štev. 21,
V LJUBLJHNI, v sredo 26. maja 1915.
Leto II.
Turški vojaki pred utrdbo na polotoku Galipoli ob Dardanelah, kjer se vrše ljute bitke z angleškim in francoskim vojnim brodovjera.
Fridtjof Nansen:
Z ekspresnim vlakom skozi Sibirijo. *)
Ob petih 35 minut zjutraj je dospel ekspresni vialf. Bil je ves zasnežen, l<o je pridrčal na krasnojarški kolodvor, kot opomin, da smo v Sibiriji. Inženjer Wourtzel me je sprejel v svojem salonskem vozu kar najbolj prisrčno. Wourtzel je ravnatelj carskega ruskega železništva in ni ga na svetu moža, ki bi vodil neposredno toli neizmerne proge železnic, kakor on.
Ko smo imeli dolgi most preko Jeni-seja za seboj, smo se vozili večjidel po ravni deželi, ki je, kolikor sem mogel opazovati, sposobna za obdelovanje; zdelo se mi je, da bi jo bilo treba le razorati; tu pa tam smo opazili tudi obdelana polja. Da je videti v Sibiriji celo v najlažje pristopnih krajih ob železnici toliko neobdelane zemlje, prihaja odtod, da sibirski kmet zemlje ne gnoji; polje, ki ga je izrabljeval nekaj let prav do omaganja, pušča leta in leta, morda dvajset let neobdelano, preden ga more obdelovati iznova. Saj ima zemlje preveč.
Prva večja postaja je bilo mesto Kansk; leži ob Kanu, dotoku Jeniseja, in ima okoli 10.000 prebivalcev. Njegov župan nas je prišel pozdravit že ob našem prihodu v Krasnojarsk; zdaj pa je bil zopet tu z mestno deputacijo, in tekom kratkih minut, ko je vlak stal, so se vršili nagovori. Povsod so izražali isto živo zanimanje za zvezo skozi Karsko morje ...
In dalje je šlo proti vzhodu skozi vedno enako ravno, lahko valovito deželo z brezkončnimi plodovitimi, a neobdelanimi planjavami; pa tudi mnogo gozda je bilo videti.
Wourtzlov voz je bil poslednji v vlaku in salon e ležal prav na koncu; imel e zadaj na obe strani ve-ika  okna,   tako da smo imeli popolnoma svoboden razgled preko proge in na vse strani pokrajine-
Nikjer na svetu se ne vozi tako dobro in komodno, kakor z ruskimi železnicami, in posebno ruski ekspresni vlak je^ po svojem komfortu in razkošju znan. Železniški tir je, kakor znano, na
Ruskem širši kot po drugih deželah. Zato so tudi vozovi širši in večji, ne sujejo in so zelo prostorni. Da teče železniški voz mirno in
lahko, pa je posebno važno, če hoče človek pisati; v tem oziru je v Sibiriji za potnike dobro.
V tem krasnem vozu sem našel tako-rekoč svoj dom, in vedno se bom z veseljem
spominjal časa, ki sem ga preživel v prijetni, zabavni družbi svojega dobrega prijatelja Wourtzla, medtem ko je Sibirija kakor razgrnjena zemljevidna karta letela mimo oken našega voza. Med neprestano vožnjo proti vzhodu se mi je zdelo, kakor da rastem sam in sprejemam polagoma vase povsem nov del zemlje. Imel sem le tesnoben občutek, da mi ne bo možno, vse te vtiske prebaviti, urediti in spraviti tja, kamor spadajo. Odpirali so se vedno novi razgledi; toda en vtisk se je vračal vedno močnejši: da ima naša zemlja še dovolj prostora in da ji sedaj še ni treba trpeti zaradi preobljude-nosti. Kajti tukaj v Sibiriji so brezkrajne daljave z največjo bodočnostjo, ki le čakajo na to, da se jih izkoristi. In takih silnih prostranstev smo videli več in več, čim dalje smo se vozili in čim dalje smo prišli
proti vzhodu ...
30. sept. 1913. Ob 10. dopoldne smo dospdi v Irkutsk. Zopet velik, častipoln sprejem na kolodvoru, kjer so nas pozdravili predsedniki Borznega in Trgovskega društva, Geografske družbe, odposlanec generalnega guvernerja in mnogi drugi . • . Zal, da nismo imeli časa, ostati tu in si ogledati mesto, ki leži onstran reke Angare in šteje okoli 130.000 prebivalcev. Z njegovimi cerkvami, rezidenčno palačo generalnega guvernerja in z drugimi poslopji smo ga videli le v daljavi, ko smo se vozili ob-Angari navzgor ter smo jo višje zgoraj prekrižali ...
Končno smo dospeli tudi do Bajkal-skega jezera, svetega jezera, ki smo ga pričakovali z veliko napetostjo. Slišali smo mnogo o njegovih naravnih krasotah. Ker pa je plavala gosta megla, nismo videli spe četka od njegove okolice ničesar ... Polagoma pa se je megla dvigala, in mogli smo videti vsaj najbližnje gore. Niso visoke tu, a padajo strmo k jezeru, in vlak vozi neprestano skozi predore. Med dnevom so se razvlekle megle vedno bolj, in gorovje južnega brega je postalo vidno. Gore so višje in razkosane z dolinami. Svež sneg leži po gorah, ki so pogozdene do vrhov;
Nemška straža v hribovju ob Verdunu pred podzemeljskim rovom, ki služi za bivališče.
S francoskega bojišča: Prva pomoč ranjencem na bojišču.
Francoska mejna straža s psi, ki so izučeni čuvaji.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
21. štev.
I
le^tu pa tam so najvišji vrhovi goli, a nikjer ni bilo videti snežišč ali ledenikdv.
Bajkalsko jezero ima 34.932 km^ površine ter je tretje največje jezero na svetu; le Viktorija Njansa in Tanganika sta večji. Toda to jezero je najglobokejše na svetu ter ima največjo globino, ki se je sploh dognala na celini naše zemlje. Globina znaša 1522 m, in ker leži gladina Bajkala 462 m nad morjem, sega njegovo dno 1060 m pod morsko gladino. Jezero je znamenito tudi po svoji podolgasti, zakrivljeni, mesečnemu srpu slični obliki.
Jezero ima tudi prav posebno živalstvo. Po otokih gnezdijo galebi in čaplje v množicah, da, celo pomorski vrani. Tudi neka posebna vrsta morskih psov se je razvila tukaj. Love ga zlasti spomladi na ledu Da ima jezero mnogo raznih rib, je razumljivo, saj je voda izredno čista in bogastvo rib je tu čudovito. V globini 600 m živi riba jolomjanka. V jezeru e mnogo vrst rakov, ci jih ni nikjer drugje, in tudi čudnih bolha-stih rakov je tu mnoge
Stalnih naselbin v večjem obsegu je le ob ustju Selenge in sicer v veliki delti te reke, in nekaj na obrežju nad delto na otoku Olhon in na jugozahodnem koncu pri Kultuku. Več točk jezerskega nabrežja je pri praznovernih domačinih v posebni časti; zato pač se zove Baj-kal tudi sveto jezero.
Brez prestanka smo drvili ves dan ob južnem bregu tega velikega jezera, skozi predore in klance, okoli rtičev in mimo dolin, z vedno menjajočimi se lepimi razgledi. Na: enkrat smo se vozili ob veliki progi izgorelih gozdov, ki so delali s svojimi črnimi, golimi in izogljenelimi debli obupen vtisk. Toda kdo se tu meni za to? Gozd je tukaj povsod brez vrednosti.
Romantika Garibaldijevega zakona.
življenje laškega vojskovodje Giuseppa Garibaldija je bilo polno romantike in pustolovščin ; romantičen, poln nerazrešenih tajnosti je bil tudi njegov zakon. V svojih spominih se je dotaknil Garibaldi tega svojega zakona le s par vrsticami, ne da bi bil tajnostnost razkril in pojasnil. Vemo, da je bil Garibaldi trikrat oženjen. Ker pa v Italiji ločitev zakona ni zakonito dovoljena, je nerazumljivo, kako se je mogel oženiti vtretjič, ko je bila njegova druga žena, hči markiza Raimondija še živa.
L. 1859. je štela markizica Raimondijeva blizu 18 let. Njen oče je strastno oboževal za zedinjenje laških kraljestev delavnega Garibaldija in njegova hčerka je vzrasla sredi prijateljev in somišljenikov Mazzinija,
republikanskega politika Garibaldijevih idej. Lombardija je bila takrat avstrijska. Mlada markizica pa je dobila včasih nalogo, da zanese v Lombardijo tajne politične prokla-macije, ki jih je naša policija seveda iskala in plenila, raznašalce pa zapirala. Markizica je bila torej večkrat v nevarnosti, da jo zasačijo in zapro. A ušla je vselej.
L. 1859 je vladala v mestecu Como silna razburjenost, ker so se bližali Avstrijci. Pomoč je mogla priti od Garibaldija, ki je bil takrat s svojimi alpskimi strelci v Va-rese. Avstrijske prednje straže so bile že blizu Coma. Treba je bilo brž poslati nekoga h Garibaldiju po pomoč in privesti njegov odgovor. Tistega dne je bila v mestu krasna markizica, ki je s svojo smelostjo očarala vsakogar, ki jo je videl. Njo so naprosili meščanje, naj pohiti h Garibaldiju, kar je takoj sprejela.
Iz Coma se je odpeljala z vozom do Saltria, odtod je jezdila do Idune, nato pa je šla peš v Varese. Po isti poti se je vrnila v Como z generalovim odgovorom. Garibaldi je bil očaran in govoril je z markizico kakor z vojakom. Obetal ji je, da osvobodi C'^mo že naslednjega dne.
la res. Že druzega dne je vdrl Garibaldi v Como. Od 1. decembra 1. 1859 do 24. januarja 1. 1860. je prebival Garibaldi v palači markiza Raimondija in 24 januarja 1. 1860 je duhovnik Don Filippo Gatti blagoslovil zakonsko zvezo med Garibaldijem in krasno markizico, a že po noči dne 25. januarja 1. 1860. je general svojo ženo za-
Prodiranje avstrijske in nemške armade v zaliodni Galiciji.
Podiemeljski rovi in utrdbe nemške armade v Flandriji proti Angležem in Belgijcem.
21. Stftv.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 3
pustil ter — je ni videl nikdar več. Zakaj? Tega ne ve nihče. Nekateri trdijo, da je markizica prelomila zakonsko zvestobo že na dan svoje poroke! To je pač več kot romantično. Nekateri trdijo, da je markizo obtožil lastni brat ter povedal Garibaldiju takoj po poroki o sestri take tajnosti, da je Garibaldi pred tako ženo — pobegnil. Toda tudi to se sliši malo verjetno. Šele 1. 1880. je dosegel Garibaldi, da se je njegov zakon ločil. Dvajset let se zakonca nista videla. Markiza se je omožila nato z bivšim Garibaldijevim častnikom Manzinijem in živi še danes. Ime ji je Giuseppina; zelo stara je že, a vzlic visoki dobi je še vedno krasna starka plamteče črnih oči, živahnih besed in temperamentnih gest. A tudi Giuseppina molči ter ne pove nikomur vzroka, zakaj ni trajal njen zakon z Garibaldijem niti cel dan.
G. W. Appleton:
20. nadaljevanje.
Žrtev zarote.
Roman.
Kažoč na mračnega, nesimpatičnega človeka, ki je stal na hodniku železniškega voza, jima je pošepetal skrbni prijatelj:
»Varujte se tegale človeka! Imenuje se Bertholdi — opasen  človek,   ki nikakor
ni naklonjen vašemu očetu. Jako neprijetna mi je zavest, da se vozite z njim v istem vlaku. Bodita jako previdni in pojdita po svojem prihodu v New-Orleansu takoj in naravnost na parnik; Saj imata takoj zvezo. Prav tako napravita tudi v Havani. Uredil sem vajino potovanje tako, da se vama ni treba nikjer zadrževati in se lahko ogneta vsake nepotrebne nevarnosti. Na morju se pa itak nimata ničesar več bati. Prosil sem že brzojavno kapitana in častnike, naj vaju vzamejo v svoje varstvo. Potujeta pod imenom: gospodična Marcela s spremljevalko."
Jedva sta še utegnili zahvaliti se dobremu svetovalcu ter mu stisniti roko, ko je zadonel ostri signal odhoda vlaka ... Po dolgi, trudapolni vožnji preko Kalifornije, Ari-
cone. Nove Mehike in Teksasa, koder ju je povsod spremljala ta temna postava Berthol-dijeva, sta dospeli končno v New-Orleans, kjer ju je spravil kon-dukter v kočijo in je tudi poskrbel, da sta dobili vso svojo prtljago v voz. Parnik je bil že popolnoma pripravljen, da odrine; kapitan je prijazno pozdravil dami, ki sta se olajšani oddahnili v nadi, da sta se osvobodili neprijetnega spremljevalca.
Toda ko se je zazibal parnik že po
Prednja straža na pobočju Karpatov v Galiciji.
Vojna mornarica, ki je izkrcala ladijske topove na suho, jih vkopava in pripravlja za boj na kopnem.
Vojaški vojni poštni urad pod zemljo v zahodni Galiciji.
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
21. štev.
Širnem morju, in je pozvonilo k obedu, kdo je vstopil v salon? Nihče drugi kot Bertholdi. Zasedel je prostor baš nasproti njima; v ostalem pa tekom potovanja ni poizkušal približati se jima in zdelo se je, da se briga zanju prav tako malo kakor za druge potnike.
V Havani, kjer sta deklici prestopili na parnik, ki je vozil v Evropo, so ju spremili častniki ameriškega parnika ter so ju priporočili angleškemu kapitanu. Ampak tudi tja jima je sledil strašni Bertholdi. Sicer se tudi sedaj ni dosti menil zanju, vendar se jima je pripetilo nekega dne nekaj čudnega.
Vreme je bilo krasno, morje kakor eno samo veliko zrcalo, vsi potniki so bili na krovu. Marcela je veselo kramljala z nekim Častnikom; govorica je nanesla na
neko Tennysonovo pesem. Nihče se ni mogel natančno spomniti nekega mesta v pesmi, zato se je ponudila Lucy, da pojde po knjigo. Prišedša doli v kabino, je opazila, da je prtljaga premetana. Takoj se jej je vzbudila slutnja, da je storil to Bertholdi. Sumila je, da je Bertholdiju znano, kaj vodi Marcelo v London ter da hoče sedaj izvrši-
tev njene misije onemogočiti. Ali ker sta ostala dotično pismo in denar nedotaknjena — skrita sta bila namreč tako dobro, da ju zalezovalec ni našel — ni hotela vznemirjati prijateljice. Sklenila je samo, da odslej še podvoji svojo pozornost, potem se je vrnila smehljaje, s knjigo v roki na krov. Nihče ni ničesar opazil.
Naslednjega dne je priplul parnik v Southampton in še istega večera sta se peljali prijateljici v London, kjer sta se nastanili v hotelu »Cecil*, ne da bi bile opazile kje Bertholdija. Konec Lucyjene pripo-vesti, ki je jako važen, pa naj podam raje dobesedno:
»Jako veseli sva bili," je pripovedovala Lucy, „ko sva dospeli končno v London. Marcela je bila živahna in razposajena kakor otrok. Večerjali sva v svojih sobah; v svoje največje zadovoljstvo sva zvedeli, da je do bolnišnice z vozom samo četrt ure. Po večerji sva legli zgodaj spat, da se temeljito odpočijeva od dolgotrajnega, trudapolnega potovanja. Vkljub temu me je zjutraj hudo glava bolela. Hotela sem vstati, češ da mi bo potem morda odleglo, ali Marcela me je z vso odločnostjo potisnila nazaj v posteljo.
„Vidi se ti, da si bolna," je dejala, ,le počivaj, dokler ti ne bo bolje".
„A kaj bo z onim pismom in denarjem,"
sem vprašala v strahu.
„Kaj neki, saj si vendar slišala sinoči, da je bolnišnica skoraj tukaj pred nosom."
»Ali vendar, sama ne moreš iti tja, moglo bi se ti kaj pripetiti," sem ugovarjala.
„Kaj se mi le more pripetiti?" me je mirila Marcela. „Hišno pokličem, da mi naroči voz; skozi okno boš lahko videla, ko bom sedla vanj; popeljem se naravnost v bolnišnico, izvršim očetovo naročilo, in še predno bo minila ura, sem zopet tukaj pri tebi. To bom vendar mogla opraviti sama; saj sem vajena velikomestnega življenja. Kar grem, da bom prej nazaj."
Odbrzela je v svojo sobo, si nataknila baret in oblekla kožuh ter odšla.
(Dalje prihodnjič.)
Nizozemska mejna straža na belgijsko-nizozemski meji.
Naskok na sovražni strelski jarek. — Obstreljevanje sovražnega zrakoplova.
Polaganje telefonske žice na bojišču v Nieuportu.
21. Stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5.
IVlinoli teden.
Laški hujskači so vzlic naporom bivšega ministrskega predsednika Giolittija za mir končno zmagali, in ministrstvo Salandre, ki je odstopilo, se je vrnilo na svoje mesto. Dasi so laški delavci odločno za mir ter se vrše neštevilni shodi proti vojni, je danes že skoro gotovo, da se uname vojna Avstro-Ogrske in Nemčije proti Italiji. Naša vlada je ponudila Italiji, da bi se ohranil mir, del južne Tirolske in del Primorske do Soče ter avtonomijo Trsta, ki bi postal svobodna luka. Toda Italija s tem ni zadovoljna, nego zahteva da se ji takoj odstopi ves Trentin (južna Tirolska) in Istra s Trstom, Polo in Reko ter z nekaterimi otoki vred; dalje zahteva še druge politično važne stvari, ki se tičejo Balkana, zlasti Albanije in Srbije, Takih zahtev seveda naša država ne more sprejeti. Italija je odpovedala 4. t. m. svojo zvezo z našo in nemško državo ter je sklenila novo zvezo s Francijo in Anglijo. V četrtek se je zbral laški parlament, ki je med molkom socijalistov podal vladi izredna polnomočja ter je odobril vse vladne predloge. Baje Italija že te dni napove vojno. — Med Rusijo in Srbijo je zavladala največja napetost, ki se bliža razkolu. Rusija Srbiji ne more pomagati, a Srbija se boji, da ji Italija vzame ves vpliv na Balkanu. Zato govore po Srbiji že o miru z našo državo. Rusiji gre v Galiciji vedno slabše; naša in nemška vojska je osvojila že vso osrednjo Galicijo in streljata že na Przemysl, ki ni več utrjen. Tudi v Vzh. Ga-
liciji se Rusi povsod umikajo Na Angleškem je v vladi hud razpor zaradi neuspehov na morju in na bojiščih ter je vlada odstopila. V Belgiji in na Francoskem se vrše dalje hudi boji brez odločitve. V Dardanelah se je potopilo zopet nekaj angleškihi križark.
Steckenpferd-lilijinomlečno milo
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 1 K povsod.
Gospodinjstvo.
Kolač iz koruzne moke. Zmešaj dobro 4 rumenjake, 16 dek sladkorja, nekoliko sesekljanih limonovih olupkov in malo limonovega soka ali ruma, 14 dek koruzne moke in naposled sneg štirih beljakov. Deni testo v namazano, z moko poštupano formo za torte ali v model in speci kolač. Potem ga zvrni iz modla; ko je ohlajen, ga prerezi počez na dva kolača, namazi enega z mezgo, položi druzega nanj in posipaj povrhu s sladkorjem.
Praženje iz polente. Razmotaj tri dese-tinke mleka, četrt litra polentinega zdroba, tri cela jajca malo soli in naposled 2 žličici Oetkerjevega praška. Speci to praženje na masti ali maslu, razdrobi ga in daj s češpljevko na mizo.
Listnica upravništva.
p. n. naročnike uljudno opozarjamoj da smo naslove, pod katerimi dobivajo- list, na novo razmnožili za vse tedne t. 1. Naj vsak pregleda, pro-simo,, svoj naslov na ovitku današnje oz. prihodnje številke ter nam naj, če opazi kak pogrešek oz. nedostatek, takoj naznani, da ga popravimo, ker bi sicer bil pogrešek, ki se je vrinil pri razmnoževanju:, skoz vse tedne t. 1.
Listnica uredništva.
Ker smo vsled neugodnih železniških zvez dobiii za to številko prepozno klišeje, ki smo jih dali delati po slikah padlih Slovencev, jih žal nismo mogli priobčiti v tej številki. Prosimo vse p. n. vpo-šiljatelje, da potrpe do prihodnje številke. Opo. zarjamo čitateJje na prihodnjo številko, ki bo obsegala zelo mnogo domačih slik. — Razširjajte list .Tedenske Slike" in pridobivajte novih naročnikov!
Največja razpošiljalnica zlatnine in sre-brnine, ur, verižic, prstanov, uhanov itd. na slo-vanskem jugu; je H. Suttner v Ljubljani štv. 5. Zahtevajte cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
NaroČite „Tedenske Slike"!
stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
21. gtev.
609
JABOLCNIK
iz Tolstega vrha po 26 vinarjev liter razpošilja po povzetju A. OSET, p. Guštajn, Koroško. Sprejemajo se tudi sodi v polnitev na postajo Spodnji Dravograd. Zelo dobra zajamčena sadna pijača.
Modistka
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg 21
, SANATORIUM • EMONA
1 ZA-NOTRANJE ¦IN•K3RURGIC^E -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
J LtJUBLtJANA ¦ KOMENSKEGA-ULICA 4
/ SEF-ZDRA(NiK:PRrARijDR- FR. DERGAMC
pi iporoča cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških Čepic. Popravila najfineje in najceneje.
503
,       logo da
>3
Pogreša se od 16. septembra teta 1914. Franc Porenta, korporal 10. stotn. 17. pešpolka, vojna pošta 32. Kdor kaj ve o njem, se prosi, naj sporoči proti odškodnini na naslov: Ana Skriba, Podnart Gorenjsko. — Prihodnjič priobčimo sliko pogrešanega.
Solnčne pege
kaksr tudi vse p»ltne madeže-, izpuščaje, rdečo raskavo liožo, rdečico nosa, celo gube odstrani edino le ,Dr. A. Rixova pasta pompadour^ v par dneh. Oblast jo je preisliala in dognala,, da ni škodljiva Jlnogo profesorjev in zdravnikov jo najbolje prip.)roča v.e ne vpliva, denar nazaj. Pu^ica za po&kušnjo 1 K, velika pušica 3 K. Kos. Dr. A. Rix-ov Labo-rat., Dunaj, IX., Berggasse 17;O. Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri j;iatem jelenu, partim. A. Kane in drog. Adrija.
OfCJO VOLNO
vsake vrste, oprano in neoprano
kupim po najvišji ceni!
Prevzameiii vsako množino proti gotovini. — Voznino po železnici ali pošti plačam sam.
J. eROPEkNIK
LJUBLJANA, Mestni trg. 22.
blago se po starih zi^ižanih cenah prodaja.
Najuglednejša velikanska domača  tvrdka.
Najboljše ure sveta!
spomini na sedanjo vojno. Birmanska darila. Krstna darila. Ženitna darila.
F. ČCJDEM - Ljubljana.
Delničar švicarskih tovarn za UNION-ure.
Naročite novi vojni cenik s koledarjem, tudi p" pošti zastonj.
Vojno posojilo je najbolj varno naložen denar!
KMETSKA POSOJILNICA
R. Z. Z N Z.
Obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog: dvajset milijonov.     Popolnoma varno
4
LJUBLJANSKE OKOLICE
v LJUBLJANI,  =
brez vsakršnega odbitka
naložen denar.        Bezervni zaklad: nad osemstotisoč.
štev 211.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
In razno blajo pošilja po najnižjih cenah
Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v CELJU,  St. 341
Štajersko.
Zahtevajte zastonj cenik s slikami čez tisoie stvari.  Pri naročilih iz Amerike, Nemčije in Balkana treba denar naprej poslati.
Redka prilika!
Neobhodno potreben jevvsaki družini stroj za rezanje las, s ka-lerim se lahko reže 3, 7, 10 mm dolgo; lepo ponikljan za K 4, finejši K 4-80, najfinejši K 7-80. - Prvovrstni aparati za briti: .t. 5406 K 1-40, št. ^ 5410 K 2 80, št. 5411 K 4-20, št. 5413 K 549, št. 5414 K 8, št. 5415 K 12.
Radi velike zaloge se dobi ceneje.
Samo v prvi gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savnik
Kranj št. 175 (Gorenjsko).
=   Različne trpežne, moderne
moške  in
ženske če vije.
Pišite takoj po nai-novejše vzorce za moške in ženske obleke ter bogato ilustrovani cenik zastonj.
508  suvajte se peg! Vaše obličfe
bo lirasno, čisto in fino kakoi alabaster. Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten nedostatek odstrani zajamčeno v e, dneh »Vladicca balsamin«. Steklenica K 2-10. Rationell bals. milo K 1-20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
Neprijetne «ilafice
Z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi »Sattygmo«. Stekl. K 2-50.
Bujno polnost krasno oprsje
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikov m dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et-Amille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček »Vladicco«. K 2-—. Nikako izpadanje las, nikake lusime!
Poarine lasna masi
oživlja in krepi lasne korenine tako, da se lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K, Prodaja in pošilja edino ord. kosmetiČni laboratorij
W.Havelka, Praga-Yr80vice8t.752.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval. (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči.
Hemoroidi
(zlata žila) podaljšek debelega črevesa in njegovo obolenje. -Trajna hitra ozdravitev z dr. Litfellsa hemoroidnim čepom. Cena 3 K 80 h brez nadaljnih strošliov. — Nobenih carinskih ueprilik. — Grof S. piše .,Vaši čepki so mojo trdovratno bolezen v debelem črevesu presenetljivo hiiro ozdravili'". Po povzetju pošilja samo M. VVojacek Munchen Paul Heysestrasse 5.
453
PRIPOROČA SE
OMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
š Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se iamči.
Zadostuje steklenica.
Spričevila na razpolago.
Posestvo
z gostilno in s trgovino in lepo uspevajoče obrtjo, ki se da lahko v najem, se ceno in pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Zamenja se tudi za malo hišo. 515 Pisma na upravo tega lista pod .55.000 K'.
Kava
kg po K 2 60 boljša K 3-20 za kg, 5 kg franko najizvrstnejša mešava. Samo tako dolgo, dokler je kaj zaloge. — Trgovska 530 pisarna XXIII
J. STRECKER
WoIfsberg, Koroško.
Živci, ki spravijo v obup.
Večina bolezni, katerih vzroka si ne vemo razlagati, so posledica slabotnih živcev, žtevilna motenja pridejo kar naenkrat, da ne vemo od kod, bolezen sledi bolezni, da ima človek slabih živcev na leto 365 bolezni. Živčevje je utrujeno in pojavljajo se razni znaki: tresenje udov, bolečine v mišicah, neobčutljivost kože na nekaterih mestih, slaba volja, obupanost, nemir slabo prebavljanje, utrujenost in mnoge druge slabosti, ki so znak slabih živcev. Ne jemljite teh svarilnih znakov narave lahkomiselno, kajti
Živčne bolezni
ujedo mozeg življenja!
živčna slabost, ki je ne zdravimo, postaja vedno hujša in je končno vzrok popolnega omaganja. Kakor sol in začimbe spodbujajo tek, tako vplivajo prave kola-tablete oživljajoče na živce.
Kola regulira prehrano, spodbuja želodec, pospešuje prebavo in zasluži v resnici ime .razdiralec bolezni", ker napravi telo odporno in zmožno, da bolezni lažje premaga. Kola daje moč in življenje in telo pomlaja. Jemljite nekaj časa Kola in videli bodete, kako Vam bo dobro storilo. Popolnoma sem prepričan o tem,
mor^^aTn^ptij^erv^^m popolnoHia brczplačno poskus.
Jamčim, da prave Kola tablete ne vsebujejo nikakih škodljivih stvari in torej ne morejo škodovati. — Profesor dr. Monnet, profesor JVlanossein, dr. Davidoff in mnogi drugi svetovnoznani z^dravniki so se izrekli zadovoljivo o učinku pravih Kola tablet. Čisto brezplačno priložim poskusni pošiljatvi tablet še poučno in zabavno knjigo, ki Vas pouči o vsem znanja vrednim. Zahtevajte še danes brezplačen poskus, pišite dopisnico in naslovite jo na
Heilige Geist-Apotheke
Budapest VI. Abt. 427.
Kaj pomaga zoper to?
^SLAVIJA«
VZBJEMMO ZnVRROV. BRNKR V PRRei.
451      REZERVNI FONDI K 66,000.000--. Izplačane dohodnine in kapitalije   K  129,965.304-25. .-iTidend se je doslej izplačalo nad K     3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniž ih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: ..Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani".
FOTOGRAFSKE APARATE
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomanufaktura in dro-
gerija
obl. konces. prodaja strupov
V Ljubljani,
Selenliirgova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
Darujte za,Rdeči križ'!
DRRCaOTIh HRIBRR
s   TISKRRMR IM Kn]l<30VEZNICR
L]aBL]RMR, DUriR]SKR C 9.
Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno in po najzmernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje itd.
stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
21. Stev.
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
500
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv pioti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne.'Za pristnost jamčim.
Kolarske pomočnike; kovače, pleskarje za vozove in vajence
sprejme za stalno proti dobremu plačilu delavnica voz
Rath, Graz, Calvariengurtel 1.
EDRČEIVA
KOLESA PRIZNANO NAJ^ BOLJŠA SEDANJOSTI X
fl.QOREC
LJUBLJANA MARIJE TERC: ZIJE CESTA šr.14i NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
IKO H.Suttnar
Lepa
darila
so traje spomin na darovalca, toda le takrat, če izberete reči, ki so trajno uporabne in obdrže vedno svojo lepoto. Bogato ilustrovani cenik svetovne tvrdke H. Suttner, v Ljubljani, št. 5 vsebuje več tisoč lepili vedno uporabljivih daril, katerih navajamo tukaj le nekoliko:
Št.
št. št. št.
Za birmo:
410 Nikelnasta Roskopf ura   • • ¦ K
Nikelnasta verižica..... K
719 Srebrna rem. ura...... K
Srebrna verižica....... K
523 Srebrna   Roskopf   ura,   dvojni
pokrov........... K 12-80
865 Srebrna oklopna verižica 30 gramov težka......... K   440
4-10 1-— 7-80 2-20
Za poroko:
št. 2509 12 kom. srebrnega dessert orodja
v etuiju.......... K 19'—
Št.  478 Namizni nastavek, 47 cm visok K 33-50
Št. 1315 Salonska ura, zelo lepa, udarja
pol in eno uro....... K 12'50
Št. 2296 Servis za hker, srebrn zelo lep,
25 cm visok........ K 37-—
Za krst:
Št. 12021 2trideln. orodje v etuiju ... K
St. 1202 Pravo srebrno orodje v etuiju K
Št.    49 Srebrno pozlačeni obesek za krst K
Št.  563 Srebrna zavratna verižica .... K
14 karat, zlata....... K
9-70 15-— 5-60 2-— 16-80
Za god:
št. 2294 Pravi srebrni servijetni obroček
masiven..........K
Št.   189 14 karat, zlat prstan z lepim
kamnom..........   K
Št.   189 Novo   zlato,  prstan  z lepim
kamnom..........K
6-75 7-80 3-80
St.  470 Double zlati obesek, srček . .   K   1-20
Št. Št.
Št. Št.
Za gospode:
788 Srebrna tula ura, dvojni pokrov K 19-80 859 14 karat,  zlata verižica, zelo
fino izdelana........ K 32-—
793 14 karat, zlata ura, fino kolesje K 44-—
795 14 karat, zlata ura, dvojni pokrov K 65-—
Št.
Za dame:
562 Zavratna verižica, srebrna   • . K   1-80
14 kar. zlato K 1350 St.   886 150 cm dolga 14 karat, zlata
damska verižica....... K 58-—
Št. 804 Srebrna damen ura, 6 kamnov K 9-50 Št. 1548 Srebrna tula raztezna zapestnica
z uro........... K 25-—
Velika izbira raznovrstnih daril v bogato ilustrovanem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar v naprej pošlje. — Neugajajoče stvari zamenjam ali pa 1. pošljem denar nazaj. — Bogato ilustrovani cenik zahtevajte zastonj
od svetovne razpošiljalnice
Lastna tovarna
ur v Švici.
H. Suttner t Ljubljani št. 5.
Tvrdka nima nobene podružnice.
Največja špecijalna trgovina za dobre ure.
Lastna znamka
„IKO« svetovno-
znana.
J. KETTE
LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta štev. 3. špecijalna  modna  in  športna   trgovina  za  gospode in dečke
priporoča:
klobuke
slamnike
čepice
kravate
žepne robce
nogavice
srajce
spodnje hlače naramnice palice dežnike L t. d.
Za vojake:
nepremočljive dežne plašče, spalne vreče, nahrbtnike in vso drugo opremo.
Naročnina za list »Tedenske Slike. ; za flvstro-Ogrsko: Vi leta K 2-50, '/2 leta K 5--  celo leto K 10-- ; za Nemčijo: Vi leta K 3-50, V2 leta K T~
celo leto K 14'-; za ostalo inozemstvo, celo leto fr. 16-80. Za flmeriho letno 3-25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. Posamezne štev. 20 vin. Uredništvo in upravništvo:  Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje.
Izdajatelj in ode;ovorni urednik Drago^in Mohar.
Tiskal Draiiotin Hribar v Ljubliani.