95. številka. V Trstu, v soboto 28. novembra 1891. Tečaj „E D IN O 8 T" uhaja dvakrat na teden, vsako arsdo in •oboto ob 1. uri popoladn*. „Edinost" stane: ja vse leto gl. 6.— ; Uren Ant. ».— gl. ta p«lu leta „ 3.—: „ « « s» četrt leta „ 1.50; „ • 2.26 „ Posamične Številke ie dobivajo v pro-riajalnicah tobaka v Trste po & nov., V Oorloi in V AjdOTiČinl po * nov. Na naroSbt bra« pfiložtns naročala« M ipravnlitTO na oslra. OglMl in oznanila m račune po S nov vriuica v petitu ; za BMlOVt * debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vratio. Foalana, jama sahvala, oimrtnlc« itd. ■e račune po pogodbi. Vai nopiai ae poAiljajo uredništvu Piazza Ca*erraa it. 2. Vsako piano nora biti frankovano ker nofrankovana ne ne sprejemajo. Rokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnlitvo Piazza Caserma it. 2. Odprte reklamacija o proste pnfttnlne. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. i " i • V .Jlso.t ]. noć« Slovanskim pevcem v Trstu! Budite a petjem avoj ašrod Naj se ▼ omiko ženel Obhajajte veseli god Sloven'je otivljene! Slomiek. Vsak pošten človek, bodisi da si avoj kruh služi z žilavo roko, ali pa s peresom in umom, si po vsakdanjem trudil včasih rad privošči primeren odpočinek. Katerim pa je narava dala posluh in dober, glas, ti se tadi združe in zapojejo blagoglasne pesmice, da si blaže sroe in se tudi duševno o mikajo, kajti z vsako novo pesmico katere se nauče, bogate si duševno blago. Tako združevanje pa kaže tudi, da so do tičniki dobrega srca, saj je že svetovno snao pesnik povedal, da „ Pesmi tam slišati ni, Kjer ni poštenih ljudi.* Slovenski pisatelji iti rodoljubi, ki so se pečali z odgojo, n. pr. škof Slomšek, so sami zlagali pesmice in napeve, in mnogokrat naglašali blažilno in odgojevalno moč pesmic. Razven te pesemske moči, ki iina svoj upliv pri vseh omikanih narodih, pa Še imamo mi Slovenci1 in Slovani sploh posebne uzroke, da se z gorečnostjo in ponosom popri memo petja. Ko je začetkom tega stoletja Vttk Štefanovič Karadžič začel nabirati proste narodne pesmice srbske in jih potem objavil, je učeni svet kar zastrmel o njih krasoti, izvirnosti in jib je primerjal kla- "'.I' 'C L jtti. • sičnim pesmam grškim, katere se oltajo in se bodo čitale v višjih učiliščih kot izborno sredstvo za pravo višjo omiko. Učeni Nemec Grimm je prišel na Dunaj in se je pri Vuku učil blagoglasne srbščine, je prevel njegovo srbsko Blovnico na nemški jezik in na ta način skrbel za to, da se je širila slava srbskih pesmio. Tudi v Slovencih so začeli nabirati narodne pesmi; grof Au^r.sperg kot pesnilp znan z imenom Anastasius Griin jih je nekaj prevel na nemški jezik in izdal v knjižici „Volkslieder, aus Krain" in mnogo pripomogel k temu, da so tudi slovenske pesmi prišle na dober glas daleč izven ožje domovine. Že od te sfrani smemo mi Južni Slovani ponosni biti, da, so nam v pravičnih učenih krogih priborile naše pesmice spo* što vanje. Če se pa nježni besedi pridruži mogočen blagoglasen napev, se mi dozdeva ta družba kakor srečen zakon — beseda je nježna polovica, ker je ženskega spola, napev pa je možak — potem si osvojita zmagonospo svet v duševnem obziru. Slovanski umetniki so pesmicam tudi nabirali domače napeve — spominjajrao se samo lepe Kuhačeve zbirke — drugi so harmonizovali na podlagi teh narodnih napevov zbore in ni davno še, ko je veliki slovanski zbor na Francoskem, Nemškem, Ogerskein in tudi tujcaj pokazal nenavadno moč slovanske melodije, Najslavnejši sedanji strokovnjak v muziki, profesor H&nslik na Dunaju, kjer je dal Slavjansky sedem koncertov rekel je naravnost, da so ti napevi v sedanjej koncertni enoličnosti liki urelec sveže vode, ki okrepča in oživi popotnika. Tedaj je tudi v muzikalnom svetu priborila slovanska pesem čast in slavo ; vsak, slpvensk ali slovansk pevec se sme tega veseliti in se smatrati tudi kot vsaj skromnega vojaka te duševne armad«, ki si osvoja znanstveni in muzikalični svet. Slovenci so vselej in povsod radi popovali in še popevajo. Slovencem na južni meji se pa mora to priznati, da so prvi poskušali petje gojiti v obširnejših razmerah. Vsak Slovenec se je veselil, ko je slišal o lepih vspehih pevskega društva „Slavca* ua Goriškem :, nastopalo je več kakor 100 pevcev pri koncertih in častno pokazalo svojo vrlino. Pokazalo bo je društvo kakor meteor in zginilo ,-r- kakor meteor, menda vsled tega, ker se Slsvenci po vzgledu svojih laških sosedov hitro ogrej^jo in tudi naglo ohladć. Nikjer na slovenski zemlji ni v taki bližini toliko pevskib društev kakor v tukajšnji okolici; trebalo je tedaj tudi v : PODLISTEK. V .(j. , • j ■ , . i ,(Jj < Majska noč, ali utopljenica. Ruski napisal N. V. Gogo)j, prevel V. K. Ratimir. .... . I, - loH J iq Ivanka. Lepoglasna pesen vila se je kakor reka po ulicah vasi***. Bil je to čas, ko so se šumno zbirali v blesku krasnega večera fantje in dekleta, utrujeni od dnev-nih trudov in skrbij, da bi izraževali svoje veselje z glasovi, kateri so vsekdar združeni z žalostjo. Zamišljen večer je sanjarski objel sinje nebo, postavljajo vse v ne-razločnost in daljavo. Somrak je že, a pesni nfeso še utihnile, Z banduro v rokah oddalil bo je ta^jno od pevcev mlad kazak Levkd, sin vaškega župana. Kazak je šel po ulioi, brenkal z roko po strunah in zraven priplesoval, Potem bo je pa tiho ustavil pred vrati hiše, obsajene z nizkimi višnjevimi drevesi, Čegava je ta hiša P Čegava so ta vrata P Umolkni vsi za trenutek je zaigral in zapeli Co.IILU,e HM3eBbK0, BOHipT. (UIIiieHJjKO, ltuiUu Ao mene, moe cepaeHJbKo! —' jKakor se vidi, je trdno zaspala moja jasnooka krasotica! rekel je kazak, ko je končal pesen in približal se k oknu. — Ivanka! Ivanka! ali spiš, ali mi noče$ odpreti P Gotovo se bojiš, da naju kdo ne zagledal, ali morda nočeš pokazati svojega belega ličiea na hlad P Ne boj se,— saj ni nikoga. Večer je topel. Ako bi se pa tudi kdo pokazal, te skrijem — in nikdo naju ne zapazi. Ako bi te pa hotelo zebsti, te pritisnem tesno na svoje srce, se-grejem s poljubi in denem svojo kapo na tvoje,bele. nožke, srček moj, ribica moja, krasotica draga! Le jeden pogled te prosim. Pomoli skozi oknice vsaj svojo ročko... Ne, saj ne spiš, ošabna deklica! rekel je glasneje in s takim glasom, kakor se izra-žuje oni, kateri se sramuje svojega trenut-nega ponižanja: — ti bi bo rada z menoj norčevala — z Bogom! Tu se je obrnil, dejal svojo kapo po strani in ponosno šel od okna, tiho prebirajo strune bandure. V tem trenutku se je zavrtela pri vratjh lesena kljuka, vrata so so škripajo odprla, in sedemnajsetletna do-* klica, obdana s somrakom, prestopila je prag, bojazljivo ogledujč ne in držd za le-Beno kljuko. V polujasnem mraku bo ble- meatu ustanoviti kaj enacega in č kaj stalnega. Posamezna narodna n. pr. „Čitalnica*, „Tržaški Soko „Podporno delavsko društvo" neinajo za se dovolj pevskih moči za posebne zbore; radi tega so lani narodnjaki ustanovili „Slovansko pevsko društvo*, da bi združilo vse pevske sile in da bi tudi kaj stalnega napravili. Delali smo eno leto in skušali izvršiti namene ustanovitve. Glavni namen našemu društvu je gojiti petje v kolikor možno izborni obliki, potem pa podpirati naš živelj v Trstu, pomagati narodnim društvom, če prirejajo veselice. Naša druga društva imajo vsako svoje omejene delokroge: obojno delavsko društvo ima namen, povzdigniti delavski stan, v Sokolu se zbira zopet drugo občinstvo in se osredotoči mladostna moč, ki si skuša pridobiti manjše trgovce in obrtnike ; Čitalnica zbira v svojih prostorih finejš« občinstvo, Poddružnica sv. Cirila in Metoda se trudi za duševno, na novo ustanovljena „Posojilnica" za gmotno blagostanje. Do našega društva se naj zateče prosti delavec in mož z vseučiliščno omiko, obrtnik in uradnik, če ima le dober glas in 1 , , * voljo; eden ali dva večera na teden naj žrtvuje sebi in domovini na korist in veselje. Kakor ie Slovan v obče demokrat, ■ . , 1. . J \ . tako gledamo tudi mi samo na dober glas in pošteno voljo, ne na glavo ali mošnjo. Tega demokratičnega pravila se moramo mi Slovani držat} v Trstu. J£aj poreče kakov Italijanček, to nam ne bodi mar. Okoličanski zbori vspevajo lepo in to nam bodi bodrilo, da tudi v mestu ne za-ostanemo. Vse stanove in sinove VBeh slovanskih plemen kličem v našo duševno armado, da se udeležujemo plemenitega boja za slovansko veljavo. Mi Slovenci smo kozmopoliti v tem smislu, da ne zahtevamo za naše društvo besede ožjega pomena; „Slovensko pevsko društvo*, dasi živimo na lastni zemlji ; ysak pravi $|ovan vstopi lahko pod našo slovansko streho. PoBebno brate ščale kakor s^vezdice njeno oči in njene rudeče koravde, in pred orlovskimi očmi mladeniča se ni mogla skriti niti rudečica, katera je zalila njena sramožljiva lica. Kako si nestrpen! mu je rekla polu** glasno; — jezilo me jel Zakaj si prišel ob takem času P Še ljudje hodijo po ulicah... Jaz se vsa tresem... > O, ne tresi se, moja krasna golobiči-ca! Pritisni se bolj krepko k meni! govoril je mladenič, objemaje jo, odložil banduro, katera je visela rta dolgem jermenu na njegovem vratu, in sedel z njo k hišnim vratom. — Sai veš, da ako te le trenutek ne vidim, mi je hud6. b ki I " i — Veš, kaj mislimP je rekla nenadoma deklica in zamišl|eno vprla v njega svoje oči. — Nekaj mi kakor na uho še-peče, da za naprej se ne bodeva mogla tako mnogokrat videti. Pri vas so ^udobni ljudje : deklice gledajo vse ze!6 zavistno, a fantje... Opažujem tudi, da je začela gledati moja mati pred kratkim časom bolj Btrogo na-me. Priznati moram, da bi bila , UM II ' - l,|*i' ■!■ . bolj srečna pri ptujcih. Nekaka čmerna tuga izrazila se je pri teh besedah nu njenih licib. Srbe bi radi večkrat videli delujoče v naših vrstah. Naše društvo namerava meseca janu-varja prirediti koncert, pri katerem bodo sodelovale najizvrstnejše tukajšne muzikalne moči. Vaje so ob torkih za prvence, ob petkih za izurneje pevce. Oglašajte se toraj mnogoštevilno, spominjajo se Slomškovih besed : Blagor ljudem, ki znajo lope pesmi — pa tudi možem in ženam, ki otroke učijo čednih pesmi; oni dobro some sejejo na njivo GoRpodovo. Dr. K. Glaser povovodja „Slov. pevskega dfuStva" . ,}- » v Trsta. Kaj sedaj ? (Dalje.) Začetkom tega članka smo rekli, da Hohenwartov klub zaros vrši nalogo, kojo so inu prisodili 6ni, ki so ves svoj upliv zastavili v to, da se ohrani, odnosno obnovi ta klub. Kakova pa je ta naloga P O tem ni dvombe več, kajti z vladne strani se nam je to jasno pov odalo. Po državno-zborskih volitvah, dovršivših se v mesecu marou t. 1„ izdala se je v vladnem taboru parola: izogibati se vsem n^odnim, političnim in državnopravnim uprašanjem, koja bi utegnila vznemirjati duhove, tem intenzivnejie pa delovati na polji gospodarskih reform. V to svrbo bi trebalo: 1.,sestaviti kartelpo večino iz zmernih, sicer pa najrazličnejših elementov, in 2. odbijati radikalne elemente na desni in na levi. No, kartelne večine vzlic vsem naporom še danes nimamo — in jo najbrio tudi zlepa ne dobimo —, kar je že samo na sebi dokaz, da ni mogoč p. Kajti dognana stvar je, da tudj. pri presojanju strogo gospodasfkih uprašanj, — osobito pa uprašanji, tikajoči!) so finančne politike — vedno upliva politično stališče dotične — O, ti se mi liisi prenasitil, dejala je potem in nasmehnit* ae. — Presrčno te ljubim, črnooki kazak! Ljubim te aato, ker imaš črnomanjaste oči, in ko pogledki name, se mi zdi, kakor da se mi v srci nekaj smehlja: veself se moje srce in dobro mu dć, ko prijazno migljaš s svojimi črnimi brkicami, k6 idei po ulioi, in prijetno te je poslušati, ko poješ in bren-kaš na banduri. — O, moja Ivanka? je vzkliknil radostno mladenič, poljuboval jo in pritiskal krepko k svojemu srcu. ,,>i > : hir' • 'to — Stoj! dovolj, I^evk6! Povej prej, si li govoril s svojim očetom P — Kaj P rekel je, kakdr da se je prebudil. — Da ae hočem s teboj oženiti P Govoril. A nekako tužno je izgovoril zadnjo besedo: „govoril*. — Kaj je pa P — Kaj hočeš storiti z njim P Gluhega se je pritvoril stari siveo, kakor je njegova navada: ničesar ne sliši in še zmerja me, da ae potepam, Bog ve kod, in hodim z neotesanimi hlapci po ulicah. A ne žaluj, Iyanka moja! Svojo kazaške besedo ti dam, da ga omečim. "»tranke-. Upi*r Plenerjev predlog glede •ni?anja obrtnega davka nam priča, da n*miko-Iiberaina stranka vsako operacijo na gospodarskem polji spoji te svojimi po-litiškimi nameni- Zato pa je predlog ta, ki je sicer podredjene nravi io kojemu bi človek na prvi pogled ne pripisoval ni najmanje politične važnosti, kar nakrat zadobil tako ogromno važnost, da so stranke na desni in na levi pozvale vse svoje verne k glasovanju. Dogodki ti pričajo nam, da je zahteva vlade — da bi namreč, vsaj za sedaj, potihnila vsa politična in narodna zahtevanja —, nonscns, nezmisel. Kako hočete vender proizvesti socijalno reformo, kako se hočete lotiti tega perečega uprašanja, ne da bi se dp-teknili političnih in državnopravnih upra-šanj P ! Ne, to ne morete, ker so ta uprašanja tesno zvezana jedno z drugim in ker je mnogo socijalnih neugodnosti odvisno le od političkih neugodnosti. Ako je torej ta zahteva vladina nezmisel, potem pa je naloga, kojo so naprtili Hohenwartovemu klubu v tem pogledu, tudi nezmisel. Odbijati radikalne elemente! Gospoda, kaj znači to? Mej nami Slovenci pobijati radikalne elemente — kdo se ne smeje P ! Če hočemo koga pobijati, ga moramo videti imeti ga pred sabo: slovenskih radikalcev pa ne vidite nikjer in sicor iz čisto jedno-stavnega vzroka — k e r j i h ni! Sedanje takozvane slovenske „radikalce* ustvarili so umetno, nazivljajo jih tako čisto nasilno, da bi pod to pretvezo pobijali one, ki se potezajo za — kje je še torej maksimum P !'—, onega, kar nam treba za narodno ekzistencijo in kar nam je zajamčeno v obstoječih zakonih. O, da bi mi Slovenci mej sabo imeli resnične ra-dikalce, zvenele bi strune političnega našega življenja vse drugače, nego zvenč sedaj! Če je torej vlada izdala parolo, pobijati »radikalne* elemente, povedala je s tem, da ndrodnim našim zahtevam ni prijazna in da noče, da bi se izvršila n&rodna, je-dnakopravnost tudi gledč na nas Slovence. In ker je jasno iz raznih izjav in tudi iz vsega postopanja' Hohenwartovega kluba, da je akceptiral te neosnovane vladine nazore — da treba namreč duši ti „radikalne" elemente — je potem tudi jasno, čla IIohenwartov klub — izvijajte se, ko>-likor hočete — ne more pospeševati zahtev naiih po narodni jednakopravnosti. Nedavno podkadilo ho nam je pod nos: .Če se imajo slovanski Istri Jani poslancem kaj zahvaliti, da so' zmagali, imajo se pač leHohenwartovemu klubu. Ta klub je sklenil interpelacijo do vlade zastrani nepostavnosti in pritiska pri prvotnih volitvah. Če bi naši poslanci na Dunaju •_ h_ * ii ■ - - -C-j m ononu:; '»£4 not s oitmi !•»• ...nT/t' — I*e besedo reci, LavJt5, — in vse. bode po tvojem. To vem jez po sebi Čwiu bi te ne poalušala, a ko le besedico izustiš, — istorim nehote, kar (želiš ti. Poglej, poglej! je nadaljevala, nagnila svojo glavico na njegovo rame in pogledala kvišku, kjer se je neizmerno r*zprostiralo toplo sinje ukrajinsko nebo, zagrnjeno nekoliko s kodrastimi vejami pred njimi stoječih višen. — Poglej daleč-daleč tam so zatonile zvezdice: jedna, druga, tretja, četrta, peta... Kaj ne, angelji Boiji odpirajo oknica svojih svetlih hišic na nebu in gledajo na najil P Kaj ne, Levk&P Kaj ne, oni gledajo na našo zemljo P Kaj, ko bi imeli ljudje perotnice, kakor ptiči, — kar poleteli bi tija visoko; visoko... Uh, kako strašno! Nobeden hrast ne seza pri nas do neba. Vender pravijo, da je nekje, v nekej dalnej deželi, tdko drevo, katero šumi s svojim vrhom v nebesih, in Bog hodi po njem na zemljo na Sveti večer, — Ne Ivanka, Bog ima stopnice od nebes do zemlje. Nje postavijo pred Vstajenjem sveti arhangelji, in ko stopi Bog na prvo stopnico, padajo kar kupoma nečisti duhovi v peklo, zato pa ni na Veliko noč nobednega hudega duha na zemlji. (Dalje prih.) ne bili stavili te Interpelacijo, kdo ve, če bi volilna komisija ne bila zavrgla toliko slovanskih glaaov, da bi bit zmagal italijanski kandidat Tako pa se je že vladnemu zastopniku zdelo potrebno, malo strožje gledfcii volilni komisiji na prste*. Oddahnimo se malo, kajti toliko in tako hudega tobaka ni moči kar aakrat pogoltniti. IIohenwartov klub stavil je res omenjeno interpelacijo — s tem p« je storil le svojo dolžnost. Dolžnost ta ga ni vezala le kot skupino, v koji sede jugoslovanski zastopniki, ampak tudi zato, ker je dolžnost vsake skupine, kojej je le količkaj do politi&ke dostojnosti in do ugleda konstitucijonelnih načel, ožigosati pred fcvetom dogodke, kakoršne smo doživeli v Vrsaru in v Poreču. Ne bahajto se torej, kjer ni temu mesta! Do baharije te imate tem manje uzroka, ko je bil efokt te interpelacije tak, da nam ni za las ni pripomogel do zmage. Vzlic tej interpelaciji uničili so V poslednjem trenotku volitev v Sanvinčenti samo zato---- ne, nočemo zapisati, ker vemo, da ne smemo kakor bi hoteli. Hohenwartovega kluba zasluge da bi bila, da ni volilna komisija zavrgla toliko ali toliko glasov P Iločeto pojasnila P Evo vam ga : uničila ni glasov, prvič ker je italijanska stranka že popred dobila direktivo, vse poskusiti pri prvotnih volitvah, čl pri glavni volitvi korektno postopati — Vergottinijeva usoda tiči jim še vedno v kosteh in gi Pollesini ni hotel nesti svoje lastne kože na somenj — drugič pa zato, ker ni bila jedna sama volilna komisija, ampak so bile tri — v Kopru, Poreču in Vodnjanu — in ker smo v dveh komisijah imeli mi Slovani večino. Ako bi bili torej gospoda kaj name-rovali, povračali bi jim bili lahko mi z dvojno mero. Zuslugo na zmagi tej imajo izklju-čljivo vzorna isterska duhovščina in pa znani rodoljubje ieterski, ki so radi svojega radikalizma tudi na indeksu uprav pri n i h, kojim bi vi hoteli skoro da u s i 1 i ti zaslugo na srečnem izidu te volitve. Da torej opraviči Hohenwartov klub svojo ekzistencijo v sedanji sestavi, nikakor ne zadoščajo take interpelacije, ki so same po sebi umevne, ampak treba vse drugačih pojavov dobre volje, nam pomagati, in pa tudi potrebne eneržije. Kaj sledi iz vseh teh razmotrivanj P Da izrazi nezadovoljnosti, koje moramo Čuti od vseh strani — s tem pa ne menimo le pojavov v slovenskem časopisju — niso obrneni toliko proti poslancem našim, ampak proti klubu, v kojem sedć. Ne osebam, ali njihovim načelom, ali oeld ne-brižnosti, velja naš boj, ampak v prvi vn> sti le taktik i. Okolnost, da sedč naši poslanci v IIohenwartovem klubu, zahtevala bi, da je ta' klub zaščitnik naroda našega in njega zahtev, h naloga, kojo so naprtili temu klubu* — pobijati „radikalne* elemente, kar pri has znači isto, kakor protiviti se narodnim težnjam — je dijametralno nasprotna izvršenju minimuma onega, kar trebamo, da živimo kot naiod. Vse bitstvo tega toliko imenovanega kluba je zgolj protislovje, tembolj, ako poštevamo istino, da v njem sedč tudi nemški konservativci, koji bi bili, ako pridejo do moči, isti ognjeviti germanizatorji, če tudi morda ne v tako odurni obliki, kakoršni so nji* hovi liberalni nasprotniki. Razni dogodki v deželne m zboru štajerskem — in morda tudi kje drugod — potrjujejo odločno to našo slutnjo. Ker pa je naloga, kojo bi moral vršiti Hohenwartov klub, skrajno protivna nalogi, kojo so mu naprtili, primorani so tudi naši poslanci skakati od protislovja do protislovja. Oglejmo si le govor g. Šukljeja: v istem trenotku, ko plaši z radikalci vso zbornico in vlado, postavlja so v istini na isto stališče, na kojem stoje najskrajnejši naši „radikalci* in brani se zgovorno svojo besedo to stališče. Ni-li to protislovje P! In vprašamo : od-govarja-li postopanje naiih poslancev od 14. novembra sem nastopu gospoda Šu-kljeja od istega dnfe. Gotovo ne! Zopet protislovje. Kdor se tako daleč eksponuje, kakor se je gospod Šuklje, ta mora tudi izvesti potrebne konsekveneije ; ako tega ne stori, ne sme se čuditi, ako drugi smatrajo vse tq razburjenje kot talmizlate. Radi bi završili članek ta že danes, ali spis nam je tako narastel, da moramo konec odložiti za prihodnjič. (Konec prih.) Govor poslanca Karala K I u n a v državnem zboru dno 18. novembra 1891. (Dalje). Prvi in neobhodni pogoj za zboljšanje teh odnoSajev je, da se stvari lotimo pri korenini. Učiteljišče na Koroškem mora se tako vravuati, da se bodo na njem vzgo-jevali ne le nemški učitelji, temveč tudi učitelji, ki bodo mogli delovati na slovenskih šolah. Drugi ravno tako neizogibni pogoj je pa, da se nastavijo nadzorniki, ki bodo sposobni za nadzorovanje slovenskih šol in bodo dovolj objektivni in pravični, da bodo slovensko prebivalstvo merili z isto mero, kakor nemško. Ko so lani izvedeli proti nadzorniku mešanega kočevskega okraja na Kranjskem neke pomisleke za-stran njegove objektivnosti, takoj so ga odstavili in nadzorstvo se je razdelilo, zfct nemške šole imenoval se je poseben nadzornik, za slovenske tudi poseben. Če se je visoki naučni upravi taka razdelitev zdela potrebna zaradi 15.000 kočevskih Nemcev, mislim, da bi bila Še potrebnejša na Koroškem, kjer je nad 100.000 Slovencev. (Pritrjevanje na desnici.) Tretji ravno tako neobodno potrebni P°goj je, da se deželnemu šolskemu ob-Iastvu na Koroškem d£ strogi ukaz, da se pri svojih ukrepih in naredbah mora strogo ravnati po zakonih. Ko bi bila visoka naučna uprava to že poprej storila, ne bili bi nas iznenadili s tako Čudnim učnim načrtom, kakor Bem že poprej omenjal, pa tudi bi se tako ne ustavljali občinam, za-htevajooim slovenski pouk. Ta upor šolskih oblastev ostane vedni madež v zgodovini koroškega šolstva. (Čujte! na desnici.) Vi si niti misliti ne morete, kako iznajdljivo je deželno šolsko oblastvo na Koroškem, kadar se gre za to, da se zavrne prošnja slovenskih občin za slovenski učni jezik. Čudili bo bodete, če Vam na podlagi aktov navedem nekatere konkretne slučaje. (Čujte! Čujte! na desnici.) Šolska občina Šentjakob T' Rožni dolini . . . (Poslanec dr. Steinwender: Stare stvari! — Poslanec Povše: Pa vedno nove! Vedno pravične! — Poslanec dr. Stein-wender: Že petkrat omenjeno ! — Poslanec Spinčič i Stara krivica ! — Poslanec dr. Moro : Pogreto zelje! — Poslanec dr. Trojan: Poboljšajte se!) Šolska občina Šentjakob v Rožni dolini je hotela imeti slovenski učni jezik. Krajni šolski svčt te občine je dnč 28. junija 1878 — res je že stara stvar — (Veselost) vložil prošnjo na krajni šolski svfet za uvedenjej slovenskega učnega jezika. To prošnjo je okrajni šolski sv&t odbil z odlokom z dno 15, avgusta 1878, št. 827. Jaz zaradi tega navajam številke tako natanko, ker gospodje tako radi ugovarjajo, da ni resnica, (Dr. Steinwender: Po Kristusovem rojstvu že I — Poslanec Povše : V dCbi svobode !) Dotična pritožba na deželni šolski svfct se je oddala dnč 26. oktobra 1881, pa deželni šolski svet je odgovoril z odlokom z dne 18. maja 1882, štev. 1100, da prošnji ne more ustreči. Napravila se je 30. maja 1882 pritožba na ministerstvo, j° je Pa 7< ukazom z dnć 19. junija, št. 9080, izročilo deželnemu šolskemu svfetu, da jo reši. Deželni šolski svet rešil jo je sevčda ravno tako, kakor prvikrat, in sicer z odlokom t dnč 13. julija 1882. Občina se je zopet pritožila na ministerstvo, in kaj so zgodi P Predno je ministerstvo renilo ta odlok, odločit je deženi šolski svet z ukazom z dnč 7. junija 1883, št. 2879, da se ima slovenščina deloma uvesti. Krajni šolski Bvet je zopet prosil za izključno slovenski učni jezik. Nemščina naj pa bode učni predmet. Opomniti moram, da Koroški Slovenci priznavajo važnost znanja nemškega jezika, da se proti temu znanju niti ne upirajo. (Prav res! na desniei.) V vseh svojih prošnjah naglašajo, da naj se uči v materinščini, da bode boljši učni uspeh, nemščina pa naj ostane učni predmet. V tem je pa ministerstvo rešilo dnč 9. avgusta 1883, štev. 1189, poprej vloženo pritožbo. Odbilo jo je z opazko, da krajni šolski svčt nema pravice do pritožbe. (Smeh na desnici). Deželni šolski svet koroški je pa v jednakem zmislu rešil vlogo šentjakobskega krajnega Šolskega svčta, in sicer z odlokom dne 1. julija 1883. Krajni šolski svčt pa še ni odnehal, temveč je vložil dne 8. decembra 1883 novo prošnjo v jednakem zmislu na okrajni šolski av&t. Dne 10. januvarija 1886 obrnil se je z novo vlogo na deželni šolski svčt in prosil, da se uvede na tamošnji šoli „Drugo berilo" in „Slovenska slovnica*. Ta prošnja se je odbila. Ko je krajni Šolski sv&t videl, da s svojimi prošnjami ne prodre pri ministarstvu, ker mu odreka peticijsko pravico, združil se je z občinskim zastopom, da ž njim vkupe doseže svoj namen. Zvezali so se krajni šolski svfeti v Šentjakobu, v Pod-gorjah in v Ledenicah % občinskim zastopom v tej zadevi. V juniju }887 odposlala Be je skupna petioija na deželni šolski sv&t, ki je pa niti rešil ni. Zaradi tega ponovili so prošnjo dne 22. aprila 1888. Odgovor deželnega šolskega svčta, in sioer z dne 14. maja 1888, štev. 1000, glasil se je, da se poprej mora poizvedavati (Čujte! Čujte! na desnici), šo le potem je mogoče ustreči prošnji. (Klici na desnici: Poizvedbe bodo trajale deset let!) (Dalje prih.) Politični pregled. Notrtuij« dažait. Dne 24. t. m. imela je poslanika z b o r n i o a jako živahen dan. Povod temu je bil znani Plenerjev predlog, da se zniža davek malim obrtnikom. Dasi je predlog ta na videz podredjene nravi in bi človek mislil, da bode debata o njem strogo stvarna, popela se je debata ven-der.le dq neuadejane politiške višine. Za predlog so se v generalni debati potezali i nemški liberalci, naeijonalci in Mladočehi; proti Hohenwartovcij Poljaki in vlada. Prijatelji tega predloga trde, da treba malim obrtnikom hitro pomoči in da ni smeti Še le čakati obče reforme davkov, kojo nam obeča vlada. Nasprotniki tega predloga zotjnt trdo, da tako jeduostransko postopanje ni umestuo in da troba pomoči vsem nižjim stanovom jednakomerno. Vlada slednjič trdi, da, ako bi vsprejeli ta predlog, bi to neugodno uplivalo na nameravano občo preosnovo davkov. Finančni minister dr. Steinbach je govoril jako ostro proti predlogu, kajti za vsako žrtvo, zahtevano od države, treba skrbeti za odškodnino. Vlada namerava olehčati stanje malim davkoplačevalcem, a zato treba pritisniti močnejšo davkoplačevalce. Koncem svojega govora izjavil je gospod minister kategorički, da vlada nikakor no soglaša s tem predlogom. — Dr. Herold zogotovlja, da mladočeška stranka obravnava taka uprašanja strogo stvaruo, ter da ne išče popularnosti. Levica bi ho- tela razbremeniti male davkoplačevalce, drugih pa ne občutnejše zadeti. To pa ne gre in zato je govornik za to, da ae zniža tudi hišni in zemljiščni davek. Proti poslancu Thurnherru polimizojoč povdarja govornik, da ni smeti govoriti o kaki alijanoi mej Mladočehi in nemškimi liberalci. Govornikova stranka »e ne boji, da Plener postane minister, petakarji mu izvestno ne pomorejo do tega. — Poslanec Hohen-w a r t izjavlja, da Plenerjev predlog pre-križuje splošno volilno reforme. ,Preosnoyo davkov smatratr je kdt jednotno celoto. Predlog ta skrbi zatnižje razrede pridob-ninskega davka, dočim pušča povsem, iz vida zemljiščni in hišni davek, zato paje v protislovju proti poglaviti zahtevi, proti pravici in jednakomerni razdelitvi bremen. Predlog ta bi bil prvi korak do take finančne politike, koja bi nas dovela do strašnega konca. — Posl. Javorski izjavlja blizu jednako in predlaga, da se Plenerjev predlog izroči davčnemu odseku v poročilo. Zajedno predlaga resolucijo, s kojo se vlado poživlja, kolikor mdči hitro zbornici predložiti zakonsko predlogo,obsezajočo vse območje direktnega obdačevanjn, Posl. D y k protestuje proti temu, da se hoče iz tega predloga napraviti politično upravan je. Zatem sta govorila generalba govornika: |Abrahamo vio z proti Ju Menger za predlog. Pri glasovanji po imenih padel je predlog po slanca Javorskega, da se namreč Plenerjev predlog izroči davčnemu odseku in je zbornica z večino sklenila preiti v podrobno debato. To je značilo vsakako, da je zmaga na strani nemških liberalcev. Ali veselje to je trajalo le malo časa: kajti druzega dne pri podrobni debati zgodilo se je nepričakovano, in kar je le pri naših čudnih razmerah ihogoče, da so isti predlog slovesno pokopali — morda sa zmirom. V podrobni debati stavil je namreč poslanec P a 11 a i pri obravnavi o postavnem načrtu, tikajočem ao odprave izredne doklade pri najnižjih razredih pri-dobninskega davka dodatni predlog, ki se glasi, da se poviša ptidobhihski davek onim davkoplačevalcem, ki plačujejo davek od 105 do 210 gld., za 50%; onim, ki plačujejo od 210 do 525 gld., za 75% in za one, ki plačujejo več nego 525 gld. za 100%. Ko je finančni minister Izjavil, da vladaj le želi, da se Pattaiev predlog is-roči kakemu odseku, da ga prouči, in ko je še poslanec F r i e s priporočal, da se Pattaiev predlog izroči kakemu odseku, vsprejela je zbornica 153 proti 125 glasom Pattaiev predlog. Že mej govoroma finančnega ministra in post. Friesa slutili so nemški liberalci, da jih čaka poraz, ko so vender bili zmage gotovi; poročevalec Plener postal je nervozen ter je v svoji razburjenosti napal finančnega ministra. Poslednji mu seveda ni ostal dolžan, nego ga je prav pošteno krenil pp prstih. Izid tega glasovanja znači za levičarje vsakako, kakor smo že rekli, poraz; glede obče parlamentarne konstelacije smo pa menda še vedno tam, kjer smo bili poprej. &ode
  • t. m. jednoglasno sklenil čestitati vrlim koroškim Slovencem na njihovem neustrašenem postopanju v dosego naših narodnih pravic. Podpisanemu predsedniitvu je sveta dollnost, da vestno izvrši ta odborov sklep, pričujoč o prisrčnih simpatijah tržaških Slovencev do njih koroških sorojakov-tr-pinov. Uzrok tema sočutstvovanju je iskati osobito v okolnosti, da so odnošaji naši in Vati skoro čisto jednaki: mu če ni k i čeništva usojen vetiec zmage. Otresimo se torej vsake malodušnosti, vztrajajno v težkem boji* zaupamo v Boga, ki je aa-ščftnik vsake pravične stvari in poŠiljajmo goreče molitve gori nad oblake, da sam Vsemogočni blagoslovi naše narodno delo! liko nalogo, Živeli koroški Slovenci! ■ nft ' "N Ne udajmo se! Pred svojim pragom pometajte! „L' in- dipendento* bo silno jezi na okoličane, češ da volijo v mestni zbor take može, keji svojim delavoem žugajo, da jim odvzemo zaslužek, ako bi njihovi otroci pohajali italijanske razrede. To da je barbarsko. Ti dobra, usmiljena dušica ti, kar objel bi te človek! Kdo bi bil mislil, da imajo gospoda takć. mehka srca! Le prosili,bi gospode to — in vemo, da nam toli usmiljene dušioe izvestno ne odklone nujno prošnje —, da bi se prej ko prej potrudili na pr. v Milje in Koper, in da bi tam poizvedovali o tem, kako postopa lahonska stranka z onimi delavci in kmeti, koji so glasovali za našo stranko. Lasje se jim bodo jezili in izvestno napravijo kar brzo na javnem trgu velik oder, raz kateri bodo raznim pouliČnjakom propovedovkli o človekoljubji, koje naj bi hilo — naj bi bilo, pravimo — glavni znak umirajočemu XIX stoletju. O vspebu tako misije dvomimo sicer, alt silno potrebna bi bila prav gotovo. „L' Indipondente* naj blagohotno uvaža istino, da vsako stvar treba ukreniti o pravem času in na svojem mestu. Zapredavanja o toleranci '^in človekoljubji bilo bi pa zares v Miljah, Kopru in Poreču pravo ste Vi in m u č e n i k i s m o tudi mi! Toda tolažimo bo se zavestjo, da je muče- mati pri vzgoji svojega otroka, koliko kbt so vse druge točke veselice izvršile v občo zSdovoljnoat. !« . . ,t j Iz Postojine se nam piše: Prihodnji teden prične snani -umetnik na «i4»ab g. Markovi^ iz,Pogojne svoje umetniško popotovanje čez Primorsko in Koroško na Češko. Imenovani je posaan kot umetnik prve vrste glede igre na citrah in kot iskren narodnjak, in. rodoljub. Koncerto-vati misli med drugim v Tolminu, Kobaridu in 6 o 1 c u. Tamošnje rodoljube 6po*afjamot da jih čaka izreden umetniški užitek./' f I-, •>: Iz okolice goriftke se nam piše: . Z jedne strani opazujem z veaeljem nase narodno gibanje, videča,[jda res napredujemo ; s druge strani pa me žali, ker vidim, da ne delamo povsod tako kakor bi morali. Težko mi je sicer neugodno govoriti o svojem laBtnem, tO je Ženskem1 spolu, k pripoznati moram, da tudi ženski spol ne vrši svoje naloge kakor bi jo moral. Morda bo mi kedo posmeje, češ: kai bi nnki ženske politiiovale! — k to nič ne d&. Tega sicer tudi jas ne zahtevam, da bi ženske politizovale — posel ta prepustimo le možkim! —• ali valio temu stori lahko ženska — kot soproga in mati — obilo za narodnost svojo. , „Dajte mi, dobrih mater!* vsklinilje sv. Augustin, svet Vam prenovim*. Jaz pa pravim: „Dajte nam narodnih mater, čudeže bodete gledali." Koliko lahko doseie rodne". Mož in žena, oba, treba da vestno vršita vsak svojo nalogo. Nikakor ne zadošča tožiti, ampak delati je treba! Pridnemu in požrtvovalnemu pomaga Bog; toraj na delo in Bog nam bode pomagal! R o d o I j u b k a. Iz Podgrajskega okraja se nam piše: Gospod urednik ! Nerazumljivo mi je, da Vam nikdo ni poročal o velikem zboru naše gospodarske zadruge, katera tako uspešno deluje v prospeh našega kmetijstva. Malo je gospodarskih zadrug v Istri, da bi mogle take uspehe pokazati in rato bi bilo toliko bolj vredno vsaj letna poročila objavljati v „Edinosti*. tiri tem pa, da javno pohvalim izvrstno delovanje zadruge, odnosno nje pred> sedništva, ne morem prezreti grde maroge, ki ne koristi ni najmanje namenu, pač.pa zelo škodi našemu ugledu in žunje k večjem pomilovalni posmeh naših nasprotnikov. Ta maroga je talijansko dopisovanje zadruge deželnemu kulturnemu svetu. Ako Bom prav poučen, zahtevali* se je že prav soproga, ako je zavedna in resnično rodoljubna! Ali more soprog kaj odreči gubljeni ženi P Posebno, ako vidi, da so njefae prošnje blage, človekoljubne P Ne, nikakor ne! Toraj vidite, da imamo tudi me ve- Aii jo pa kor ne! Narodna žena narodna ? Ne zadošča, da tu pa tam kaj daruje aa narodno šole, ako pa v istem u- • V V/1. T ' V • hipu se svojimi otrooi občuje v tujem jeziku. In tudi na svojega moža mora ugodno vpl^v&ti, ako treba. D&, veliko imamo talcih „narodnih" slovenskih gospa in ženft, ki mislijo;- da ;so dovelj storile, ako so dale 1 gl. za družba sv. Cirila in Metoda. UpraSajte pa te d&rodne žene, kam hodijo kupavat, kar potrebujejo za družino. Ali zahajjU" k narodnim trgovcem P f)t\, nekalere store to in tete vsa čarit. Ali večina — žalostno, t^Ji resnično —zahaja k našim najhujšim nasprotnikom. Ali ne vedo, koliko škodujejo* s tem narodni stvari P Izgovarjajo se, da so n&rodni trgovci dražji, nego naši nasprotniki, tega pa ne premislijo, da smo mi sami krivi, dajiaši slovenski trj govoi ne morajo tekmovati z onim nasprotnikom, ki si je že napolnil žepe se slovennkim denarjem, in ki zdaj lahko uničuje ubozega slovenskega trgovca. Naša dolžnost je, da domačine podpiramo, le v tem se pokažemo, da smo v resnici „narodni". Ko budemo v mostu imeli imovite naše trgovce, zadobi naša Goripa is vestno drugo iiee, uego je Una danes. Tora}, drage sestrice, pokažimo se tudi v toin pogledu, du smo zares „na- odločno, da se ta nečastna in brezleoristna popustljivost odstrani. A opravičevalo, Be jo je z onim nesrečnim — Oportunizmom, ki ni še nikdar in nikjer kaj poštenega rodili — Kaj nam da deželni kulturni svet P Včasih kako smet-Ijivo žito v bolj obilnej mori, k to ui niti srednja letina, kamo-li dobra, kakoršne si želimo. , » . > ■ " , V našem slučaji pa Be niti z bolj obilnim smetljivim žitom pohvaliti ne moremo, kajti deželni kulturni Bvet da nam toliko, kolikor dati mora, nič več. In sa to, da nam da, kolikor mora, pišenpo mu talijansko 1 Da, še več. Deželni kulturni svet se niti ne ozira na naše predloge, da-si bo talijanski •! Omenjam samo oni stroko vnajitftki boj- v italijanskem jeztku proti italijanskim'plugom „Aquilea", v katerem se je dokazovalo, da niso za naše kraje. Kaj se je doseglo P .Nič. Rekli «o, ako nečete teh, drugih tudi ne dobite. Torej rSfeum v roke! Naša narodna čast, naš narodni ponos, naša Hveta pfa-vica — vso to treba poštovati, v prvi vr*tj poštovati, Odločni bodimo, sicer pa delujniQ tako, kakor smo do 3Ld»j. &.ar smo dosegli, dosegli smo iz sebe in napredovali bodomo, tudi v bodočnosti. Samo narodnih žrtev ne ! Upam, da rodijo te iskrene besede dober sad in se zopet povrnem k pravemu 1 delovanju našo$) zadruge, ter prilagam tu razmotrivanje, katero blagovolite priobčiti v predelu za narodno gospodarstvo. Morebiti pripomorejo številke, ki jasne govora, k povzdigi blagostanja y .flašftja okraji. —- (Vaši želji ustrežemo radi prihodnjič. Op. ured.) i, ..i.i izvršujemo ? Nike- M ^lz Kobarida se, nam pite :f Dp«j 16. t. a mora biti povsod mj 4ošel je setu g«bWalni zastopnik banke „S 1 a v i j of blagorodni gospod Hribar in koj drugo jutrq, v torek, podf}l so C na pogorišč^,' v1 Dol. Ravne pri'^VeŽnict. natačni in vestni cenitvi škodo vrnil se je isti k nam v Kgbarid^ ^ drugo, jutro prišli so pogorelci, osem, z županom g. Kranjc-em k gospodu Hribarju v Deve-tak-ovo gostilno. I^o zaslišanju teh in podpisih zapisnikov in pobotnic, izplačal je g. H Y i b a r za banko vsakemu koj oenjeno škodo v k r o đ o in dopoldne v četrtek, kaf .so dotični prav hvaležno sprejelMn obljubili svojo ži*e dni b^ti zavarovani pri tem zavodu, Čudno pa je to, da od banke ,P h ii p i i" do daHes m. ni niko- gar ceniti škode drugim osmim pogorelcem, ?r.< .... v . ? 6 , k * 3 i.r: ki bo bili pri ,tem zavodu zavarovani. Ah ne vestOj da „kdor hitro d d, dvakrat d&!" Vaestratisko je torej priporočati našo narodna banka „S 1 a v i j a" pred vsemi drugimi. Naj se torej vsakdo potrudi koj oglasiti se za zavarovanje svojega imetja pri zastopnikih banke „S l avlje'. — i ' ' ■1 ' Pojasnilo. Pod tem naslovom prejeli smo nastopni dopis z ozirdm na dopis „s Krasa" v št. 92. „Edinosti* : Podpisani izjavlja z ozirom Iia avojo novo mašo V Zgoniku dne 8. nov1, t. 1. Tiskarna Dolenc v Trstu D/ Gustav Gregorin odprč svojo odvetniško pisarno v Trstu >' o ; M, „ ita.^uO MlcfJi 1 dnč 7. decembra t. 1. (Via .Dogana št. 7. II. nadst. da ni g. domaČi pevovodja čveterospeva „zbobnal" k slovesnosti, nego podpisani sam. A zakaj? 1. Ker je taka navada, da pri novih masah sodelujejo bogoslovci, učitelji, sploh prijatelji in bivfii sošolci. 2. Ker je taka navada, da je tudi pri mili kaj lepega petja in je treba dobrih pevcev, da se jim skladba kar poda v roke. 3. Ker je taka navada, da Luka ne zaa, česar se Lukec ni učil. Zato pa domaČim pevcem nikdo ne more zameriti, kajti niso imeli Še prilike,' da bi se nekoliko naučili peti po glaskah. Da so pa pridni in dobrega sluha, je podpisani prav do dobra prepričan. Samo Seli, da bi pridno hodili « vajam k sadanjemu g. pevovodji in ga ubogali. Potem bode gotovo njihova „aleluja" in „miserere". Te vrstice, prosim mila „Edinost", prinesi na dan, in glasuj edinost, da se ne bodo oglašali razspori. Z odličnim spoštovanjem: Josip Grilanc, novi mašni k. aSlovanski Svet". 22. št. ima nastopno vsebino : Jezik naobraiencev v Avstriji; „KieBi, Man. pyccKHii> ropoftOBi"j „JIio6yrairaa CAjtfa"; Ruske drobtinice; Skrupuloznemn gosp. člankarju „Slov. Naroda; Dopisi (iz Trsta in s Štajerskega) ; Ogled po slovanskem svetu; Književnost. „Narodni Koledar" za prestopno leto 1892. Uredil in izdal D r ago ti n Hribar v Celji. Leto IV. Cena 45. [tlliM Bar Mera V BGCtlia Koledar ima vse vesti, kakoršoe so običajne v koledarjih. Potem Še: SploSne določbe c. k,, pošte — Životopise Josipa Mama, Jurija Subica, dra Frana Celestina in Matija Majarja Ziljskega (se slikami). — Denarni zavodi in denarne razmere po Slovenskem* — Razgled po svetu ((.mnogovrstno vsebino). — Semnji na b1qv. Štajerskem, Kranjskem jo Koroškem. Tinktura za želodec, ■ foiiif>7 .an/nlaido oiooo o>t«i ,ifr katero iz kine&ke rabarh&re kerhlikov-covega lubja in svežih pomernnenih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov arejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno oiipretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 1£ in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 136, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poitnino plača naročnik. Pq 15 ,kr. stekleničico razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 26—21 ■ I i m,ili I Iščeta so : dva občinska redarja Ti službi lahko dobe izsluženi vojaki; in za na deželo '■ jeden čevljar, kateremu se zagotovi brezplačno stanovanje in dovolj naročil. Prosi se, da bi ve6 mladih podjetnih trgovcev odprlo trgovine s prodajo mefta-nega blaga. Potrebne podatke v vseh teh slučajih dobč se pri našem upravništvu v tiskarni Dolenc. DROGE RIJA na veliko i malo G. B. ANGELI • «-« TRST Piazza HeUa Lrgna hr, 1. sa odlikovanom tvornicom kista i velikim shladišćem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezke, franeezke, nje mačke itd. itd. Osim toga velik izbor Mineralnih voda dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže,, kano i: Sumpora iz Romanje za sumporati trsje, pomječanoga sa modrom, galicom vrlo fino saraeljenoga, uporabiva proti Mlldsvu (peronospori). V trgovini i lnanjfaktnmo robo Frana Hitty št. »3. . , nahaja se velika zaloga SUKNA, ŠTOF^ROBCEV pd VOL^E, Žide, perila, fruStanja 'in vsakovrstnih za krojača. 6-8 I - Zahval*. ,i«fi<.j .si, iq 1 Podpisani odbor se nijiskretfejše fca-' hvaljnje v»rtn sodelujočim pri sadnji druS* < 'tveni veselici, Vaem onim, ki so dobrotno kaj darovali in slednjič vsem, udeležencem, proseč jih. da našemu dru&tvu i nadalje zvesti ostanejo. 1 ' V Štednji, 25. novembra 1891.' Odbor društva „Velesila". I ■ ................ — ■ 1 i t [ * Dunajska borka " ° '' 1 ' 27. nOtbmbra. ' Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 90.40 ■ >.J , v srebru — — .w >90,05 Zlata renta— ------- - „ 107,— 5*/0 avstrijska renta -> '— —--'„ 101.70 Delniee narodne banka------- - „1001.— 287*25 li8.o5 9 86 6.69 57.97V, • Kreditne delnice — — — — — — Londoa 10 Hr sterlin--—-- Francoski napoleondori' — — — — (C. kr. cekini, . — — ' TTemike marke — —■ — — -— — Podpisani si vsoja naznaniti si. občinstvu, da prodaja v mlekarni 2krat na dan sveže mleko po M, liter 'lU, "ali 16 nč. stari bokal. 1 ' H ,Via Canipanile št- 5. mej pravoslavno cerkvijo in trgom rdečega mostu (Ponterosso) V omenjeni mlekarni se prodaja tudi sveže maslo (puter), mlečji cvet Itd. •'-. . i i 11 ■ •- 11 Vse to lastni pridelek gospoda Fr. Gržine iz posetva v Št. Petru na Notranjskem. ■ i. : Z odličnim spoštovanjem : Za lastnika, g. Fr. Geržino: Fran Kravos, 2—S vodja. ———_ Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohiitvo fn za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Zivic in družb, v Trstu —57 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesatke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge na v Singerstrasae broj 15. "i',, zum g ol d e n e n R eiohsapfel. l^ri^ictiliifi L-rAcrliii^o nekdaj imenovane univerzalne krogljloe, zaslužijo ta p»-JVllUipUilit; lUU^IJUA?, slednji naslov po vaej pravici kajti je v resnici mnogo bolezni, pri kojib so te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno raflfiirjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornoga tega domačega sredstva. j t i ,,, Jedna Skatljica z 15 ^rogljicami stape 21 kr., jeden zavitek »estih gkatljio 1 gld. 5 kr., pri nefraiikovant pošiljatvi po povzetjii 1 gld. 10 kr. Ako se denur naprej pošlje, ni treba pluunti porto, in stane: 1. zavitek krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 3Q kf.. a zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20lcr.. 10 zavitkov S gld. 20 kr. (Manj, kot joden zavitek Be ne pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake škatljioe isti podpis J. Paerhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline j. Pserhoferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine 05 kr. Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje I posodica l gld. 20 kr. Prah proti potenju IlOg, škatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanee, i steklenica 40 kr., poštnine prosto «5 kr: Zivlienska esenca ^PrBŽk? kkpljice) proti pokvarjenemu želode« in slabi prebavi J k stokloni^icfl kr Angležki čudežni balzam, proti kaAlju, steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, 1 Skatljfca 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska poinada J. Pserhoferja, pospeSujo rast las, škatljica 2 gld. Flnivprr/fllni rtKlut^r Pro^ steudela, domače sredstvo za rane, otekline itd., u iu v tubami piafetei, 1)oaodiC(l 50 kr poStnine proflto 75 kr. ' ITnivpiv.plna anl A* Bullricha, izvrstno domače sredstvo proti UlliVCl/.dlllfl ( ISllI lici SOI posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se fie druge tu- In inozemske farmaceutične specijalitete, ki bo bilo po vsih avstrijskih časopisih oznanjene. vree se točno, a treba je denar poprej doposlati; _ poštnem povze^u. Pri dopcsiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 4_ 12 Razpošiljanja po pošti večja naročila tudi po Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.