štev. 355
TRST, petek 23. decembra I9IO
Tečaj XXXV
uj MJMa-iT--J kjfjf-frn&s&iA.m
---IZHAJA VSAK DAN -
a*de«jsh In praznlkt* (k S , s* paa«*t|kH> afe ». x|«trs|.
itor. s* prodajajo po S (S stat.) t maofik tnu^- iuh t Trst'i in okolici Gorici Kracju, št. Petr«, Seiani. Nabrašini, 8r. Luciji, Tolsoia*. Ajdov-ISai, tarnbergn itd. Zastarala it«T. p« 6 avft. (10 ste i.).
8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Mrokosti 1 bslttc. CENE: Trgovinski is obrtni oglati po B »t. sum, •MBtrio^o, »»V.-rai«, poslanic«. oglasi denarnih »vodov po ^ n. »}t». 2» oglase ▼ tekstu listo do 5 vrat 20 K, ▼saka -ada^-na vrat* K 'J. Mrli oglati po 4 rtot beseda. nuj-pa 4C *iot. Oglas« sprejema. Inscratni oddelek nprara £&>osti<<, — Plaćaj« »e i*ktjcĆ20 1« spravi „Edinosti".
Pialljlva in uio&Jtv« v Tnte.
NAROČNINA ZNAŠA
O&asllo paiititotga ćfttMtf« „JMi&Off' za
js mM l
a*lo i«to 24 K, pol lota >2 K, 3 me*ec» 4X; na a* ročb* kres doposlaae naročnine, i« nprava te ozira. ItraiaiM m ae4«U«k« 1*4	„HOIKOBr:" ataa*: i«
«•&• tat« Crta S-S«, xa 9*1 lc*a Kron 2-««. Tli dopisi aij m pošiljajo na orodnih v o imta. Nafranko-
vaaa pisana m m aprajestaja hi rakepin! ss e« vrafiajd IVaročai*«, oglas« im raklamactj« j« pošiljati aa upravo listr
UKZDNldTTO t attoa 9}ar<j>« Gostil 18 (Narada! dan) SadajateU im edgr>v©rai uredaUf ŠTETAN GODINA. Lastni • gmasorefc lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinoar sadraga s cmejsaizi poroštvom v Trstu, clic-vi Giorgio Gralatti iter. 18. ■ ■ . xr: PaSiao-fcraiilliittiil ralurt It 841 652. TELErOM II. 1K57.
Brzojavne vesti.
. i
Hrvatski sabor.
ZAGREB 22. Verifikacijski odseki so predložili svoja poročila, o katerih se je unela daljša in semtertja celo viharna debata, ki je trajala preko poludanske ure. Po rešitvi verifikacije je bila seja prekinjena.
—	Ko je bila seja zopet odprta je poroče-valac Budisavljević prečital imena overovljenih poslancev. Nato je starostni predsednik Barčič izjavil, da prekinja sejo in določa nadaljevanje seje na 5. uro popol., da se zbornica konstituira.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 22. Zbornica je razpravljala predlogo o bančnem provizoriju.
—	Pos!. Anton Szebeny in Kelemen (Ko-šutova stranka) sta se izjavila proti predlogi. Poslednji je stavil predlog, v katerem se poživlja vlado, naj ukrene potrebne korake za ustanovitev samostojne banke. — Posl. grof Batthyany (Justhova stranka) je izjavil, da bi bila dolžnost vlada da odstopi ali da vnovič apeluje na narod, ker ni mogla doseči, da bi se pričelo s plačevanjem v gotovini. (Živahna pohvala na levici). V zadnjem slučaju bi bila stranka govornika pripravljena dovoliti vladi tudi dveletni bančni pro v i zori j.
Ministerski predsednik grof Hedervary je predlagal, naj se z ozirom na to, ker ni možno pravočasno rešiti predloge, ki je na dnevnem redu, razpravo iste prekine in naj se stavi na dnevni red jutršnje seje zopet razpravo srbske trgovinske pogodbe. (Živahna pohvala. Smeh na levici.) Predlog ministerskega predsednika je bil vsprejet in seja zaključena.
Aretacija grofa Wolff-Meternicha.
DUNAJ 22. Grofa Wolff-Maternicha so danes zjutraj z brzo vlakom severne železnice prepeljali v Berolin. Grof je obdolžen poneverjenja.
'i ur čija.
CARIGRAD 22. Zbornica je pooblastila vojnega ministra, naj nakupi transportnih ladij za svoto 156.000 funtov, prihranjenih iz vojnega proračuna. Zbornica je nadalje pooblastila ministra, naj iz tekočega proračuna porabi 210.000 funtov, da premeni Martinijeve puške v Mauserjeve.
CARIGRAD 22. Tukajšnji zastopnik krečanskih mohamedancev je poslal velikemu vezirju pismo, v katerem se sklicuje na ugrožen položaj mohamedancev in zahteva od strani turške vlade potrebnih odredb.
Turčija in Romunska.
CARIGRAD 22. Vprašanje mohamedan-skih zemljišč v Dobruči, odprto že leta med Turčijo in Romunijo, je sedaj urejeno. Porta je vsprejela od Romunije ponujeno svoto v znesku 1,750.000 frankov. V kratkem bo sklenjena tudi turško-romunska trgovinska pogodba.
Albansko gibanje.
SOLUN 22. Uradno poročilo iz Debre pravi, da so se v tamošnji okolici pojavile številne albanske čete, ki vznemirjajo prebivalstvo. Oblastnije se izgovarjajo, da nimajo na razpolago dovolj sredstev, da bi vspešno nastopile proti četam. Albanci so napadli vas Nikotin pri Gusinju, ubili so tri moha-medanske kmete, dva pa ranili. Ugrabili so tudi mnogo živine.
SOLUN 22. Blizu črnogorske meje je
neka albanska četa napadla transport živil, namenjen za turške čuvajnice ob črnogorski j meji. Transport so spremljali vojaki pod | poveljstvom enega častnika. Vojaki so se hrabro Jbranili, pri čemer so izgubili dva moža. Še le, ko je prišla na pomoč neka patrulja, je rešila transport iz kritičnega položaja in pregnala napadalce.
Eksplozija gazolina.
PRAGA 22. Danes predpoludne se je j vsled neprevidnosti nekega vajenca pripetila v delavnici mizarskega mojstra Antona Svobode v Šmihovu eksplozija gazolina. Mizarski mojster, vajenec in štirje pomočniki, ki so delali, so se več ali manj opekli, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Vsled eksplozije je bilo razbitih več šip v delavnici in v nasproti stoječi hiši.
Katastrofa v boltonskem rudniku.
BOLTON 22. Vladni nadzornik, ki je dospel semkaj, se je po točni preiskavi položaja prepričal, da so izgubili življenje vsi delavci zaposleni v premogovnem rovu.
LONDON 22. V boltonskem premogovniku se nahaja 349 rudarjev, 24 ur se že neprenehoma dela, da bi se rešilo zaprte rudarje, ali zdi se, da je vsak trud brezvspešen. — Ogenj v rudniku je sicer pogašen, toda strupeni plini napolnjujejo rove.
BOLTON 22. Vso noč si je rešilno moštvo prizadevalo, da bi če možno] rešilo zaprte rudarje, ali vse prizadevanje je bilo zaman. Videli so okolu 150 mrličev. Rov je napolnjen s plini.
SRBIJA.
Kazenska razprava proti Vašiću.
BELIGRAD 22. Danes ob 9. uri predpoludne je pričela kazenska razprava proti Vašiću. Državni pravdnik Dinić je predlagal, naj se izključi javnost. Obtoženec Vašič in njegov branitelj Lazarević sta se izjavila za javnost razprave. Po kratki debati je sklenilo sodišče, da bo razprava tajna. Občinstvo je odšlo iz dvorane. V dvorani je ostalo le več zaupnih oseb, med temi prof. Masaryk, dr. Hinković, srbski in inozemski novinarji.
Sodni predsednik Tadić je opozoril tu-zemske novinarje, da so jim prepovedane objave o razpravi, ker je sodišče sklenilo, da bo razprava tajna. Na to je državni pravdnik prečital obtožbo, ki obdolžuje Va-šiča, da se je udeležil ponarejenj listin „Slovenskega Juga", s katerimi naj bi se dokazala zveza med srbskimi uradnimi osebami in srbsko-hrvatsko koalicijo. Ko je bila prečitana obtožnica, je Vašić obširno pojasnil svoje odnošaje do avstro-ogrskega odposlanstva. .
O poludne je bila razprava odgodjena do 4. ure popol.
Pasič predsednik državnega sveta.
BELIGRAD 22. Uradni list je priobčil kraljev ukaz, s katerim je predsednik državnega sveta general Gruič vpokojen in ministerski predsednik Pasić imenovan predsednikom drž. sveta.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 22. Na vprašanje narodnjaka Agatanovića, zakaj smejo Vašićevemu j procesu prisostvovati pač inoz. novinarji, ne pa tudi srbski, je pravosodni minister izjavil, da postopa sodišče popolnoma neodvisno po svoji lastni razsodnosti.
P O D L i S T E K.
Dunaj 22. Objavljena je bilanca avstro-ogrske banke. Zagotovlja se, da bo znašala dividenda 89.60 K po delnici.
Dunaj 22. Cesar je danes vsprejel v poslovni avdijenci turškega vojaškega atašeja Haki beja.
Budimpešta 22. Minister za trgovino Hieronymi je dobil v priznanje svojih velikih zaslug veliki križec Leopoldovega ! reda.
Zadar 23. Danes je umrl bivši državni ; in deželni posl. dr. Zafron.
| Slovenci, slušajte „Piccola"!
„Piccolo" od minole srede piše vspričo predstoječega ljudskega štetja tako-Ie:
„Na predvečeru splošnega ljudskega štetja smo: ne da bi ponavljali, kar smo že podrobno pojaŠnjevali o načinu te statistične operacije in o kritirejih, ki odločujejo njega razvoj, hočemo le opozoriti meščane na veliko važnost tega čina za brambo narodne stvari.
Na ljudskem štetju štejejo Italijane, oficijelno štejejo . in vspehi tega štetja, ki se vrši vsakih deset let, tvorijo za eno desetletje konstitucijolni dokument njihove etnične in teritorijalne posesti, njihovih skupnih narodnih pravic, njihove zopetne prisvojitve dežel, ogroženih po tujinskem nasilstvu. Ljudsko štetje od 31. decembra 1900, katerega svečana afirmacija gospodovalnega ita-lijanstva Trsta je tudi sedaj velika odprta knjiga, na podlagi katerega mi zahtevamo, da se nam pripozna pravica potom katerega štetja ne sme nasilnost nasprotnikov prekoračiti vse meje.
Vsak zaveden meščan se mora torej pripraviti za ljudsko štetje kakor za naroden plebiscit, ter mora istotako kakor na predvečer kakega plebiscita, od katerega je odvisna neposredna usoda lastne rojstne grude, gledati, da bo to štetje dokumentacija pristna in odkritosrčna, paziti proti prizadevanjem nasprotnikov, da bi štetje zasukali v svojo korist. Ker že Slovani v nadi, da iz ljudskega štetja napravijo orožje, pomnožujejo svoje pripravljalno delo propagande, vspodbuje in omreževanja ter drzni in podjetni v vaseh okolice in v predmestjih, zovejo svoje soplemenjake na shode, kjer slovenski odvetniki podžigajo narodni čut, dajajoč obilico obljub, razdeljevaje med najbolj vnete in najbolj fanatične nalogo misijonarjev in čuvarjev svojih vasi, svojega okrožja, priporočevaje, naj ne opuščajo ničesar za vzbujanje poluzavednih, nevednih, neizbraženih, onih, ki — že potržačeni — ne govore več slovenski in ki so po dolgi navadi običajev in jezika postali Italijani.
Vspričo tolike delavnosti Slovanov, tolikega statističnega proučevanja kakor taktičnega problema za narodno prisvajanje, ne sme meščanstvo ostati brezbrižno : tudi ono mora občutiti, kako se mu z ljudskim štetjem napoveduje boj in kako da|je v tem štetju tudi njegova nepremagljiva obramba — tudi ono se mora organizirati v močno skupnost proti načinu, nastopanju in prodiranju nasprotnikov, postaviti se proti vsakemu manevru, imeti odprte oči za vsaki poskus nasilnega prodiranja! Vsako štetje je važna ura v našem življenju ; je najvažneja ura za nas, ki imamo naj-višo pravico neoporečne italijanske večine /"
Leon Dragutinovič.
Na straži.
Poskušal sem vživeti se v duševno življenje bednega vojaka, ki ta kakor mrtvec stoji na straži: mrtev na duši, ki le v sanjah živi. Sanje so njegovo življenje; brez njih morda ne bi mogel več niti živeti.
Solnčni žarki so se igrali okrog okna, ko je Milan skočil iz postelje in naročil Sijgi kavo. Molče sva se oblekla.
Sluga nama je prinesel kavo. Na za-jutrku sva govorila še to in ono, toda o včerajšnjem dogodku nisem se upal prvi začeti. Milan ni hotel nič omeniti o tem. Slednjič sem vendar poskušal navesti razgovor na včerajšnji dogodek, toda on le ni hotel nič slišati o tem. Bil je zopet vesel; ves drugačen, nego sinoči.
Sprovel me je na trdnjavo. Ogledal sem si krajino in že pred poludne sem zapustil
trdnjavo. Milanu sem moral obljubiti, da j garnizijo. Električna luč, ki je bajno raz-mu bom večkrat pisal in tudi on mi je: svetljevala široke ulice, ga je omamila, obetal, da mi bo pisal. Razšla sva se... , Dolgo časa ni moglo njegovo oko prenašati Gorko sem mu stisnil roko, ki je teh močnih električnih žarkov. Vrvenje ve-drhtela.	: likega mesta; ti ljudje, ki so tu vrveli kakor
„Kaj ne, moje tajnosti ne poveš niko- mravlje, bili so mu tuji. i mur ? Vsaj mojega pravega imena ne... ?" j Elegantne dame, ki jih je srečaval, so
Obljubil sem to in se napotil v Kotor, se koketno ozirale za mladim častnikom... i Parkrat sem se ogledal in zapazil prijatelja,; Šumenje svile in vonj parfuma sta ga i kako me pozdravlja.	j opajala, da se je nahajal v nekaki omotici.
* * *	Ljudje so mu bili tuji in tudi on je bil Iju-
Minola so leta. Z Milanom sva si redno!dem tuj. Bivanje na trdnjavi -ga je odtujilo dopisovala, naznanjal mi je vse spremembe svetu. On pa ni mogel prenašati teh pogle-
v svojem življenju.
dov; občutil jih je kakor bodala. Osamlje-
Še istega leta so uvažili njegovo pro-	nost prejŠnih let je ostavila sledi. Ljudi, ki jih
šnjo in ministerstvo ga je premestilo v eno	je srečaval tu, v tem velikem mestu, so mu
največjih garnizij monarhije. „Nimaš niti	bili tuji. Sam se je čutil nekako drugače;
pojma, kako vesel sem" mi je pisal. —	vojaška obleka je drugače stala na njem, „Končno bom tudi jaz mogel dihati veliko-i nego na ostalih častnikih, ki jih je sre-
mestni zrak."	čaval.
Sporočil mi je, da se preseli v krat-1	Podal se je v gostilno in si naroČil ve-
kem, ves srečen, da so ga ravno tja pre-	čerjo. Po večerji se je napotil zopet po uli-
mestili.	cah ; bilo mu je, kakor bi se hotel v enem
Vredil je svoje stvari na trdnjavi in se	dnevu navžiti vsega, česar more nuditi tako
odpravil v svojo novo garnizijo.	velemesto.
Bila je to ena največjih garnizij naše	Na kraju velike ulice se je nasloni! ob
monarhije, stolno veliko mesto, v katerem	svetiljko in je motril ljudi,
je cvelo bujno življenje.	Eden za drugim so prihajali in odha-
Milan je dospel zvečer v svojo novo	jali, toda Milan jih niti videl ni prav ; nje-
Tako zveni „Piccolov" poziv laškim meščanom, a mi smo v nenavadnem položaju, da'moremo najtopleje priporočati tudi našincem, naj slušajo „Piccola" in se ravnajo po njegovih navodilih — seveda z našega slovenskega stališča. Kajti med „Piccolovimi" zlatimi nauki je tudi mnogo laži in hinavstva in tendenca vsemu njegovemu spisu je — falsifikacija. Kar imenuje „Piccolo" pristno manifestacijo italijanstva na zadnjem ljudskemu štetju, je le piramidalna laž, kakor je tudi nesramna laž, da si hočemo mi prisvajati kako tujo last. In tista pravica, ki jo „Piccolo" reklamira za Italijane, je v resnici le zahteva, da bi smeli oni s slovensko krvjo pomnoževati italijanske vrste.
Stokrat podčrtati pa moramo pripozna-nje „Piccola", da so$ oni tu le m a g g i o-ranza — večina. Priznanje je to ekzistence Slovanov na tržaškem ozemlju. Še več: „Piccolo" jejSlovanom tržaškim dal spričevalo delavnosti in nevarnosti za italijansko gospodarstvo ! Kdor pa živi, dela in se razvija iz lastne moči, ta ima tudi neoporečno pravico do človečanskih in državljanskih pravic.
Sicer pa priporočamo našincem, naj se z vso vnemo ravnajo po „Piccolovih" navodilih : da je ljudstvo štetje čin velikanske važnosti, da je vspeh tega štetja konstitu-cijonelen dokument za narodne pravice in brambo svoje lasti, da moramo biti tem povodom vsi na braniku svoje narodeosti in da se moramo najodločneje upreti vsakemu poskusu tujinca, ki bi hotel na nedovoljen način posezati v našo last in krasti nam naše duše J
Vspeh ljudskega štetja je — kakor pravi „Piccolo" — plebiscit, odločilen za usodo lastne grude!
Rojaki! Slušajte ta apel „Piccola" in — ravnajte se po njem !
Ljudsko štetje.
IV. Naznanilnice.
17. Kakor že gori omenjeno, je edino bolj zapieteno prašanje ono, katero smo gori na kratko izrazili z besedami: kaj ste, kaj delate?
To prašanje se deli najpoprej na dva glavna podrazpredelka.
Prvemu glavnemu podrazpredelku je nadpis: Glavni poklic, na katerem sloni do-jcela ali poglavitno stopnja življenja, pre-i hrana ali dohodek.
Drugi glavni podrazpredelek nosi nadpis : Postranski zaslužek, to je pridobivanje, ki se izvršuje izven glavnega poklica, ali katero izvršujejo osebe brez glavnega poklica.
Prvi podrazpredelek (o glavnem poklicu) se deli v pet daljnjih podrazpredelkov, katerih prvi trije se tičejo stanja koncem 1910, ostala dva pa stanja koncem L 1907.
Drugi podrazpredelek (o postranskem zaslužku) se deli v tri daljnje podraz-predelke.
Podrobnejša prašanja, po katerih so ti podrazpredelki razvrščeni, so — na kratko povedano «— ta-le : katera je Vaša stroka ? Kaj ste v tej stroki ? V katerem obratu ali uradu delate?
Imamo torej pri prašanju, kaj je kdo, kaj dela ? vsega skupaj osem razpredelkov po teh-le prašanjih:
a) Katera je Vaša stroka koncem 1910. leta ?
gove misli so se vračale tja v malo trdnjavo na kraju sveta. Začel je primerjati. Glej, tu je življenje. Kako tu vse vreje, polno impulzivno — življenje velemesta. A tam doli — bog ve, kako je tam ? Tu življenje, tam smrt.
Tu imaš vsega, česar ti življenje dati more, a tam doli, oh, tam je smrt!
In v duši je zopet jel zahvaljevati svoje predpostanljene za veliko srečo ki ga je doletela,in za katero se mora zahvaljevati samo njim. Jel je izmišljati lepe fraze zah valje-vanja.
„Jutri se moram itak predstaviti svojemu šefu. Zahvaljeval se mu bom ; naj vidi, da nisem nehvaležnež".
Iz teh misli ga je potegnila ženska roka, ki se ga je bila dotaknila ob strani.
„Pardon", je zašepetal Milan...
Bila je visoke, suhe postave, črnih velikih oči, pod katerimi so temni obroči pričali o burno proživelih dneh.
„Oprostite, dotaknila sem se vas nehote", tu na ulici je taka stiska."
Milan je čutil, kako mu neka notranja sila poganja kri v obraz.
Saj je to bila prva ženska, s katero je govoril po tolikih letih.
(Pride še)
»EBINOSTc št. 356
b)	Kaj ste v Vaši stroki koncem 1910. leta?
c)	V katerem obratu ali uradu delate koncem 1910. leta ?
d)	Katera je bila Vaša stroka koncem 1907. leta?
e)	Kaj ste bili v Vaši stroki koncem 1907. leta?
f)	V kateri stroki imate postranski za slošek ?
g)	Kaj ste v tej postranski stroki?
h)	Ali izvršujete glavno in postransko stroko hratu ali menjaje?
18.	Na prašanje (3), v katerem obratu ali uradu kdo dela, odgovarja se le za osebe, ki niso samostojne v svoji stroki.
Za samostojne osebe, za osebe brez poklica, za osebe, ki o času ljudskega štetja ne izvršujejo svojega poklica, ker so n. pr. brez dela, ali ki ga ne izvršujejo določenem obratu ali uradu, je v dotični razpredelek staviti črto počez.
19.	Za učence in dijake se na prašanje (2. in 5.), kaj je kateri od njih v svoji „stroki" koncem 1910. leta, kaj je bil njej koncem 1907. leta, ne odgovarja, nego vstavlja črto počez.
20.	Za zakonske žene, otroke in druge rodbinske ude se odgovarja na ta prasanja le, če imajo zares svoj poklic.
Za učence in dijake se pove: učenec, dijak.
Za ženo, ki opravlja samo gospodinjstvo, a drugega poklica nima, za majhne otroke, za osebe brez vsakega poklica se torej vstavlja v dotične razpredelke črta
počez.
21.	Na prasanja (6., 7. in 8.) o postranskem zaslužku se odgovarja le, če se ima od tega dela znaten del svojih skupnih dohodkov.
(Konec jutri).
* * *
(Radi preobilega drugega gradiva prisiljeni smo odložiti konec gornjega članka na jutri. V sledeči točki prinesemo par vzgledov za izpolnjevanje razpredelkov nazna-nilnice o poklicu: s temi izgledi se pojasnijo, kolikor je to mogoče, v mnogih slučajih jako dvomljivi nadpisi gori raztol-mačenih osmih podrazpredelkov).
Socijalno-zavarovalni odsek državnega zbora.
Dunaj 21. dec. 1910.
Včeraj in danes so se vršile seje soci-jalno-zavarovalnega odseka. Razpravljalo se je o IV. poglavju, ki se tiče zavarovanja proti nezgodam. To zavarovanje, kakor je znano, obstoji že pri nas in je isto poverjeno delavskim zavarovalnicam proti nezgodam, katerim bi bilo prepuščeno tudi po novi vladni predlogi. Vendar jih vladna predloga spravlja v okvir vsega socijalnega zavarovanja zlasti s tem, da postavlja mej zavarovalnico z ene strani in zavarovance in podjetnike z druge tiste okrajne poslovnice, ki bodo po vladni predlogi poklicane, da prevzamejo velik del zavarovalnega poslovanja sploh.
Pri zavarovanju proti nezgodam bodo te okrajne poslovnice preskrbljevale zlasti iztirjevanje zavarovalnin in sodelovanje pri poizvedovanju o nezgodah.
Z omenjenim poglavjem se je bavil najprej pododsek, ki je v marsikaterem oziru spremenil vladno predlogo. Odsek je večinoma te spremembe odobril. Daljše diskusije so se razvile o načinu, kako se ima renta izmerjati, o sestavi načelništva in o določilih, ki se imajo sprejeti v štatut izlasti o načinu volitve.
Glede sestave načelništva je proti glasom socijalnih demokratov in Jugoslovanov obveljala vladna predloga, po kateri imajo voliti podjetniki dve tretjini in zavarovanci eno tretjino.
Glede volitve je posl. Sramek predlagal proporcijonalno volitev in v to svrho pomnožitev mandatov za vseh sedaj obstoječih 6 kategorij. Posl. dr. Rybar je isto-tako predlagal proporcijonalno volitev; ko bi pa s pomnoženjem mandatov postalo poslovanje preokorno, je predlagal, da se odpravijo dosedanje kategorije in da se voli v enem samem volilnem telesu, posebe za zavarovance in posebe za podjetnike.
S tem načinom volitve bi se tudi manjšinam omogočilo, da pridejo do zastopstva svojih interesov.
Odsek pa je proporcijonalno volitev odklonil s 19 proti 16 glasom.
Proti so glasovali zlasti vsi socijalni demokrati, ki so sicer navdušeni pristaši proporcije tam, kjer so oni v manjšini, a se je energično branijo povsod tam, kjer imajo večino. No, zadnja beseda ni še izrečena. Končna odločitev pade v plenumu.
Kriza iia Hrvatskem.
Sestanek sabora — Komplimenti koaliciji.
Zagreb 20. 12.
— B. — Toliko pričakovani dogodek je nastopil danes: hrvatski sabor se je sešel v zasedanje. Okolo 11. ure je otvoril sejo starostni predsednik posl. Barčić. Po izročitvi legitimacij je predsednik podelil besedo posl. Radiču (kmečka stranka), ki je v svojem govoru napadal koalicijo radi njene izjave v madjarskem jeziku v skupnem saboru v Budimpešti. Radičev govor je bil poln agitatorskega radikalizma, ki se v no-
benem oziru, ne strinja z njegovimi simpatijami do Tomašiča. Napadal je koalicijo in delegate, da pokaže sebe kakor opozicijo-nalca. Ob enem pa je vendar vstrezal banu, ki želi napadov na koalicijo, če tudi prihajajo z njemu nasprotnega stališča državnopravne opozicije. Hotel je s tem govorom izzvati predsednika Barčiča, no, ni se mu posrečilo.
Po izžrebanju verifikacijskega odseka je predsednik zaključil sejo.
Med koalicijo in „osrednjim saborskim klubom" (slavonska opozicija) se vodijo kompromisni dogovori radi volitve sabor-skega prezidija. Kompromisni kandidat za mesto predsednika bi imel biti bivši podban dr. Nikolić pl. Podrinski.
Med tem pa je ban zopet napravil par malih komplimentov koaliciji,? da bi jo potolažil. Premestil je zloglasnega podžupana Malnića iz Ogulina. Obenem je premeščen finančni tajnik Prileszki. Ta dvojica sta zagrešila v Ogulinu velikih protizakonitosti ob priliki volitev. To je tudi banov kompliment Nikoliću Podrinskemu, ki je kandidiral v O-gulinu.
V ostalem pa vsa ta drobna prizadevanja bana Tomašiča ne bodo imela vspeha. Hrvatski sabor bo po svoji priliki zopet razpuščen koncem januvarja in bodo sledile nove volitve. _
Nemški brate! med seboj;
Te dni se je vršila pred poroto v dunajskem Novem mestu kazenska obravnava tožbi radi žaljenja časti, katero sta vložila nemški pisatelj Cikuda in voditelj nemško-nacijonalnih delavcev Matschak proti uredniku socijalno-demokratičnega lista „Gleich-^eit" Ofenbocku, ki je trdil, da je Matschak izdal koristi delavcev in držal z nemškimi delodajalci. Pri tem nas zanima le to, da je zagovornik Ofenb&cka, dr. Berstl imenoval Memce: proklet narod, narod hlapcev, hlapčevskih duš in kanalj! Tako sodi Nemec o Nemcih in menda ne bo nihče rekel, da bi lotel delati Nemec krivico svojemu narodu. Dr. Renner je rekel svoječasno, da so Nem-„lopovski psi" (Lumpenhunde), sedaj pa pride dr. Berstl, ki pravi, da so Nemci jroklet narod, narod hlapcev, hlapčevskih duš in kanalj! Mož pač pozna svoje bratce!
Mestni svet tržaški.
Početkom seje, ki je bila otvorjena ob 7*30 je vprašal obč. svetnik dr. Martinis v razpravi občinskega proračuna za leto 1911, cako stoji stvar glede napajališč in vodnjakov v Bazovici in na Opčinah. Govornik konstatira!, da je g. župan že pred dobrim letom obljubil deputaciji: okoličanov iz omenjenih krajev, da se bo pobrigal za stvar in je tudi res potom delegacije naročil tehničnemu uradu, da pripravi ta dela. Vendar akor običajno, tehnični urad študira in štu-ira, in vsi vemo kaj pomenja to Studiranje. Ne na tehničnem ne na hidrotehničnem uradu, kjer je govornik opetovano povprašal za stvar, mu niso znali povedati ničesar. Priporoča zato toplo še enkrat, naj župan poskrbi, da se vendar konečno kaj zgodi v tem oziru.
Župan je obljubil, da bo zopet povspe-Šil stvar.
Ne referent tehničnega urada, ne oni hidrotehničnega urada nista smatrala potrebno, dasi jasno apostrofirana, pojasniti zadevo.
Svet. S a n c i n je priporočil, da bi se koj storilo na glavni cesti med cerkvijo v Škednju in pokopališčem, da se ustanovi proizvajanje prahu na isti.
Svet. M i k I a v e c je priporočil ekse-kutivi naj bi poučevala vprašanje glede prevzetja v občinsko oskrb nekaterih cest v okolici, ki figurirajo kakor poljske ceste, a služijo v resnici javnemu prometu.
Župan je izjavil, da je vzel priporočilo na znanje.
Svet. dr. Martinis je priporočal, naj bi se spravilo v red ceste v Rojanu in one v prosti luki.
Svet. B u d i n i c h je predlagal, naj se zahteva od vlade, da razširi rudeči most in zahteva od oblastnij, da se poštnim vozovom, hotelirskim omnibusom in avtomobilom prepove prehod preko rudečega mosta.
Svet. Martelanc je mnenja, da bi bilo najpametneje, ko bi se kanal zasulo.
Svet. A r c h : To je stvar vlade.
Martelanc: Ali zahtevati moremo od vlade, da zasuje kanal.
Župan: Ali stavite tozadevni predlog ?
Svet. Martelanc: Ne stavim predloga, ker vem, da ne bi bil sprejet. (Smeh).
Svet. Piani predlaga, naj se zahteva od vlade, da zgradi nov most preko kanala med ulicama Vienna in S. Spiridione.
Sprejeta sta bila oba predloga Budi-nicha in dodatek Pianija.
Svet. Piani je predlagal, da se zviša postavko za nove kanale od 30.000 K na 90.000 K.
Svet. Sancin je priporočal, da bi se uredilo potok pod katoliškim pokopališčem:
Svet. Martelanc je priporočil, da se uredi kanal pri cerkvi v Barkovljah.
Svet. Martinis je priporočal ureditev nekih kanalov pri Sv. Ivanu in Scali Santi ter onega v ulici Molin a vento.
Ravn tehn. urada B o c c a s i n i se je izrekel proti predlogu svet. Pianija, ker bi
tega deaarja ne blo mogoče porabiti! Potrdil je pa, da so pritožbe svet. Sancina in Martinisa opravičene.
Por. A r c h se je izrekel proti predlogu Pianija.
Predlog ie bil kljubu temu sprejet z glasovi Slovencev, socijalistov in enega dela večine.
Svet. Martelanc je predlagal, da se poviša postavko za ceste v okolici od 30.000 K na 35.000 K, da bo enkrat mogoče izvršiti zahtevane ceste v Barkovljah.
Por. Arch se je izrekel proti predlogu, ki je bil odklonjen.
Ob 9*10 je župan sejo pretrgal za 10 minut.
Ob 9*20 je župan zopet otvoril sejo.
Svet. dr. P u e c h e r je rekel, da je minulo leto predlagal, naj se priključi mestni upravi poseben oddelek za socialno politiko, a je vse zaspalo v dotičnih komisijah. Zato ponovi letos omenjeni predlog, katerega precizira podrobneji.
Župan je izjavil, da bo dal dr Puecherjev predlog s poročilom o njegovem lanjskem predlogu na dnevni red ene prihodnjih sej.
Dr. Z a n o 11 a je predlagal, da se stavi v izredni proračun svoto 800.000 K za nakup zemljišč v svrho občinske fondi-jarne politike (nakupovanje zemljišč oc strani občine).
Predlog je bil sprejet. Za novo šolo na Opčinah je sprejeta svota 150.000 K.
Svet. dr. Martinis je povdarja pomanjkljivost bolnišnice za kužne bolezni >ri Sv. M. Magdaleni ter povdarja! potrebo, da se zgradi v ta namen novo bolnišnico, ki bo bolj oddaljena od mesta.
Ob 11. uri zvečer je župan zaključil sejo.
Prihodnja seja drevi ob 7. uri.
Domače vesti.
Varujte se zapeljivcev! Obve-
ščeni smo, da hodijo okolu naših lju-dij agitatorji protivnih strank, ki imajo pri sebi duplikate glasovnic za volitve v zavarovalnico zoper nezgode in izvabljajo podpise z lažnjivimi izgovori od neukih Ijudij! Pazite tedaj gospodarji in delavci, da Vas kdo ne prevari !
Slovenec" in NDO. Slovenska žurnalistika je mladega pokoljenja in ni še prešla vseh stopinj žurnalistiške omike. Zato so se pri raznih slovenskih žurnalih razvile razne nežurnalistične na- in razvade. Ekla-tanten izgled temu je ljubljanski „Slovenec", otrok svoje okolice, otrok objestnosti, megalomanije in drugih lepih (?) lastnosti. Pri njem poganjajo bujno mokrocvetoče rožice pristne gorenjske robatosti v zvezi z odurnimi formami diplomatskega zavijanja.
O shodu narodnega delavstva dne 10. t. m. je prinesel „Slovenec" v svoji 289. številki poročilo, seveda tako zveriženo in obrnjeno, da slednjič pripoveduje baš nasprotno od tega, nego je res. To je stara navada „Slovenca" in ne bilo bi pametno boriti se proti falzificiranju, zavijanju, spletkarenju s prozornim namenom.
V isti številki je prinese! „Slovenec" na uvodnem mestu lep članek (toda ni pisan v uredništvu, temveč od dr. Kreka!)
Tudi pri nas se dobivajo ljudje, ki jim je nasprotniško časopisje „fetiš", pred katerim opravljajo svoje ceremonije.
Hitro so pokonci, češ, ta ali ta časopis je tako pisal ! Koliko smemo dajati na tatco nasprotniško časopisje, in da je „Slovenec" NDO. nasprotnik, o tem menda ni dvoma
—	o tem nas prav lepo poučuje spoštovani gospod dr. Krek v omenjenem članku. Tem „fetišistom" torej veljaj citat sledečih vrst iz Krekovega članka:
„Najprej naj povem — pravi dr. Krek
—	da naša politika ne more in ne sme sloneti na prerekanju z nasprotniškimi listi, marveč edino le v priznavanju naših načel in v osebnem zaupanju do svobodno izbranih vodilnih mož.u
„Taki ljudje — pravi dr. Krek dalje — za nas nič ne pomenjajo, ker mi delamo politiko z lastnim umom in po lastni vesti, ne pa s tiskanim papirjem.... o tistih, katerim je hudo, če jih nasprotniŠki listi napadajo, ali katerim ugaja, če jih včasih pohvalno omenjajo, niti ne govorim (da se pri nas ne bodo čutili domače). Osebno merilo političnih listov in politika sploh je po moji sodbi — piše dr. Krek — ne samo nenaravno, marveč naravnost najtehtnejši dokaz duševnega uboštva."
„...Kdor ne zna potrpeti, če ga tudi nekaj časa po krivem obsojajo, ni za javno delovanje. Gre se za vspehe in ti se dado doseči samo z železno disciplino, z brezpogojnim priznavanjem večinskega načela, po katerem se vsak, kdor je preglasovan v klubu, brez pomisleka uda sklepu večine, in s trdnim zaupanjem do svobodno izvoljenega voditelja..."
„Nasprotniki naj pa le pišejo... kakor jim drago. Samo od nas naj ne zahtevajo, da bi to popravljali. Mi imamo s svojimi člani drugih reči za razgovor, nego njihove čenče in kvante".
*
* *
Prav lepe besede, učenega dr.a Kreka vredne. Poleg odgovora naslednjemu Slo-
venčevenu članku o NDO. podaja mnogo resnic, ki veljajo tudi za marsikaterega tržaškega Slovenca. Naj bi jih pa tudi pri „Slovencu" ne le tiskali, temveč jih vsaj čitali : od gospoda dr.a Kreka se lahko mnogo navadijo.
H koncu še lepo hvalo kavalirskemu gospodu dr.u Kreku, da je anticipatno poskrbel za odgovor napadu na NDO !
To ne pojde! Prejeli smo : Kakor naznanja mestni magistrat, oziroma magistratov uradni list „II Piccolo", bodo po dovršenem ljudskem štetju hodili v to postavljeni „komisarji" po vseh stanovanjih „verificirat", so - li popisane tiskovine verodostojne ali ne.
Predno pride „komisija" v stanovanje, bo poglavar družine obveščen in bo moral skrbeti, da bo ob času prihoda „komisarjev4* v stanovanju človek, ki bo sposoben za davanje vseh potrebnih odgovorov in pojasnil.
To je komodno le za gospodo, za delavce in uradnike pa nikakor. Vzemimo le slučaj, da je mož v uradu ali sploh na delu. Doma pa ima ženo, ki ne zna pisati in citati in ki često ne zna niti italijanski!
Naj bi mož zato, da bo odgovarjal „komisarju", izgubil dnino — ali morda celo službo ? V mnogih družinah je doma le služkinja, ki varuje po materi osirotele otroke, med tem ko mora oče v službo. In recimo, da je v uradu več uradnikov, ali na delu delavcev, ki bi morali vsi istega dne ostati doma — radi eventuelnih podatkov ?! Meni se zdi, da bo to le nove vrste šikaniranje. Drugekrati se tega ni zahtevalo od najemnikov stanovanj. Klicali so le tega in onega, osobito pa Slovenca, da so hodili po raznih sekcijah ; tniso pa napovedovali generalne revizije, kakoršnjo napovedujejo sedaj.
Mi se gotovo ne bomo upffali mestnim oblastvom in storimo, kar bo v naših močeh, da se ljudsko štetje izvrši pravilno, a generalna ali vseobča revizija se nam zdi nepotrebna in neumestna. Ako pa že ne bi bilo drugače možno, zahtevamo,, naj bodo dotični magistratni organi zmožni obeh deželnih jezikov — ker drugače pojde težko naprej. Jaz n. pr. ne bom govoril,, oziroma odgovarjal drugače nego slovenski. In tako store gotovo tudi drugi. Je pa tudi nevarno odgovarjati v laščini, ker vam porečejo : Saj govorite laški — pa ste se zapisali za Slovence !
Da ne bo takega in sličnega nagovarjanja, kakor je bilo še pri vsakem ljudskem štetju — bo najboljše govoriti le slovenski.
Nekdo.
Prva opereta, ki jo vprizori „Dramatično društvo", je gotovo znamenit dogodek za naše gledališče, ki bo odslej naprej tudi gojilo to vrsto umetnosti.
Tembolj razveseljivo je, da nastopi v glavni ulogi prve operete ob enem prva subretka, ki je sama tržaška Slovenka, izšla iz ensembla našega gledališča, gospica Angela Janova, sedanja učenka operetnega konservatorija na Dunaju.
ž* Naše gledališko občinstvo gotovo ra -dostno pozdravi zopet na odru svojo nek-danju ljubljenko in jej s tem da najlepšo vspodbujo na poti njenega umetniškega spopolnjenja.
Imenovanja v poštni službi. Poštnimi oficijali so imenovani poštni asistentje: Josip Perich, Albin Matossovich, Karol Umek, Oskar Toros, Josip Pelizon in Lucijan Taverna za Trst; Karol Ussai, Anton Jam-šček in Ksist Hrovatin za Gorico; Fran Ćus in Friderik Tomažič za Ljubljano in Martin Radej za Opatijo.
Družbi sv. CM. je podaril g. M. Guštin, trgovec v Metliki 30 K mesto božičnih in novoletnih daril svojim odjemalcem. Hvala g. darovalcu in prošnja cenjenim gg. tovarišem, da ga posnemajo. Obenem spominjamo lepo udomačene navade ; odkup od prazniških in novoletnih voščil družbi naši v korist. Te vrste čestitk želimo prav mnogo. — „Neka družba v Cerknici" je izzočila družbi sv. Cirila in Metoda srečko državne loterije, ki je bila vlečena. Ljubljanska kreditna banka je na to izplačala 8 K 80 stot brez odbitka provizije. Za take srečke naša lepa hvala in priporočilo. — „Prva češka spi. del. družba za zavarovanje na življenje" v Trstu je nakazala 175 K 56 stot. provizije od polic, sklenjenih v prid družbi. Hvala iskrena!
Božične in novoletne razglednice
CMD so pošle. Jubilejnih razglednic ima družba le še 3000 komadov v zalogi. Vsem rodoljubom priporočamo novi kolek. Zahtevajte povsod, kjer plačujete račune, plačilne listke družbe sv. Cirila in Metoda!
Kolera in kako se je moramo čuvati! To brošuro je kot 5 zvezek svoje „ljudske knjižnice" izdal urednik Vekoslav Spindler v Celju in se dobiva knjižica pri njem. Posamezen izvod stane 20 stot. in je treba poslati znesek bodisi v denarju bodisi v znamkah vnaprej. Knjižica je poljudno prirejena po hrvaški brošuri g. dr. Vlaui-mira Vrabčeviča, ki je doživela 40.000 naklade. Nujno potrebno je, da se med ljudstvom razširi poznanje temeljnih pojmov o koleri in obrambi proti njej. Zato toplo priporočamo slovensko brošuro, ki s*, dobiva pri uredniku Vekoslavu Spindlerju v Celju, ne le posameznikom v nakup in proučenje, ampak osobito vsem korporacijam, krajnim
V Trstu, dne 25. decembra 1910
šolskim svetom, društvom, denarnim zavodom itd., ki jim je pouk ljudstva v tako važni stvari pri srcu, naj jo naročijo v večjih množinah in jo razdele med ljudstvo.
Načelništva podružnic CMD so na-proŠena, da pazijo na nabiralnike v svojem področju. Vplivajo naj na trgovce, da imajo v zalogi družbino blago, na gostilničarje, kavarnarje itd., da rabijo računske listke. Načelništva pa naj tudi vedno poročajo družbenemu vodstvu o pretečih narodnih nevarnostih ter naj obmejnim slovenskim šolam in vrtcem oskrbe božičnice!
Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih pošiljatev, ki so bile v mesecu novembru v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte, a so jim odpošiljatelji neznani.
Ta seznam je v polnem obsegu pnob-čen v uradnem listu „Osservatore".
Slovenci, vsi na krov! Bitka radi ljudskega štetja je že angažovana. Glavno italijansko glasilo opozarja že svoje pristaše (glej članek na drugem mestu !) na „trieste-nizzate" Slovane, katere treba rešiti vpliva slovenskih agitatorjev. Ali ste čuli Slovenci „triestenizzati", kako vas pripoznavajo sedaj za Tržačane; drugače pa konsekventno odvračajo vsako vašo prošnjo ali željo, češ, da niste tu rojeni in da ne pripadate semkaj. Zdaj ste dobri za pomnožitev italijan-stva Trsta. Zdaj se vas ne sramuje ta slavna „cittadinanza" ! 7udi društvo hišnih posestnikov poživlja s posebno okrožnico naše hišne gospodarje po spodnji okolici, naj prepustijo njemu sitnosti ljudskega štetja ! Tudi to je manever naših organiziranih sovražnikov. Popisne pole naj izrode naši ljudje samo našim zaupnikom, kateri jih izpolnijo brez vsake odškodnine!
Zdaj je čas, da obračunimo s kamoro ! Ako zamudimo sedaj, morali bomo čakati zopet 10let! Zatorej vsi — seveda v mejah zakonitosti — v boj za svoj rod!!
„Božićnica" na Vrdelci je vspela prav dobro v vsakem oziru. Dvorana je bila nabito polna do kotička. Točke so se vršile zaporedoma in brez pogreška. Malčki so nastopali pogumno — neustrašeno. Po „Božičnici" se je razvila živahna domača zabava, pri kateri so nabrali za Vrdelsko podružnico 6 K 40 st. Vstopnino je prepla-čalo več gospodov. Radi prevelikega navala ljudstva ni bilo možno beležiti preplačnikov. Zato bodi tu izrečena srčna hvala vsem. Vodstvo vrtca se zahvaljuje gospej Antoniji Godina za biškote, a tudi Bog živi našo vrlo delavko, katera z veseljem in z narodno zavestjo, nevstrašeno nabira in pomaga naši stvari. — Dalje hvala g. Tomincu za 100 škrniceljnov bombončkov, podarjenih otrokom ! Hvala tudi gospodu Baretu za brezplačno sviranje in g. Richterju za trud. Ob zaključku srčna hvala vsem, ki so kakorsi-bodi pripomogli, da je „Božičnica" tako dobro vspela.	Vodstvo.
Ruski kružok. Radi nepričakovanih zaprek gospoda učitelja izostane današnji pouk češkega jezika.
Cvet in sad v zimi. Na Starčevem zemljišču v Barkovljah so pred včeraj, ob ofi-cijelnem začetku zime — našli cvet in blizu dozorel sad cimbore. Gostje kavarne „Balkan, ki so si ogledali ta sad — igre narave, so podarili vsak svojo svotico za CMD. — Kdor hoče videti ta sad zime, naj se zglasi pri gospici v kavarni Balkan, kjer naj se tudi spomni naše Družbe.
Najlepše književno darilo ob Božiču, ko se glasi po vsem svetu spev „...in mir ljudem na zemlji...", je — esperantska slovnica. Mednarodni jezik esperanto hoče pobratiti vse narode. Sodelujte vsi, „ki ste dobre volje", pri tem velikem mirovnem delu, naročajte esperantsko slovnico ter jo širite med svojimi znanci!
Esperantska slovnica stane s poštnino vred K 130 pri založniku Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajerska.
Tržaška mala kronika«
Samomor. Ivan Kappeller, star 32 let trgovski pomočnik iz Buj, oženjen in oče več otrok, stanujoč v u!. della Guardia Št. 35, je včeraj zjutraj ob 8. uri skočil z okna svojega stanovanja v petem nadstropju na spodaj ležeče dvorišče. Nesrečnež je takoj obležal mrtev. Razlog samomora je neznan.
Hipna smrt. Predsinočnjem ob 1.30 je g. dr. Edvarda Forster, starega 54 let, stanujočega na Acquedottu št. 54 napadla slabost srca, in je kmalu potem umrl. — Zdravnik, ki je bil takoj poklican, je mogel le konstatirati smrt.
Umrla je pri Sv. Ivanu hšt. 1121 deklica Ana Marc, stara 9 let, kateri so se v ponedeljek vsled padca pretresli možgani. Pogreb je bil v sredo popoludne.
Najdeno truplo novorojenčka. Sekcija trupla novorojenčka, ki so ga našli na vrtu penzijonata Notre Dame de Sion, je dognala, da je smrt nastala, ker niso pri porodu postopali po propisu.
Hud kotlar. V neki gostilni v ulici de! Pešce je pri kvartanju nastal prepir med 27-letnim kotlarjem Feliksom Cucit in delavcem v ladijedelnici Alojzijem Makor, ker je prvi goljufal. Prepir je postajal vedno hujši. Končno je Cucit zakričal, da Makor nikoli več ne zapusti lokala, če ostane notri še deset minut. Izgovorivši to se je oddaljil.
i EDINOST c it. 355.
Stran lif
in se povrnil v gostilno, da bi planil aa nasprotnika. Prisotni gostje so ga pa zadržali in poklicali redarja, ki je aretiral Cu-cita. Še v pesti redarja je nasilnež grozil nadalje.
Se ustrelil v trebuh. Sinoči ob 10. uri so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 16-letnega Josipa Trento, kmečkega sina iz Umaga. Trento se je igral z nabasanim revolverjem, ki se je sprožil in krogla je šla fantu v trebuh.
Pri bližnjem brusilcu si je kupil dolg vijak
Koledar In vreme. — Danes: Viktorija dev. — Jutri: Adam in Eva. Božična vilja.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 95° Cels. Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Zelo hladno.
Naše gledališče.
V	nedeljo, na Božični dan, ob 4. uri popoludne bomo videli še enkrat igro
„Revizorja".
To lepo rusko igro smo že dvakrat videli na našem odru; le popoludne je niso še igrali. Kakor je obakrat dosegla najlepši vspeh, tako prav gotovo zadovolji tudi popoludne. Priporočamo jo toplo vsem, ki je niso še videli, a tudi vsem drugim.
Zvečer ob 8. uri pa prvikrat v letošnji sezoni znana opereta
Mam'zelle Nitouche
s sodelovanjem pevskega zbora in nalašč za to najete godbo. Kakor gost nastopi go-spica J a n o v a, ki pride te dni v Trst. — Režija je v dobrih rokah, ravnotako tudi pevske točke in godba, ki jih pridno vežba g. Polič. Lahko se nadejamo, da bomo imeli te praznike lepo in dovršeno opereto
v našem gledališču.
* ^ *
V	ponedeljek, na praznik sv. Štefana, ob 4. uri popoludne ponovitev operete
Mam'zelle Nitouche
Zvečer ob 8. uri pa bo še enkrat prelepa burka	* „Knjižničar". ■
Za ta dan bo torej dovolj zabave. — „Knjižničar" je burka z zdravim in nepreti-ranim humorjem, ki je ne sme zamuditi nihče.
Vstopnice prodaja vratarica Nar. doma.
Društvene vesti.
Tržaško podporno in bralno društvo uljudno vabi gg. odbornike in njih namestnike k odborovi seji, ki se vrši danes v petek ob navadni uri.
Odsek tržaškega „Sokola"
v Rojanu. Silvestrov večer z bogatim vsporedom bo v Rojanu. Obračamo se zato do rojanskih trgovcev in drugih rodoljubov za blagohotna darila, ki jih hvaležno vsprejema gospod J. K a t a 1 a n, gostilničar „Konsumnega društva* v Rojanu.
Silvestrov večer priredi, kakor vsako leto, tudi letos pevsko društvo „Kolo* v prostorih „Trgovskega in izobraž. društva" v ul. S. Francesco št. 2. Na vsporedu so: igra, petje in ples. Vabljeni so vsi ;člani in prijatelji društva na to domačo "zabavo. Vstop prost.
DAROVI
—	V počeščenje spomina pok. Antona Trudna darujejo delavci tvrdke Michele Truden kakor ostanek venca K 34 za moško CMD. Denar hrani uprava.
—	Za „Božičnico" na Vrdeli so darovali : Vekoslava Godina 1 K, Marica Furlani 2 K, Marija Grom, Zofija Višnjovec, Amalija Lavrenčič, Marica Godina, Marija Mijot po 1 K; Rebek Antonija, Cucek Marija, Sosič Marija, Antonija Jakel po 40 vin., družina Čarga 4 K; gospod Mikeluci, g.a Jos. Majcen, gg. F. Bareto, F. Melle, g.a Gašperčič po 1 K. G. Pirič škatlo bombončkov in g.a Ivanka Godina 1 K in tri m blaga.
Oklic.
V konkurzno maso podružnice zadruge „Agro-
Merkur" v Trstu
spadajoča v skladiščih Via Stadion štev. 4 in Via Carpison stev. 9 se nahajajoča
zaloga blaga
obstoječa iz moke, otrobov, ovsa, gnojil in raznih specerij v sodno dognani cenilni vrednosti 15066 K 65 h in
skladiščna ter pisarniška oprava
v sodno dognani vrednosti 737 K 20 h skupno ali vsaka za-se
prodaste se ofertnim potom
kakor stojite in ležite.
Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, posamezne prazne sode in vreče ter kose oprave proti odbitku njih sodno dognane cenilne vrednosti od kupnine iz prodaje izločiti.
Pismene ponudbe, opremljene z 10°/0 vadijem, vložiti je pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 24. decembra t. L in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 31. decembra 1.1.
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, došle ponudbe brez ozira na njeno visokost sprejeti ali odkloniti.
Ponudnik, kojega ponudba se Bprejme, mora kupnino odštevši položeni vadij takoj, ko se mu naznani sprejem njegove ponudbe, v roke upravitelja konkurzne mase plačati.
Ako se plačilo kupnine točno ne vrši, zapade položeni vadij v korist konkurzne mase ter je konkurzna masa opravičena, od kupne pogodbe odstopiti.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo blaga in opravo tekom 8 dni j prevzeti ter iz skladišč odstraniti.
Prepis inventurnega zapisnika je na vpogled pri gospodu dr. J. Z e n-c o v i c h u, c. kr. notarju v Tratu. Via S, Spiridione št. 6, kateri na željo razkaže blago in opravo.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1910.
Dr. JOSIP SAJOVIC,
odvetnik v Ljubljani, Gospodska ulica štev. 3, kot upravitelj konkurzne mase
ZADRUGE AGRO- MERKUR.

ŠOLA ZA JEZIKE
L Polvalotte Acquedotto št. 16
prvo nadstropje.
Not* metod« za naučen je modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!! Nemško . 8 lekcij Kron 4 f n„_ ... , . .„ Francosko 8 lekcij Kron 6 \	e*°'JI
Angleško . 8 lekcij Kron « l v aKI ■ 160BD-
Vpiše se lahko vsak dan od ll.-l. in 7.-9S
Ravnatetj lastnik Prof. Paolo Marquardt.
Hov Met pri so. lunnu
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cillino št. 1157 (Sv Ivanu) Trst Izbor razne svinjine
Otvoritev im slovenske treme'
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trata, v altol Barrlera veoohia fltev. 38
prodajalno obuval
LASTNEGA PRIDELKA T
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od najprl-proatejiega do najflnejiega ter sprejema tudi poprave.
Priporočamo se toiej slavnemu občinstvu, da ae poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z naSimi izdelki zelo zadovoljilo.	Cene zelo nosite.
NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO
in Bira, kakor tudi piva, vina in likeijev a postrežbo
kave	Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoci.
Enrico Preuer - Trst
Via S. Lazzaro št. 22
pohištvo iz bambusa
in indijskega trstja.
Predmeti, prijmni za Min In novoletna darila,
Ajdovo moko
pristno domačo
priporočam. CENE ZMERNE, postavljam franko v trgovino.
FRANC KALAN
Škofjaloka štev. 6.
Opozarjamo naše čitatelje na oglas „Al Artigiano" Trst, ulica Arcata št. 9, vogal ulice Sapone.
Ta trgovina z izgotovljenimi oblekami je vedno bogato preskrbljena in postreže z dobrim blagom po najzmernejših cenah.
Poziv za novoletna voščila I! Prosimo vse naše cen], inserente naročnike, čitalelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu Novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. „Edinosti".
_ . Odlikovana pekarna In slaščičarna
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi - v Londonu leta 1909 -
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
naznanja slavnemu trikrat n* d&n SVeŽ kruh.
občinstvu, da ima
Frod&jalnica je tudi dobro preBsrbljena z vsakovrstnimi blSkoti posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah in line desertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov BflT* P° najnižji eeni. BrezplaČKa postrežba na dem. — Priporoča (IVnlfn f bfiPlf * Tftf se slavnemu občinstvu z odličn. spoštovanjem V1I1AU jJlblA ■ 1 IM
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v soboto 24. t. m. od 9—12 in od 3—6 pop.
Verižica, ura in zlate broše, srajce, so-tane, nogavice, predpasniki, spodnje hlače, obrisalke in rabljene ženske obleke, fotogra-fični aparati, objektivi, stekla, okvirji, kartoni, films, male stiskalnice, rdeče svetilke, in trinožniki.
V odlikovani čevljarnici
if
O. SCITBICH:
= ulica Giosue Carducci štev. 15 ==
se nahaja velik izbor črevljev
za gospe, gospode in otroke. Velik Izbor Sllk-IIeil 1 h črevljev za dom, galoš in gamašen za šport CENE NIZKE. ===== CENE NIZKE.
Stran IV
Vesti iz Soriška,
Bralno in pevsko društvo „Draga" v Tevčah sklicuje svoj prvi redni občni zSor dne 24. t. m. ob 6. uri popoludne v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. Členi so naprošeni nujno, da se tega važnega občnega zbora udeleže polno-številno.
Napad z revolverjem na cesti. — Iz Devina nam poročajo:
Gozdni čuvaj princa Thurn - Taxisa, Anton Biixner in delavec Anton Legiša p. d. Kupec, se že dlje časa nista nič posebno prijazno gledala. Biixner je namreč že par-krat ovadil Legišo radi lovskih tatvin. Dne 21. t. m. je prišel Bilxner v gostilno „Alla Valle" v Sesljanu, kjer je dobil notri Legišo. Takoj ga je začel zbadati in mu očitati, zakaj da vedno pije? Iz tega je nastal prepir. Legiša je vstal in se napotil proti Devinu. Kmalu za njim je odšel Biixner. Legiša je šel po svoji potrebi za neki zid in ko je prišel Biixner blizu, se je ravno oblačil. Biixner ga je tedaj udaril s palico po glavi in ustrelil trikrat z revolverjem ter pri tem Legišo nevarno ranil v glavo in levo ramo.
Biixner je tekel takoj k orožnikom in stvar prijavil tako, da ga je hotel Legiša z zanjko napasti in zato da je streljal v silo-branu.
Ranjenega Legišo so odvedli v bolnišnico v Gorico.
Buxnerja niso aretirali. — Nemec je — seveda, a ranjenec Legiša Slovenec. Ko bi se bilo zgodilo narobe, bi bile oblasti napadalca bržkone dale hitro spraviti pod ključ. Je pač tako, da je tem pritepenim Nemcem vse dovoljeno na naši zemlji!
Vesti & Istre.
JaTen shod pri Božičih na MiJjsfcem Hribu Na sv. btefana dan obdržaval se bo pri Božičih na Milj-skem Hribu javen shod, na katerem bosta poročala dež. poslanca Pangerc Valentič o delovanju istrskega deželni ga z^ora in o predstojećem ljudskem štetju. Začetek ob 2. uri popoludne. Z ozirom na veliko važnost obeh predmetov priporočamo našemu ljudstvu iz tamošnje okolice naj se udeleži tega shoda.
Italijanska šola v Petrinjah (občina Klanec). Z ozirom na dopis z dne 16. dec. t. 1., štv. 348, prosimo podpisani za objavo sledečega popravka :
Ni res, da je Anton Petaros agitiral za Legino šolo dne 14. t. m. v gostilni g. Metlike v Klancu, in tudi ni res, da je v ta namen skliceval shode. Res pa je, da je ta dan krajni šolski svet določeval prostore novih enorazrednih šol za davčni občini Ocizla in PreŠnica, ker so, žalibog, raztrgali in uničili nad 40 let staro šolo v Klancu.
Ob tej priliki je prišlo do malega spora med Beko in Petrinjčani. Ker so se Bečani s posebnim junaštvom vrgli na 76-letnega starčka Petarosa, so bili Petrinjci primorani zoperstaviti se temu junaškemu činu Kečanov. Mari naj bi gledali Petrinjci, kako bi 20 nezrelih mož in mladeničev na surov način obdelovalo ubogega 76-letnega čotastega starčka ?! To bi bilo res junaško delo! ! — Kdor pozna našo vas Petrinje, ve, da prej odnesejo« hudourniki vso vas Beko, nego bi se našel mož, ki bi agitiral za Legino šolo.
Nas pa le najbolj greni dejstvo, da so nad 40 let staro dvorazrednico raztrgali, namesto da bi jo povečali v trorazrednico. | Sicer pa smo mi boljši narodnjaki, nego takozvani „naprednjaki" v naši okolici.
Petrinjci.
Književnost in umetnost
Dr. V. Koran: Spake. Založila Klein-mayr in Bamberg. Ljubljana 1910.
Humoristična literatura je v nas Slovencih najslabše zastopana. Murnikovi „Na-vihanci" in „Znanci", Plemičeva knjiga „Tilho in drugi", Milčinskega „Igračke", evo, to je vse, kar imamo. Humorističnega lista nimamo nobenega. Imeli smo jih že polno, zadnja dva sta bila „Jež" in „Škrat", ki sta morala vsled brezbrižnosti našega občinstva zaspati večno spanje. Torej mesto napredka nazadovanje! In vendar ljubi naš narod, ki je vesele naravi, spise humoristične vsebine. Za naše kulturne razmere je res žalostno, da si Slovenci ne moremo vzdrževati vsaj enega humorističnega lista !
Zato se tembolj veselimo vsake nove humoristične knjige in zato se veselimo tudi dr. 1 Korunovih: „Spak". Zbrano je v tej knjigi več spisov humoristične vsebine. Pisatelj se ne povzdiga nikjer nad ljubljanski milje, ki ga dobro pozna. — Tupatam se oprijemlje tudi satirične strune. Oblika teh humoresk je večkrat okorna; manjka jej ona elasticiteta, ki je potrebna pri takih spisih. Tudi jezik je tupatam trd. Murnika, našega najboljšega humorista, Korun seveda ne doseza, a priznati se mu mora, da je v tej knjigi, ki je njegov p r v e n e c, mnogo zdravega in neprisiljenega humorja. Zato priporočamo vsem onim, ki si hočejo po trudapolnem, dnevnem delu poiskati lahkega berila, da si jo kupijo in čitajo.	P.
Vsak si lahko kupi lepo in ceno obleko, kdor obišče dobroznano trgovino z oblekami našega rojaka gosp. Bohinca & Co., v ulici delle Torri štev. 2 in ulica S. Lazzaro štev. 17. (zraven cerkve sv. Antona novega).
Velika prilik
a
Pekarna in sladčičarna : Ivan
Por+nt-ClIC'P Trat» via Cavana št. 17 (na-
■ or IU rOUMt P(,roti godinu). Zalagatelj dre-itva „Sedeti Coorerotlva fra Inpieeati prlvatt** v Trstu. — Večkrat na can srež kruh. Najfin. sladščice P( šilja na dom. Prejema naroČila ra vsako pecivo. Velika zaloga moke Majdičeve in drugih prvih mlinov no nizki ceni.
Mati obrcki
tiH teden ali na mesec ! Obleke paletot, moški klobcki, dežniki, ptdrje klsče, si*jce, močni robci iz volne, bolj lahki. Via\Antonio Caccia št. 6, I. Edina priložnost. (2445
Upravitelja
15. januvarj«.
?a svojo gostilnj išče Ivan M a h n i č v Bazovici. Nastop
2246
Dobroidoča trgovina
najem. Ponudbe pod rŠtev. 300" na Inseratni od-delek tega lista._2220
Išče se dobra kuharica St
Vstop 1. januvarja. Mesečna plača K 40. — Zraven ima tudi posebne dohodse. Kje? pove Inseratni oddelek Edinosti.	2213
J — Ugodnost za Božične ■ praznike ! Izbera daljnogledov VHfeke \r.nte od 5 kron naprej. Izbera lorquet-tes, naočnikov in ženskih naočnikov, zlatih, srebrnih in nikelastih. — ločnih termo- in barometrov po cenah brez konkurence se lahko dobi pri avtorizov. optiku Giusto Hirscb, via Nuova 34, nasproti lekarni Zanetii.	2247 .
Bivšo lordko Kari Harkuža
Gall na 6, priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo j kvasa iz najboljših Avstro-Ogrskih tovarn. Se pripo- ; roča Anton Markuža. — Svoji k svojim! 2217 .
Mnriict^O *ma pripravljene elegantne, garni-mUUlolKa rane klobuke po 8 kron. Remoder-nizuje. — Nuova 45, III.	2042
manujaktur. blaga
Izbera fuštanja, borgeta, perila In drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento Štev. 17, Trst
PS8
Česky hostinec v Terstu
Via Belvedere
Češka gostilna v Trstu



ZALOGA KINKAL1J IN IGRAČ
Candotti, Pratolongo & Co. - Trst
ulica Gioachiiio Rossiiii štev. 24 {vogal via Caserraa)
Brez ozira na splošno pcdraženje vsega blaga, smo sklenili pogodbo z najboljim! tvrd kam i in bomo lahko prodajali blago prve vrste po najnižjih cenah In brez vsake konkurence.
^p Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst
„Air Artigiano"
Trst, via Arcata — Angolo via Sapone 9
izgotovljene obleke
za moške m dečke.
%
Izbor hlač m srajc za delo.
Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - > rst
21' IIA\S-a SCHMVDT
— prej sodruga Dr. A. Mittak-a ..
Trst, ulica della Zonta 7, I. nadstropje
Najboljše in najcenej, gorivo
ia ,Kkraž
Izključna zaloga SILV10 MAL0SSI
Trst, ulica G-eisi štev. 3
TELEFON 18-89.
6epa: 4 §£ot. Hi!o$raip
z dođtav;Jsn1©m franko.
FARCHI
Velika Izbara oblek, možkih in deških sukenj po nizkih cenah.
Henrik pl. ClHcdiio
Via Stadion 35
Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveske v. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez
dijamantov. Zlate, srebrne, liiltelnate ali jekleno Ure. — Regolatorji iz prvih tvornic. ,ZENIT, OMEGA*4.
Sprejema vsako popravo z garancijo enega "tra
odpri se je Pension Restaurant „IDEAL
TRST - Piazza Carlo Goldoni štev. 6, I. nadstropje - TRST
Modemi kouifort — izvr tna kuhinja — vedno sveža in raznvvrstna jedila — mesečno plačila zelo ugodno. — Listki za mesečni abenement se dobe vsak dan in se tudi lahko og eda prostore. — Mesečni abonement vsak dan po sledečih cenah :
Kron 60 — za kosilo in vcccrjo; 35— za kosilo samo; 35'-— za večerjo samo.
Kosila in večer e po jedilnem listku. — VINA VSEH VRST. — PLZENSKO PIVO.
Tržoslid posojil, in hranilnica
V lastni lifSI.
registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom::
Telefon št. 952.
Trst, Piazza Caserma 2, I. n. - (ohođ po tlačnih stopnicah)
Hranilne vloge sprejem?, od vsafcega, če tudi ni ud in	Ji i j Ol
jih obrestuje l^^P "3S |4 J0 Rentnl davek od hranilnih vlo>? plaćuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. PoaoJUa daja na vknjižbo po dogovoru 570—6%, na majice po 6%, na zastave
po 5V, 7, in na amortlzaoljo za daljšo dobo po dogovoru o o o o o
Ura dre ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je' urad zaprt.
Poštno - hranilnični račun 816 004
laia naj moderne je urejeno varnostno oelloo za shrambe vrednost papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice. s katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco.
Bogomil Fino
Pozor!
bhši urar v Sežani
: ima svojo novo S33HT prodajalno

f ,	T TRSTU ul.
fe	'	Tine. Be lini
.......
VERIŽICE
po tov cen.->h.
Tine. Bel lin!
^^^JI -fiteT- 13 ••
•VivS •. •••■• v v,' • v / - - - >	.
v	■ ' j'j i f naaProtl c8'k
\ s	sv. Ant. nov.
L,..'	,^'AT /r /	-
■<■ ■ .;;£: t '.-'
- Antomo Spanghero "
mr DEKORATIVNI SUKAR
Naslednik tvrJks OELALNICA : D0MENIC0 DELISE. Via Madonnina 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciracje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena deEa in dekoracije za sobo. — SPECIJALITETA : imitacije lesa In marmorja, izložne tabls
B9U
UMETNI ZOBJE
Plombiranj3 sobov
Izdiranje iobov h rez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobci ifaaii
- TRST -•
dio della O&ienaa št. 13, IX a.
Dr. J. Čer mak
zobozdravnik