L£T0 XXI. — številka 45 Ustanovitelji S2DL Jesen Skof občinske lce, Kranj, konference Radovljica, Pisno Ja Loka in Tržič. — Izdaja časo- podjetje Gorenjski tisk Kranj. 7 " redakdj0 odgovoren Albin Učakar £jr A SILO SOCIALIST KRANJ — sobota, 8.6. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednikv, Od 1. januarja 1958 kot poltednikv, Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO "allas, Memphis, Los Angeles UnS r Robert Kennedy je S"* ga bodo na vojaškem ^ 0PalUču v VVashlngtonu V Abrata Johna Kenncdyja. C'11". M. junija, bo dan 0,11 v ZDA. k 0 "bojih Johna Kennedy-preds«dnika ZDA in Vrti* Lu,nra Kinga ie le "*a v četrtek izgubila t, ne8a pomembnega mo-^nr* Roberta Kennedyja. le,u' le v gredo v Los Ange-Po, *treUal atentator iz nafto 2JJ blli«ne in ga smrt W i CePrav so senatorja NlJ! Kenncdyja takoj pre 0p,ri' v bolnišnico in ga tU uJar'|- le 25 ur po atenta ^tu ,8Vet Je novico o at;n n o smrti senatorja K*nnedyJ« sprejel t H> j."1 ogorčenjem, vsi pa Ho^^'ni v ugotovitvi, da Vr^jjV "mor sramolo za °- Neka amer ^ll. pos,aia i ižka te-dve uri i >staja je dve uri samo z velikimi čr-V|qt izPisano besedo SRA-EJ*« Londonski Daily E* V le »Pisal: »Ves civlU-cl*vet j,, ponižan In osra-b»Pričo tega harbarske- Wle Audll %u Zđal mc V£ napraviti Pištole < C**1 Franci« Kemvedy. ^rlvl Bv.ob, se Je ro"'1 ennedvjev po-občudovanje morajo njegovi Jviti konec za- 20. novembra 1925 v Bostonu. Tri leta potem, ko je na univerzi v Virginiji končal pravo — leta 1951 — je postal pravni svetovalec sveta za kriminal pri pravosodnem ministrstvu. Njegov »konjiček« je bil boj proti organiz ranemu zločinu. Že naslednje leto je vodil kampanjo svojega brata — Johna za volitve v senat. Od leta 1954 do 1963 je bil pravni svetoval :c raznih senatnih komisij, ko pa je njegov brat John prevzel predsedniški prestol, je Bobb postal pravosodni minister. Takrat je bil star 35 let. Do bratove smrti Robert ni dosti razmišljal o tem, da bi se potegoval za predsedn ško mesto, po strelih v Dallasu pa je odločno zastav.1 svoj korak proti Bell hiši. In ravno v tej politični areni so mu atentatorjeve krogle pretrgale pot. Zgodovina družine Kenrte-dy je polna tragedij, ravno tako polna tragedij kot uspehov. Atentat na Roberta Kon-nedyja se Je zgcd 1 samo štiri leta in pol po umoru predsednika Johna Kcnnedvja, se-natorjevega brata. Družina Je dožive'a nrvi udarec, ko sta se leta 1344 v letalski nesreči ubila najstarejši sin Josepha Kennedvja — Joseph Kcnnedy mlajši in njegova žena Rose. Samo mesec dni pozneje je mož Kath-leen Kennedy padel na fronti v Franciji. Sama Kathleen se je ubila leta 1948 v letalski nesreči v Franciji. Avgusta 1962 je dva dni po rojstvu umrl sin predsednika Johna Kennedyja in Jac-queline Kennedy — Patrick. Predsednika Kcnnedyja pa so ubili 22. novembra 1963 v Dal-lusu v zvezni državi Teksas. Pred dvema tednoma Je Robert Kennedy v Kaliforniji v razgovoru s francoskim publicistom Romainom Ga-ryjem izjavil, da računa na možnost atentata: »Nobene možnosti ni, da bi kandidate varovali med volilno kam-panijo. Treba se Je prepustiti množici in tvegati. V ostalem pa je treba imeti srečo že s samim seboj, če hočeš biti izvoljen za predsednika ZDA. In srečo imaš aH pa nl-maš. Vem, da bo prej ali- slej do atentata prišlo. Ne toliko zaradi političnih razlegov, kot zaradi r.-'ke na'.ezljivosti, nekega tekmovalnega kosanja.« In res so se Robertove besede žal uresničile. Predsednik Tito Je v sožalni brzojavki ženi preminulega s na-torja Ethell dejal: »Tragična smrt senatorja Ker_ndyja je nenadomestljiva izguba za ameriški narod in mir na svetu.« V. G. Seja skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev Brez razprave o problemu zaposlovanja Samo on delegat se je na prvi seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje občin Kranj, Skofja Loka. Radovljica, Jesenice in Tržič dotaknil problema zaposlovanja pri nas. Na dnevnem redu seje, ki je bila v sredo, 5. maja, je bila sicer razen konstituiranja skupščine in njenih organov še razprava in sklepanje o programu de-la in finančnem načrtu KZZ za leto 1958. Kadar doseže nezaposlenost 2,4 odstotka aktivnega prebivalstva, bi pričakovali, da bi se ob informaciji komunalnega zaveda za zaposlovanje Kranj razvila vsaj skromna razprava. Posebej še zato, ker je precej skupščinskih delegatov v svojih organizacijah zaposlenih v kadrovskih službah in se torej dnevno ukvarjajo s tem vprašanjem. Prav tako ni bilo slišati mnenj o problemu zaposlovanja na Gorenjskem tudi cd predstavnikov nekaterih gorenjskih občin in sindikatov. Nekaj manj kot triurna razprava je zadevala predvsem finančni načrt komunalnega zavoda za zaposlovanje. Finančni načrt, ki ga je izvršni odbor skupščine priporočil v sprejem in potrditev predvideva povišanje plana dohodka za leto 1968 za petdeset odstotkov glede na lansko realizacijo. Pri tem odpade na delo zavoda 44 odstotkov, na gmotno preskrbo nezaposlonih 35 odstotkov in ostalo na pripravo delavcev. V skupščini sicer ni bilo nasprotovanj o omenjeni delitvi zavodovega dohodka — 225 milijonov S din. Pač pa je bilo predlagano, naj zavod ne bi zvišal svojih osebnih dohodkov za 6,57 odstotka, kot je planiral, če bi ne bili v peprečju nezaposleni, ki prejemajo nadomestilo za osebni dohodek že več kot eno leto. L. Mencinger za toliko povišani tudi osebni dohodki v gospodarstvu. Predlagatelj je namreč menil, da se v negospodarstvu ne bi smeli zviševati osebni dohodki ne glede na stanje gospodarstva, od katerega družbene službe zbirajo prispevke. Skupščma komunalnega zavoda za zaposlovanje je finančni načrt potrdila, vendar šele po dvakratnem glasovanju, l Med sklepi, ki so jih sprejeli na skupščini, naj omenimo še povečanje denarnega nadomestila nezaposlenim za 7,8 odstotka, za koliJcor so se v lanskem letu zvišali življenjski stroški. Večje nadomestilo bodo prejeli samo V tovarni Sava Kranj zaposlili dva tisočega delavca V četrtek dopoldne je bila v tovarni gumijevih izdelkov Sava Kranj manjša slovesnost. 1. junija so namreč v kolektiv sprejeli dva tisočega delavca. Novi član kolektiva tovarne Sava Ivan Petcrkovič — trgovski pomočnik tekstilne stroke — bo zaposlen v prodajalni tovarne Sava na Reki, kjer bodo prodajalno odprli 15. junija. Tako bo imela tovarna Sava sedaj že devet svojih prodajaln v raznih mestih naše države. Predstavniki tovarne so nam povedali, da nameravajo v prihodnje odpreti še več prodajaln v naši državi. Med drugimi bodo kmalu odprli prodajalna tudi v Kopru. A. 2. Direktor tovarne Sava ing. Janez Beravs in na novo sprejeti dva tisoči delavec. Foto: F. Perdan iiiiiiiiCii«ii«Hit«iaiKi*iiiiEitiiiiiiiiiiEiiiiaa&sicitaiiiiiiiiiiniiif inif kmtciiiiiiiiiiiii«iit*iiiiii»n ti i t:iii; ir Občni zbor društva socialnih delavcev Socialno delo v gospodarstvu V petek in soboto so socialni delavci iz vse Slovenije na četrtem občnem zboru v Kranju razpravljali o socialnem delu v gospodarstvu. Pri tem so ugotovili, da delo socialnega delavca marsikje še ni priznano, to je, da ni uveljavljeno v družbi, razen tega pa nekatere delovne organizacije ob zaostrenih ekonomskih pogojih gospodarjenja te službe tudi opuščajo. Vsekakor b; si bilo treba še naprej prizadevati, da bi bil de- lavec v delovni organizaciji deležen strokovne socialno pomoči. Razen tega pa bi sa morali socialnih problemov lotevati programsko, ne pa, kot je to sedaj, da morajo socialni delavci reševati socialni problem, ko se ta že pojavi — seveda, če je rešljiv. Gospodarske organizacije bi se morale zavedati, da socialne probleme delavec prinaša s seboj na delo in da se to kaže tudi pri proizvodnji. L. M. Radovljiški komunisti o gospodarjenju Prepočasno izvajanje reforme Vso skrb izobraževanju in zaposlovanju »Ko govorimo o gospodarski reformi, imamo v mislih stabilizacijo našega gospodarstva. Menim pa, da se ukrepi za stabilizacijo uveljavi ji jo prepočasi. Pri tem mislim predvsem na stabilizacijo cen. Menim, da vsako dvigovanje cen — pa naj jih dviguje kdorkoli pri nas — ruši našo gospodarsko zgradbo . . .* Tako je menil neki udeleženec drugega zasedanja občinske konference zveze komunistov v Radovljici, na katerem so med drugim razpravljali o gospodarstvu v radovljiški občini. Zasedanja konference, bila je konec minulega meseca, so se ra- zen članov občinske konfe-rince ZK udeležili tudi nekateri sekretarji organizacij ZK iz delovnih kolektivov in terena in nekateri direktorji večjih podjetij v radovljiški občini. Ko so razpravljali o gospodarjenju v minulim letu, so poudarili, da so v tistih delovnih kolektivih, ki delajo za trg, imeli lani znatno manjše dohodke, kot v storitvenih delovnih organizacijah. V gospodarskih organizacijah v radovljiški občini sicer imajo narejene programe razvoja, vendar pa v zadnjem času v večini porabljajo vso amortizacijo in sklade za obratna sredstva. Rekli itttit iiitiiiiiititfiitiiiitiiiiff iiiiiiiiifii lit iiif lit i« iiiiiisriatf3iiitiit3if siiEiiimiiiiiif nits i iiiiaiiiiiaiifiif ■ RAZPIS ŠOLSKI CENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA e ISKRA V KRANJU BO SPREJEL ZA ŠOLSKO LETO | 1968/69 NASLEDNJE ŠTEVILO UČENCEV: V TEHNIŠKO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN i STROJNE STROKE V KRANJU: 25 v elektrotehniški oddelek ln 50 v strojni oddelek; e V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KO- E VINARSKE STROKE V KRANJU: 75 za naslednje poklice: orodjar, finomehanik, e strojni ključavničar, rezkalec, strugar, elek- jf tromehanik in telefonski mehanik; e V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KO i VINARSKE STROKE V LJUBLJANI: 75 za naslednje poklice: orodjar, finomehanik, = strojni ključavničar, elektromehanik, telegraf- e sko-telefonski mehanik in RTV mehanik. Izbiro kandidatov bo opravila komisija za sprejem jf na osnovi uspehov pri sprejemnem izpitu. Sprejem- S ni Izpit obsega za vse šole: — izpit iz slovenskega jezika — izpit iz matematike m — psihotehnični pregled. e Kandidati za sprejem v eno izmed navedenih šol e morajo predložiti osebno do vključno 22. junija 1968 e naslednje listine: — prijavo za vpis v L letnik (obrazec 1,20), S kolkovano z državnim kolekom za 0,50 S N din; v prijavi morajo kandiati navesti e poklic, ki se ga želijo izučiti, oziroma s Stroko za vpis v tehniško šolo "wm izpisek iz rojstne matične knjige — spričevalo o končani osemletki in — zdravniško potrdilo. e Vpišejo se lahko kandidati, ki niso starejši od 18 let. | Prijave za vpis v tehniško šolo elektrotehniške in S strojne stroke v Kranju in poklicno šolo elektroteh- e niške in kovinarske stroke v Kranju sprejema Sol- §j ski center združenega podjetja Iskra Kranj v Kr&- S nju, Savska Loka 2, prijave za vpis v poklicno Šolo ! elektrotehniške in kovinarske stroke v Ljubljani pa S vodstvo šole v Ljubljani, Linhartova 35. i šolski center združenega podjetja Iskra Kranj nima I lastnega internata niti v Kranju niti v Ljubljani. e Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo in želijo stano- fj vati v internatu, naj vložijo posebno prošnjo za S sprejem v internat in sicer v Kranju na naslov: I Dijaški dom, Kranj, Kidričeva 2, v Ljubljani na I naslov: Dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Poljanska 26 e Dodatne informacije lahko dobijo kandidati v šol- 5 skem centru združenega podjetja Iskra Kranj v Kra- e nju ali po telefonu na številko 21-567 Kranj. tliiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiniiiiiitiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiifiiiiiiiiiiitiiiiifttifiififciiiiitiiiiifiiisiiiiTi so, da bodo lahko konkurenčni na tržišču le na račun osebnih dohodkov. Eno izmed perečih vprašanj v radovljiški občini pa je tudi vprašanje zaposlovanja. Pri tem so poudarili, da tega problema ne moremo reševati drugače, kot z odpiranjem novih delovnih mest. Seveda pa le-teh ne moremo brez zagotovljenih sredstev. Zato so menili, da bi v radovljiški občini in nasploh morali reševati ta problem z združevanjem sredstev, predvsem pa na področju turizma. Posebej pa so na zasedanju konference podčrtali izobraževanje zaposlenih. Poudarili so, da delovne organizacije premalo skrbijo za strokovno in družbeno izobraževanje oziroma izpopolnjevanje za po slonih. V radovljiški občini na tem področju primanjkuje predvsem učnih mest za žensko mladino. Nazadnje pa so v razpravi o gospodarjenju spregovorili še o informiranju članov kolektivov. Ugotovili so, da je to v nekaterih delovnih organizacijah precej površno ali pa ga sploh ni. Tako le v treh delovnih organizacijah v radovljiški občini (Elan, GG Bled in Veriga) izdajajo svoja glasila. Zato so sklenili, da je v prihodnje treba v delavnih organizacijah nenehno in pravilno obveščati člane kolektiva o nalogah, težavah, uspehih itd. delovne organizacije. Sklenili so tudi , da bodo resolucijo o vseh obravnavanih vprašanjih sprejemali na prihodnjem, tretjem zasedanju občinske konference, ki bo predvidoma konec junija. A. žalar že dalj časa je, kar se Je nasproti Vodovoda na Koroški udrla betonska plošča. Na nevarnost nas opozarja sani« ^ ja, ki Je postavljena na vdrtino. Tamkajšnji prebiva I« sprašujejo kdo je odgovoren za to in kdaj bodo to popra — Foto: F. Perdan Izvoljeni delegati za VI. kong«"eS Zveze sindikatov Jugoslavije Občinski sindikalni svet Jesenice.je na volilni konferenci za izvolitev delegatov za VI. kongres ZSJ organizi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOKRA — Kokra leži na področju krajevne skupnosti Preddvor. Vsako leto 22. julija pa praznujejo prebivalci te krajevne skupnosti svoj krajevni praznik. Ta dan so namreč Nemci v Kokri pobili več domačinov in zažgali vas. Zato se prebivalci Kokre že sedaj pripravljajo na praznovanje te obletnice. Tako nameravajo do takrat obnoviti leseni most čez reko Kokro, razen tega pa bodo na centralnem spomeniku obnovili tudi napise. Ob tej priliki bodo očistili in okrasili tudi vse spomenike in spominska obeležja. -rč GORJE — Pri pregledu poti, mostov in galerij v Vinlgarju so člani turističnega društva Gorjc-Vintgar in turističnega društva Jesenice v ponedeljek ugotovili, da je treba v najkrajšem času zavarovati stopnice, ki vodijo v Vintgar in odstraniti grmičevje za mostom čez železniško progo. Ureditev teh pomanjkljivosti je nujna, saj je letos zanimanje za Vintgar močno naraslo. — B. BOHINJ — Nekateri časopisi še vedno pišejo o hotelu, ki naj bi ga ljubljanski Lev zgradil na Vrtovini, čeprav je omenjeni kolektiv odstopil od gradnje. V zvezi s tem so v Bohinjski Bistrici sprejeli sklep, naj skupščina občine Radovljica o tem obvesti javnost. Obenem so od občine zahtevali, naj ustreznemu ponudniku za gradnjo hotela odda parcelo, ki bi bila od obale jezera oddaljena vsaj 200 metrov. — B. BLED. — Na seji za turizem in blagovni promet občine Kranj je bil nedavno tega sprejet sklep, da naj se Zavod za izgradnjo turistično-športnih objektov v Triglavskem pogorju pripoji k Zavodu za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu. Prvi je namreč v minuli sezoni poslovanje zaključil z izgubo. Predlog so poslali v pretres vsem pristojnim občinam in če bodo z njim soglašale, bodo omenjeno pripojitev izvedli že konec tega meseca. ral razpravo o nadaljuj razvoju sindikata lin 8 ^ ZSJ. Razprava je zajelat , ka področja problem katerimi se ukvarja s,n^t Člani sindikata na Je«* & upravičeno pričakuje*0^,, s a ZSJ, ,d* svojimi resolucijami, -".p In sklepi rešil mnoga VP«^ nja na ekonomskem » p tično-idejnem podrocJ* ^ upravičeno je nrišlj«™ ' vje bo kongres uspel resig ^ dileme, ki se Poraj^jjaj^ nujna posledica raz™ se družbe. Glede novega oanutk«,^ tuta ZSJ pa * ll!f fcVtf imajo nI več pripomb. Na konferenci so naslednje delegate za kongres Jugoslavije: Janka Burnika, VreA^ ^ ka strokovnega odl*>r* pfi družbenih *lai° sie sindikalne* a. Mlinarič>- J dikata občinskem tu; Srečka Mlinari6*' sednika sindikalne ° ^ cije železarne; EmU« q])$P šiča, člana predsedstv p-skega sindikalnega ^< seniC3 in Štefana & predsednika občins* * dihalnega sveta. Sobota — 8. junija i 968 GLAS * 3 STRAN Teo Lipicer — direktor Radia Jesenice Na zadnji seji občinske skupščine Jesenice so odborniki J* Predlog sveta zavoda Radia Jesenice razrešili dolžnosti Tedanjega direktorja Zdravka Anderla in za vršilca dolž-gjy direktorja zavoda Radio Jesenice imenovali Tea Lipi- rja. novinarja pri Radiu Jesenice, j.., ^a isti seji so razrešili dolžnosti vršilca dolžnosti načel-j, ay°ddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Karla anĆLskina, ki je bil nedavno izvoljen za direktorja trgov-8Q podjetja Rožca. Za novega vršilca dolžnosti načelnika e'ka za gospodarstvo, gradbene in komunalne zadeve pri !teo'n^ s^upAčini so imenovali Klincov 2areta, diplomira-ekonomista, dosedanjega vodjo referata za plan, analize statistiko v oddelku za gospodarstvo. Vinko Zorman z Jesenic je bil imenovan za novega člana ^ a Zavoda za klimatsko zdravljenje otrok Kranj, Slavko j. kelj pa čiana sveta zaveda za zdravstveno varstvo KranJ- J. V. Tretje leto reforme Zakaj modernizacija gospodarstva zaostaja? Ko smo pred tremi leti začeli z gospodarsko refor-°» Je prevladovalo načelo, da bodo dslovne organi-lanC V bodoie samostojno razpolagale s svo„j akumu-clJo in bo torej samo gospodarstvo Imelo pri raz-rJenl reprodukciji glavno besedo. To načelo je bilo as,»eje večkrat ponovljeno, vendar do njegove uresnl-lz VC °' prišIo kajti sredstva so se podjetjem izmikala na več načinov, tako da jim dejansko nI ostaja ° drugo kot le deklarativna pravica, da je razširjena produkcija njihova zadeva. Manjše investicije • *-c,a 1966 Je bilo čutiti proces Jačanja sredstev de-Vn''' organizacij za razširjeno reprodukcijo, čeprav bila omenjena sredstva lani manjša. Tako se je I a,en del sredstev prelil kot vročena sredstva v banke, •jQr j* milijarde novih dinarjev, lani pa že 4,3 milijarde, kaže na dejstvo, da omenjena sredstva niso spre er,ila svojega namena, čeprav njihovo usmerjanje ne Prek gospodarskih organizacij, temveč prek bank. S drugi strani pa so se sredstva gospodarstva zmanj-radi ,Udi zaradi likvidnosti gospodarstva kot tudi za- ■ njihove preusmeritve v obratna sredstva. Ve ti po-^av Je Prlvedel do občutnega zmanjšanja in-I taS|' "aložb delovnih organizacij, saj lahko ugo- * v'jamo, da je gospodarstvo predlani Iz svojih sred-ev Investiralo okoli 8,3 milijarde n din, medtem ko je ta vsota lani zmanjšala na 6,5 milijarde n dl-nio iV" ^ 'a^ih pogojih gospodarske organizacije niso Sle usmeriti svojih sredstev v modernizacijo in ob- S lov" i "nordeV svo^n obratov, vendar ne zaradi tega, ker j I ker 1 iekle> zapostavljamo pa moderni- I I J° in rekonstrukcijo. 1 S^EZ nPOLITICNm« TOVARN I vlaffeVfda vse to ne PomcnI, da bi morali investicijska I i »rad t 3 V nove obiekte obsojati, kajti Investicijska iz- | I 8o8nia *e Uldl e,e,»ent stabilizacije in pospešitve = i Pono 8tva' Gre samo za to' da ne bl 8meH dovoliti I I *aknVKe pr;rnere Izgubljenih investicij, kajti nismo § I na«ni i gati' da bl bln razsipni s »političnimi« tovar- §5 I *o n Podobnimi objekti, za katere ugotovimo, da E i dein0trebnL ko J,h zgradimo. Do tega pa lahko pri- E I 0,i,Sa^ ^e lo PodročJe potrošnje ušlo iz samouprav- I I ' yr°k gospodarstva. i &reo ftal<§n'b P°8°J'h gospodarskim organizacijam ne = I *a n,i drugega, kot da se kot nekdaj spet bore = I 'ako^1'8^3 ,z centralne blagajne. Vendar dokler bo j| I ki j'i,Se bo na5e gospodarstvo težko Izvleklo iz težav, |j I ^a hi ,z "Je8°ve zastarelosti in nerentabilnosti. E I ^ bl S° gosP°darstvo iznebilo zastarele tehnologije, I I dukti 2manlSa'o proizvodne stroške in povečalo pro- || I c'Jo ,Vnos,• Potem mora več vlagati v svojo modernlza- 5 S toa s rekonstrukcijo. Za takšne korake pa so potreb- = i ^jl reds,va "e pa deklaracije o »razširjeni reproduk- j| V r°kah gospodarstva«. Tanjug — V. G. Potrjen zazidalni načrt na Blejski Dobravi Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki potrdil; zazidalni načrt za Lipce pri Blejski Dobravi. Zemljišče obsega 2.5 ha površine, na katerem je predvidena gradnja 19 viseko pritličnih hiš in 7 pritličnih v zasebni gradnji. Zemljišče je komunalno neurejeno, mogC'ji pa so priključki na vodovodno, elektrčno in kanalizacijsko omrežje. Zazidalni načrt vsebuje glavni projekt za cesto in kanalizacijo, za druge komunalne naprave pa so izdana soglasja komunalnih organizacij. Občinska skup-čina je sklenila, da graditelje oprosti plrčevanja prispevka za komunalne zadeve. Toda občani, ki bodo na Lipcah zidali hišo, se morajo pismeno zavezati, da bodo komunalne nrprave zgradili in financirali sami. j. V. Srečanje vosovcev v Begunjah V nedeljo dopoldne (9. junija) se bodo pri Joževcu v Begunjah ponovno srečali nekdanji pripadniki vojske državne varnosti in obveščevalnih služb s področja Gorenjske. Srečanje organizira odbor 1. bataljona VOS in VDV za Gorenjsko pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica. Prvi bataljon VDV je bil ustanovljen maja 1944. leta v Martinj vrhu nad škofjo Loko. Bataljonu sta poveljevala narodni heroj Tonček Dežman, ki je zdaj predsednik občinskega odbora ZZB NOV Radovljica in Janko Kosec, ki je padel v zadnji ofenzivi na Primorskem. j. v. Obveščano lastnike gozdov na območju Gozdnega obrata Preddvor, da bodo priglasitve sečenj za leto 1969 po naslednjem razporedu: JEZERSKO dne 28 6 od 7.—14. ure v pisarni proiz. okoliša Jezersko KOKRA dne 16 6 od 8.—12. ure v osnovni šoli v Kokri PREDDVOR dne 17 6 in 24 6 cd 7.—14. ure v pisarni GO Preddvor GORICE dne 18 6 in 25 6 cd 7.—14. ure v pisarni proizv. okoliša Gorice KRANJ dne 10 6 in 17 6 od 7.—12. ure v pisarni proizv. okoliša v Kranju NAKLO dne 11., 12. in 18 6 od 7.—12. ure v pisarni skladišča v Naklem DUPLJE dne 13, 6 od 7.—12. ure v gostilni v Dupljah MAVČIČE dne 13 6 od 7.—12. ure v Zadruž. domu v Mavčičah VOKLO dne 18 6 od 7.—12. ure v Zadružnem domu v Vcklu NEMIL.IE dne 10 6 od 7.—10. ure v gostilni na Razpokah JAMNIK dne 10 6 od 10.—14. ure v bivši gostilni Lotrič Ivana na Jamniku BESNICA dne 11 6 od 7.—14. ure v pisarni gozdnega okoliša v Zadružnem domu v Besnici BABNICA dne 12 6 od 7.—14. ure v Zadružnem domu v 2abnici BITNJE dne 13 6 od 7.—14. ure v gostilni STRAHINC v Zg. Bitnjah KRANJ (za zamudnike) dne 17. in 24 6 od 7.—14. ure v pisarni proizv. okoliša v Kranju SENCUR dne 12., 13. in 20 6 od 7.—14. ure pri Dolencu v Šenčurju CERKLJE dne 11., 12. in 18 6 od 7.—14. ure v Zadružnem domu v Cčrkljah SENTURSKA GORA dne 14, 6 od 7.—12. ure pri Grilcu v Apnom ZALOG. LAIIOVCE dne 14 6 od 7.—14. ure pri Recku v Zalogu GOZDNO GOSPODARSTVO kranj Gozdni obrat Preddvor ■ 9 Te dni je veletrgovina Živila Kranj organizirala za svoje kupce štiridnevni izlet v Bratislavo, Budimpešto in na Dunaj. V četrtek zjutraj so se odpeljali s Transturistovlm Mercedesom. Predstavniki kolektiva pa so jim za med potjo pripravili razna presenečenja. {! "77P" "!""UUUP77PP ! !"77U77PU7U Tedenski pregled LJUBLJANA, 3. junija — Centralni komite zveze komunistov Slovenije je danes obravnaval dosedanjo reorganizacijo ZKS in nekatera vprašanja, ki zadevajo njeno nadaljnje izvajanje. V zvezi s to problematiko so obravnavali tudi aktualna družbencckcnomsl a in idejnopolitična vprašanja pri uresničevanju reforme. Razen tega pa je centralni komite obravnaval in sprejel prvi statut zveze komunistov Slovenije ter tako odprl javno razpravo o predlogu tega dokumenta, o katerem bodo sklepali na VI. kongresu ZKS. Na seji so sprejeli tudi novo tabelo za plačevanje članarine. BEOGRAD, 3. junija — Izvršni svet Srbije je imel dopoldne sejo in je obravnaval polo/aj, ki je nastal spričo študentskih demonstracij v Novem Beogradu. Povod za začetek študentskih demonstracij je bila prireditev Karavana prijateljstva 68. Ker je kazalo na dež, so prireditev prestavili v malo dvorano Doma kulture, kamor pa študentje zaradi premajhnega prostora niso mogli. Pred samo prireditvijo, ko je bilo predvideno, da bo leta v naselju mladinskih delovnih brigad, je namreč prireditelj študentom obljubil, da bo prireditev tudi zanje. ZAGREB, 3. junija — člani dveh odborov republiškega zbora sabora Hrvatske so danes ostro izrazili nesoglasje z ocenami, kakršne je o vzrokih sedanjih težav v gospodarstvu države podala zadnje dni beograjska televizija. Poslanci so menili, da je bila jugoslovanska javnost iz komentarjev televizije nepravilno poučena o odnosih dežitve med družbeno skupnostjo in delovnimi organizacijami. BEOGRAD, 3. junija — Zvezni tržni inšpektorat je danes objavil, da je trenutna preskrba tržišča z industrijskim in živilskim blagom zadovoljiva in da cene ne silijo navzgor. Ponekod primanjkuje le cementa, opeke in izdelkov stavbnega mizarstva. V nekaterih krajih pa tudi konfekcije in trikotaže posameznih velikosti. NOVA GORICA, 3. junija — V kulturnem domu v Bukovici je bilo sf|ioči peto srečanje slovenskega prebivalstva z obeh strani meje na Goriškem. Srečanje je bilo združeno s kulturno manifestacijo, na kateri je sodelovalo okrog 300 nastopajočih, udeležilo pa se je je okrog 1200 ljudi. LJUBLJANA, 4. junija — Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar je pojasnil prek televizije dosedanjo aktivnost in nekatera stališča republiškega izvršnega sveta pri urejanju vprašanj, ki zadevajo študente. Dejal je, da je republiški izvršni svet že pred mesecem celovito obravnaval problematiko, ki se nanaša na gmotni položaj študentov in šolske mladine nasploh. BEOGRAD, 5. junija — Zvezni zbor zvezne skupščine je na današnji seji sprejel nove ekonomske ukrepe, s katerimi se zmanjšujejo obveznosti gospodarstva in spodbujajo takšna gibanja v proizvodnji in potrošnji, ki lahko pospešijo ekonomsko rast v celoti. ZLATOCILJE, 5. junija — Danes so na gradbišču hidroelektrarne Srednja Drava II spustili turbinski tekač v rešeto turbine. Po včerajšnjem preizkusu obtežitve dveh žerjavov z nosilnostjo 150 ton, ki bosta služila za prenos rotorjev generatorja (njuna teža je 320 ton) je poizkus s turbinskim tekačem v skupni teži 120 ton in dodatne teže 40 ton rotorske pločevine uspel. Ce bodo dela pri gradnji elektrarne napredovala tako kot doslej, bo ta nedvomno končana še letos. BEOGRAD, 6. junija — Da bi hitreje uresničili smernice temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovne organizacije, je zvezni izvršni svet danes sklenil predlagati republikam spremembe zakona. Z zakonom se namreč republike zavezujejo, da bodo sprejele natančnejše predpise o tem in določile roke za sprejem toliko pripravnikov, kolikor je določeno v samoupravnem pravilniku delovne organizacije. BEOGRAD, 6. junija — Na fakultetah beograjske univerze so danes razpravljali o akcijsko-političnem programu, ki so ga predlagali univerzitetni odbor zveze študentov beograjske univerze, univerzitetni komite ZK in akcijski odbori demonstracije. Program so sprejeli včeraj, študentje pa so ga na svojih zborovanjih obravnavali in dopolnjevali. BEOGRAD, 6. junija — Zvezni zbor je na včerajšnji seji sprejel več gospodarskih predpisov, ki naj bi poživili gospodarsko aktivnost. Med drugim je spremenjen sedaj tudi zakon o tarifi zveznega davka na promet in vsebuje določbo, po kateri se davek na promet z alkoholnimi pijačami plačuje v prihodnje po litru, ne pa po prej veljavnih odstotkih. Zvezni davek na liter piva bo tako znašal v prihodnje 0,64 dinarja, posebnih vin In desertnih pijač do nabavne vrednosti 7 dinarjev za liter — 2,03, pri nabavni vrednosti do 10 dinarjev 2,90 In nad 10 dinarjev 5,80 din itd. Več denarja za vzdrževanje stanovanjskih hiš V četrtek je bila v Kranju prva seja na novo izvoljene skupščine stanovalcev Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Na seji so razpravljali predvsem o nalogah skupščine stanovalcev pri gospodarjenju s skladom hiš in drugem. Ko so govoriili o vzdrževanju stanovanjskih objektov, so ugotovili, da tisti hišni sveti, ki imajo več denarja opravljajo tudi večja vzdrževalna dela. Težave pa imajo tisti hišni sveti, ki imajo na leto manj denarja. Zato so predlagali, da bi le-ti iz leta v leto združevali sredstva in tako dobili denar za večja popravila. Predlagali pa so tudi, naj bi se prihodnje leto najemnina delila tako, da bi več denarja ostalo za vzdrževanje. Prav tako so stanovalci menili, da ne bi smeli razproda jat i starih stanovanj v strnjeni gradnji, ker s tem ne bi rešili pomanjkanja stanovanjskih prostorov. Ko so člani skupščine stanovalcev govorili o delu hišnih svetov, kot samoupravnih organov stanovalcev pa so poudarili, da bi v prihodnje za boljše delo le-teh morale posvečati več pozornosti tudi krajevne organizacije; predvsem krajevne organizacije socialistične zveze in krajevne skupnosti. Na seji so izvolili tudi 15 članov — predstavnikov stanovalcev — v razširjeni delavski svet podjetja in predlagali, naj se novi delavski svet zavzema za dolgoročnejši program vzdrževanja stanovanjskih hiš. Sklenili so tudi, da bo o predlogih, in mnenjih stanovalcev na seji skupščine razpravljal razširjeni delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo na prvi prihodnji seji. A. Ž. BiiinuiBSiiiiEaiDHgiei PODJETJE KAMNOSEŠTVO KRANJ Ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja KRANJ, KOROŠKA C. 47. Pri naročilu vam nudimo poseben popust. RAZPISUJE delovno mesto Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri delavski univerzi Jesenice, DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora višješolsko izobrazbo in 3 leta prakse na področju izobraževanja odraslih, — srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse. Vlogi mora priložiti: — overovljeno potrdilo o stro- kovni izobrazbi — potrdilo o dosedanjih zaposlitvah in z življenjepisom; — potrdilo o nekaznovan ju. - Vloge pošljite razpisni komisiji pri delavski univerzi Jesenice, p. pr. 39, najkasneje 15 dni po objavi. I EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KRANJ VPIS Razpisujemo vpis v I. razred za šolsko leto 1968/69: I. EKONOMSKA SREDNJA SOLA — 60 učencev in učenk Pogoji: 1. dokončana osnovna šola E 2. starost do 18 let . . 3. uspešno opravljen preizkus znan,a J B slovenskega jezika, tujega jezika J 8 matematike II. UPRAVNO ADMINISTRATIVNA SOLA — e 60 učenk Pogoji: 1. dokončana osnovna šola E 2. starost do 18 let , .„ E ' 3. uspešno opravljen preizkus znanja slovenskega jezika, tujega jezika matematike E 4. zdrave oči in roke i III. ADMINISTRATIVNA SOLA — 30 učenk Pogoji: 1. dokončana osnovna šola 2. starost do 18 let ^ E 3. uspešno opravljen preizkus znanja E slovenskega jezika in računstva E 4. zdrave oči in roke i PRIJAVE fl I Prijavi za vpis (obr. DZS 1,20), kolkovani z 0,50 N *111111 _ K - v „ flot11 sin1 BOHINJSKA BISTRICA — Turistično društvo * y Bistrica je zasebnikom odobrilo garancijo za kredi ^. ug0^. 8000 N din za ureditev privatnih turističnih sob. p^ vili, s čim gostje pri njih niso zadovoljni, bodo v >0pitf vališčih uvedli pritožne knjige, ki bodo gostom u° vsakem času. — B 239999999999999999999999999999999992 sobota — 8. junija 1968 GLAS * 5. STRAN litiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijf iiiuiiHifiiiiiiiiffiiiiiiiaiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiii i 1 i TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV | I SAVA KRANJ j GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER RAZPISUJE I vpis učencev v Poklicno gumarsko šolo za šol. leto 19G8 69 5 Sprejeti učenci (samo fantje) se bodo izobraževali = § dve leti v Poklicni gumarski šoli. g Vsak učenec prejema v času šolanja štipendijo, ki s S je odvisna od doseženega uspeha, dobi povrnjene 5 § Potne stroške nad 24,00 ND za vožnjo do šole in I S nazaj (učenci iz okolice Kranja) ter delovno obleko. = Za vpis veljajo naslednji pogoji: 1. uspešno zaključena osnovna šola, = 2. zadovoljivo zdravstveno stanje, = 3. starost od 15 do 18 let, | 4. uspešno opravljen psihološki test. • = Vsi kandidati bodo morali v Kranju opraviti zdrav- 2 niški pregled in psihološki test, kamor bo vsak kan- = didat pismeno povabljen. | Kandidati naj najkasneje do 30. junija letos prod- S lože Gumarskemu izobraževalnemu centru v Kranju, I Medctova 1 naslednje dokumente: | 1. lastnoročno napisano prošnjo za sprejem S kolkovano s kolekom za 50 S dinarjev, p 2. zaključno spričevalo 8. razreda, E 3. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja po S končani šoli s Tovarno SAVA v Kranju I za dve leti, kolikor časa prejema učenec I štipendijo, ki jo morajo podpisati tudi I starši (skrbniki). = Ali se nad Gozd - Martuljkom nebo vedri? Učenci iz oddaljenejših krajev lahko vložijo prošnjo «a sprejem v Dijaški dom v Kranju. Del vzdrževal-nine v domu krije podjetje. Vse informacije lahko interesenti dobijo v pisarni Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju, Me-detova 1 (Stražišče) ali po telefonu štev, 22-521, interno 298 in 299. '"milim 'iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiininiiiiiitiiiiiiniiiiiiininimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii Razpisna komisija za imenovanje direktorja pri N I K O kovinarskem podjetju ŽELEZNIKI RAZPISUJE delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati le enega od naslednjih: a) da ima visoko ali višjo izobrazbo iz tehnične, strojne ali ekonomske stroke z najmanj 3-letno prakso na vodilnem del. mestu v gospodarstvu, °) da ima srednjo izobrazbo iz tehnično strojne stroke z najmanj 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospod irstvu, c) da ima visoko kvalifikacijo iz strojne stroke z najmanj 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu. Jnteresenti naj k vlogi prilože dokazila o izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah ter o nekaznovanju. ' stanovanjem podjetje ne razpolaga. ^Uave pošljite na naslov: NIKO kovinarsko podjetje Železniki, komisiji za razpis direktorja, najjasneje do 24. junija 1968. Junija 1966 je bil sprejet zakon, ki je odpravil zdravljenje s prirodnimi činitelji na račun socialnega zavarovanja. Ta ukrep je prizadel vsa naravna zdravilišča. Zakon ni ukinil zdravilišč, odvzel jim je le dejavnost, zato so zdravilišča ostala prek noči brez gostov. Tudi v Gozd-Martuljku je bilo tako; 107 redno zaposlenih delavcev je bilo prepuščenih podobni usodi. Vrsta sestankov in razgovorov ni prinesla nobene rešitve. Tudi administrativne rešitve v praksi niso ničesar spremenile. Razširjeno zavarovanje, o katerem smo toliko govorili in v katero naj bi bilo zajeto tudi zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ni bilo uvedeno v nobenem komunalnem zavodu. Da je to točno, pove naslednji podatek. Lani so v Gozd-Martuljku sprejeli samo 12 gostov z napotnicami in 19 otrok z napotnicami zdravnika. S takšno zasedbo zdravilišče ne bi moglo plačati niti nočnega čuvaja. Pri tem naj omenim, da so že v drug! polovici leta 1966 odpustili z dela kar dve tretjini zaposlenih. Zdravilišče je začelo pošiljati ponudbe za zdravljenje po radiu, časopisom in turističnim agencijam. Pismene ponudbe so poslali tudi podjetjem, zdravstvenim zavodom, šolam, sindikatom in drugim organizacijam. Kolektiv zavoda je spoznal, da ne more pričakovati izboljšanja, zato je prešel na gostinsko dejavnost. Svet zavoda je že februarja lani sprejel sklep, da se oddelek za odrasle preimenuje v hotel. Na ta sklep pa ustanovitelj ni dal soglasja. Sekretariat za zdravstvo je odgovoril po 11 mesecih. Letos aprila pa so prejeli tudi soglasje, da se ukine oddelek za otroke. V kako težavnem položaju je kolektiv Franc Rozman, je razvidno iz podatkov, da je zavod leta 1965 ustvaril 356 milijonov S din dohodka, lani pa le 156 milijonov S din. Zato lani v sklade niso vložili niti dinarja, izgubo 23 milijonov S din zaradi nekri-tih osebnih dohodkov pa so kriU iz pezervnega sklada. V takšnem položaju je kolektiv zaprosil za pomoč občinsko skupščino. Le-ta,je na zadnji seji prevzela ustanoviteljske pravice in takoj v naslednji točki dnevnega reda razpravljala in dala soglasje, da se klimatsko zdravilišče in mladinsko okrevališče Franc Rozman v Gozd-Martuljku pripoji k prometnemu podjetju Ljubljana Transport v Ljubljani. O tem je sklepal maja letos delavski svet poslovne enote Ljubljana Transporta na Jesenicah. Tako bo od 1. julija naprej Franc Rozman posloval kot obračunska enota gostinstva v sestavi ekonomske enote Jesenice. Pri tem moram povedati, da se kolektiv Ljubljana Transporta dobro zaveda, da bo potrebno v prenovitev objektov zdravilišča vložiti najmanj 500 milijonov S din, da bi lahko gostišče dobilo ustrezno hotelsko kategori- zacijo. Dela bodo predvidoma izvedli v dveh etapah. Ce smo s tem rešili bolnika, bo pokazala prihodnost. Vsekakor pa je to odvisno od splošnega razmaha turizma na Gorenjskem, predvsem pa od politike novega kolektiva do tega posvojenca. Upajmo, da se je nad Gozd Martuljkom le pričelo vedriti. J. Vidic ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Demografska kriza Lakota je beseda, ki jo v razvitih deželah poznajo ljudje mogoče samo tiste pol ure od službe pa do pogrnjene mize, ki jih čaka doma. Včasih pa nam pridejo v roke fotografije azijskih otrok, ki jim iz oči gleda lakota, ko se s koščenimi rečicami oklepajo prav tako shujšane matere. S problemi lakote v gosto naseljenih predelih sveta se ukvarjajo znanstveniki že dolga desetletja. Malthuzianske teorije preteklega stoletja seveda niso sprejemljive za sodobno reševanje preblema lakote in prenaseljenosti v svetu. Angleški ekonomist Thomas Malthus jc predlagal, naj bi prenaseljenost prebivalstva in s tem pomanjkanje hrane na svetu reševali z vojnami, epidemijami, nalezljivimi boleznimi in drugim družbenim zlom. Danes seveda taka nehumana sredstva za določanje potrebnega števila svetovnega prebivalstva odklanjamo. Vsi, ki se ukvarjajo z demografijo priznavajo, da je sedmo desetletje dvajsetega stoletja obdobje, ko demografska kriza zahteva kar najhitrejše in učinkovito ukrepanje. Pravzaprav vse skupaj zveni ironično. V stoletju izrednega napredka tehnike, v stoletju pravcatega blagostanja, kakršnega zgodovina še ni poznala — v atomski dobi, kakor radi pravimo našemu stoletju, — prav v tej dobi polovica sveta trpi lakoto ali pa je tik pred tem. Zakaj preti lakota? Prebivalstvo v svetu se neznansko hitro množi. V začetku devetnajstega stoletja je bilo na svetu manj kot poldrugo milijardo prebivalcev. Zdaj pa se število vrtoglavo približuje številki tri in pol milijarde ljudi. Leta 1960 nas je bilo tri milijarde, čez dvajset let pa nas bo že štiri. Vsak dan je na zemlji 190.000 prebivalcev več. Vendar to ni število novorojenih, pač pa je to višek števila rojenih nad številom umrlih. To pomeni, da je na svetu vsako leto kakih sedemdeset milijonov ljudi več. Razumljivo je, da vsem tem novim sedemdesetim milijonom ljudi na leto družba ne more dati — pri sedanji količini hrane na svetu — kruha, obleke, šolanja, stanovanja. Ze od nekdaj sanja človek, da bi kar najdlje živel. Leta 1840 je bila poprečna starost človeka manj kot triintrideset let. Četrtina ljudi je umrla pred svojim šestim letom, polovica pred šestnajstim in samo vsak stoti je dočakal šestdeset let. Vendar pa se poprečna življenjska doba vse bolj daljša. Pred sto leti je vsak lahko pričakoval, da bo umrl pred svojim štiridesetim letom. Otrok rojen v Indiji v letu 1966 bo živel pribKž-no petdeset let, medtem ko bodo indijski otroci rojeni leta 1950 živeli poprečno le dvaintrideset let. Nedvomno vsi napori za omejevanje smrtnosti dojenčkov niso bili zaman. Moderna ginekologija, predporodna nega, antibiotiki, zaradi vsega tega je danes porod lažji in varnejši kot kdaj koli prej. V zgodovini človeštva poznamo epidemije, ki so pokosili* cele narode in s tem nekako regulirale število ljudi. Danes je moderna zdravniška znanost premagala bolezni, ki so bile nekoč strah in trepet. Danes skoraj ne poznamo več tetanusa, črnih koz, malarije, kolere, kuge, otroške paralize. Te bolezni so še v prejšnjem stoletju zdesetkale cele narode, danes pa jih ne poznamo ali pa se pojavljajo v tako majhnom številu, da se svetu ni bati opustošenja. Vsi ti uspehi v zdravstvu in na drugih področjih pa so naglo dvignili krivuljo svetovnega prebivalstva. Prav uspehi pa porajajo nove probleme. V Evropi na primer se dviga proizvodnja hrane za dva odstotka na leto. Vendar pa bi imeli takoj težave glede prehrane, če bi prebivalstvo naraščalo za dva do tri odstotke na leto, ne pa za en odstotek kot sicer narašča. (Se nadaljuje) V sredo so v Gorenjskem muzeju odprli razstavo leksikonov ln reprodukcij. Foto: F. Perdan Gorenjski muzej v Kranju Razstava in izložba leksikonov ter reprodukcij slik V sredo dopoldan so v stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja odprli razstavo leksikonov in izložbo reprodukcij del največjih svetovnih mojstrov čopiča. Kulturni dogodek, za katerega je dal pobudo Jugoslovanska leksikografski institut iz Zagreba, naj bi seznanil javnost z delom tega edinstvenega zavoda pri nas. Institut je bil ustanovljen leta 1950 in je doslej izdal že 9 enciklopedij, ki zajemajo skoraj vsa področja človekove dejavnosti. Splošna enciklopedija, prvo tovrstno delo v Jugoslaviji, prinaša sistematični pregled vseh področij človeškega znanja, ustvarjanja in izkušenj. Za nas še bolj privlačna je Enciklopedija Jugoslavije, ki podrobno obravnava vse jugoslovanske narode, njih Zgodovino in borbo za svobodo. V njej najdemo izčrpne Informacije o pokrajinah, podnebju, gospodarstvu in znanosti dežele. Na straneh te publikacije zasledimo tudi podatke o važnejših osebnostih iz zgodovine naših narodov. Tehnična enciklopedija je namenjena predvsem strokovnjakom, inženirjem in tehnikom, Medicinska pa ■dravniikom. Za pomorce bo tanimiva Pomorska enciklo- pedija. Pregled svetovne umetnosti od najstarejših ča-do danes daje enciklopedija likovne umetnosti. V njej je moč najti vse o slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, grafiki in arheologiji. Glasbena enciklopedija izčrpno obdela najvažnejše stvari iz glasbene teorije, harmonije in folklore. Poleg tega v delu najdemo tudi obširne biografije najbolj znanih domačih in tujih kompozitorjev. Strokovnjakom na svojem področju je namenjena Gozdarska enciklopedija. Razen naštetih leksikonov institut razstavlja še Atlas sveta, Avto atlas, Vodič po Jadranu ter Bibliografijo. Dela so namenjena tistim, ki mnogo potujejo, Bibliografija pa bi se morala znaj- ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE na rojstni hiši Prešernovega rodoslovca TOMA ZUPANA, bo v nedeljo, 9. t. m. ob enajsti uri dopoldne v Smo-kuču pri Breznici na Gorenjskem. K slovesnosti vabita Prešernov spominski muzej ln Klub kulturnih delavcev v Kranju. V Stražišču koncert pevskih zborov šole Lucijan Seljak V soboto, 8. junija, ob 17. uri, bo priredila osnovna šola Lucijan Seljak v domu Svobode v Stražišču koncert pevskih zborov. Ob tej priliki bodo praznovali tudi 10-letnico delovanja šolskega mladinskega zbora. Pevski zbor mlajših pionirjev (1. do 2. razred) bo vodila Marija Miklavc, pionirski pevski zbor (3. do 4. razred) bo vodila Dragica Prek, pevski zbor starejših pionirjev (5. do 6. razred) in mladinski pevski zbor (7. do 8. razred) pa Anton Dolinšek. Razen tega bo nastopil še mladinski oktet in deklamatorji. ti na knjižni polici vsakega intelektualca. Obisk razstave priporočamo tudi ljubiteljem dobrih slik. Leksikografski zavod namreč iz Francije in Nemčije dobiva reprodukcije svetovno znanih slik, ki visijo po največjih galerijah sveta. Reprodukcije so naprodaj po zmernih cenah. V otvoritvenem govoru je direktor Osrednje knjižnice občine Kranj Miha Mohor spregovoril o namenu razstave ter o delu leksikografske-ga instituta iz Zagreba. I. Guzelj Lep uspeh Plesne šole Kranj V nedeljo je bilo v Idriji republiško prvenstvo šolskih plesnih parov v družabnem plesu. Tega tradicionalnega nastopa so se letos udeležili mladinski in pionirski plesni pari iz Idrije, z Jesenic, iz Kranja, Velenja in Tržiča. Na tem tekmovanju pa so letos še posebej presenetili mladinci Plesne šole Kranj in člani Pionirske plesne šole Kranj. Tako so med mlaj dinci dosegli prvo, drugo, četrto, peto in šesto mesto člani Plesne šole Kranj, tretje mladinski par z Jesenic, sedmo in osmo pa mladinska para z Jesenic. Med pionirskimi plesnimi pari pa sta dosegla prvo mesto plesni par osnovne šole Tone Cufar z Jesenic, medtem ko so drugo, tretje, četrto in peto mesto zasedli plesni pari Pionirske šole Kranj. Ob res lepem uspehu Plesne šole Kranj moramo povedati, da je takšen uspeh nedvomno rezultat prizadevanj vodstva kulturno-prosvetnih organizacij, ki že od vsega začetka podpira dejavnost plesne šole. Predvsem pa sta k uspehu veliko pripomogla s skrbnim in prizadevnim delom vodja Plesne šole Kranj Milan Stok ter trenerka mladinskih in pionirskih plesnih parov v kranjski plesni šoli Darinka Udir. Prvega junija pa je bilo v Ljubljani tudi medklubsko prvenstvo športnih plesalcev. Na tem tekmovanju je nastopil0 šest ekip, Plesni klub Kranj, ki ga trenira Tone Arko pa Je zasedel drugo mesto. A. Ž. Revija zabavnih orkestrov na Kokrici narodno-zabavni ansambli I pevci in beat-ansambli lZ kranjske in tržiške občine. Razen tega pa bodo na tej prireditvi nastopili tudi P'e' salci Plesno športnega kluba Kranj. Po dveh letih bo letos revija prvič v prenovljeni dvorani. A. Z. Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Kranj in prosvetno društvo Storžič na Kokrici pri Kranju bosta v nedeljo že tretje leto priredila na Kokrici revijo zabavnih orkestrov Revija bo ob 16. uri v zadružnem domu, na njej pa bodo nastopili KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odpr*3 arheološka in kulturno-zgodovinska zbirka obenem z zbirk0 ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstavljena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galei'J pa je na ogled razstava mladih likovnikov v okviru trinajstega festivala bratstva in enotnosti. Občasne razstave in stalne zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. «re' V tem času je mogoč tudi ogled Prešernovega spominskega muzeja in razstave Življenje in delo Toma Zupana. V počastitev XIII. festivala bratstva ln enotnosti v Kranju so v festivalskih dneh obiska' ^ katere šole v kranjski občini nekateri slovenski oziroma jugoslovanski pesniki ln pisatelj\> $ ko je naš fotoreporter v petek dopoldne v osnovni šoli Duplje posnel na filmski trak Loj^ Zupana Iz škofje Loke in Gustava Krkleca iz Zagreba. Učencem osnovne šole sta p** s|> nekaj svojih pesmi ln povesti, potem pa se dlje časa pogovarjala z njimi. Ogledala pa^ šou, tudi razstavo, ki so jo pripravili za dan mladost). Razstavi so dali naslov: Delo Na njej pa so prikazali šolsko ln izvenšolsko dejavnost — Foto: F. Perdan naši SOBOTA — 8. JUNIJA 1968 GLAS * 7. STRAN Tržiške turistične perspektive V torek dopoldne je svet za gospodarstvo tržiške občinske skupščine pripravil v Tržiču turistično konferenco, ki je bila posvečena turističnim Perspektivam tega gorenjskega mesta. Po uvodnih podatkih o dosedanjem razvoju turizma v tržiški občini in njegovih Perspektivah, smo v razpravi •*hko slišali precej predlogov, kako povečati vpliv tega Pomembnega gospodarskega Področja. Da je turizem zelo donosna gospodarska panoga, smo si najbrž vsi na jas-"•0, vprašanje pa Je, kako to spoznanje uporabljamo. Kajti do turizma, sploh pa, 2 so zanj dani naravni In drugi pogoji, ne moremo *na*ti mačehevskega odnosa. Trditev, da pomeni za tr-fcNko občino turizem drugo gospodarsko panogo, smo na tolnuli turistični konferenci slišali večkrat. Se bolj pa so takšne ugotovitve podkrepili Podatki o turistični dejavno-J*' v zadnjih letih. Dogradi- tev nove mednarodne ceste iJJJo-Ljubelj, vpadnice v *J*Ji novi turistični objekti !J* Ljubelju In Zelenici so ^ču odprlj široke možno 11 *a hiter razvoj turistične ^Javnosti. V tržiški občini ugotavljajo zadnja leta večje število tujih gostov, vzporedno s tem pa narašča tudi število nočitev. Tako se je število tujih turistov v tržiški občini od leta 1965 do lani povečalo kar za dvakrat, pa tudi pri prenočitvah so na prvem mestu tuji gostje. Medtem ko so Tržičani nekako zadovoljni s številom tujih turistov, pa zadnja leta opažajo padec domačih turistov, zlasti v planinskih domovih, za kar so vzroki predvsem v njihovi slabi opremljenosti. Po narodnostih so v ospredju turisti iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Francije, Italije in Češkoslovaške. Prenočišč je v tržiški občini, če odštejemo plan nske domove, malo. Gostinstvo ima na voljo 102 ležišči, zasebne turistične sobe v gostinstvu so bile poprečno zasedene 60 dni letno, zesebne sobe pa 38 dni. KAKO POVEČATI OBISK TURISTOV? Ob tem ko v tržiški občini ugotavljajo, da bi bilo lahko turistov Še več, pa že razmišljajo, kako bi turizmu pomagali na bolj zeleno vejo. Najprej je treba omeniti, da so ceste tretjega reda Priprave na izseljenski piknik v Šk. Loki Mesec dni pred prireditvijo vse po načrtih v»ako leto neko slovensko mesto priredi izseljeniški Mknik na čast našim roja-k°m v tujini. Letos Je Slo-v*nska Izseljeniška matica °'Kanizacijo te pomembne jjredltvc zaupala Skofjl Lo-**• Rer je do piknika, ki bo ' Julija, manj kot mesec ttni- si velja ogledati, kako stekajo priprave. Qlavnl del piknika bo na Prostornem vrtu loškega gra-J- °o njega je mogeče pri-* tako peš kot z avtomobi-.°m- Grajsko pot bodo asfalti in tako omogočili mo-£ri*irani.m prišlekom dostop J*v do iwvt v grajskem ob-JdJu- Urejajo tudi peš pot, 2 z Mestnega trga vodi na-•vnost na grad. Obiskovalci, *t doslej še niso bili v Skotil Loki, se bodo lahko orientirali a« na ,'„p,° tablah, postavljenih Hih^00 Pomembnejših cest-rn0stknži^čih in dohodih v 2 °- Grajski vrt kot tudi fta razsvetljena. Prav vitv^Javi elektrike in postani* Sanitarij posvečajo or-Pavijat0rJi največ pozornosti. sen,.._J.^n€- stole, klopi, mize, £jf . ln vse drugo, s či-di,tv Je treba opremiti prire- °njsk prostor, bo posodil i sejem iz Kranja. trdil; tj i h m na novo P°suli> 00 Ogra.^a Postavili novo leseno fejj^jjtolji so se odločili. Procin,0 20. junija 1%8. Proš- 3 nji, kolkovani z 0.50 din je treba obvezno priložiti: = 3 3 E a) spričevalo 8. razreda osemletke 3 3 b) rojstni list = 3 c) zdravniško spričevalo § E d) mnenje osemletke o učencu = E V prošnji je navesti socialne in premoženjsko sta-E 3 nje, poklic staršev in kraj bivanja. 3 3 V času šolanja prejemajo učenci štipendijo našega 3 = podjetja. Sola ima svoj internat. Sprejemajo se sa- 3 I mo moški kandidati. Prednost imajo učenci z bolj- E 3 &im šolskim uspehom. I I II. || VI. letnik Strokovne ptt šole v Ljubljani za i § šolsko leto 1968/69 Pogoji za sprejem so naslednji: 1 1. uspešno dokončana osemletka 2. starost do 17 let E I Kandidati morajo opraviti piismeni sprejemni »pit 3 3 iz slovenščine in izpolniti test za ugotovitev splos-3 S nega znanja iz matematike in zemljepisa. 3 3 Šolanje traja 3 leta. Absolventi te šole si pridobe 3 E usposobljenost za delovna mesta izvršilne poštne, 3 3 telegrafske in telefonske službe, za katera je poli 3 trebna srednja strokovna izobrazba in se jim ta 3 3 stopnja izobrazbe prizna v ptt stroki. 5 E Prošnje za sprejem morajo prosilci vložiti pri na-3 3 šem podjetju najkasneje do 20. junija 1968. Prošnji 3 3 kolkovani z 0,50 din je treba obvezno priložiti: E E a) spričevalo 8. razreda osemletke b) rojstni list I I c) zdravniško spričevalo I I d) mnenje osemletke o učencu E 3 3 V prošnji je treba navesti socialno in premoženjsko 3 E 3 stanje, poklic staršev in kraj bivanja. 3 3 Prednost pri sprejemu imajo moški kandidati in 3 3 3 učenci z boljšim šolskim uspehom. 3 3 V času šolanja prejemajo učenci štipendijo našega E 3 3 podjetja. Sola ima svoj internat. 3 I rmiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiifiiif ituiMiifiisffiitfiitiifiif if iijiifiifttiii lit tiii iiiiif iiiiJiiiiiiifsitiiiJiiiiiuiii^ 3 1 """IIH.II, !l»l"IIMIIIimi!llll!l!llllllllinil!llllllllllllinillllllllll!IIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIH......Illlllllllllllllllllllllllllllllllllillllll.....11111111111111111*: SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ PONOVNO RAZPISUJE prosto delovno mesto gradbenega referenta POGOJI: diplomirani gradbeni inženir ali gradbeni tehnik. Prednost imajo kandidati z nekaj prakse. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti skupščine Dbčine Tržič 15 dni po objavi razpisa. Konca sveta ne bo Letos se je Človeštvo spet po devetnajstih letih začelo vznemirjati zaradi planetoi-da Ikarusa, kamnite gmote, ki drvi s hitrostjo 112.550 kilometrov na uro po svoji poti. Pri prejšnjem srečanju z Ikarusom je bila zemlja oddaljena od drvečega planetoi-da okoli 7,5 milijonov kilometrov, kar pa je za vesoljska merila seveda malo. Letošnje srečanje bo še bližje, vsaj tako so izračunali astronomi. Razdalja ne bo manjša kot šest milijonov kilometrov, in bo torej srečanje brez katastrofalnih posledic, kot so sicer nekateri prerokovali. Planetoid tehta dobrih trinajst milijard ton in ima premer 1,6 kilometra ter je zato v primerjavi z zemljo pravi pritlikavec. Vendar pa ne bi morebitnega trčenja s tem pritlikavcem smeli podcenjevati. Pri trčenju bi se razvila tolikšna količina energije, ki bi lahko izparila 312 milijard kubičnih metrov vode. To pa je dvakratna količina vode v Jadranu. Energijo bi lahko primerjali tudi s 100 hidrogenskimi bombami. Tokrat torej ne bo usodnega srečanja. Vendar pa znanstveniki ne zagotavljajo, da bo tako tudi čez devetnajst let, kolikor bo planetoid potreboval, da bo spet prišel * zemljino bližino. Vsem grozi plešavost Na kongresu britanskih frizerjev je bilo slišati zelo resne domneve, da bodo v Veliki Britaniji čez sto let vsi moški plešasti. Predsednik združenja je izjavil, da v veliki Britaniji grozi plešavost tako moškim kot ienskam. Pravijo, da so beatovskim pričeskam dnevi šteti. Tudi ameriški kolegi so se strinjali z angleškimi figa-roji. Ugotovili so, da osem od deset moških in dve od deset iensk začno izgubljati lase takoj po puberteti. BOGOMIL DEBELJAK a u X B e M CE SE D/7 KtJ7 STOGITIčZfr NFJV&OL3E or&tjM- M" DFJ B>l ME »POSFfST« »■■•■■■■■■■■■■■•■•■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»^ ■■•'i .............••.».••■»■■:;;!;!•!""" Nevarna cigareta Znanega švedskega igralca Suna Mangsa je sodišče v Stockholmu kaznovalo z globo 600 kron, ker je v postelji kadil. Vendar pa ne samo zato. Pri tem je namreč zaspal, zaradi cigarete pa se je vnela odeja. Sosedje so opazili dim in poklicali gasilce. Mangsu je uspelo pogasiti ogenj še preden so gasilci prispeli, vendar pa ga to ni rešilo pred plačilom kazni. Sodniki so bdi i strogi zato, ker zgubi v tej deželi vsako leto življenje kar 400 kadilcev, ker kade v postelji." 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 ■ 16 17 18 20 21 22 23 24 ■ 26 1 ■ ' 28 29 30 32 1 33 34 35 ■■p 37 38 VODORAVNO: 1. veliko gorstvo v češkoslovaški in Romuniji, 7. pesnik »Sorskega polja« (Simon, »Obrazi«), i2. površine, območja (lat.), 13. imenik, seznam, 14. planina z lepimi smučišči nad Bohinjem, 15. kratica za »Proti avionska zaščita«, 16. vodja madžarskih revolucionarjev med I. svetovno vojno (Bela) 17. vasica pri Kočevju, 18. napetost (npr. mišična), 20. predlog, 21. jugoslovanski veleposlanik v ZDA (Bogdan), 24. avtomobilska- oznaka Trsta, 26. velik znanstvenik na področju elektrotehnike hrvatske znanosti v ZDA (Nikola), 27. grški basno-pisec, suženj (zbirka »Romulus«), 30. pogan, 32. del imena voditelja sodobne Kitajske (Ce Tung), 33. jegulje, 34. priimek zagrebškega pevca zabavne glasbe slov. porekla (Bojan), 36. kratek eskimski krznen plašč, 37. vrsta hrošča, 38. drugo ime za praho (jesensko oranje). NAVPIČNO: 1. prislov, 2. židovsko moško Ime, 3. sinička, plašica, 4. vulgarno ime za nezakonsko dete, S. krilo rimske konjenice, 6. kem. oznaka za titan, 7. v grški mitologiji vodja Argonavtov, 8. kratici francoskega naturalista, 9. nikalni prislov, 10. eden izmed prvih partizanskih letalcev, ki je pobegnil Ustašem (Franjo), U. Ime Chaplinove žene, 13. začimba, 15. ime francoskega sodobnega slikarja Plcassoja, 18. postrešček, 19. vladika Crne Gore, pesnik, »Gorski vijenac« (Petar Petrovič, 1813—1851), 22. nered, rabuka, 23. otočje v Atlantskem oceanu, zahodno od Afrike, 24. Čut za spodobnost, 25. gospod v dalmatinskem narečju (hal.), 28. luka v Alžiru, 29. ločilo, 31. di-klordifenniltrikloretan, 33. osebni zaimek, 35. kratica za bivšo Rdečo Armado, 36. kem. oznaka za argon. Miha Klinar: Mesta, Dom« III. DEL J Le-ta edino lahko osvobodi čl^Jj svobodo ne samo delavstvu, mar narodom v skladu z načeli o ^ naroda do ustanovitve lastne dfl" so proklamirali socialisti, a ki J* j/S predsednik VVilson, ki si bržko..ji& skladu s koristmi antantne ^^oo nič drugačna samoodločba, ^a ^oC',,. cesar in kralj Kari »svojim« na J» A\ $ »S takimi spletkami bi raoi revolucionarnemu delavstvu.« ^ »Revolucionarnemu delavstvu ^ reš. Revolucionarni delavci ^^o^ 4 ostali sami kruhoborci, ki s€ ^jt«lj obljubijo in pribore njihovi v mu pa drugi in naštevajo tSJ& ^ stva, o katerih so slišali in .1 r\ r\ rvi *-\itr r.4 J.X*-» ■ V* 17/%H [ t C nekak socialno demokratičnih voditelj6.^ f tinico kruha, ki je postal ne'c*e ji1 žaganja in krompirja, će dale* kruhu. i. i 0adaJV »In lov na drobtinice, ki v pfiu Lazarja, imenujejo delavski p^j Je videti, da je tistim, ki so ost mar in da kriče proti njej ^J**JJ| Glavno je, da ne slišijo kroj«1 ^ti f teh se, zapeekarji, najbrž boje' j revolucije krogle ne žvižgajo tulijo za toplorimiško in za° v strelskih jarkih na fronti!* .f# »Morda je vse to res?« .Jj^v^ zdaj ne več samo zaradi ton j v a nega položaja v cesarstvu, demonstracije in stavke, Z*m&Č9®^ mesecih bile, med njimi tuilwtgHei J hi Idriji, so zanje bile kruho^ n y) »Da resmično zasovražiš V*>; pO ITALIJA AVSTRIJA 08TERREICH ITALIA Turistične informacije % Bohinj — Zasedena sta hptej Pod Voglom in Mladinci dom. V drugih hotelih in •^bnih sobah je se dovolj Prostora. Cesta med Bohi-jfon in Bledom je zaradi °bnavljanja zaprta. Obvoz pa |c mogoč čez Pokljuko in Jerico. Redni avtobusi iz Ljubljane vozijo samo do Bolniške Bele. Med Bohinjsko Belo in Bohinjsko Bistrico ■Wo samo redni osebni vlaki. • Bled — Prostor je v j***1 hotelih in zasebnih tu-2*icnih sobah. Odprli so tu- Psnsian Suzana, ki ima * Postelj, ^ratuje. Žičnica na Stražo • Rateče — Tako v Rate-5 kot v Planici je dovolj • Jesenice — V hotelu in zasebnih sobah na Jesem- FJ in okolici je dovolj pro- # Tržič — V Tržiču, Pod-ljubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. Prostor pa je tudi v planinskih domovih na Kočah, na Zelenici, Pod Storilcem. Koči na Kriški gori in na Dob rti sta odprti samo ob sobotah in nedeljah. Žičnica na Zelenico ne obratuje. O Kranj — Prostor je v obeh hotelih in v hotelu na Smarjetni gori, v Domu na Joštu in v Domu na Krvavcu. Dovolj prostora je tudi v Preddvoru in na Jezerskem. Dom kokrškega odreda na Kališču je odprt samo ob sobotah in nedeljah. V Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici je tudi dovolj prostora. % Skofja Loka — Dovolj prostora je na Soriški planini, v Selški in Poljanski dolini in v Skofji Loki. Prireditve 9 Danes (sobota) ob 20.30 bo na Bledu večer operetnih arij. Gostovali bodo solisti ljubljanske opere. % V nedeljo, 9. junija, se bo ob 8. uri začelo na Blejskem jezeru XI. mednarodno tekmovanji v ulovu rib. # Od 9. do 15. junija pa bo na Bledu mednarodni festival lutkovnih gledališč v esperantskem jeziku. Vremenska slika: vlažen zrak, ki je v minulih dneh povzročal pogoste padavine j tudi v Sloveniji, se je umak-j ni! na južno Sredozemlje. Napoved za soboto in nc-I deljo: izboljšanje vremena z ! večjimi razjasnitvami. Najvi-I šje dnevne temperature do 1 25 stopinj Celzija. To je že letošnji posnetek, saj se spominjate toplega maja. Vremenarjt napovedujejo, da se bo vreme Izboljšalo. Foto: F. Perdan Drei Lander, ein Wirtschaftszentrum % Tre paesl, un centro economico 73 OX HOTEL LETALIŠČE Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cest) Kranj —Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in specialitetami na žaru. V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. Na voljo imamo 60 ležišč. HOTEL LETALIŠČE Flugplatz Ljubljana Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flugplatz stehen! Dort befindet sich einla-dend am VValdrand ein Hotel. Samstags und sonntags Nachmittag auf der Ho-telterrasse TANZ von 16 —22 h. Es wird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVin-tersa:son stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stillcs Tal) am Krvavec (1858 m) zur Ver-fiigung. VVir vcrfiigen iiber 60 Schlafstatten Ristorante all'aereoporto Aereoporto di Ljubljana Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potre-te ristorarvi, godendov:. p.atti speciali e vini ori "inali. DL'rante l'estate e d'inver n> sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cot tage« nella »Tiha dolina« J. a Valle silenziosa) sul pcndio del monte Krvavec. I due impianti dispongono di 60 letti. STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE ® Josef Strauss Villach - Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! ■■iiiiHiiiiiiiiiuniiiiiHiHiiiniii »■■■■•■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Elektrodelavnice Ing. Diillnig Celovec — Klagenfurt Pischeldorferstrasse 4 8 Maistfasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro. laaai.aaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa. EXSTRA — EXPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: % Trgovina z električnimi potrebščinami % Pralni stroji % Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice % šivalni stroji — dvokolesa # Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje % Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini S. p. A. A. Rej n a Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 26094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje fn naslonjala za glavo Sprejemamo dinarje IHIIIIIItllli:!illlllHlllllllllllllllllllltllll<",Hi Janez: »Micka, ves KranJ sva že prehodila. Pošten0 sem že lačen.« Micka: »Janez, potem P3 kar k Jelenu« tam dobro kuhajo, pa še Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAMONIG - ECK OBIŠČITE HOTEL TRIGLAV BLED Nizke cene penzionoy '? prehrane — posebni tu^ stični menu za skupin? # nacionalna jedila in P,J — Senčnat vrt telefon 77-365 ^ A Lani na žičnicah nad 3,400.000 prevozov Prod kratkim je bilo v Bohinju dvodnevno posvetovanje upravljavcev žičnic na Slovenskem. Udeležili so se «"a tudi predstavniki nekaterih družbenih organizacij, Predstavniki oblasti in ustanov, mod njimi predsednik T^S dr. Danilo Dolgan in Predstavnik sekretariata za 8°spodarstvo republiškega ''vršnega sveta Davorin Fer-u8oj. Pripravila ga je koml-*'Ja za žičnice pri svetu za Promet in zveze gospodarje zbornice SRS. Danes je v Sloveniji že 75 ličnic, od tega 60 vlečnic, k; £ v preteklem letu prepclja-jj nekaj nad 3.400.000 turistov, predvsem smučarjev. Z cami je bil dosežen ve- nčni napredek pri povezavi Mlinskih in gorskih prede-lov- pri čemer so seveda igrale vodilno vlogo gon-^olske žičnice ali nihalkc. V Avenij, imamo zdaj tri KmdoUke žičnice in 12 sečnic. Podrobnejša razčleni-tev pomena vseh teh naprav P°ve, da je vsega tega še ve- ° Premalo. Med vlečnica-Je namreč kar 35 takih. *' niso krožnega sistema in "^ajo manjšo zmogljivost. Posvetovanje, na katerem 2 govorili o gospodarskem P°ložaju in vlogi žičnic ter * strokovnih problemih, je P°^azalo izredno zanimanje P to zvrst turistične dejav-J0s'i. Ugotovili *o, da so žič-*'ce povzročile izreden raz-J°j turističnega prometa. Premagale so gospodarsko ^vilo turističnih območij ■ aktivirale gospodarstvo v I ■ ■ r* ^leien, gospoaaisivo v Posrert!!*,in Pano«an- ki 60 lejp^° ali neposredno sou- skor zijati «u "wle v turizmu. Skratka, ^a skor razvoja turizma brez sk°raj ni moč več si za- žičnic, še zlasti pa ne razvoja zimskega turizma. Primerjava nekaterih podatkov iz Bohinja dovolj jasno potrjuje take ugotovitve. V Bohinju so imeli leta 1963, ko še ni bilo žičnic, 1099 turističnih ležišč, štiri leta kasneje pa že 710 več, število restavracijskih sedežev je poraslo od 973 na 3330. število vseh prenočitev pa od 70.824 na 121.067. Se zanimivejši so podatki za zimsko sezono, za mesece december — marec. Leta 1963 .so imeli v Bohinju v zimskih mesecih vsega 2056 gostov, leta 1967 pa že 6710 in letos 7977. Podobne rezultate pokaže primerjava doseženih prenočitev, ki so se v obravnavanem obdobju povečale pri tujih gostih od 905 na 15.817. Devizni pr.liv | se je povečal od 76.807 dolarjev na 505.791 dolarjev itd. To so le nekateri najbistvenejši podatki, ki samo potrjujejo ugotovitve omenjenega posvetovanja. Zato je bilo na posvetovanju tudi rečeno, da si bodo morale žičnice tudi same priboriti večje družbeno priznanje, ki naj se kaže predvsem v moralni in materialni podpori za nadaljnji razvoj. Poudarjeno je bilo tudi to, da bi bilo treba v Sloveniji najprej dograditi in razviti že začete sisteme in da bi morali predvsem z gospodarskega stališča voditi enotnejšo skrb za gradnjo žičnic. Tudi sami turistični delavci zlasti pa gostinci, ki danes gledajo na žičnice le še preveč izolirano, bi morali ustvariti večje sodelovanje z žičničarji, neke vrste poslovno integracijo. Razen v Kranjski gori in na Pohorju, druge žičnice ne ustvarjajo nobenih skladov. Njihovo obratovanje je mogoče le v okviru posameznih prometnih podjetij ali drugih večjih gospodarskih organizacij. Kreditne zadolžitve glede na akumulativnost naprav so prevelike, zato gre velik del amortizacije, ki je sicer namenjena za razširjeno reprodukcijo, za odplačevanje kre-d tov. Zaradi težkih kreditnih in drugih pogojev je v zadnjem obdobju nastopila določena stagnacija v razvijanju in izgradnji žičnic. Na koncu posvetovanja je komisija predložila v razpravo' in potrditev tudi več sklepov, ki so jih soglasno sprejeli, in pomenijo določene smernice za nadaljnje delo žičničarjem. Mc-d drugim so se dogovorili, da bodo podobna posvetovanja organizirali vsako leto in da bodo dosedanjo komisijo za žičnice pri svetu za promet in zveze Gospodarske zbornice preimenovali v odbor pri isiem svetu. Udeležence je nato sprejel tudi predsednik občinske skup^č ne Radovljica Stanko Kajdiž. Udeleženci posvetovanja so si ogledali tudi sistem žičnic na Voglu. J. P. OBIŠČITE RESTAVRACIJO PRI REGATNEM CENTRU NA BLEDU! Specialitcte na žaru — Izbrana vina — Prvovrstna postrežba — Sončna terasa — Kopališče. Se priporoča BOZO MEJAVŠEK ■«■■■■■■*■■■»•■«•■••■*>■■*■■•■■*••«««■« Andreju Brovču, srečnemu Izžrebancu našega Usta, je darilo (165-litrski hladilnik znamke Zoppas) izročil lastnik trgovine v Trbižu g. Simon Prescheren — Foto: F. Perdan SPORT VILLACH BELJAK SANDRIESSER Motitschstr. S ► športna oblačila nasproti ► vse za tenis Park Hotela ► potapljaški pribor ► gumi čolni specializirana trgovina za ribištvo IlOCTEIINIt 4 i nova trgovina jugotehnike v novem centru kranja Cenjene potrošnike Kranja in okolice obveščamo, da se je vaša priljubljena prodajalna Radiocentcr preselila v nove prostore na cesti JLA št. 10 v Kranju. Se nadalje vam nudimo bogato izbiro vsega elektrotehničnega materiala, kot novost pa uvajamo prodajo vodovodno-instalacijskega materiala. VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NOVO SODOBNO PRODAJALNO V VAŠEM MESTU. POMNITE JUGOTEHNIKA PRODAJA, POPRAVLJA IN VZDRŽUJE. 55 73 ^>iii5iiiiiififliliiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiffiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilti>iiiiiiii|±> Gibanje potnikov na mejnih prehodih Gibanje potnikov na mejnih prehodih Gorenjsko v I e prvih štirih mesecih kaže na postopen porast prometa. I 9 Podatki, ki jih posredujem, zajemajo mejne prehode e e Rateče, Korensko sedlo, Ljubelj, Jezersko in Jesenice. e e Na teh prehodih je do prvega maja v obe sfSffcri pre- e I stopilo mejo 385.443 domačih potnikov, če pa bi k temu e S dodal še maloobmejni promet, potem se ta številka I e dvigne na prek 400.000 potnikov. Na teh prehodih je e e v tem času vstopilo 326.445 tujih turistov, izstopilo pa e S v sosednjo državo 324.628 potnikov. Pri tem je zani- e = mivo to, da je aprila vstopilo 150.672, zapustilo pa našo I e državo 115.468 tujih turistov. To pomeni, da jih je e e veliko več vstopilo kot izstopilo. Aprila je vstopilo tri- s B krat več tujih potnikov kot januarja ali februarja. | V štirih mesecih je na štirih mejnih prehodih pre- = e stopilo v obe smeri 192.794 motornih vozil. Ce bo e e ugodno mednarodno politično ozračje in vreme, potem I e letos lahko v kratkem pričakujemo znaten porast pro- e e meta na mejnih prehodih. Lani je v začetiku letne e e sezone slabo vreme in vojna na Srednjem vzhodu e e precej zavrla turizem, čeprav so turistični delavci e s kasneje nadoknadili zamujeno. L = Maloobmejni promet je še nadalje v upadanju in na |š e vseh mejnih prehodih Gorenjske ni bilo v vseh štirih e e mesecih več kot 35.000 potnikov v obe smeri. = j. Vidic § Wfif iiiiiitiiiiiiif iftiiiiiiiiiiiiit itii ijiiiiitiiif iiiiifiiiiiif iiiiiiiifiiiisiiiiiiiiuiif iiiiiiintf iiiiiii fiiim itTT Prejšnji teden so v stolpnici na Cankarjevi cesti v Tržiču odprli novo turistično poslovalnico. V moderno urejenih prostorih lahko turisti dobe vse informacije o prostih sobah, izletih, letnem oddihu, na voljo pa so jim tudi vozne karte za vsa prevozna sredstva. Foto: F. Perdan ZASTOPSTVO TRIESTE TRST žanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VO Z1LA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 764287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchl, št 26/3, telefon 93 787 Hotel Grad Podvln pripravi svojim gostom vsako leto novo presenečenje. Letos bodo med dr* gim odprli tudi mali golf, ki bo izdelan po mednarodnih normativih. Odprli ga bodo že & nekaj dni. — Foto: F. Perdan Naš izlet na grad Turjak Bližal se je 25. maj( Dan mladosti. Mladina bo praznovala in se veselila, kaj pa mi starejši, smo se vprašali. Pa se spomni tov. Svoboda in reče: »Imamo nekaj dinarjev v blagajni, nekaj bodo naši člani pridali, pojdimo torej na grad Turjak, kjer Bife Černivc MULEJ FRANCKA Bife stoji na križišču ob cesti na Brezje. Obiščite nas, ne bo vam žal. Postreženi boste hitro ln solidno. Pijača po izbiri, jedila po naročilu. SE PRIPOROČAMO! Z butan propanom in čistim butanom POLNIMO PLINSKE BOMBE C a ni p i n g v Z a k i BLED LJUBLJANA - Vodovodna cesta (za Litostrojem) — tel. 316-798/315-759 Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt KJagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 se je boril naš Toma. Oživimo spomine na junaške čase, da jih ne pozabimo.« Rečeno, storjeno. Kar šestdeset se nas je na dogovorjeni dan zbralo v avtobusu. Družbo so nam delale nekdanje terenke, za dobro voljo pa je poskrbela hrupna harmonika v rokah enega izmed tovarišev. Boje za grad Turjak smo poznali iz knjige o Prešernovi brigadi. Vse nas je mikalo pobliže spoznati obzidje.ki so ga partizani preplezali tako, da so zvezali skupaj več lestev. Želeli smo videti kraj, kjer je v hudih bojih sovražnik nazadnje le moral kloniti pred navalom nezadržnih partizanskih borcev. Za vse nas je bilo to pravo doživetje- Kasneje se je skupina zatekla v bližnjo gostilno, o kateri velja zapisati vse najlepše. Borih 1000 starih di{J je odrinil vsakdo, in b" smo pošteno siti. Le tc^° kje je še tako. Taborska jama, nasledAl' postaja na prazničnem w* tu, je presenetila vse po sti. V mnogočem se namfl* lahko primerja s Postoji Zasluga za to gre nakdanjeina županu, po katerem je f* od jam tudi dobila naziv ** panova jama. Na koncu prijetnega *J je zopet prišla do besede har monika. Udeleženci izkf* čeprav vsi po vrsti že rnak* v letih, smo ob njej dali ška veselju nad prijetnim jjf živetjem. Sklenili smo, da D? mo podobne izlete Prir^fa tudi v prihodnje — seveda-če bo to blagajna dopuš c pei''1 i v Tupaličah pri Preddvoru — Foto: **• ENOSTAVNO — TRPEŽNO prenovile sami svoje stanovanje z vodnimi zidnimi barvami **4 ZAHTEVAJTE JIH V V TRGOVINAH Z BARVA** ,; p. Razstava domačih jedil v gostilni Zarja Gostilna Zarja Trboje — obrat gostinsko-trgovskkcga Prijetja Central Kranj, je Pri redila minulo nedeljo zani- r varčevanje pri KB LJUBLJANA vam Prinaša izredno ugodne obresti 6'25 •/• 7 •/, 8 •/• Po,e8 tega pa sodelujejo Varčevalci vezanih vlog In Ve*anih deviznih računov •V, kmct'Jski in stanovanj-JJJ varčevalci vsake 4 me Sm nasratmera mivo kulinarično razstavo. Številni obiskovalci so si lahko ogledali bogato izbiro raznovrstnih domačih jedil in pijač. V posebnem, lepo opremljenem prostoru so razstavili 32 različnih kulinaričnih izdelkov. Posebno privlačna je bila imitacija domačega ognjišča s prašičkom na ražnju. Posamezni detajli v prostoru pa so bili primerno likovno opremljeni v domačem stilu. Vse razstavljene izdelke so organizatorji razsta- ve razdelili med obiskovalce požrebnem sistemu. Najboljši dobitek jc bil na ražnju pečen prašiček, na voljjo pa je bilo več vrst prekajenega mesa in klobas, posebna domača jed budel, ki jc prava spe-cialiteta v teh krajih, nadalje žolča, več vrst narezkov, pečenke, domače potice itd. Gostilna Zarja je priredila podobno razstavo tudi že lani. Obiskovalcev je bilo na prireditvi zelo veliko. B. Na osnovi členov 13., 14. In 13. Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa 2. rednega zasedanja delavskega sveta Podjetja za ptt promet v Kranju z dne 24. 5. 1963 razglašamo prosto delovno mesto REFERENTA ZA ATC IN NAPAJALNE NAPRAVE (elektro inženir — šibki to!.) Poleg splošnih pogjev za sprejem na delo, je potrebna enoletna praksa v vzdrževanju ali v proizvodnji. Ponudbe sprejema kadrovska komisija pri Podjetju za ptt promet v Kranju 15 dni od objave v časopisu. PIPS 1 Uspešno uničuje muhe, komarje, molje, rastlinske uši, bolhe... KRKA TOVARNA ZDRAVIL NCVO MESTO I CPr*vic? ^^dnim CSn tu?•kaJcrfino ? 6v°je v H ' *J "i prav avStro_ . Nd j 1 ne cedilo Vjfcitvo *0 ' Wft C* Jim iih T o ^nstr' PritrJ»Jojo > > £ac>Je delav- t ^ Pravemu :;;^i2;a ubogega > Omleto malo X TŽl!lod^v. '•Vi0- ea, In ^radi "^arf nate ne i rn°Je kakor }S>l^no jezo V> v '*fo. Vse 0*e. ' Crm k r- moraš ovohati smodnik! Scle potem si upaš za revolucijo zgrabiti za puško!« »Tako je! Sele potem upaš udariti po roparski drhali,« pravi nekdo in z roparsko drhaljo imenuje buržoazijo, kakor jo je imenoval na ljubljanski socialno demokratični konferenci neki delavec, prav gotovo človek, ki je okušal fronto, in zdaj invalid, delegat, ki se ni strinjal s politiko in taktiko socialno demokratičnih voditeljev v monarhiji in v drugih državah, ki se še vojskujejo med seboj, a ki so hkrati složne v boju proti mladi sovjetski državi. »Da, ta roparska drhal ima že preveč krvi na vesti, da bi še 6mcla vladati 6vet!« In že napolnjuje barako sovraštvo do vladajoče drhali vojskujočih se držav, do dihali, ki je v minulih štirih letih oborožila že okrog osemintrideset milijonov ljudi in jih pognala v medsebojno klanje in uničevanje. »In koliko milijonov od teh je že v grobovih!« »In koliko milijonov pohabljenih!« »Zato bo treba zločinski roparski drhali pripraviti vesoljno 6odbo!« »Vesoljno ljudsko sodbo!« »Pravične besede!« povzame Kosirnik. »In vendar bo ostalo samo pri besedah, če bomo samo govorili!« »A kaj naj storimo mi? Tu za bodečimi žicami f-mo brez moči!« »Rekel sem že: ustanovimo svet karantencev! Ta svet naj bi spremenil postopanje v taborišču, rešil Italijana in nas vse major-jevega šikaniranja in maltretiranja,« pride naposled Kosirnik vendarle do besede. »Ustanovimo!« ga podpre Jakob Uršič. »Ustanovimo!« se oglase tudi drugi. Toda mnenja so še vedno deljena. Nekateri v ustanovitvi karantenskega sveta ne vidijo nobenega smisla. Ugovarjajo. Posebno glasen je oni, ki je prej imenoval delavske demonstracije in stavke navadno kruhoborstvo, v resnici pa se delavci boje smodnika, ki bi ga morali ovohati, ko bi začeli revolucijo. »Druge imenuješ kruhoborce, zapečkarje in strahopetce, pa si sam zapečkar in strahopetec!« Ta očitek je za onega pretežak. Ali ni bil v Rusiji? Ali ni tudi sam pomagal boljševikom in sodeloval v boju? Toda tam je bila revolucija organizirana in dobro pripravljena. Začela se je in zmagala v glavnem mestu. Tudi tu bi moral dati signal Dunaj in voditi revolucijo. »Ko bl bilo tako, bi ne imel pomislekov. Star socialist sem. Jo tako Kosirnik ali ni?« se brani oni, neki Marej, Kosirnikov rojak. »Star socialist si, Marej! To je res; pritrdi Kosirnik in pogleda visokoraslega, kljub karantenski lakoti še vedno postavnega šestin-dvajsetletnega moškega, s katerim sta nekoč delala v isti tovarni in v isti socialno demokratični kovinarski strokovni organizaciji, a se tu družita le malo, kakor da še ne poznata. Karantenci v baraki celo mislijo, da drug drugega ne moreta. Kadar govori Kosirnik, mu Marej pregrizne sleherno besedo z različnimi Marxovimi citati, kakor da ima Marxa v mezincu. Zato bi Mu rej u ne bilo treba poudarjati, da je bil socialist že pred vojno, saj to vedo v baraki prav vsi. Tudi sedaj pričakujejo, da se bosta začela pričkati, kdo ima bolj prav in kdo manj, a Kosirnik noče, da bi se nadaljevalo brez. plodno razpravljanje, ki samo jemlje čas, a ne obrodi ničesar. Mo2 akcije je in zanj je ta hip vprašanje, kako spremeniti režim v taborišču in ublažiti nasilje nad karantenci, prav tako pomembno kakor revolucija sama. »Gre za nesrečnega Italijana! Gre za nas,« pravi in predlaga, da bi z glasovanjem odločili, kdo je za ustanovitev sveta in kdo ni, pri tem pa poudari, da bodo morali vsi spoštovati sklop večine. »Ce bo predlog za ustanovitev sprejet, bedo odločitve sveta veljale tudi za tiste, ki se s predlogom ne strinjajo, a če bo odbit, ne bomo več silili, da bi ustanovili svet karanten-i. h deputatov in italijanskega nesrečnika, pa tudi nas same prepustili usodi, ki nam jo delijo Teufelbach in drugi rablji v taborišču. Torej glasujmo in pokažimo, ali smo še ljudje ali nismo!« vziklikne Kosirnik. »Glasujmo! Talko je! Jaz 6em za ustanovitev sveta!« vzklikne Jakob Uršič kot prvi in dvigne roko. Tudi drugi jih dvignejo, med njimi celo Marej. Nihče noče ▼ očeh drugega veljati za »človeka, ki ni človek«. »Predlog je sprejet soglasno!« vzklikne Jakob, Kosirnik, ki pozna Mareja bolj kakor drugi in ki bi ga rad pridobil z Marejevim »voditeljskim« častihlepjem, pa predlaga da bi v svet karantencev izvolili Mareja kot predsednika. Toda Marej mu seže v besedo in pravi, da bi za ustanovitev sveta karantencev morali vprašati tudi druge po drugih barakah. »Tudi na to sem mislil,« reče Kosirnik. »Vsaka baraka naj bi imela svoj barakarski svet, ti pa bi izvolili skupni svet, ki bo zastopal zahteve karantencev. »In v naš barakarski 6vet predlagaš za predsednika mene?« vpraša Marej in gleda Kosirnika. »Rekel sem: tebe!« poudari Kosirnik, vendar se drugi z njegovim predlogom ne strinjajo, marveč hočejo za predsednika Kosirnika, med člane sveta pa izvolijo 8e tri karantence, med njimi tudi Jakoba Uršiča. Mareja ni med njimi, vendar, kakor je videti. Ma-reju tokrat ni do tega, da bi bil med »voditelji«. Ta večer v karanteni za deboljševizacijo povratnikov iz Rusije na obrobju slovenske Ljubljane ni miru. Kosirnik, Jakob Ursič in druga dva člana sveta karantencev iz barake štev. 2 so prvi prekršili majorjevo prepoved o izhodu iz barak. Napotili so se v druge, da bi za ustanovitev taboriščnega sveta karantencev pridobili vse karantence v taborišču. In to je šlo lažje in hitreje kakor v njihovi baraki. 8 ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 8. JUNIJA 1958 Sprejem pri tovarišu Leskošku - Luki V ponedeljek, 20. maja, mi je tovarišica Smolejeva povedala, da bova šli naslednji dan v Ljubljano. Povabljena sem bila namreč k predsedniku glavnega odbora 7.veze združenj borcev JNOV tov. Francu Lcskošku-Luki. V torek, okoli 8. ure sva se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Ker sva se vso pot pogovarjali, skoraj nisva opazili, da sva že v Ljubljani. Kmalu sva našli stavbo, v kateri ima prostore zveza prijateljev mladine Slovenije. Tam je bilo že mnogo pionirjev in njihovih mentorjev. Neki tovariš nam je povedal, da sprejem zaradi dežja ne bo v Tivoliju pred spomenikom pionirja, ampak v Šah Demaskirani šah Dva zelo važna pojma, ki ju morate poznati sta demaskirani in dvojni šah. Kaj je to demaskirani šah? Oglejte si diagrami wk mM ■ -■i m g mm Vi. /'„, ' hI 'j* A ■ m Jam AH mam . 4 i> __ W; I Beli kralj sicer 5e ni napaden, vendar črni lahko umakne svojega lovca na katerokoli polje in na ta način rapade belega kralja s trdnjavo na polju gl. Tale napad na kralja imenujemo demaskirani šah. klubu poslancev. Potem smo se preoblekli v pionirske uniforme. Malo pred 11. uro smo odšli proti klubu. Povabili so nas v kino dvorano. Tam smo čakali goste. Kmalu so prišli: tov. Leskošek, naš priljubljeni pisatelj France Bevk in poveljniki nekaterih partizanskih brigad. Nato so pionirji ljubljanskih osnovnih šol izvedli kratek kulturni program. Za njimi so zadnji nosilci kurirčkove torbe ra-portirali tov. Luki. Podpisal se je kot zadnji v vse dnevnike, ki so bili vloženi v torbi. Potem smo odšli v klubsko restavracijo. Tam smo se postavili v polkrog, neka pionirka pa se je tov. Leskošku zahvalila za prijazen sprejem Ln mu izročila šopek nageljnov. Povabil nas je na slavnostno kosilo. Po dobrem kosilu smo se pogovarjali s poveljniki. Pripovedovali so nam zanimive dogodke iz NOB. Poveljnike sem tudi prosila, da so se podpisali v knjigo, ki sem jo dobila za spomin. Nato smo tov. Leskošku izročili darilo za tovariša Tita. To jc album z osnutki za znamke, ki so jih narisali pionirji na temo Mir v svetu. Okrog dveh smo se vrnili v prostore ZPM. Tam smo se oblekli v svoje [ obleke. Nato smo se poslovili. S tovarišico sva odšlj na avtobus. Odpeljali sva se v Kranj. Tega sprejema se bom minjala vse življenje. Smiljana Vončina, osnovna šola Simon Jenko Kranj spo- 5. c, Srečanje s pisateljico Jurca Pred kratkim sta našo šolo obiskala pisateljica Branka Jurca in pesnik Vladimir Čerkez, Sprejeli smo ju z velikim veseljem. Rožni grm cvete Kličejo me španski bezeg. Imam bele cvetove in majhne zelene lističe. Moji cvetovi so precej veliki. Nekateri Samotni lovec in hvaležni medved V hišici sredi gozda je živel samotni lovec. Preživljal se je s pečenim mesom in kruhom. Nekega dne je spet odšel na lov. Na poti je srečal medveda, ki je imel v taci trn. Lovec mu ga je izruval. Medved je v zahvalo zabrudal in povedel lovca v svoj brlog. Sla sta po temnem rovu in prišla v veliko dvorano, ki je bila polna denarja. Lovec si je napolnil torbo in žepe z zlatniki. Z denarjem se je kmalu vrnil v vas, od koder je pred 5 leti odšel v gozd. Nekaj denarja je obdržal, večino pa je razdelil med vaščane. Marija Zupan, G. razr. osnovne šole Duplje Vam v pouk Wolfgang Amadeus Mozart Bilo je v mestu Salzburg v Avstriji. Gospod Mozart se je vrnil domov. Pri mizi je sedel njegov štiri in pol letni sinček VVolferl. Pomaknil je peresnik v čnilo in nekaj pisal na notni papir. »Kaj pa vendar počneš?« ga vpraša oče zelo strogo. »Pišem koncert za klavir,« je odgovoril fantek. Oče Mozart gleda in . se čudi. Nazadnje pravi: »Tež- | ka reč ta tvoj koncert.« Deček je modro pripomnil: Treba je pač marljivo vaditi.« Iz malega čudežnega otroka je zrasel veliki glasbeni umetnik VVolfgang Amadeus Mozart. Napisal je več oper, simfonij, pesmi in drugih skladb, katere lahko še vedno slišimo v radiu ali na korvcertndi Mozart je umrl leta 1791 na Dunaju. pravijo, da so lepi, drugi da ne. Zelo lepo tudi dišim. Na vse to sem tudi ponosen. Rastem v veliki in košati travi. Kadar jo kosijo, pore-žejo moje mladike in me ranijo. Ko hodijo ljudje mimo hiše me radi pogledajo. Tudi moj gospodar me ima rad, toda ne na vrtu, temveč v vazi. Postavi me v vodo, večkrat jo pozabi zamenjati, in moje življenje se konča v gnoju, v smeteh ali pa še kje drugje. Vlasta Križnar, 4. c, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Preden je pisateljica spregovorila, je pevski zbor zapel nekaj pesmic. Nato so pionirji poklonili šopke rož. Branka Jurca nam je potem predstavila Vladimira Čerkeza. Zvedeli smo, da je prišel iz Sarajeva. Sarajevo je glavno mesto Bosne in Hercegovine. Potem nam je Branka Jurca prebrala pravljico Mi-žek frizer. Pravljica je pripovedovala, kako je Mižek stri-gel otroke kakor so želeli. Nato je še pesnik Vladimir Čerkez prebral nekaj pesmi. Kmalu smo se morali posloviti od pisatejlice in pesnika. V pozdrav smo jima zapeli nekaj pesmic. To srečanje nam bo ostalo še dolgo v spominu. Milka Rosic, 4. a, osnovna šola France Prešeren, Kranj Na Vršiču V nedeljo, 28. aprila, smo se planinci odpeljali na Vršič. Mnogi so vzeli s seboj smučI, drugi le zimsko obutev in najboljšo voljo, da vidijo Julijce v pomladnem snegu. Megle nls° obetale preveč lep dan. Pustili smo za seboj Kranjsko goro, avtobus pa se je začel vzpenjati proti goram. Cesta je bila že splužena do vrha. Megle so se pripodile čisto nizko. Iz njih je pršilo. Erjavčeva koča nas je sprejela, čeprav je imela že polno gostov, ki so čakali, da se zvedri. Najbolj pogumni smo se odločili za pohod na Sleme. Med potjo smo se ustavili v Ti-čarjevem domu in si ogledali novo vlečnico. Z vrha Slemena smo zagledali kočo pod nami, a le za nekaj trenutkov. Zopet so jo zavile mesle. Po plazu smo se spuščali v dolino. Smučarji so bili prikrajšani Popoldne smo se vračali. Gorenjske ravnine niso bile tako sive, še sonce se je hotelo pokazati. Naš postanek je bil * Vrbi. Obiskali smo Prešernov dom. Nato smo se odločili, «• poiščemo že Fmžgarjeve rojstno hišo v Doslovičah. Prijazen fantič nam jo Je pokazal. Vsa skromna in tiha stoji ob breg" pod pašniki. V njej živi družina. Gospodinja nas je zelo p"" jazno sprejela. Posedli sojo v veliki izbi okoli stare peči. Torej tu se ja rodil naš veliki pisatelj in tu je tisti svet pod Stolom, ki nam jc da! tako zavednega Slovenca. Kar smo zvedmo. Nato dodamo jajce, Jezana jetrca, solimo in do-br° premešamo. Pečena riba s smetano . £e skoraj pečeno ribo po-"jerno z gosto kislo smetano J rumenkasto popečemo. Petanov sok iz kozice zli-Jomo na krožnik in nanj podimo ribo. Kuhane in pe-Ce"e ribe polaga jmo vedno na krožnik s hrbtom navzgor. s»dna juha iz banan 6 do 8 banan olupimo, zre-em° na koščke in potrosimo 8 s'adkorjem. Pokapljamo s ene pomaranče in Polijemo, nekoliko belega *la- Postavi mo za nekaj ur I!3, hladno, najbolje v hladilnik. Nasveti • Umazanih žarnic ne •kvarno z vodo. Previdno qrgnemo žarnico s krpo, na-rit°Ceno v salmijaku ali spi- g(;-------- j--------— Obr- S tt>pl° Vod° na,° r'semo z mehko krpo. • Pok romane predmete či- Krilo in bluza kI"oni oksidira. Po?, Kkt bo bolJ suha- ie lmo vanjo posodo z Žide vapnom- Ko apno razpasti Pran. 8a moramo obno- z*\-od prcpr°-stega kozarca prijt. 'ahko naredite prav slikatlpen nastavek če ga po-Pač V°»Z ,ak°m. Kakršne so tak k , risarske zmožnosti, 00 kozarec. m*t^a sto'u je odrgnjeno 8trga.' *er »i znova in znova lrečnC no2av'C2. Tisto ne-rajte° mcslo skrbno prelaki-vamJn Prav gotovo se boste ^° "sedle na stol. Vonj !lHPrjoter» kuhinjski Jih nai Stranimo z rok- če si s soijo^0 pod tckočo vodo ^Obr« 0 J'h operemo in narnažcmo s kremo. aJv s poročnim šopkom? wraviJo, da se poročni so-|J da lepo v vazo. Kaj pa, tavSc mlada dva odpeljeta t °) na poročno potovanje? WU potem Š0,Pck v pra7' ^ stanovanju? Najbolje, l^Cvetlice poročnega šopka \t *°fičanem slavju razdeli-mc<* povabljene goste. Prav gotovo imate med svojimi oblačili krilo in bluzo. Tako oblečena se vsaka ženska dobro počuti. Zamenjamo bluzo, in smo že drugače oblečene, spremembe so pa vedno zelo prijetne. Kot vsako leto so tudi letos modni časopisi polni raznih kombinacij krila in bluze. Kakšno je krilo v letošnji pomladi in poletju? Se vedno je malo nad koleni, čeprav tu in tam že lahko opazimo maxi modo, je ali gladko ali rahlo zvončasto, z več gubami, lepa pa je tudi ena sama globoka guba spredaj. Blago za krilo naj bo trpežno, torej si bomo izbrale kvalitetno blago. Ce sts vitki, lahko sežete po veseli pomarančni ali zeleni barvi, močnejše ženske pa bodo izbrale raje bolj zamolkle tone — lahko temno modro, ki je letos tudi v modi. Bluza je lahko prav žensko koketna, torej bo imela na-borke, vstavljene pliseje, če si pa zaradi preveč razvitih telesnih oblin le ne morete privoščiti te medne bluze, si boste izbrale prav enostaven športni kroj. Poživile ga boste morda z lepimi manšet-nimi gumbi. K večbarvnemu krilu bomo nosile le enobarvno bluzo, ki jo bomo lahko oblekle tudi za večerne priložnosti, medtem ko si k gladkemu krilu izberemo živo pisane vzorce, letos zelo modne in prikupne pike, črte ali športni karo. Rdeče jagode Morda ste že opazovali otroke, kako srečni so, če v gozdu odkrijejo rdeJe jagode. Zmagoslavno jih oge-dujejo in hlastno sežejo po njih. Jagode nso samo zelo okusne, tudi zdrave so. Jagode naj uživajo zlasti tisti, ki so po hudi bolc/ni še zelo slabi in brez moči. Telo se ne bo samo okrepilo, pač pa se bo tudi kri očistila, če boste pojedli več dni zaporedoma pol litra jagod in popili zraven skodelico mleka. Ce jagode kuhamo, Čas zelenjave je tu Vreme nam letos sicer malo nagaja, vendar kljub temu ni več daleč čas, ko se bo z gredic domačega vrta vrstila na mize razen solate še najrazličnejša zelenjava. Brez zelenjave in sadja namreč ni pravilne prehrane. Še vedno pa se dogaja, da dragocene vitaminske snovi, vitamine, zaradi katerih zelenjavo lahko cenimo, z nepravilnim ravnanjem pri kuhanju ali shranjevanju uničuje, mo. Mlada zelenjava mora biti kuhana v dvajsetih minutah. Lonec naj bo me:l kuhanjem pokrit, ker bomo tako ohranili več vitaminov. Tudi rudninske snovi naše gospodinje preveč uničijo, ker vodo, v kateri kuhajo zelenjavo, odlijejo v lijak. Za ktompir je dokazano, da od-lijemo z vodo vred tudi 21 odstotkov apnenca, 6 odstotkov kalija, 6 odstotkov natrija in 54 odstotkov fosforja. Neina mlada zelenjava ima tanke celične -stene in je surova prav tako prebavljiva kakor kuhana. Prebavljivost povrtnine je torej odvisna od debelosti celičnih sten, zato ne čakajmo z zelenjavo tako dolgo, da nam oleseni. če pa je ie nekoliko ttša, je ne kuhajmo z do dat kom jedilne sode, ker bi Z njo zelenjavo sicer zmehčali, s tem pa tudi uničili vitamine. tako kot na primer češnje, marelice, nas bodo osvežile tudi v zimskem času. Jagode so koristne vročičnemu človeku, pijača iz jagod pa bo potešila žejo še tako žejnemu človeku. Ljudem, k; so bolni na jetrih ali bolujejo na kamnih, bodo jagode dele samo dohro. Kot smo že prej omenili, jagode čistijo kri, zato so pravcato zdravilno sredstvo proti nečisti in mastni koži. Mnogi ljudje dobijo po uživanju jagod koprivnico. Čeprav koprivnica ni huda bolezen, pa je kljub temu neprijetna, zato se boste pač jagodam raje odrekli. Prav tako niso priporočljive vsem tistim, ki imajo lano črevesje in slab želodec. Gledališka predstava Žene včasih potarnamo in zavidamo moškemu svetu, da imajo dosti manj dela z osebno garderobo. Vendar je že tako, in prav je, da se tega zavedamo. Gledališka predstava. Mnogo je ljudi, vendar koliko je predvsem žena, ki s svojimi živopisanlmi športnimi oblačili prav žalijo slovesno gledališko vzdušje. Kaj si res ne najdete 10 minut časa, da bi se pred obiskom gledališča primerno oblekle? Ne, nikakršne večerne toalete ni treba, le preprostejše temno krilo in belo bluzo ali pulover. Mislim, da si lahko tako oblačilo privošči prav vsaka ženska. Kdo odpre vrata? Pričakujemo obisk. Nenadoma pa se gospodinja vpraša, ali ona sprejme in odpre vrata gostom ali bo to dolžnost opravil mož. Moški jc tisti, ki sprejme goste. Prva pomoč otroku Kjer so otroci pri hiši, je veliko bušk in prask, joka in stoka, saj zdaj pade po tleh eden, nato se zgodi nekaj podobnega drugemu. Mamica pa je ponavadi vedno tista, ki tolaži in miri. Vedeti mora tudi. kako je treba ravnati s otrokom, ki se je kakorkoli poškodoval. Pri malenkostnih poškodbah lahko pomaga tudi sama. Ce se otrok udari, da sc pokaže buska. mu izmijmo to mesto s toplo vodo in namažemo z arnikovo tinkturo, če koža ni odprta. Kadar se otrok obreze, namažemo mesto okoli rane z jodovo tinkturo. Na rano položimo sterilno gazo, še prej pa jo posujemo s sulfamidnim praškom ali mazilom. Boleče mesto nato prevežemo in pustimo nekaj dni pri miru, da preprečimo vsak dotik z nesnago. Večkrat se zgodi, da pride otrok domov z razbitim kolenom ali komolcem. Ce rana ni prevelika, očistimo vso okolico z alkoholom ali jodom, z gazo zelo narahlo odstranimo umazanijo še z rane in jo obvežemo. Dobro je. če jo namažemo s kakim vitaminskim mazilom. Opečeno mesto — majhne opekline, namažemo z vazc-linom. oljem ali s surovim maslom in ga ovijemo z mehkim povojem, da preprečimo dotik s prahom in umazanijo. Pri vseh večjih poškodbah pa moramo poklicati zdravnika. Hlačno krilo, zelo primerno za vikend. Morda niste najbolj navdušene, toda poizkusile. Oblečeno daje videz lepega športnega krila, čeprav so to v resnici hlače Sonce! Naš dobrotnik in naš sovražnik! Sonce — vir življenja in smrti! Če ga ni, je hudo, če ga je preveč, je še huje. Žito pa o svetem Jakobu vseeno zon, čeprav sonca ni. To drži, vsaj pri nas. če je tukaj na stepi kaj dosti drugače, bom j>a mu/ike vprašal, ko pridem jutri do njih. Po kakih treii uiah zložne hoje sem se ustavil, da bi malo počn, ko spet zagledam v daljavi nekaj podobnega kakor zjutraj pri »jezercih«: voz, konja in možakarja. Konj in voz sta stala pri miru, možakai pa se je premikal. Stopicljal je tam okoli, se sklanjal in gledal okrog sebe, kakor da je nekai zgubil in zdaj napelo išče. Pohitim tja, da vidim, kaj mož išče. Ko pridem blizu, spoznam čokatega Kirgiza in njegovo dvokolesno arbo, v kateri je bil vpre-žen majhen rjav konj z lesenim sedlom na hrbtu. Možakar je držal v rokah na pol polno vrečo, jo vlačil po travi za seboj in nekaj nabiral. Pa menda ne nabila gob na stepi? sem pomislil in ga vprašal, ko sem prišel prav do njega. Zarezal se je, pokazal svoje krepke zobe, raztegnil vrečo, da sem lahko pogledal vanjo in rekel: »Ki/.ik, kizik« Res, bil je kizik, posušeni kravjaki. konjske in kamelje fige, pomešane z ovčjimi bobki. To rabijo stepniki za kurivo, ker drv nimajo. Pri arbi sem odložil prtljago, sedel in počival kake četrt ure, potem pa nadaljeval pot še kake tri ure. Tedaj šele sem si privoščil daljši pečitek in izdatno malico. Potem sem razvil plašč, ga obesil na v tla zasajeno gorjačo in legel počivat z glavo v senci. Začelo se mi je dremati in kmalu sem sladko zaspal. Ko sem se prebudil, mi je sijalo sonce v oči. Pomel sem si jih, vstal, se okomatal in nadaljeval pot. Najhujša dnevna vročina je sicer minila, toda žeja, prava žeja se je šele začela, jaz pa brez vode. Nekaj ur sem mlahavo koračil po mehki stepni travi, visoki dva do tri prste in mislil samo na vodo. Žeja se mi je pri tem samo stopnjevala. Skoda, da mužikov zjutraj nisem vprašal, ali se dobi kje voda pred Ozer-skim. Tja pa pridem šele jutri proti večeru. Torej me bo žeja mučila jutri ves dan in nocoj vso noč. Se sanjalo se mi bo o njej, da se pošteno naspati ne bom mogel. Primerjal sem se nesrečnemu Tantalu v grški mitologiji, ki je v vodi stal, pa se je ni mogel napiti, ker se mu je voda vsakokrat umaknila izpod nog, ko se je sklonil, da bi pil. Vendar ni bilo tako hudo, kakor s Tantalom. Se pred sončnim zahodom sem prišel do vode v neki lijaku podobni kotlinici, kjer je rasla na dnu gosta skupina svetlozelene trstike. Precej zaslutim vodo pod njo in nenadoma zdirjam navzdol. Pogledam. Med dva metra visokim ločjem, podobnim naši koruzi, se je svetlikala čista voda. Poskusim. Bila je hladna, dobra pitna voda. Potolažim si žejo, potem pa tam obsodim in se začnem razgledovati po kotlini. Kaj, če bi kar tu prenočil? pomislim. Voda je in v zavetju sem. Obhodim kotlino, se dvignem na vrh, da se po soncu bolje orientiram, kar zagledam v daljavi dveh ali treh kilometrov na položnem brdu jurte. Pet ali šest jih je bilo in iz ene se je dvigal rahel sivkast dim. Kjer je dim, je tudi ogenj, kjer je ogenj, so tudi ljudje, pomislim in si rečem veselo: »Pri ljudeh v kirgiških jurtah poprosim prenočišča, pri njih si tudi čaja skuham za večerjo.« Zajamem vode poln čajnik in nemudoma odhitim proti jurtam. Prišedši tja, ne najdem žive duše nikjer. Skoraj neverjetno. Ampak zvečer ljudje verjetno pridejo, j omislim in stopim k tisti jurti, iz katere se je še vedno dvigal rahel dim. Ustavim se pri odkritem vhodu in pokukam v notranjščino okrogle jurte. Kaj zagledam? Sredi jurte pri ognjišču je stala visokorasla stara Kirgizinja v pisani halji depetači in si čistila zobe s platneno krpico, ki jo je pomakala v vodo v leseni skledici. Začudil sem se: stara nomadinja si čisti zobe! Ni me opazila, ker je bila na poL obrnjena od mene stran. Rahlo pokašljam. Obrne se k meni z vso postavo. Ko me zagleda, povsem tujega, neznanega človeka z gorjačo v rokah, se tako prestraši, da ji skodelica in krpica padeta iz rok. Onemoglo zastoka, glasu pa ne spravi iz sebe, ko ji krpica obvisi na robu ognjišča, skle-dica pa se zakotali proti meni. Vsa zbegana in preplašena se umakne za ognjišče in od tam začne z obema rokama dajati znamenja, naj se odstranim izpred njene jurte. Delala je videz, da bi ubežala, pa ne more, si ne upa, ker ta šajtan, peklenšček, stoji prav pri vhodu in preži z gorjačo nanjo, da jo premlati, nemara celo ubije. Videč njeno zbeganost in strah pred gorjačo, v katero je venomer buljila, odložim najprej nesrečno gorjačo in jo prislonim k steni jurte pri vhodu zunaj. Potem vstopim, pozdravim v njenem jeziku, položim roko na prsi in se priklonim, kakor to delajo oni. To jo je toliko pomirilo, da je nehala begati sem in tja okrog ognjišča in dajati znamenja, naj se odstranim. Gledala pa me je še vedno postrani in nezaupljivo. Tedaj pokažem z roko na ogenj, nad katerim je na železnem trinožniku visel sajast kotel in ji s kretnjami depovem, da bi rad tja postavil svoj čajnik in si skuhal čaja. Beseda čaj je učinkovala. Tega tudi Kirgizi radi pijejo. Ženska se je umirila. Pogledala me je prijazneje z velikimi rjavimi očmi in prikimala. Snela je svoj kotel s trinožnika, jaz pa sem za kavelj obesil nanj svoj čajnik. Položila je na žerjavico nekaj suhljadi, da je ogenj vzplamtcl, nato pa sedla na zvito kašmo in opazovala, kako bo neznanec, dozdevni rokov-njač z gorjačo, kuhal čaj. Caj skuhati ni nobena umetnost, kdor ga zna. Jaz sem se tega naučil na fronti v Galiciji od Rusinov, prej pa, priznam, tega nisem znal. Za dokaz resnice svoje trditve navedem tole: Ko sem ga prvič kuhal, sem v litrsko menažko na^ul čaja zvrhano jedilno žlico, kakor sem videl doma delati mater, ko je kuhala knajpovo kavo. Tistega čaja nikakor nisem mogel zadosti osladiti ne piti. Zlil sem ga stran. Tega sem se tedaj spomnil in bi starki povedal, če bi znal toliko kirgiščine; nemara bi jo še v dobro voljo spravil. Tako pa sem se moral zadovoljiti z nekaj besedami živil, ki sem jih začel jemati iz nahrbtnika in polagati na prtiček poleg sebe, medtem ko se je voda segrevala. Takole sem se dvojezično pogovarjal sam s seboj: »Bel kruh — nan, sladkor — sa-ha°r Rusom, zato mora tudi ruski znati. 13 ^ iH dober jahač, hiter, spreten, pogumen ^ jezdec, če tako nanese, zlasti na konjsk1 p3 se mora potruditi, če hoče zmaga Znati mora tudi džigitovati, se P°sta r{ti J med dekleti sukati, lepo prikupno ^^ti, ^ dvoriti nežnemu spolu, skratka, ttl0^ moj , kor se reče, fant od fare. Vse to y*U* tfjp^' padnjaški tovariš, se zahteva od prave? # »Lepo 6i povedal, Ibrim,« sem ga ^&Ai, ^' vprašal: »Kdo pa je ta možakar v tako rad po napetem trebuščku trep J ^ »To je naš starosta Sadok ZuI1*JjL. govori spoštljivo in pokaže z roko fl' ko j« svoje ime in spet pobebnal s &\)^e' Sčku. Oči su mu od zadovoljstva kai di* Starosta se je postavil v pozo, S. SOBOTA — 8. JUNIJA 1968 GLAS * 19. STRAN TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA razpisuje javno licitacijo z naslednjo vsebino: 1. 6 stružnih avtomatov 0—7 mm in 1—70 mm 2. 9 komadov decimalnih tehtnic od 100 do 2000 kg. 3. 52 m2 površine bivše vodne turbine v zgradbi Kropa 28a (prostor je možno preurediti v stanovanje). Licitacija bo 15. 6. 1968 v prostorih podjetja in *° za družbeni skctor ob 8. uri, za zasebni sektor Pa ob 10. uri. Ogled možen vsak dan od 7. do 13. ure. V nedeljo na Bledu Mednarodno ribiško tekmovanje V nedeljo prireja Ribiška družin narod a Bled XI. odprto med- no ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem. Nastopil bodo številni člani domačih ribiških družin kakor tu
  • < i zapsU* bil U na travnik"-1 rt. 1 cije. Avtomobi ceste in se vrnil. Pri tem je nik huje ranjen. Na cesti tretjega Sorici se je v sredo P pod cesto tovornjak * voznik Cregor Gaser. Če se jc pripetila na 0 jf ki ga voznik ni in°e žiti. V nesreči se js ^jjjl neznatno ranil, na 10 ^ ce pripetila P^^> J ča osebnemu čerdi% KR 117-94, voznik r ^ Jocif. Pred avtomob« reč nenadoma 3 Voznik ie /zgubil - dl tj vozilom, ki se jc * BK, prevrnilo na je za 7000 N din streho-^ d. j. SOBOTA — 8. JUNIJA 1968 SPOREDI GLAS * 21 STRAN Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12.. 13., 15., 17., 22., 23 ln 24 url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., K 12., 13., 15., 17., 22.. 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 8. Junija_ 8.C3 Glasbena matineja — 8.55 R;d j-k:i šela za nižjo *topn;o — 9.25 Dvajset minut 2 ansamblom Jožeta Kampira in Mojmira Šepeta — 9.45 tt albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — n.20 Kar po domače — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Ognjeni ptič — baletna su.ta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do mtlodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana J5.20 Glasbeni intermezzo — |5-45 Naš podlistek - 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gre-m° v ki.no — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti do-ma in po svetu — 18.15 Prav-Jar prispelo — 18.50 S knjiga trga — 19.00 Lahko n°č, otroci — 19.15 Godala * ritmu — 19.25 Pet minut za Ep — 20.00 Tekmovanje an-Samblov — 21.30 Iz fonoteke raclia Koper — 22.10 Oddaja 23 na$e izseljence — 23.05 S Pesmi jo Ln plesom v novi teden Dr"gi program 20-05 Glasbena pravljica — fpl6 Mala nočna glasba — Tj-20 Zborovske pesmi Vinka J°dopivca — 21.40 Junaki Jj^certnih dvoran — 22.00 plcs v noči — 23.00 Ura pri rancoisu Couperinu _^tDFlJA — 9. Junija l 6 00 Dobro jutro - 7.30 Za jj?f.l.ijske proizvojalce — 8.05 ad'jska iara za otroke — igra za 8-47 Glasbena medigra - 9.05 Na*i poslušalci čestitajo in Pozdravljajo -1. — 10.00 Se Pomnite tovariši — 10.25 Pe-gl borbe in dela - 1°-45 ^deljski mozaik lepih melo-a'l — 11.00 Turistični napotki *a tuje goste — 11.50 Pogovor • Poslušalci — 12.00 Na dana-7nJi dan — 12.10 Naši poslužiti čestitajo in pozdravljalo-H. _ 13 l5 Zvoki jz fil-in glasbenih revij — «■40 Nedeljska reportaža — g°0 Cez hrib in dol - 14.30 ^umoroska tega tedna — j4-4* Veliki valčki - 15.05 Po-£ znameniti pevci — 15.40 j, opernih partitur - 16.00 sv VSka igra ~ 1705 NcdelJ- Uhu lno P°P°ldne — 1900 Gh«L° noč< otroci — 1915 V ^ocne razglednice - 20.00 ne Prodam deško KO-*Tj Pionir in skiro s kovin-n..n? ORrcdjcm in gumijasti-»' koksi. Pagon, Kranj, St. Ca*arja 12 2982 PtTo»darn mlade in stare DRMANE. Zalog 62, Cer-2983 , prodam PRASlCKE odoj-• zablj0 2, Golnik 2£84 s,ovenijalWW]avto JLA 10 K^ANJ Mi°mY0 JUH GASILNI APARAT uAul Al °seona in gospodinjstvo Prodam KRAVO in telico, 10 rnesecev stara, in kupim vprežno KOSILNICO z žetveno napravo v zelo dob&em stanju ali zamenjam za goved. Virmaše 42, Skofja Loka 2985 Prodam delovnega VOLA. Dolžan, Novake pri Golniku 2986 Prodam KRAVO s četrtim teletom. Snedic, Orehovi je 1, Kranj 2987 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK bauz. Sp. Duplje 56 2988 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Sp. Brnik 60, Cerklje 2989 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem četrtič teletila. Zamenjam tudi za elektromotor, enofazni, 101 kVV ali za ročno KOSILNICO alpina. Eržen Franc, Bukovščica 13, Selca. Sk. Loka 2990 Prodam stoječe SENO. Kranj, Tavčarjeva 25 I 2991 Prodam zazidljivo PARCELO v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 2992 Prodam PEC kontakt na olje. Gorice 12, Gclmk 2993 Prodam OBRAČALNIK za seno in TEHTNICO do 150 kg. Jama 16, Kranj 2994 Prodam OBRAČALNIK in GRABLJE za seno in KUL-TIVATOR. Zamenjam KONJA, starega 5 let za starejšega ali prodam. Sp. Bitnje, Zabnica 2995 KUPIM Kupim vsako količino suhih BUTAR. Pekarija Šenčur 87 2920 Kupim 2000 kosov navadnih ZIDAKOV. 1000 kosov BH-4 in 1000 monta 12. Polajner, Trnje 3, Skofja Loka 2958 Kupim bukova ali hrastova DRVA. Srebernjak, Smledni-ška 96, Kranj, Cirče 2960 Kupim dvosobno STANOVANJE s pritiklinami ali pol HIŠICE na prometnem kraju v strnjenem naselju kjerkoli na Gorenjskem. Plačam do 2,500.000 S din. Plačljivo takoj in vseljivo do jeseni. Ponudbe poslati Petrovič Zora, Lenart v Slovenskih goricah Ptujska 31 2961 Kupim DRESIRANEGA PSA. Naslov v oglasnem oddelku 2962 Kupim SENO ali DETELJO do 2000 kg. Kepic, St. cesta 19, Kranj 2969 stal Oddcm poštenemu dekletu opremljeno SOBO. Kranj. Gon njesavska 36 2S63 tKeffi opremljeno SOBO v Kranju Ponudbe poslati pod »Solidna« 2964 Starejša upokojenka bi sprejela otreka v varstvo za itancv«-.nje (soba). Ostalo po dogovoru. Srebernjak, Smlcd-niška 96, Kranj 2965 Opremljeno SOBO takoj oddam zidarju in mizarju v Stari Loki 16, Skofja Loka 2966 Pavlic Ivan, stanujoč Kranj — Titov trg 23, izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila moja žena Tatjana Pavlic. 2967 Mlada zakonca brez otrok iščeta neopremljeno SOBO od Kranja do Jesenic. Ponudbe na naslov Culibrk Žarko, Jesenice, Prešernova 5 2967 Fant, 30-letni, visok 165. Dobil sem pismo 10. 12. 1967 od 25-letnega dekleta iz dežele podpis »Janka« naj odda svoj naslov v oglasni oddelek ped »Lepi dom« 2968 VAJENCA za elektroinšta-lacijsko stroko .sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 2969 Iščemo KUHARICO in kuharsko POMOČNICO za takoj (sezonsko) z debro plačo: HOTEL, Finkensteinerhof — 9585 Gocrsdorf 28 bei Villach — Koroška 2996 311 Gostišče pri JANCETU v Srednji vasi priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom. V soboto igra trio FRENKY v nedeljo pa TRIO METODA. Vabljeni! 2970 OVORITEV KEGLJIŠČA bo v nedeljo, 9. 6. 1968, v gostilni REKAR — Orehek in kegljanje za KOSTRUN A. Vabljeni! 2971 Gostilna pri MILHARJU v Smartnem prireja v soboto, 8. 6. 1968, zvečer zabavo. Igral vam bo priznani TRIO iz Kranja. Vabljeni! 2972 V nedeljo, dne 9. 6. 1968. bo v gostilni ZARJA Trboje zabava 6 plesom. Igral bo TRIO IVAN RUPAR. Vabljeni! 2973 K U D — VELESOVO priredi v nedeljo, 9. 6. 1968, PLESNI VENCEK v dvorani ADERGAS. Igral bo TRIO FRENKY. Vabljeni! 2974 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnl na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih štev Ik 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10" n popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Ob požaru, dne 16.5. 19*8 v Tržiča se z?.hva!.]uM*j£'Mlm*m*»0+»**^*+*******,*+***" ******* db GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA, TR2IČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN dne 14. 8. 1968 in 14. 2. 1969 Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1.1. 1968 do 31. 1. 1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti VSAKOMESEĆNO ŽREBANJE od 1. JUNIJA 1968 DALJE Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7i ročnih ur Darvvil v vrednosti nad 14.000.-- - ŽREBANJE STANOVANJSKIH VARČEVALCEV Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega materiala ali opre-me po izbiri. Za osebe, kj varčujejo za dobo 2 leti aH več. Zahvala Ob mnogo prerani smrti in neizmerno težki izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega ata Franca Ropreta Orctovega ata se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter vsem, ki so nam izrazili sožalje. Posebej želimo izraziti zahvalo vsem zdravnikom, ki so mu kakorkoli lajšali bolečine ob bolezni. Zahvaljujemo se kolektivu tovarne ILIRIJA Ljubljana za vsestransko pomoč pred pogrebom in po njem, kolektivu in šoferjem Cestnega podjetja v Kranju, gasilcem iz Velesovega in Brezovice pri Ljubljani, čč. kaplanu iz Cerkelj za spremstvo in ganljive be sede ob odprtem grobu, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem še enkrat lepa hvala. žalujoči: žena Ivana, sinovi in hčerki z družinami ter drugo sorodstvo Velcsovo, dne 6. 6. 1968 Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža in očeta Franca Bohinca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali toliko lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo dr. Bohincu za njegovo nesebično pomoč ob času njegove dolgotrajne in težke bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru iz Zaloga za ganljive žalostinke in častiti duhovščini za spremstvo na zadnji poti. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: žena, sinova, hčerka in Zalog, Cerklje A djnjgo sorodstvo. . mmam i ■ ■ mm ■__■■■■ 1 I, Olimpiada mladih v Celju Zlato in bron za Kranjčanki Po lanski uspeli interni pionirski olimpiadi so atletski delavci v Celju lotos z veliko zavzetostjo organizirali I. mednarodno pionirsko olimpiado v atletiki. Na to zanimivo športno manifestacijo je poslalo predstavnike devet mest iz petih evropskih držav (Avstrija, CSSR, Italija, Švica in Jugoslavija). Tekmovanje se je pričelo v pravem olimpijskem razpoloženju * sprevodom vseh nastopajočih (160), olimpijsko zaprisego in olimpijskim ognjem, ki ga je prižgal doslej najuspešnejši slovenski atlet Stanko Lorger. Zal je močna ploha že pred pričetkom tekmovanja razmehčala tekmovalne naprave; po eni uri pa je dež spet prisilil prireditelje, da so malo olimpiado prekinili. pionirji in petimi pionirkami. Zaradi prekinitve vsi sploh niso pričeli s tekmovanjem, v čotrte'k dopoldne pa kranjska ekipa ni odpotovala v Celje, ker AK Triglav ni mogel dati denarja za podaljšano bivanje v Celju (pri AK Triglav upajo, da bodo vsaj del stroškov za opremo, vožnjo in prehrano dobili od tistih, ki bo morali biti zainteresirani za take prireditve!?). Najhitrejša pionirka Slove- Ekipa Kranja, ki so jo Celjani povabili na to tekmovanje, je sodelovala s šestimi Dvoboja Mn-džarska: Jugoslavija ne bo Kot smo napovedali v prejšnji številki Glasa, naj bi se včeraj na štiristeznem kegljišču v Kranju pomerila keg-ljaška reprezentanca Madžarske in domači Triglav. Toda gostje iz bližnje Madžarske so pred dnevi odpotovali na svetovno prvenstvo v Linz in pričakovano srečanje je odpadlo. Člani madžarske reprezentance se ljubiteljem kegljaškega športa v Kranju spričo tega opravičujejo. Speedway tekmovanje t mopedi AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ obvešča vse ljubitelje moto športa, da bo druga speedway dirka z mopedi za ODPRTO PRVENSTVO MESTA KRANJA katera je zaradi slabega vremena v nedeljo 2. junija odpadla, V NEDELJO, 9. JUNIJA ob 15. uri NA DIRKALIŠČU V STRAŽIŠČU Vabimo vas, da si ogledate to zanimivo prireditev! AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ nije, Nada Klemene, je tokrat ponovno dokazala svoje kvalitete z zmago nad izbranimi tekmicami iz petih držav. Drugo medaljo za Kranj je dosegla Saša Vido-vič s tretjim mestom v teku na 60 m ovire. REZULTATI finalnih tekmovanj — dečki — 60 m ovire: l. Grandis (Udine) 9,1, 6. Nosan (Kr) 9,7; 100 m: 1. Buchler (Graz) 11,7, 12. Roo'ss (Kr) 13,7; 600 m: 1. Kranjc (Celje) 1:28,8, 5. Petcrnelj (Kr) 1:35,1, 12. Vegnuti (Kr) 1:40,0; palica: 1. Kancler (Brno) 2,60; deklice — 60 m ovire; 1. Drisni (Udine) 9,6; 3. Vidovič (Kr) 9,8; 60 m: 1. Klemene (Kr) 8,1; krogla; 1. Mičkova (Brno) 11,37. Leta 1970 bo v Udimah mednarodno prvenstvo osnovnošolcev, II. pionirska olimpiada pa bo leta 1972 v Gradcu. M. Kuralt Ljubljanska conska rokometna liga Križe zmagale v Grcsupljali Nedeljsko kolo v ljubljanski rokometni ligi je bilo nekoliko okrnjeno, ker ni bilo zaradi poplavljenega igrišča v Medvodah odločilnega srečanja za naslov prvaka v tej ligi. Križe so zmagale presenetljivo v Grosupljah in si s tem zelo izboljšale izglede, da ostanejo tudi v prihodnje v tej ligi. Ekipa Partizana iz Uspehi in težave kranjskih strelcev Na plenumu občinskega strelskega odbora Kranj so analizirali letošnja tekmovanja. Ugotovili so, da so bila vsa prvenstva zelo dobro organizirana, hkrati pa so bili doseženi zelo dobri rezultati na republiških, zveznih in tudi prijateljskih mednarodnih tekmovanjih. Pomembno pa je tudi, da je prišla v Kranj že tretjič zapored republiška zlata puščica. Seveda pa imajo kranjski strelci tudi precejšnje težave, ker nimajo ustreznega strelišča za vojaško puško, kakor tudi ne za matakalibr-sko. Na plenumu so pregledali program prireditev in tekmovanj, ki bodo na sporedu v letošnjem letu. Najpomembnejše bo vsekakor tradicionalno srečanje strelcev Gorenjske, Koroške in Julijske krajine. Podelili so tudi več diplom posameznim strelcem in ekipam, ki so osvojili najboljša mesta na minulih tekmovanjih. Franc Peternelj in Franc Naglic iz Kranja, ki sta dosegla najboljše rezultate v republiškem in državnem merilu pa sta prejela znak »nacionalnega mojstra strelca«. R. čarman Dupelj pa je gostovala v Novem mestu in srečanje izgubila s tremi goli razlike. V nedeljo se obeta v Dupljah zelo zanimivo srečanje, ko bodo domači rokomeiaši gostili eikioo Medvod. REZULTATI: Novo mesto : Duplje S:5, Grosuplje : Križe 14:18. V nedeljo se bodo gorenjski predstavniki pomerii takole: Duplje : Medvode, Kranj : Krško in Šentvid : Križe. Vse tekme bodo ob 10. uri. J. Kuhar XI. tekstiliada strelcev Slovenije Danes v Kraniu nad 160 strelcev V organizaciji sindikalne podružnice Tekstilin-dus bo danes v Kranju XI. prvenstvo Slovenije strelcev tekstilnih podjetij Slovenije. Na letošnjem tekmovanju bo nedvomno rekordna udeležba, saj bo nastopilo v 54 ekipah več kot 160 strel« cev in strelk iz 19 delovnih kolektivov tekstilne industrije Slovenije. Na lanskoletnem prvenstvu v Mariboru so imeli največ uspoha strelci kranjskega Tekstilindusa, letos pa je vprašanje prvaka dokaj odprlo. Tekmovanje bo z zračno puško, danes dopoldne 10. do 13. ure v podjetju Tekslilindus — obrat I. J. J. Saša Vidovič Kolesarstvo Tretja dirka za pokal Kranja Kljub močnemu deževju je kranjski kolesarski klub uspešno organdziral še tretjo dirko za pokal Kranja in prvenstvo Gorenjske za kolesarje — turiste. Tokrat je zmagal Rogovec Andolšek pred Žagarjem in Gol i j cm (oba Kranj). V skupna uvrstitvi po treh dirkah še vedno vodi Slavko Žagar pred AndoJškoim in Korenčičarn. Med ekipami pa je v vodstvu Kranj z 78 točkami, Rog pa ima 54 točk. Četrta dirka bo prihodnjo nedeljo, 9. junija, v Škofji Loki s startom ob 10. uri na Glavnem trgu in sicer na cesti Skofja Loka —• Hotavlje — Skofja Loka. A. Potočnik Gorenjska rokometna liga Derbi Radovljici Najzanimivejše srečanje prvenstva v Gorenjski rokometni ligi je bilo vsekakor preteklo nedeljo v Skorji Loki, kjer je v dokaj zanimivi in enakovredni igri vodeča Radovljica premagala domače moštvo. Domačini so sicer vodili v prvem polčasu, vendar so bolj izkušeni Radovljičani v finišu odločili srečanje v svojo korist. Kranjska gora je doživela spet poraz na svojem igrišču. Tokrat jo je premagala druga ekipa Kranja, kar vsekakor predstavlja presenečenje prvenstva. Presenetljivo mečan odpor pa sd v Kamniku nudili igralci iz Cerkolj tako, da je ekipa Kamnika le s. tremi go\i premagala Krvavec. Zelo zanimivo srečanje pa je bilo tudi v Selcah, kjer je zmagala s tesnim rezultatom Zabnica. REZULTATI: Skofja Loka : Radovljica 13:16 (10:8). Kranjska gora : Kranj B 5:14 (3:7), Kamnik : Krvavec 15:1* (11:6), Selca : Zabnica 15:17 (3:11), Jesenice : Križe B — Prf" ložono; zaostali tekmi: Krvavec : Jesenice 11:19 (5:8), Križe B : Selca 5:0 vv. o. LESTVICA: 4 Strelci: SoteLšek (Radovljica) 145, Podnar (Sk. Loka) i • Zupin (Kamnik.) 103, Oblak (Zabnica) 102, Modric (Kranjs gora) 91 itd. V nedelj Loka, Zabnii Kranjska go: Radovljica 16 15 0 1 371:" ?1 Sk. Loka 16 10 1 5 3§Č:3D Zabnica 13 9 0 7 329:2:4 Kranjska gera 16 8 a 6 275-257 Kamnik 16 8 2 6 398300 Selca 13 8 0 8 215:187 Kranj B 16 7 ' i 8 221.214 Jesenice 15 6 i 8 2i;6:275 Križe B t 15 2 i 12 178:3^4 Krvavec 16 2 0 14 191373 Sk-p. Did>« rljo se bodo pomerili naslednji pari: Selca i:ca : Jesenice, Križe B : Kamnik, Krvavec ;ora, Kranj B : Radovljica. Gorenjska nogometna liga Kr#nj prvak V nedeljo je hilo zaključeno tekmovanje v gorenj- ^ članski nogometni ligi. Kljub porazu nogometašev ^raiiJralij Tržiču, pa rezultat ni vplival na dosedanjo lestvico. pJ>e, je namreč že dve koli pred koncem osvojil prvo mesto. je namroe ze ove koii pred koncem osvojil prvo senečenje pa predstavlja zmaga Lese v Šenčurju. REZULTATI: Tržič : Kranj 3:1 (2:0), Svoboda 2:3 (0:2). LESTVICA: Kranj Ločan Svoboda Tržič Lesce Naklo Železniki izven konkurence: Triglav B 12 8 2 2 31:18 12 8 1 3 34:13 12 6 3 3 33:23 12 5 2 5 22:29 12 4 2 6 18:23 12 3 1 8 18:35 12 1 3 8 17:39 14 5 2 7 35:45 r. d Lesc* i* 1? 15 11 19 1 i it