepričakovano počastitev, ki ste jo izkazali njegovemu spominu, moja najiskrenejša zahvala.
Antonija Zupanc, Laško.
V spomin na udeležbo na taboru v Laškem
dobite proti naročilu pri Obrtnem društvu v Laškem tri krasne posnetke iz tabora in sicer dve mali sliki, ki predstavljata skupino delegatov pred mostom in pred cerkvijo ter eno veliko sliko, posneto ob priliki poklonitve na grobu pok. Blaža Zupanca. Cena 20 dinarjev. Naročila sprejema tudi naša uprava.
ZAPADLOST PLAČILNIH NALOGOV — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja, da zapadejo v pla- j čilo vsi plačilni nalogi, ki so bili te dni dostavljeni delodajalcem. Urad mora brezpogojno varovati likvidnost in poceniti svoje poslovanje. Zato v bodoče ne bo več pošiljal opominov in izvlečkov. Proti zamudnikom bo urad v zakonitem roku uvedel po zakonu dopustne Izterjevalne postopke.
Ugovori ne odlagajo plačila.
V uvod proslave dvajsetletnice obstoja kraljevine Jugoslavije, je sklicalo slovensko obrtno društvo v Mariboru v nedeljo 22. maja veliko manife-stacijsko zborovanje vsega mariborskega obrtništva.
Na zborovanju je bila posvečena) prva misel v blagor naše skupne domovine Jugoslavije, za katero je naše nacionalno obmejno obrtništvo vedno pripravljeno, da žrtvuje svoje fizične in moralne moči. V tem smislu je govorili tudi predsednik g. Sojč, ki je vodil zborovanje.
Tekom nadaljnjega zborovanja so kot glavni cilj vseh naših obrtniških teženj govorniki odločno zahtevali zaščito, kajti obrtniški stan je na robu propada, rokodelstvo je v naši državi najmanj uvaževano.
O pomenu obrtniške organizacije je govoril zastopnik Zveze, podpredsednik g. Vahtair, ki je apeliral na obrtništvo, da naj sodeluje v svojih neodvisnih obrtnih organizacijah ter naj se obrtniško stanovsko delo omejuje na skupno gospodarsko udejstvovanje, kajti Je na ta način se bomo vsi obrtniki znašli v skupnih vrstah. Ob tej priliki je izjavil, da zahteva štajersko obtrništvo ohranitev svojega okrožnega odbora.
O novelizaciji obrtnega zakona, vprašanju minimalnih cenikov in o nelojalni konkurenci ter zlasti o šušmarstvu, ki povzroča najhujše zlo legalnemu obrtništvu, je govoril g. Reicher, predsednik Združenja krojačev.
O paivšaliranju davkov in borbi proti draginji je poročal g. Novak Franjo, predsednik skupnega združenja in združenja frizerjev v Mariboru. Zahtevali je, da se uvede eksistenčni minimum za Obrtnika z vsaj 12.000 dinarji letno. Javna bremena naj se pravično razdele, posebno je treba znižati pri-dobnino za obrtnike v smislu olajšav, predloženih že s strani Zveze. Mestni
Pred kratkim se je vršila prva seja izvršnega odbora za prireditev državne obrtne razstave, ki bo od 1. do 21. oktobra t. 1. v Beogradu. Razstavni prostor za obrtnike bo po 30 din pod streho ter 15 din na prostem. Za siromašne obrtnike, ki bodo imeli potrdilo od združenja, da so siromašni, bo na razpolago precej brezplačnega raz*
Berlinska obrtna razstava
Kot je že znano, bo do 10. julija odprta berlinska obrtna razstava, pri kateri sodeluje 35 držav s približno 60 tisoč obrtniki. V zadnjem času se je moral obseg razstave še povečati za* radi velikega zanimanja razstavljalcev. Tudi naša država sodeluje preko svojih
rokodelci v Mariboru zahtevajo, da se uvede uvoznina za nekatere izdelke po vzorcu drugih mest, posebno za mizarske i. sl.
Za znižanje najemnine poslovnih loka/lov in stanovanj, za starostno zavarovanje obrtništva in za znižanje obrestne mere za obrtniške kredite, ki naj pri Zanatski banki ne bi smela presegati 6%, se je zavzel Kac, .predsednik Društva najemnikov. Na vsak način pa je potrebno, da se Maribor uvrsti v prvi razred draginjskih doklad za državne nameščence.
Ob zaključku je zbor sprejel obširno resolucijo, ki zahteva takojšnjo rešitev Obrtniških predlogov v pogledu pavša-lizacije pridobnine in prepovedi konkurence moške (kaznilnice. Kaznjenci naj se zaposlijo pri drugih delih: pri regulacijah, osuševalnih delih, komunikacijah in drugod. Dela v režiji občin, industrij itd. naj se omeji. Obrtništvo zahteva za!konito zaščito glede najemnin za stanovanja in delavnice. Starostno zavarovanje naj se uvede, toda ne v okvirju OUZD. Zavarovalni prispevki obrtnih pomočnikov naj se stekajo v poseben sklad v svrho kasnejšega obrtniškega zavarovanja. Ta manifestacijski zbor je nudil lepo priliko, da naše zavedno obmejno obrtništvo pokaže svojo resno voljo sodelovati pri narodni obrambi, žeii pa tudi, da bi se merodajni faktorji zavedali, kako močno falango in obrambeni ščit tvori in da ga je treba zato ščititi in krepiti!
OBRTNIKI, ZAVEDAJTE SE, DA USTVARJAMO VELIKO JUGOSLAVIJO Z MARLJIVOSTJO IN SPRETNOSTJO SVOJIH ROK, Z BISTROSTJO SVOJEGA UMA IN ODPORNOSTJO SVOJEGA NARODNOSTNEGA PONOSA — ZATO MORA BITI VSAK DOBER OBRTNIK TUDI DOBER DELAVEC IN DOBER JUGOSLOVAN !
stavnega prostora.
Posamezni delovni odbori že delujejo s polno paro. Da bo imela razstava res značaj enotne jugoslovenske obrt-nosti, bo potrebno tudi naše sodelovanje. Zato pozivamo vse interesente, da se zanimajo za to važno akcijo beograjske obrtne zbornice. Informacije dobite pri Zvezi.
zbornic. Pomen te razstave za obrt je velikanski, ker predstavlja po svojem obsegu, kakor tudi po načinu izvedbe edinstveno manifestacijo združenega obrtništva iz vsega sveta.
V sredo je odpotovala na razstavo večja skupina obrtnikov, med njimi tudi zvezni predsednik g. Rebek, ki je kot član častnega predsedstva razstave prisostvoval oficielni otvoritvi.
Beograjska zbornica je 27 obrtnikom krila stroške za pot s tem, da se udeležijo kongresov, ravno tako zagrebška in deloma tudi ljubljanska zbornica. Brez dvoma bodo tudi mnogi posamezniki izkoristili to ugodno priliko ter si ob svojih stroških ogledali berlinsko razstavo. Zaradi olajšanja bivanja v Berlinu in glede ostalih informacij, naj se obrnejo na Zvezo obrtnih društev v Ljubljani.
Koledar večjih inozemskih obrtniških prireditev
12. maja do 18. septembra: Obrtna in industrijska razstava v Oslu.
28. maja do 10. julija: Mednarodna obrtna razstava v Berlinu.
2. junija: državni kongres nordijskega obrtništva v Oslu.
3.—4. junija: IV. konferenca mednarodne obrtne organizacije v Oslu.
17.—20. junija: državni kongres prirejen po »Comite d’ entente et d’ action artira-nales de France« v Grenoblu.
26. junija do 3. julija: Svetovni kongres »Dopolavoro« v Rimu.
23. julija do 5. septembra: Obrtna in razstava umetniških šol v Namurju (Belgija).
26.—28. julija: mednarodni Kongres tehniškega pouka v Berlinu. lUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiMiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiniiiiiiiiiiiniHHiiiiiiiBiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiu
Obrtniki! Naročite se na Obrtni Vestnih!
XVIII. LJUBLJANSKI VELESEJEM 43« razstavna prireditev
4. — 13. junija 1938
Polovična voznina na železnici — Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din Z.—
Sejmišče obsega 40.000 m2, preko 600 razstavljalcev iz 14 držav.
Posebne razstave: »Cesta« — Francija —• Pohištvo — Avtomobil — Tekstil —
ženska domača obrt LEPO ZABAVIŠČE 10. — 12. junija: HI. državni trgovski kongres Vstopnica daje lastniku pravico do nagradnega žrebanja — Vrednost dobitkov preko
din 75.000,—
Priprave za I. državno obrtna razstavo
v Beogradu
Drobne Testi
X Konferenca, v zadevi uvedbe 1% takse ob priliki prodaje govedi, ki je bila 10. Maja v Beogradu je ugotovila, da bi povzročila omenjena uredba veliko škodo našemu gospodarstvu. Izdelana je bila resolucija, katero je posebna delegacija predložila ministru poljedelstva in ministru trgovine. Pri konferenci so sodelovale tudi naše organizacije in zbornica.
X Konferenca delegatov krojaških združenj iz cele države, ki je bila 8. maja v Beogradu, je sklenila ustanoviti skupno Zvezo. Konferenco je vodil g. Nikolič iz Beograda. Največ se je debatiralo o nelojalni konkurenci in o odreditvi enotnega cenika, po možnosti za vso državo. Končno je g. Lazarevič priporočal ustanovitev zadrug kot edini način eksistenčne rešitve krojačev.
X Konferenca obrtnih zbornic in odsekov v zadevi novelacije OZ je bila 10. maja v Beogradu. Predstavniki zbornic so stali na stališču, da se princip sedanjega zakona ne menja, sicer pa predlože vsi detajli, ki so jih organizacije odobrile. Konferenci sta pri sostvovala zastopnik ministrstva g. dr. Krpan in načelnik dr. Olič.
X Mezdno gibanje ljubljanskih krojačev je končano s sklenitvijo kolektivne pogodbe, ki je veljavna do 1. H. 1939. Mojstri so razdeljeni v razrede po kvalifikaciji in obsegu obrata. Združenje je za svoje člane izdelalo nov cenik, ki je enoten za vse mojstre v istem razredu. Opozarjamo mojstre, da se v lastnem interesu strogo drže pogodbe, da ne bi imeli sitnosti z obrtnim sodiščem.
X Okoli kritike in popularnosti delavskega zavarovanja, je razprava, ki jo Je v zagovor delavskega zavarovanja spisal dr. Jože Bohinjec, ravnatelj ljubljanskega urada OUZD. K spisu se povrnemo.
X Kraljevska banska uprava je sklicala 20. maja t. 1. v Knjižnični dvorani ožjo anketo glede smotrenega obrtnega pospeševanja v dravski banovini. Po uvodnih besedah načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Rateja, je podal g. dr. Pretnar Josip poročilo o delovanju zavoda za pospeševanje obrti zb. za TOI ter g. Brozovič o dosedanjem državnem oz. banovinskem obrtnem pospeševanju. Direktor g. Račič je podal par tehtnih misli glede poživitve domače obrti. K debati so se zglasili predsednik Zbornice g. Ogrin, za Zvezo obrtnih društev g. Rebek in g. Iglič, nadalje nadzornik g. Založnik g. ing. Remec, ter g. Kavka. Posebno zanimiv je bil referat g. prof ing. Hladnika, katerega je podal g. ing. Turnšek. Anketa ni dosegla svojega namena, zato se bo nadaljevala v najkrajšem času. Mi se bomo podrobneje bavili s tem vprašanjem v prihodnji številki.
X šttrimilijardno posojilo, ki ga je razpisala naša vlada, bo razdeljeno tako-le: 1.500 milj. za nove železnice, 1.500 milj. za nove državne ceste, 250 milj. za nova javna poslopja ter 250 milj. za nova javna dela. Tudi Sloveniji se obetajo večja javna dela, predvsem modernizacija cest.
X Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu je imel v nedeljo 24. aprila svojo jubilamo XXX. letno skupščino, ki je potekla v najlepši složnosti delegatov številnega zavednega hrvatskega obrtništva. Zvezo obrtnih društev je na skupščini zastopal g. Iglič. Savez pripravlja veliko obrtniško razstavo, ki bo od 4. do 12. junija 1.1. v Zagrebu s sodelovanjem zavoda za pospeševanje obrti. Blago, ki se bo odpošiljalo na to razstavo je prosto mestne trošarine.
X Privilegirana agrarna banka bo dajala kmetovalcem menična posojila do 2000 dinarjev po 5% za nabavo kmetijskih strojev.
Dopis!
BREŽICE. Pretekli teden je slavil g. Ho-ly Josip, brivec v Brežicah rodom iz Plzna, ki pa si je s svojo marljivostjo in vztrajnostjo pridobil pri nas mnogo simpatij — šestdesetletnico svojega rojstva. Poleg svojega udejstvovanja v narodnem oziru, se je znal uveljaviti tudi v svoji stroki. V prevratni dobi je bil imenovan za komisarja in pozneje tudi izvoljen za načelnika obrtne zadruge v Brežicah. Leta 1921. je ustanovil v Brežicah obrtno društvo, kateremu je predsedoval 11 let. V tem času je organiziral tri obrtne razstave. Za svoja strokovna dela je bil mnogokrat odlikovan z zlatimi kolajnami, tako v Pragi, na Dunaju, i. dr. Naš slavljenec je bil več let tudi v zastopstvu Zbornice. Mnogo se je žrtvoval za napredek obrtništva, veliko je storil za našo narodno stvar, še mnogo pričakujemo od njega, kajti najdemo ga še vedno čilega sredi najaktivnejših vrst svojih stanovskih tovarišev, vsem za vzgled in vzpodbudo. 2elimo, da bi nam ga blaga usoda ohranila še dolga desetletja zdravega in čilega ter mu iz vsega srca čestitamo k dosedanjemu delu in uspehom.
X Združenje vrtnarjev in izdelovalcev vencev v Ljubljani, je imelo svoj občni zbor v nedeljo 27. aprila v zborničnih prostorih. Skupščino je vodil predsednik g. Bajc Ivan. članov je 68. Glavna zahteva skupščine je. bila, da se k novelizaciji obrtnega zakona zahteva uvrstitev vrtnarjev
pod imenom umetni vrtnarji in izdelovalci vencev, če bi se ta zahteva tukajšnjih vrtnarjev ne mogla izvesti za celo državo, naj bi se realizirala vsaj v dravski banovini, kjer je vrtnarstvo zelo razvito. Naša zbornica je stavila na konferencah ta predlog in so tudi ostale zbornice v državi edine glede zahteve. V zadevi reorganizacije strokovnih združenj zahteva vrtnarsko združenje, da ostane v obliki kot sedaj. Nekateri navzoči člani so se pritoževali radi šušmarstva, če moremo sploh o njem govoriti v vrtnarski stroki, ki je prosta obrt. Krivično je le to, da so se morali nekdaj vrtnarji učiti dolga leta in položiti vse strokovne izpite, da pridejo do samostojnosti, dočim je lahko vrtnar danes že vsak, ki zna solato saditi. Na ta način propada vrtnarska stroka, ki je ena najbolj umetnih obrti, še hujši pritisk čutijo vrtnarji radi konkurence, kajti vrtnarska podjetja se ustanavljajo brez lokalne potrebe.
Zborovalce je pozdravil zastopnik zbornice, ki je poročal o njenem prizadevanju, da se brezpravno stanje vrtnarske obrti popravi ter istočasno izrazil upanje na skorajšnje izboljšanje.
X Združenje elektrotehniških obrti dravske banovine v Ljubljani bo izdalo praktičen elektrotehniški priročnik, ki bo vseboval vse važnejše vzorce in tabele o strojnih konstrukcijah, vse važnejše veljavne predpise in norme glede elektrovodnega materiala, strojev in električnih instalacij, glede razsvetljave in merjenj v elektrotehniki itd. Naročuje se pri Združenju.
LJUBLJANA. Združenje fotografov za dravsko banovino je imelo svojo redno letno skupščino 29. pr. m., katero je vodil predsednik g. Hibšer. V svojem poročilu je g. predsednik podal statistično sliko delovanja združenja, ki je bilo vse leto zelo razgibano. Dotaknil se je raznih perečih vprašanj in tako smo čuli, da tudi fotografskim mojstrom n iprizanešena težka eksistenčna borba. Združenje ima 147 članov zaposlovalo je ca. 87 pomočnikov in ima v svojem »seznamu 43 vajencev. Tudi obširno poročilo tajnika g. Mancinija in blagajniško poročilo je predočilo pestro notranje organizacijsko življenje.
K poročilu so se zglasili člani s predlogi radi zaščite fotografske stroke. Po. sebno zanimivi so predlogi k noveli obrtnega zakona. Sklenilo se je, da se predlaga in zahteva uvrstitev k § 141. t. 3. odredbo, da se trgovcem s fotografskimi potrebščinami, ki ne posedujejo dovolilnice za izvršervanje fot. obrti prepove sprejemanje naročil od fotoamaterjev! Na ta način se namreč prikriva celo šušmar-stvo preko legalnih obrtnikov, na katere se izgovarjajo, 'da oddajajo namočila le tem. Nadalje izhaja iz fotografskih vrst zahteva, da vajenec, ko stopi v uk ne sme biti mlajši od 14 let in ne starejši od 18 let. Sedanji obrtni zakon pravi, da naj ne bo mlajši od 14 let, telesno zdrav itd., pozablja pa na višino starosti. In tako se dogaja, da stopi vajenec v učenje v starosti 40 let in več. V takih slučajih gre po večini za kritveno razmerje. Tudi za fotografsko stroko je šušmarstvo najhujši problem, ki tudi ne bo tako kmalu rešen. Sušmarijo amaterji, ki prodajajo svoje izdelke, šušmari vsak, da si z razprodajo slik priskrbi kak priboljšek zadostuje samo, da je posestnik fotografskega aparata.
V splošnem fotografska stroka ne uživa nobene zaščite. Zastopnik mest-fae občine, ki je bil navzočen na občnem zboru je izjavil, da amaterska fotografija se ne more smatrati za konkurenčno legalni obrti, ker baje svoje izdelke objavlja v revijah brezplačno in iz golega idealizma. Fotoamaterstvo da je konkurenčno le na deželi. K temu se je oglasil navzoči mojster, ki je prečital članek v neki foto-amaterski reviji, kjer so objavljena navodila, kako se fotoamaterska dela naj. lažje spravljajo v denar. Morali se bomo torej popolnoma preorientirati v tem pogledu in legalni fotografski obrti nuditi tem večjo zaščito, čim bolj napreduje fotoamaterstvo, ter v obče fotografska stro. ka. Zato naj bi se postopalo s strani oblasti proti šušmarjem v vsakem slučaju izsleditve, in ne da mora prinesti šele zainteresirani obrtnik prijavo. Kajti dolžnost oblasti je, da ščitijo legalno obrt iz istega razloga, kakor se uradoma pobrigajo, da poberejo ves davek, do zadnje pare.
V interesu fotografske stroke bi bilo, da se v smislu § 143 t. 5. dovoli poklicnim fotografom iskanje naročil tudi izven poslovnega sedeža brez poklica. Vodila naj bi se stroga kontrola z legitimacijami, ta. ko, kot se izvaja kontrola pri krošnjar-stvu. Šušmarstvo naj bi krčilo tudi tako, da se šušmarje najstrožje kaznuje, se jim odvzame orodje, kaznuje pa naj se tudi onega, ki je naročil pri šušmarju. Upravnim oblastem ne bi smel biti noben trud za zatiranje šušmarstva odveč. Skupščina je predlagala, da se pomočniki in vajenci zaposlijo v fotografski obrti tudi ob nedeljah dopoldne, kajti tedaj imajo ljudje največ prilike, da pridejo k fotografu. Slike, ki se predložijo za legitimacije bi morale biti tudi vse žigosane od poklicnega fotografa, s tem bi se tudi uradno kon-
trolirale zlorabe. Velika krivica je dalje, da nekatera podjetja, med njimi celo državni uradi izdelujejo fotografska dela v lastni režiji. Nadalje je umetni fotografski stroki v škodo odredba z 1. 1936., s katero se pokrajinske fotografe uvršča v isto točko ter tako daje možnost da brez vsakih izpitov dosežejo pravico izvrševanja portretske fotografije. Obrt naj bi se odvzela tudi vsem onim, ki imajo že kje drugje zaslužek. Vidimo torej, da gre vsaki legalni obrti težko. Po tri in več letnem učenju, dolgotrajni naporni praksi, izpitom itd. pa nima obrtnik prav nobenega upanja, da se bo lahko pošteno in v miru preživljal.
Na jesenskem velesejmu bo prirejena velika mednarodna fotografska razstava. Na tej razstavi bo sodelovalo tudi združenje z izdelki svojih članov. Skupščino so pozdravili zastopniki zbornice g. Traven in mestne občine g. Frelih. Delovanje združenja pozdravljamo tudi mi s pozivom da še nadalje vztraja pri svojem delu ter budi med članstvom odločnost, odkritosrčnost in smisel za strokovni napredek lepe fotografske umetnosti.
Naše razmere
Da so sedanje razmere težke in neznosne, ve pač vsak mojster, pomočnik in vajenec, tako rekoč celokupen obrtniški stan. Marsikdo izmed starejših se ozira v preteklost, z vročo željo, da bi se obnovili tisti časi, ko je bil poleg njegovega strokovnega dela tudi primeren zaslužek, da je zamogel sebe in svojo družino — vsaj dostojno preživljati. Dandanes se obrtnik mora obupno boriti za vsakdanji košček kruha, ker njegov zaslužek je v primeri s cenami materiala in drugimi režijskimi stroški ter različnimi dajatvami premajhen, da bi mu kaj preostalo za leta, ko bo obnemogel in izčrpan — prisiljen odložiti svoje orodje, da si odpočije na stare dni.
Časi so se spremenili v toliko, da obrtniški obstoj ogroža vedno večja industrijska konkurenca, katera mu izpodriva dostojno življenje in ubija resnično vrednost obrtniškega izdelka. Blazni egoizem se je razšopiril kot edini vladar gospodarstva brez ozira na socialne potrebe in težkoče, hodi svojo pot kot moloh, ki pozna edino sam sebe.
Če so v takem stanju razmere vse prej kakor zadovoljive, se ne moremo čuditi! Toda kdo bo te razmere spremenil v naše dobro. Ako mislimo, da se bodo časi spremenili, izboljšali sami od sebe, je ta misel varljiva. Da bi odnehali tisti, ki odjedajo obrtniku kruh, iz sočutja, iz usmiljenja ter nam milostno dopustili boljšo eksistenco — takšna misel je velika utopija, ker lakomna sebičnost je nenasitljiva.
Edina rešitev perečih vprašanj in nujnih nalog je — v nas samih! Čakali smo na pomoč drugih; pričakovali smo socialne pravične enakosti; ta je šla mimo nas, kakor mimo tistih, ki so zapisani smrti ter izločeni iz človeških pravic. Zakaj nismo bolj upoštevani, j vam bo pač razumljivo! Zato ker se premalo zavedamo svojega stanu: predolgo smo stali v rezervi, ko so se naši organizatorji borili za našo stvar —■ proti veliki premoči razdiralne in nasprotujoče sile.
Sedanji čas nas opozarja na dolžnost do lastnega stanu! Če noče rokodelstvo postati hlapec gospodarsko močnejših in igrača razmer, tedaj mora na plan z živo, delavno zavestjo. Naše vrste se morajo strniti — v skupno borbo za naše zadeve.
Če nočemo končno pobirati le drob* tine z bogatinove mize, se moramo zganiti vsi, oni iz mest, trgov in iz vasi, da enoglasno zahtevamo svoje življenjske pravice!
Dežni plašč In dežnik
Dežni plašč spada tudi med sodobno garderobo, zato bi naši mojstri ne smeli prepustiti naročilo istih konfekciji. Za izvršitev dežnega plašča se lahko vzbudi interes pri naročniku mimogrede. Ravno taiko je sedaj zelo moderno nošenje dežnika, ki popolnoma nadomestuje palico. Za moškega danes ni prav nič smešno, če nosi dežnik tudi ob lepem vremenu. Vsak moški, ki želi biti in tudi ostati dobro oblečen, bo nosil s seboj tudi lep eleganten dežnik.
Ne pozabite na poravnavo naročnine!
Književni in kulturni pregled
»Minimum zahtjeva za vodovod i odvod-
nju u kuči« je izdalo udruženje za sanitarno tehniko v Zagrebu. Knjiga obravnava celokupno področje instalacijskih na prav ter je važna za projektanta, kakor tudi za graditelja in inštalaterja. Cena knjigi je 30.— dinarjev. Naroča se na ček. r. 33.2000 v Zagrebu.
»Čehoslovaški-jugosl. gospodarski almanah« je izdala čehosl.-jugosl. gospodarska zbornica v Beogradu. Trgovskim in poslovnim interesentom daje osnovne informacije o čehoslovaškem gospodarstvu; posebno zanimivi so pestri članki o sodelovanju gospodarstva Male antante.
Velik Zbornik jugoslovenskega gospodarstva »Svoj svome«. Ob priliki 20-letnice kraljevine Jugoslavije bo izšla gospodarska revija s popisom 20 letnega dela našega domačega gospodarstva. Za vse informacije se je treba obrniti na redakcijo Usta »Svoj svome«, Beograd, poštni predal 752. Iščejo se tudi zastopniki za vse večje kraje, ki bi nabirali oglase in naslove domačih tvrdk. Prijavijo naj se na našo upravo, da jih priporočimo, ali pa direktno na gornji naslov.
o Metalurgija, mesečna revija za pospešitev industrije in trgovine z železom, št.
5.	je izšla. Prinaša zelo poučne in zanimive članke iz domačega gospodarstva kovin in rud. Tendenca lista je, da se naša mlada železna industrija ki ima vse pogoje za osamosvojitev postavi v službo nacionalne neodvisnosti. Revijo toplo priporočamo! Naročnina 120 din letno.
e Umetnost, mesečnik za umetniško kulturo priporočamo svojim naročnikom, da se nanj naročijo, ker jim more pri njihovem umetniškem obrtniškem ustvarjanju mnogo koristiti. Priporočljiva je posebno za obrtnike umetnih strok: kiparje, slikarje, izdelorvalce (keram|ike, umetne mizarje, stavbenike itd., ker prinaša revija mnogo originalnih umetniških osnut. kov, skic in grafičnih del, iz katerih si bo obrtnik obogatel svoje umetniško obzorje. Letna naročnina je 90.— din. (Uprava: Ljubljana, Pod Tumom 5.)
O Misel in delo, kulturna in socijalna mesečna revija, je sodobno in aktuelno pisana ter prinaša zelo zanimive razprave, obzornik, poročila in drobtine o temi ki jo označuje že naslov revije.
• Zdravje izhaja dvakrat mesečno. Prinaša poučne zdravstvene članke narodnoobrambnega značaja. Revijo urejuje dr. Ivo Pirc.
• Ženski svet, ki izhaja mesečno v Ljubljani, prinaša v svoji majniški številki mnogo zanimivega gradiva za naše žene in matere. Reviji so priložene tudi priloge naš dom, modna priloga in krojna pola. Z ozirom na bogato in pestro vsebino, se revija ne da primerjati z nobeno drugo slično žensko publikacijo, zato jo vsem našim obrtniškim ženam in obrtnicam toplo priporočamo, da se nanjo naroče. Letna naročnina znaša 64 dinarjev. (Uprava: Ljubljana, Tavčarjeva ul.)
M. R. mizar, Zg. Polskava: Lepo, da nas opozorite na složnost obrtništva, toda razumeti morate, da so življenjski pogoji podeželskega obrtnika drugačni nego mestnega. Ni mišljeno tu razdvajanje temveč računati je treba in malo kalkulirati pa boste tudi Vi stvar razumeli.
Z. M., Begunje pri Cerknici: O. D. v Ljubljani komaj lahko pomaga svojim lastnim članom in onemoglim bivšim članom, zato ne more upoštevati Vaše prošnje.
A ovo cvetje — nevo življenje
Izpremembe v stanju
obrtnih prijav v I. četrtletju 1938
(Prva Številka pomeni prijave, druga odjave)
Vrtnarji 3, 1, apnenice 2, —, izdelovanje cementnih izdelkov 1, 2, izdelovanje predmetov iz mavca 1, —, opekarne 1, 1, pečarji —, 1, lončarji 1, 2, steklobrusači 1, —, izdelovanje vseh vrst čistilnih naprav 1, —, graverji 1, —, izdelovanje pečatnikov 1, —, instalacija ogrevanja —, 2, mehaniki 6, 3, urarji 2, 2, kolarji 5, 9, žage 12, 10, žaganje drv z motorjem —, 1, mizarji 27, 20, sodarji 2, 2, izdelovanje parketov —, 1, izdelovanje rolet —, 1, strugarji —, 1, izdelovanje igrač 1, —, izdelovanje harmonik —, 1, izdelovanje glasbenih instrumentov 1, —, usnjarji 1, 2, sedlarji 1, 2, sedlarji in jermenarji 2, —, usnjena galantarija in torbarstvo 2, —, metlarji 1, —, gačenje živali 1, —, predilci in tkalci 1, —, tkalci 4, 1, izdelovanje pletenin 7, 3, predtiskarije 1, —, tapetniki 2, —, izdelovanje perila 1, —, krojači 41, 15, krojačice 18, 7, šivilje lo’ 19, dežnikarji 1, —, krznarji 1, 1, slam-nikarji 3, —, klobučarji 1, 2, izdelovanje pustene robe (file) izvzemši klobučevine za klobuke 1, —, pralnice —, 1, nožarji in brusači —, 1, kovači 13, 7, kovači in pod-kovni kovači 2, 4, podkovni kovači 6, 2, kotlarji 1, —, kleparji 2, —, ključavničarji 7, 4, izdelovanje kovinskih predmetov —,
1, čevljarji 31, 37, brivci 6, —, frizerji 6, —, brivci in frizerji 18, 4, knjigovezi 2, 1, mlini 3, 15, mlini kmetski 9, 1, peki 18, 10, slaSčičarji 2, 2, slaščičarji orijentalski 1, 1, mesarji 18, 25, konjski mesar —, 1, mesarji in klobasičarji 3, —, klobasičarji 1, 1, črevarji 1, —, klavci drobnice —, 1, praženje kave 1, —, izdelovanje mlečnih izdelkov
2, 2, izdelovanje žganja 1, 2, sodavičarji 2, 1, izdelovanje kemičnih izdelkov 1, 1, izdelovanje barv in lakov 1, —, graditelji 2, 1, zidarji 1, 5, tesarji 2, 1, vodnjakarji —, 1, vodovodni inštalaterji 1, 1, krovci 1, —, steklarji —, 1, pleskarji in sobni slikarji 6, 1, pleskar, sobo in črkoslikar 1, —, sobni slikarji 2, —, črkoslikarji 1, —, tiskarne 1, —, fotografi 4, —, žgano slikarstvo —, 1, snaženje stanovanj 1, — konja-či 2, —, izposojevanje mlatilnic —, 5, razno 2, 1; skupaj 354 prijav in 256 odjav.
Glede krajevne razdelitve opažamo tudi prilično enakomernost v številu prijav ln
KROJAČI?
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Ceško-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
odjav ter prirastka. Izjemo tvorita to pot Celje mesto z znatno večjim številom odjav, kakor pa na novo prijavljenih obratov-nadalje Maribor levi breg, Murska Sobota ter Lendava in Laško. Podrobno sliko nudi naslednji izkaz:
Po posameznih srezih:
(prva številka pomeni prijave, druga odjave)
Ljubljana mesto 47, 27, Ljubljana srez 39, 19, Brežice 5, 2, Celje mesto 9, 19, Celje srez 7, 6, Črnomelj 8, 7, Dravograd
8, 3, Gornji grad 14, 6, Kamnik 15, 9, Kočevje 9, 6, Slovenske Konjice 4, 5, Kranj 17, 13, Krško 6, 8, Laško 8, 13, Lendava 6, 14, Litija 7, 6, Ljutomer 4, 8, Logatec
9, 6, Maribor mesto 26, 14, Maribor desni breg 31, 5, Maribor levi breg 6, 10, Murska Sobota 5, 14, Novo mesto 13, 6, Ptuj mesto 3, 3, Ptuj srez 14, 9, Radovljica 13, 8, Slovenjgradec 8, 3, Škofja Loka 9, 2, Šmarje pri Jelšah 4, 5; skupaj 354 prijav in 256 odjav.
Vsedržavni slaščičarski kongres v Ljubljani
Tretji kongres slaščičarskih in medi-čarskih mojstrov Saveza kraljevine Jugoslavije se bo vršil letos od 7. do 9. junija v Ljubljani.
Po kongresih v Beogradu in Zagrebu se sedaj marljivo pripravljajo slovenski Slaščičarji, da prirede čim dostoj-nejše tretji kongres. Pred časom je bil sestanek članstva v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani, katerega so se udeležili v zelo lepem številu. Izvolili so priredit-
veni odbor z raznimi odseki.
Za letošnji kongres je veliko zanimanje! Dosedaj je že mnogo prijav od srbskih in hrvatskih mojstrov, kar da sklepati, da bo tretji vsedržavni kongres lepa manifestacija skupne organizacije vseh slaščičarskih in medičarskih mojstrov kraljevine Jugoslavije.
Predvsem bo tretji kongres poudaril zahtevo, da se ne sme več privilegirati stanu škodljivih elementov, kateri izven zakona po mili volji posegajo v delokrog slaščičarjev. Zahteval1 bo pa tudi točno začrtano mejo med stanovi, kateri si hočejo stopama prisvojiti izdelavo predmetov, katere sme po zakonu izdelovati le mojster slaščičar, odnosno medičar. Slaščičarski in medi-čarski mojstri hočejo s svojo skupno organizacijo postaviti obrambni zid, da si zaščitijo svoje po zakonu priznane pravice. Posebno pa hočejo poudariti na kongresu, da se pri novelizaciji obrtnega zakona vseskozi upoštevajo predlogi poslani zbornici za TOI v Ljubljani, katere je združenje slaščičarjev in medičarjev na svojih sejah odobrilo.
Prireditelji kongresa so se potrudili, da kongres čim bolje uspe. Posetnikom kongresa pa bo dana prilika, da si ogledajo vellesejem in v skupnih izletih najlepše kraje Slovenije. — Pričakovati je, da se bo veliko število pripadnikov slaščičarske in medičarske stroke udeležilo kongresa in da bo tretji kongres prekašal oba dosedanja
AGA-RUŠE
ZDRUŽENE JUGOSLOVENSKE TVORNICE ACETILENAIN OKSIGENAD.D.— RUŠE
dobavlja OBRTNIŠTVU za AVTOGENO VARJENJE najboljši KISIK v jeklenih valjih po 5 in 6 m3, pod pritiskom 150 atm. Ta kisik je popolnoma suh, brez škodljivih primesi ter se dobavlja s čistočo 99%, kar je za tehniko avtogenega varjenja in rezanja izredno velike ekonomične važnosti. Jekleni kisikovi valji se morajo uporabljati le s pomočjo posebnega redučnega ventila, ki mora biti dobro konstruiran in solidno izdelan. Te prednosti ima :
REDUCNI VENTIL »A G A-RU SE« Z NAVZDOL OBRNJENIM REGULIKNIM
VIJAKOM,
'm
IBM
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam In tvrdkam
Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1936 din 2,909.574.60, varnostni zaklad din 1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756.81.
ZANATSKA
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000,— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekama posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon St. 20-30 — Račun Poštne hranilnice St. 14.003.
ŠPEDICIJA TURK Ljubljana
prevzema : OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 83 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem ton nosilnosti. — Telefon interurban št. 21-57 — Masarykova c. 9 (nasproti tovor, kolodvora)
Poravnajte naročnino!
ZA VESEL DELOPUST Političen klepar
Tine (bere) »Visokorodna ekscelenca, nadvse prosvitljeni in zelo politični gospod župan! Kakor se Vaš razum dviga nad vso okolico, tako se dviga tudi moje veselje radi vaše izvolitve za župana. Zadeva, ki me je privedla do tega, da sem pismeno stopil pred Vas, je sramotenje klobučarske zadruge. Toda jaz prav dobro vem kaj ta zadruga hoče: rada bi imela kameljo dlako samo zase...
Urban: Stoj! Dovolj je! Tudi on ima prav.
Tine: Meni se pa vendarle zdi, da ne moreta oba prav imeti.
Urban: Kdo ima torej prav?
Tine: To mora pa gospod župan vedeti.
Urban (se sprehaja): Prokleto zamotana zadeva je to! Tine, teslo zabito, kaj mi res ne moreš povedati kdo ima prav? Capin, zakaj ti pa dajem hrano in obleko? (Od zunaj se zasliši ropot in vpitje) Kaj pa spet to pomeni?
Tine: Oba meščana sta si v laseh.
Urban: Pojdi ven in jima reci, naj spoštujeta županovo hišo!
Tine: Kar temeljito naj se premikastita, morda bosta postala še dobra prijatelja. Prokleto, zdi se mi, da hočeta vdreti v sobo. Ali slišite kako razbijata po vratih?
(Urban se skrije pod mizo).
Tine: Kdo trka?
Lakaj: Prišel sem kot poslanec nekega tujega vladarja, ki bi se rad zgovoril z gospodom županom v zelo važni stvari. (Odide).
Tine: Kje za vraga je pa tisti gospod župan? Kaj ga je hudič vzel?
Urban (izpod mize): Tine, kdo je bil?
Tine: Neki tuji vladar želi govoriti z gospodom županom.
Urban: Reci mu, da ne utegnem, ker moram rešiti pravdo o kamelji dlaki. Tudi meščanoma naroči, naj se vrneta jutri. Oh, meni se vse meša v glavi. Ne vem več kaj bi počel. Tine, ali mi moreš ti kaj svetovati?
Tine: Boljšega vam ne vem svetovati, kakor to, naj se gospod župan obesi.
Urban: Pojdi in prinesi mi »Političnega strankarja!« Morda tam najdem kako se mi je obnašati v pričo vladarja.
Tine: Ali ne bi hoteli gospod župan tudi klobase z gorčico?
Urban: Ne, hvala!
(Med tem ko se Tine mudi zunaj, raztrga Urban klobučarjev dokument.)
Tine: Tukaj je knjiga — toda kaj ste raztrgali? Če prav vem, je to klobučarjeva tožba!
Urban: Uh, to sem storil v razmišljeno-sti. (Vzame knjigo in jo vrže na tla.) Tine, zdi se mi, da je tvoj svet prav dober. Obesil se bom. (Nekdo trka).
Tine: Na, že spet to trkanje. (Odide in se vrne) Joj, gospod župan! Na pomoč!
Urban: Kaj se je vendar zgodilo?
Tine: Pred vrati stoji cel regiment mornarjev in vpijejo: če ne dobimo pravice, razbijemo županu vsa okna. Nekdo mi je vrgel kamen v hrbet. Au, au!
(Urban zleze spet pod mizo).
Urban: Tine, reci gospej županji, naj gre ven in jih pomiri. Morda jo bodo ubogali, ker je ženska.
Tine: Ne verjamem, da bi divji mornarji imeli navado spoštovati ženske.
Urban: E, kaj, saj je že častitljiva starka.
Tine: 2e spet trkajo! Ali naj odprem?
Urban: .Za božjo voljo, nikar! Bojim se, da so mornarji. Pojdi k vratom in poslušaj kaj pravijo!
Tine: Glejte, naravnost k nam prihajata dva mestna svetnika.
ČETRTI PRIZOR (Železnik, Krivec, Urban, Tine)
Zel.: Ali je gospod župan doma?
Tine: Da, pod mizo čepi.
Zel.: Kaj? Gospod župan pod mizo?
Urban: Ah, gospodje! Zakaj ste me izvolili za župana in me pahnili v nesrečo?
Zel.: Kar je je! Zdaj pa zlezite izpod mize, gospod župan! Prišla sva, da v imenu mestne občine vprašava, zakaj ste tako grobo zavrnili tujega vladarja, kar bo imelo za mesto usodne posledice. Mislili smo, da bolje znate ius publieum in dobro poznate ceremonijah
Urban: Ah, gospodje, saj me lahko odstavite in s tem odrešite mene in daste zadoščenje tujemu vladarju.
Krivec: Še na misel nam ne pride, da bi Vas odstavili. Takoj nama morate slediti na magistrat, da se pogovorite z gospodom upravnikom, kako bosta vso stvar spet uredila.
Urban: Na magistrat pa že ne grem, pa tudi če me za lase vlečete! Nočem biti več župan, raje si vzamem življenje! Klepar sem in kot klepar hočem tudi umreti!
Krivec:	Mar hočete imeti za norca ves
mestni svet? Čuj, kolega, ali ni gospd župan prostovoljno sprejel županstvo?
Železnik: Da! Toda čas nama poteka.
Krivec: Gospod župan, na ta način ne boste prostituirali senata (Oba odideta).
PETI PRIZOR (Urban, Tine)
Urban: Tine!
Tine: Gospod župan!
Urban: Tine, kaj neki bodo z mano storili?
Tine: Gospod župan, tega ne vem! Vem le to, da sta bila zelo jezna. Čudim se Vam, da ste jima dovolili, da sta v vaši hiši tako govorila z vami. Če bi jaz bil župan, bi jima rekel: »Jezik za zobe, falota! Pomislita v čigavi hiši sta!«
Urban: O, samo da bi bil ti župan! Ah, ah, ah!
Tine: Če bi bil jaz župan, bi bilo najmanj kar bi zahteval od meščanov, da me imenujejo »plemeniti Tine«.
Urban: O ti nesramnež! Ali je zdaj čas za take šale? Ali ne vidiš, da me od vsepovsod stiska nesreča?
Tine: To bi storil samo radi tega, da bi imel večji ugled v družini ...
Urban: Če ne boš držal jezika za zobmi, ti razčesnem butico! Tine!
Tine: Gospod župan?
Urban: Kaj mi res ne moreš prav ničesar pomagati? Vsaj te stvari mi uredi, če ne ti bo joj!
Tine: Preveč zahtevate od mene, gospod župan! Vi, ki ste sama pamet, ne morete urediti teh stvari, jaz pa, teslo in klada, naj jih uredim?
Urban: Zdaj se pa hočeš še norčevati iz mene? (Vzame stol in zamahne proti njemu. Tine zbeži.)	(Dalje prihodnjič)
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani