DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. JJrednlštvo ta upravaj Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Gelje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 60 Sreda, 1. avgusta 1934 Leto IX Politike ni — politični Špekulanti so ostali Po zadnjih dogodkih v Nemčiji, v Avstriji, finančnem polomu v Italiji, mora biti vsakomur jasno, da fašizem ne prinaša in ne more prinesti — sreče. Gospodarsko krizo izrabljajo nekatere pod kapitalističnim vplivom stoječe države in njih politiki ter vale krivdo na demokracijo. Vsega je kriva demokracija. Za nas to ni nič novega, ker vemo, da je borbo proti demokraciji pričel mednarodni kapitalizem iz sebičnih gospodarsko imperialističnih namenov. V demokratičnih oblikah javne uprave bi moral kapitalistični razred upoštevati interese mezdnega razreda, v absolutizmu ali diktaturi pa tega ni treba, ker lahko s silo brani svoje pozicije. Praksa pa kaže, da fašistične diktature kljub temu ne uspevajo ter da je globoka nepremostljiva socialna razlika vzrok, da ne morejo uspeti. Razrednih razlik v družbi namreč ne more odpraviti ka-pitalističnofašistična diktatura, ker ima prav nasproten namen. Kljukasti križ in snop s srpom sta tudi pri nas nekaterim agitačni simbol. Zakaj, je težko povedati, ker se okoli tega simbola sučejo tako različni »ini-cijatorji«, da nihče ne more vedeti, k:, hočejo in kaj bodo storili. Šele pred nekaj tedni so se vršile akcije v tem zmislu. Vršil se je kongres »Jugoslovanske akcije« v Zagrebu, v Sarajevu kongres »nacionalnih delavskih sindikatov in v Ljubljani kongres »bojevnikov«, iHi. e \i 4 1A in I ■•lijjuv i p i-vibt« 'iti »Hiliji Na teh kongresih so samo povedali, da se zedinijo ter da se bodo borili za »drugo« Jugoslavijo. Vodja te združene politike bo advokat dr. Štulhofer, komisar pri zagrebški banki. Dr. štulhofer je vodja »akcije«, industrijalec Vapa je steber nacionalnih sindikatov, bojevnikom so pa duša bivši komunistični vodja, Fabjančič in Mitič. Mladina je bila nekdaj nosilec svežega duha v resnih gibanjih. Pozneje je bila razbita na več delov ter vpreže-na v politiko raznih kapitalističnih strankarskih skupin, ali kljub temu je vsaj del nje prinašal v javno življenje svežost duha in mladosti. V sedanji dobi je postal del mladine plen špekulacije in ambicije kakor še nikdar. Industnjec Vapa (Beograd) je vodja mladine. Štulhofer, komisar bank, bi rad vodil nadebudno mladino! Fabjančič in Mitič pa bi rada dajaia nacionalno smer v javnem življenju! Vsi ti naj se zedinijo in naj vodijo boj proti starim zmotam sedanjih in bivših strank ter gospodarskih formacij. Da, večje zmote še nismo videli, vse to je podobno otroški komediji. Vse to je medla kopija kljukastega križa, ki celo po drugih deželah in ob drugačnih razmerah propada. In vse to je mogoče le, dokler ne Pridejo pred množice legitimni zastopniki družabnih razredov, ker družba ni tropa mrtvih predmetov, marveč živih ljudi z določenim socialnim položajem in določeno potjo, po katerih se razredi kretajo. Zunaj obeh razredov se ne da ničesar ustanoviti Nikdar beo-. grajski industrijec Vapa ne more biti voditelj delovnega naroda, -1 »M te ne Mlff« Mdt.iiti in eksploataciji ter se ne zenači s svojimi delavci. Zaman je vse dokazovanje, da ni družba razdeljena na razrede, dokler vidimo na eni strani industrijce, bankirje in ostale posestnike proizvajalnih pomoč-k°v in na drugi strani tri četrtine ljudstva brez zadostnega suhega kruha in brez vsega drugega. Samo bedaki lah-1(0 mislijo, da je mogče v kapitalistič- Iz »avtoritarne" države reda Kdo so biii avstrijski pučisti? Tudi krščanski fašizem rabi petrolej in ricinovo olje V dunajskem uradnem litsu poroča poveljnik vojaške straže pri kanclerjevem uradu, da so se puča udeležili aktivni stražniki, ki so še tistega dne dopoldan imeli službo. »Neue Freie Pres-se« pa porča, da so uporniki aktivni častniki in podčastniki, ki so pripadali zvezni vojski, in so bili degradirani. Rintelen priznava krivdo — še živi Vesti o samomoru poslanika Rinte-lena se ne potrjujejo, ker rane niso bile smrtne in se mu vrača zdravje. Iz njegovih izpovedij je baje razvidno, da je vedel za zaroto ter da se jezi sedaj na nerodnost fašista Habichta in Frauen-felda, ki sta puč tako nerodno organizirala. Minuli pondeljek so poskusili hitlerjevci dr. Rintelena odvesti iz bolnice, kar se jim pa ni posrečilo. Zakaj je bil Fey odstavljen? Junaški osvojevalec dunajske občinske hiše v februarskih dneh, ki se niti branila ni, gospod vitez Terezijanega reda Emil Fey je ob zadnji izpremembi vlade izgubil resor varnosti. Dobil je ministrstvo brez portfelja, da ni bila zanj blamaža prevelika. Dobil je. generalni komisarijat, v katerem so pa ministri odločevali. Odstavljen je bil, ker so ga zalotil pri tihotapstvu velike vsote denarja na Cehoslovaško. Naložiti je hotel več milijonov pri neki veleindustriji na Čeloslovaškem. Carinski uradniki so pregledali avto in našli denar in čeprav je z denarjem poslal Fey posebno pismo, so ga vendar ovadili, češ, da sme izvoz denarja dovoliti le finačni minister. Kljub temu je Fey tudi v najnovejši vladi. Avstrijska vlada je osnovala krajevne brambe. Te brambe so moža preteple (na cesti Liesing-Rodaun), da je obležal. Zdravnik mu ni hotel nuditi pomoči, da se brambi ne zameri. — V Waidhofnu na Y. so posestnika žage iz konkurenčnih razlogov zavlekli v gozd ter ga prisilili, da je pil petrolej in ricinovo olje. — Metode so torej povsod enake. Wallischeva je morala v okrevališče Po zdravnikovi odredbi je odšla s. Wallischeva v okrevališče v Lassnitz-hohe pri Gradcu. Komandant hajmat-šuca, major Rudolf Huber, je protestiral proti nje bivanje v kraju in zagrozil ,da bo našel sredstva za nje odhod ali odstranitev iz kraja. Pivovarniški delavci Dne 18. m. m. so ustanavljali enotno pivovarniško organizacijo v Lissin-gerski pivovarni. Na zborovanje sta prišla od 250 delavcev 2. Prejšnji dan so imeli občni zbor uradniki tovarne. Na to zborovanj so prišli od 70 samo štirje. Enotni industrijski nameščenci Zveza industrijskih nameščencev je štela pred razpustom 22.000 članov. Nova prisilna organizacija jih šteje 1200, med katerimi je 750 nezaposlenih, katerih del je pa zopet izstopil, ko so prejeli podporo za nezaposlene. Nova avstrijska vlada Avstrijski nacijski uporniki se opravičujejo, da je bil upor predčasen in brez enotnega vodstva. Režim je zaenkrat obvladal položaj, ter iznova konstituiral vlado, in sicer kancler prosvetni minister in minister brambe dr. Schuschnigg, podkancler in javno varnost ima knez Starhemberg, zunanje zadeve Berger-Waldenegg, notranjo u-pravo Fey, finance Buresch, trgovino Stockinger, socialno politiko Neu-stadter-Stiirmer. Poleg tega so imenovani trije podtajniki in dva bosta še imenovana. Imenovan bo tudi še minister za kmetijstvo. Hudbojzamestokanderja Pri sestavljanju nove vlade so zastopniki Heimwehra hoteli izsiliti, da bi postal knez Starhemberg kancler. Ko so videli, da ne bodo uspeli, so alarmirali oddelke Heimwehra na Dunaju. Alamirana pa je bila tudi nato vojska, ki je zastražila vsa križišča in javna poslopja, da bi preprečila nakano Heim-wehrovcev. Razburjenje, ki je vladalo, se je poleglo šele po intervenciji zvez- nega predsednika, ki je odločil, da postane kancler dr. Schuschnigg. Becfunci v Jugoslaviji Po polomu vstaje je pribežalo čez mejo nad 1000 vstašev deloma oboroženih, ki so se predali našim oblastem. Prihajajo pa še vedno novi begunci, katere sproti odpošiljajo v Varaždin, kjer so nastanjeni v posebnih taboriščih. Pri bojih je imela tako eksekutiva, kakor tudi hitlerjevci mnogo mrtvih in ranjenih. Grof Papen poslanik na Dunaju Na taH*«« loalnln i;t ifjjtMiti kio* 2'n h h ItlftU hUb!i«H Pred mesecem dni je bil Papen v življenjski nevarnosti v Nemčiji. Danes je nemški poslanik v Avstriji. Papen je klerikalni fevdalec. Hitler mu je odvzel podkanclersko mesto v vladi in po-saarski komisarijat, imenuje ga pa v nem gospodarstvu z dekictom odpraviti razredne razlike in ves narod spraviti pod en klobuk. To, kar je narodu skupnega niso ti gospodje ne priborili in niti ne bodo preprečili. To bo opravil narod sam. In drugega ta gibanja nimajo nič skupnega. Vse je podeljeno na razrede. Vapi je glavno, da mu delavci delajo po 15 Din na dan in da ima čimveč dobička in delavcem pa boj za izboljšanje njih položaja. Z najnovejšimi »orijentacijskimi« in »preporodnimi« »gibanji« so Vapa, Štulhofer, Fabjančič in Mitič prepričali že vsakogar, da so ta »gibanja« samo zavestni ali nezavestni služitelji kapitalizma, največje varanje in največja zabloda, ki se je dosedaj sploh v javnosti manifestirala. imenovalnem dekretu moža svojega »neomejenega zaupanja«. Imenovanje se je nedvomno izvršilo v svrho pomirjenja in ublažitve očitka, da je Nemčija zakrivila avstrijski puč. Papenov prednik dr. Rieth je bil odpoklican in odpuščen iz državne službe, ker se je samovoljno pogajal z avstrijsko vlado, da dovoli pučistom bežati v Nemčijo. Dr. Rieth tudi izjavlja, da je minister Fey takrat, ko se je z njim pogajal, že vedel za umor kanclerja. Sklepati se da iz tega, da so se zarotniki pogajali za prost odhod, ker je bila palača že obkoljena, Fey in drugi pa, da so rešili svoje življenje, svoje sopogod-nike pa kljub temu nato aretirali in jih postavijo pred izredno vojaško sodišče. Vmes je prišel še samomor dr. Rintelena in zbrana emigrantska avstrijska legija na meji, da vkoraka v Avstrijo. Zarota je bila torej širše razpletena in pripravljena. V Avstriji so se razveselili Papeno-vega imenovanja. Italija pa je nervozna in M'-“ ■ *? r!n Nezadovoljni so tudi v Angliji in Franciji ter zlasti po-vdarjajo, da se mora neodvisnost Avstrije zajamčiti s posebnim paktom. V Avstriji sami vlada ideološka anarhija. S februarskim nasiljem je avstrijska vlada razbila edino konstruktivno politično silo. Socialnodemokratična stranka je bila politična moč, ki bi bila lahko povedla Avstrijo preko težkoč. Z uničenjem te sile je pa postala Avstrija slabotno neorientirano dete, ki ga ženejo razburkani valovi v negotovost. Strokovne organizacije v Zedinjenih državah napredujejo V Zedinjenih državah v Ameriki je Rooseveltov načrt znatno pospešil delavsko stavkovno in mezdno gibanje v zadnjem letu. To gibanje je dalo strokovnim organizacijam v zadnjih dvanajstih mesecih okoli en milijon novih članov. Prirastek znači 40odstotno povečanje števila članov organizacij, ki so bile v najhujši krizi nekoliko nazadovale. ! z\ Glavni vzrok temu pojavu je, da Rooseveltov načrt priznava organizacijo delavcev in pravico, da same volijo zastopnike, ki se pogajajo z delodajalci. Ta princip svobode in politične enakopravnosti vseh državljanov v Ameriki priznavajo, kar je obenem glavni vzrok, da ne pride do katastrofalnih spopadov med razredi in ideologijami. Deloma je tudi vzrok porast-ka članstva borba za izboljšanje mezd, ker se konjunktura popravlja. Predsednik zveze strokovnih organizacij, Gre-en, je izjavil, da delavci še nikdar niso imeli take prilike. Ob uveljavljanju Rooseveltovega načrta se morajo nujno iz-vojevati višje mezde, krajši delovni čas in ugodnejši delovni pogoji. Vodilni funkcionarji strokovne zveze, ki šteje 108 samostojnih organizacij, pravijo, da se bo točno število članstva ugotovilo šele oktobra meseca, ko vpošljejo vse krajevne organizacije, ki jih je okoli 30.000, svoja poročila. Novih članov pa je lani pridobila samo tekstilna stroka 300.000. Ob zadnjem kongresu septembra meseca 1933 je šte la cela zveza 2,255.000 članov. Do konca oktobra meseca utegne Članstvo st kovnih organizacij v Zedinjenih državah šteti nad štiri milijone članov. Ne razburjajte rudarjev! Ko je Trboveljska premogokopna družba preklicala svoje zahteve po znižanju mezd in so se rudarji vrnili na delo, se je naenkrat oglasila družba, češ, da je storitev padla. Pojavili so se glasovi, da je to organiziran odpor rudarjev proti družbi. Mi na to nismo mnogo dali, ker poznamo pridnost naših rudarjev. Mislili smo si: »Je že mogoče, da je storitev padla, ker si rudarji še od prestanega trpljenja niso odpomogli in pa, ker se cel teden v jami ni delalo in so tudi tu vzrok ovire, ki so vsled tega nastale.« Ali ko smo zvedeli, da je družba razglasila po obratih, da smatra to za organiziran odpor in da bo povzročitelje, če jih izsledi, takoj odpustila, v nasprotnem slučaju pa obrate ustavila, smo smatrali zadevo za resno, in jo skušali preiskati in kaj smo ugotovili? Prvič je res, da je produkcija nekoliko padla in to nekoliko radi zgoraj navedenih dveh vzrokov. Ta dva vzroka je pa družba sama zakrivila. Nadalje smo ugotovili, da je družba gotove nasadbe razbila in na novo sestavila. Tako so se v več primerih znašli ljudje v skupinah, ki še drug drugemu v pomaganju niso vajeni. Radi tega je zopet storitev začasno padla. Zakaj je družba to napravila mi ne vemo, a to vemo, da je zmanjšanje storitve s tem sama povzročila. Tretjič je pa treba vedeti še to: v akordni tabeli se daje akordne postavke od — do. To je radi tega, da se delovne prilike in ostali zadržki pri prevzemu storitve upoštevajo pri zaslužku. Tega sedaj družbeni organi nočejo več upoštevati. In tako se je zgodilo, da veliko rudarjev pri svojem akordnem delu ni doseglo niti svoje gospodske dnine Din 38.—. Sedaj se pa vprašajmo: S kakšno delavnostjo naj dela izgaran človek v akordu, če ob največjem naporu ne doseže niti temeljne mezde? Ce je tudi to vzrok padca produkcije, potem je to zopet družba sama zakrivila s svojo zgrešeno taktiko. Zato naj družba ne išče krivcev drugod, temveč naj potrka na svoja prsa in reče: »Sama sem kriva«. Zato bi bilo želeti, da družba to svojo po-greško popravi. Ker če misli, da bo svojemu užaljenemu čutu zadostila s tem, da bo dražila in preganjala svoje rudarje, potem naj ve, da ta pot ne vodi k izboljšanju. Saj še lačen in razdražen pes ne posluša gospodarja. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in da tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. III. redni kongres URSSJ-a se bo vršil v delavskem domu v Sarajevu dne 20. in 21. oktobra 1934. Začasni dnevni red je naslednji: 1. Poročilo o delovanju v dobi 1931—1933. 2. Akcijski program svobodnih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij. 3. Organizacija tiska. 4. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 5. Predlogi po čl. 14, toč. 2. O organizaciji kongresa določa štatut URSSJ-a naslednje: Pravico udeležbe na kongresu imajo: 1. S pravico glasovanja: a) delegati priključenih organiza- cij; b) člani izvršnega odbora in finančne kontrole URSSJ-a. 2. S posvetovalnim glasom: a) delgati oblastnih odborov; b) delegati krajevnih medstrokov-nih odborov; c) oblastni strokovni tajniki in d) uredniki strokovnih glasil. Vsak delegat ima samo en glas. Pri glasovanjih o izpremembi Statuta, kvote in delokroga zvez glasujejo delegati po številu članstva (glej čl. 10), ki ga zastopajo. Priključene organizacije, ki imajo do 200 članov, imajo pravico do enega delegata, in na vsakih 300 članov še po enega. Ostanek po 200 članov ima tudi pravico do enega delegata. Krajevni medstrokovni odbori imajo pravico delegacije na kongres; oni ,ki imajo od 100 do 500 članov, po enega delegata, na vsakih nadalj- njih 500 članov pa še po enega. Ostanek po 300 članov ima pravico še do enega delegata. V krajih, kjer ne obstojajo medstrokovni krajevni odbori, nego samo posamezne organizacije, imajo tudi te prravico do delegacije na kongres. Krajevni medstrokovni odbori, oziroma posamezne strokovne organizacije, ki obenem vrše tudi funkcijo krajevnega medstro-kovnega odbora, če nimajo 100 članov, nimajo pravice do zastopstva na kongresu. Število članov se ugotavlja po povprečno vplačani kvoti v zadnjih 12 mesecih pred sklicanjem kongresa. Vsak oblastni odbor sme poslati na kongres 2 delegata. Stroške za delegate plačajo tiste organizacije in korporacije, ki je delegirajo. Pravico do predlaganja predlogov za dnevni red kongresa imajo vse priključene organizacije kakor tudi oblastni in krajevni medsrokovni odbori. Predlogi za dnevni red kongresa se morajo vposlati izvršnemu odboru v roku prvih štirih tednov po objavi razpisa kongresa, ki jih predloži v presojo vsem priključenim organizacijam. O sklicanju kongresa, kraju in začasnem dnevnem redu sklepa in objavlja izvršni odbor tri mesece pred vršitvijo. Zedinjena delavska strokovna zveza Jugoslavije, centrala Beograd. Predsednik v. z.: D. Stojiljkovič, s. r. Tajnik: Bogdan Krekič, s. r. Seme rodi sadove Februar in Juli Prvotne vesti o avstrijskih dogodkih sredi prejšnjega tedna so našle polagoma vendarle par lukenj v iagrinjalu, ki je preje skrivalo pravo sliko. Na sebi tragični konec Dollfussa postaja tudi v naših, nasprotniških očeh tem bolj pretresljiv, ker po februarskih dogodkih, ki jim je bil on s svojo politiko glavni vzrok, ni manjkalo glasov, ki so ravnio spričo brezdušne krutosti in verolomnosti napram delavstvu, ki je branilo ustavo, prorokovali, da Dollfuss ne bo dolgo vžival sadov takratne zmage; konec Dollfussa je to prorokovanje tako potrdil, da mora celo dnevnik katoliške akcije v Ljubljani razprto in med narekovaji tiskati njegove »prijatelje in sotrudnike«. Temu dnevniku seveda ne moremo slediti pri slavospevih na »enega najbolj plemenitih državnikov naših dni« in na »žrtev krščanskih državoslovnih načel«, iz občutka, ki ga nam daje strast do resnice, pa mu radi verjamemo, da je bilo obnašanje prav določenih sodelavcev Dollfussa v času, ko so ga zadele krogle, najmanj zagonetno, če ne še straš-nejše. Vendar nad tem obnašanjem nismo tako presenečeni, niti se ne bomo dali zavesti v kakšne prezgodnje sodbe; počakali bomo, kaj bo razkril von Papen, katerega »posebna misija« ni toliko diplomatična, kot zakulisna; vsebuje namreč nalogo, razkriti avtentično resnico ob dogodkih, katerih posledica je bila smrt Dollfussa samega, dočim sta Fey in Kaminski odnesla zdravo kožo. V nadaljnji zvezi se bo tudi pokazalo, zakaj katoliški listi ne izključujejo pri katoliškem politiku Rintelenu, da je poizkusil samomor, kakor so to samo na podstavi verskega nazora izključili pri Klausenerju. Obnašanje Dotllu-seovih naibližjih sodelavcev pa — kakor smo omenili — nas ni presenetilo, ker je celi potek avstrijske notranje politike izza odklopitve parlamenta nudil zelo žalostno politično-moralno sliko na račun vodilnih politikov, ne izvzemši pokojnika. Za Avstrijske razmere velja že davno reklo »Nit se nežna ko pije, nit se nežna ko plati«. Zakulisne okolnosti in osebna razmerja med voditelji krščansko stanovske politike in morale so — strogo po avtoritarnem načelu — preprostim Avstrijcem nujno ostala prepuščena domnevam in slučajnim razkritjem. Tako vidimo na pr., da Rintelena pri poletu na Dunaj ni zadrževala megla, Starhemberga pa je. Toda Rinteletn se je skušal usmrtiti v zasmeh katoličanstva, ki ga je izpovedal, Star hemberg pa je prevzel oblast. Tako vidimo, da je bil Fey s Kaminskim baje v rokah istih upornikov, kakor Dollfuss, toda Dollfuss je padel, ona dva pa sta prišla pri zadnjih vratcih na prosto, čeprav je bilo sovraštvo nacijev v prvi vrsti naperjeno zoper Feya. In vsak dan nas dosežejo vesti v novih neumljivih aretacijah med najožjimi izvrševalci današnjega avstrijskega režiasa. Spričo takih zagonetk pač ne bo preveč cinična hipoteza, da je tudi pokojni Dollfuss morda s smrtjo ušel svoji —• aretaciji (saj se je zadnji teden pred usmrtitvijo pogajal z naciji). Tako se namreč maščuje samosilni-ška ukinitev demokratičnih osnov, kadar po lastnem, po nobenem zakonu oviranem pre-vdarku avtoritarni mogočneži sami določajo, kdo je domovini koristen, kdo je domovini škodljiv, kdo je domovina, kdo ni. In vendar moramo, ako damo večnim moralnim in etičnim pojmovanjem kako težo, ako verujemo v humaniteto in civilizacijo, izreči, da so slične razmere mogoče samo med volkovi. Samo tam, kjer gre za igro vseh proti vsem, kjer gre za zvezo iz egoističnih gmotnih »gonov« (da rabimo izraz, ki se ga znani dnevnih poslužuje, kadar hoče že z besedo ožigosati nedopustnost težnje), kjer sloni vse na besedolomstvu in na zaničevanju splošno človeških pridobitev, samo tam so mogoče take razmere. Kakor pa so angleški listi ob dogodkih 30. junija izrazili svoje prepadenje ne toliko radi kr-vavosti dogodkov samih, nego bolj radi ravnodušnosti, s katero se je nemška javnost z dogodki pobotala, tako tudi nas ob avstrijskih dogodkih ne žali toliko način, v katerem so dogodki potekli (saj so bile mora-lične podlage že davno pri vseh podane), temveč poskus, spraviti vse to. kar se je zgodilo, na versko ozadje; te dni smo namreč celo brali nezaslišano trditev, da je krivo smrti Dollfussa sovraštvo do — Krista! O mrtvih samo dobro; velja; zato se ne bomo bavili več z uganko, kako je mogoče ob istočasnem zametanju političnih smernic človeka pohvaliti istega človeka kot vernega sinu one religije, ki po svoji dogmatični in zgodovinski vsebini mora obsojati dejanja iz političnih smernic tega človeka. Za nas, preprostnike, velja načelo, da bodi tudi tvoje politično življenje, dejanje in smernica v skladu s tvojim religioznim nazorom. Zato bomo tudi napram Dollfussu kot mrliču ohranili spoštovanje, ki ga nam vsiljuje še najbolj način, kako in od koga ga je verjetno zadela smrt. Kajti če so domneve, ki potekajo iz narekovajev, med katerimi citira dnevnik katoliške akcije Dollfussove sotrudnike in prijatelje, utemeljene, potem je njegova smrt strahovita obtožba njegovih lastnih metod v političnem boju in v vladanju Avstrije, je njegova smrt strašen, zoper vse one naperjeni memento, ki se ne zavedajo, da z rušenjem pravic ljudstva rušijo samim sebi pravno podlago, človeško sočutje, lastno življenje, je njegova smrt klasičen demanti, da bi od njega vsiljena ustava potekala od boga, demanti, da sloni Avstrija izza majske »ustave« na krščansko-moral-nem in pravnem redu stanovskega sodelovanja. Srečanje Dollfussove sence z Mii-nichreiterjevo in Wallischevo ter drugih, je moralo biti strašno! Arouet. Ne enotna fronta, ampak enotnost Stališče francoskih strokovnih organizacij Francoska konfederacija dela, ki je centrala francoskih svobodnih strokovnih organizacij, je ponudbo komunistov za sodelovanje odklonila, ker ne mara, da bi se ustanavljale kakšne nad-strokovne organizacije. V svobodne strokovne organizacije je vstop vsakomur dovoljen, ki nima zahrbtnih misli in hoče delati v duhu bratstva. Krajevne in okrožne organizacije komunistov naj se enostavno vrnejo v pristojne strokovne organizacije. Ko se to izvrši, bo sklican kongres, ki bo te vrste enotnost potrdil ter se posvetoval, kako bo pravična tudi svojim članom, ki so se ji na ta način pridružili. Po mnenju konfederacije se vse to lahko izvede v treh mesecih. — Komunisti na to izjavo doslej še niso odgovorili. Ali si 2e poravnal naroi nino? Ako Se ne, stoi takoj svojo dolžnost Tone Maček: 89 Dal mu je krajcar, mož pa je zajel s kozarcem v brenti in si pri tem opral umazane prste v vodi. Voda je bila videti nekako motna, vendar jo je France izpil. Bila pa je skoraj mlačna in si ni z njo prav nič ugasil žeje. Končno sta si vendar priborila pri nekem medičarju vsak svoj polič hladne medice in kos kolača, za prvo silo. Sla sta nato na vrh k Svetemu Joštu, da se razgledata. Razgled, ki se je tu nudil njunim očem, je bil res edinstven: na severu so se videli megleni obrisi zelenega Pohorja, na vzhodu stožčasti Boč in razgrebenjeno Korjansko pogorje s sosedno Lisco, na jugu so zapirali razgled Gorjanci, na zapadu so omejevali ljubljansko polje notranjski hribi in Šmarna gora, za njo pa so se dvigale Karavanke s Stolom in Golico. Na skrajnem zapadnem horizontu je pa v ponosni nebrižnosti dvigal v nebo svoje sivo teme stari sloven. očak in stražar, Triglav. Na severozapadu so izza zelenih grnot Svete Planine in Mrzlice kipeli v nebo zbrušeni vrhovi Kamniških in Savinjskih planin. V tem veličastnem okvirju so se pa drug za drugim nizali večji ali manjši griči, plodotttrsne ravnice, vinorodne gorice, gozdovi, pašniki, bistre reke, bele ceste, mesteca, trgi, vasi, osamele kmetije, bele zidanice med vino- gradi, kakor mične igračke, ki jih je dobri duh razmetal po zemlji v veselje človeku. In vsepovsod cedkice, na vsakem gričku je molel v nebo vitek stolpič, se je belila kapelica. France je nehote ves zamaknjen vzkliknil: »O kako je lepo! Kako je lep ta svet!« »Da, dokler ga opazuješ oddaleč,« je trezno pristavil Janez. »Še Hrastnik je čeden, če ga opazuješ na primer s Studenca, če pa se potrudiš vanj, pa spoznaš koliko je vreden.« »Vseeno. Ali te nič ne gane ta pogled? »O že. Ce bi ne imel drugih skrbi kakor hoditi po svetu in se naslajati na lepih panoramah.« »Čudak.« Janez se ni dosti zmenil za Francetovo obsodbo, nemirno se je oziral okrog po ljudeh, pogled mu je krožil preko ljudskega mravljišča v kotlini, sledil je množici ki se je vzpenjala po gričku k Sveti Neži in se sprehajala sem in tja po sedlu, kakor da med to gnječo išče z očmi nekoga, ki ga pričakuje. Preko kotline je padala dolga senca masivnega zvonika Svete Neže, za katerim je ravnokar izginjalo solnce za daljnimi Karavankami. Stolp in cerkev poleg njega, sta se jasno in ostro s svojima črnima silhuetama odražala od razžarjenega neba. Vrhovi daljnih gor so zažareli v rožnatem odsevu. Ljudje so se gnetli krog cerkvice Svetega Jošta in vzklikali, zadivljeni nad krasnim razgledom. Bilo jih je tam tudi nekaj mestno oblečenih 1 dam z visoko pripetimi lodnastimi krili in gospo- dov v dokolenskih hlačah in visokih nogavicah, ki so imeli nahrbtnike. Imeli so s seboj daljnoglede, ki so si jih podajali iz rok v roke. Bil je med njimi gospod, na katerega so se vsi obračali s vprašanji: »Gospod profesor, kje pravite da leži Ljubljana?« »Tukaj na tej strani. Jaz vidim Grad s prostim očesom.« »Ni mogoče. Jaz ga pa še z daljnogledom ne najdem.« »2e ne gledate v pravo smer.« »O, gospod profesor, jaz pa razločujem še celo Lattermanov drevored!« je vzkliknil fant-dijak. »Verjamem, saj se vidi. Samo sedaj nekoliko moti odsev večerne zarje. Vidi se vse nekako v megli. Zjutraj, ko bo prihajala svetloba z nasprotne strani, se bo bolje videlo.« »Gospod profesor, ali ni tamle doli Sava, ki se tako svetlika? Jezera tam ni.« »Da Sava je.« »Pa tista vas ali trg tam poleg, z veliko belo cerkvijo?« »To je Sevnica.« »In ta vas tu doli?« »To je Šentjur.« »Glejte to lepo cerkvico tu doli na desno, čisto na samem, vrhu griča. Kako se imenuje?« »To je Marija na Klečevcu.« (Dalje prihodnjič.) Brez demagogije...! Doma in po svetu V Zagrebu je preminul v 88. letu starosti znameniti arheolog Franjo Bulic. Dr. Renner zopet v zaporu. Dunajska policija je te dni zopet aretirala s. dr. Rennerja, ki je bii šele pred kratkim izpuščen na svobodo. Aretacija dr. Rennerja znova dokazuje, kako sovražijo režimovci socialitse in jih zapirajo, kadarkoli se jim poljubi. Aretacija voditeljev prevrata v Avstriji. Avstrijska policija sedaj pridno zapira voditelje vstaje. Aretiranih je mnogo oseb na vplivnih mestah, med drugimi tudi generalni ravnatelj družbe Alpine-Montan dr. Apold, general Wagner, več dvornih svetnikov in višjih policijskih uradnikov. Darila za hišne posestnike. Dunajska občina nima denarja, da bi nadaljevala gradbo stanovanjskih hiš. Ima pa denar, da ga daje hišnim posestnikom. Župan Schmitz je ustanovil sklad za popravo hiš s tremi milijoni šilingov (blizu 30 milijonov dinarjev), iz katerega se bo prispevalo hišnim posestnikom nevračljive podpore do 20 odstotkov vseh stroškov. Denar vplačujejo davkoplačevalci in sicer najsiromašnejši. Občina ga pa podari hišnim posestnikom. In to, kar se napravi s tem denarjem, bo zasebna last hišnih posestnikov! Dalje se ustanovi sanacijski sktad v znesku 6 milijonov šilingov, s katerim se bo podprlo hišne posestnike, ki morajo popraviti svoje stare hiše ali pa tudi Za zidavo novih hiš. Občina bo svobodno odločevala, komu da denar kot darilo, čeprav izhaja iz davčnih virov. Tako gospodari dunajski fašizem z dohodki iz občinskih davkov. Pogajanja za konkordat med Španijo in Vatikanom so prekinjenja. Španski zunajni minister Romero namerava podati ostavko, kar zna izzvati \iadno krizo. Enotna fronta v Angliji, V Angliji so komunisti ponudili socialistični stranki in strok, organizacijam so- j delovanje v boju proti fašizmu in voj- j ni. Angleška stranka in strokovne j organizacije so sodelovanje odklonile, češ, da mora v takih vprašanjih itak biti enotna fronta in imajo politična stranka kakor tudi strokovne organizacije jasno začrtano svoje stališče. Jesenice Seja občinskega odbora, ki se je vršila dne 24. julija, je potekla kakor nalašč, da dokaže, da opozicija zelo dobro razlikuje med kritiko in med javno potrebo — da dokaže torej dejstvo, ki ga večina tako rada zanika, Trem nujnim predlogom, prijavljenim pismeno pred sejo, je obč. odbor soglasno priznal nujnost, nakar je občinski odbor po odpravljenih formalnostih, pri katerih je dr. Štempihar priglasil k zapisniku seje z dne 29. maja dvoje pripomb, prešel na prvotno objavljeni dnevni red. Kategorizacija občinskih cest in potov. — Pri dragi točki (odobritev plačil nekih starih računov) je glede enega računa prišlo do kontroverze med reter.enl°m in dr. Štempiharjem, nakar je bil predlog referenta, da izplača občina za sta-re račune Din 105.420.31 sprejet z 18 glasovi od 26 navzočih. pri razpravi in glasovanj te prišlo do primera §a 65 zak. o obč. Odobritev izdanih izrednih in novih podpor iz proračuna ubožnega sklada {e dal občinski odbor potem, ko je odb. Markež izposloval glede ene podpiranke zvišanje, soglasno. V tajni seji je večina pristala na krajevno potrebo za neko gostilniško koncesijo, glede treh prosilcev pa je obč. odbor deloma soglasno, deloma z večino dvema dal članstvo občine enemu pa prošnjo zavrnil. Z večino glasov je bil sprejet predlog dr, Rekarja, da se likvidira Din 16.000 iz fonda za meščansko šolo za dopolnilna dela pri škar-pi pod meščansko šolo in v Ukovi, soglasno pa Avsenekov predlog rezolucije zoper nameravane spremembe obrtnega zakona preko zakonskega pooblastila. Predlog dr. Štempiharja radi likvidiranja kredita za popravo občinskega pota na Golico in radi podpore SPD za ureditev novega pota na vrh in kritja drugih nujnih potreb je bil s pristankom Predlagatelja načeloma soglasno sprejet in oddan upravi v čimprejšnjo natančnejšo sestavo. Driš. Delavske godbe ali podružnice »Svobode«, ki bi imele na prodaj trombo C, triangel in činele, naj stavijo svoje ponudbe na podružnico »Svobode« Zabukovca—Griže. Navedena glasbila morajo biti v dobrem stanju. — Godbeni odsek »Svobode«. Ko je akcijski odbor ob _priliki zadnjega mezdnega spora rudarjev pri TPD sklical dne 8. julija t. 1. v Zagorju shod, se ga je udeležil tudi g. dr. J. Cepuder, t ' D l Hubn-fl* milima {Immlnt * II i nu • ' t 1 11 ut Ker se je z gotove strani pripovedovalo, da je to zelo vpliven in mogočen gospod, ga je takoj po shodu obstopila množica brezposelnih, ki so zaposleni pri raznih javnih delih in ga prosila, da naj posreduje, da se bo pri teh delih zaposlenim plačalo najmanj Din 3.— na uro in ne kakor dosedaj Din 2.50 in 2.75. G. dr. J. Cepuder se je začudil kako je to mogoče, in izjavil, da bo takoj storil vse korake, da se bo ta krivica popravila. Ne dolgo potem ga je pa nek brezposelni rudar, ki ne dobi več dela pri javnih delih, ker se je po nalogu ostalih delavcev boril zoper premajhne plače, prosil, da bi mu naj pomagal do zaposlitve in zaslužka. Na to prošnjo pa je omenjeni dobil dne 23. julija t. 1. pod štev. 103-34 od- Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica Maribor, je po nalogu organiziranih usnjarjev tvrdke Freund Viljem predložila vodstvu podjetja v obliki dogovora gotove želje in zahteve, o katerih se je razpravljalo in pogajalo prejšnji petek v pisarni podjetja. Radi složnega nastopa organiziranega delavstva se je zaupnikom in za- j stopniku organizacije posrečilo, da je j vodstvo pristalo skoro na večino pred- I Nad 1000 nacionalnih socialistov, ki so se udeležili zadnjih bojev v Avstriji, je pribežalo te dni v Jugoslavijo. Iz obmejnih krajev, kjer so prekoračili mejo, so jih oblasti paslale v Maribor, odkoder so bili odprem-ljeni v Varaždin, kjer so nastanjeni v posebnih taboriščih. Begunci so položili zaenkrat ček za 100,000 Din, katera vsota se bo uporabljala za njihovo prehrano. Želeli so, da bi lahko odpotovali v Nemčijo, ki pa jim je zabranila prehod čez mejo, radi česar so' seveda hudo razočarani. Tujskoprometna zveza bo ob priliki Mariborskega tedna priredila razstavo, ki bo prikazala razvoj tujskega prometa v našem mestu in okolici. Zaradi prireditve Mariborskega tedna ostanejo do preklica za promet zaprte te-le ceste: Prešernova ulica od Dijaškega doma do Jemčevega vrta in Razlagova ulica odi vhoda pivovarne Union do otroškega vrtca. Na mariborski vinarski šoli je bilo dhe 28. julija zaključeno šolsko leto. Več gojencev je dokončalo svoje študije in si pridobilo potrebnega znanja v modernem kmetijstvu. govor te-le vsebine: »Z ozirom na Vaš na našega predsednika naslovljeni dopis od 21. julija t. 1. Vam sporočamo, da smo že svoj čas intervenirali pri tukajšnji banski upravi za zvišanje mezde onim brezposelnim, ki so zaposleni pri gradnji ceste Radeče—Litija. Intervencija je ostala brezuspešna z utemeljitvijo, (podčrtali mi, op. pisca) da bi zvišanje mezd povzročilo hitrejše izčrpanje razpoložljivih sredstev in bi zaposleni delavci od tega ne imeli nobenega dobička, ker bi se moralo pač prej prekiniti z delom. Skušali pa bomo doseči, da boste vzeti na delo tudi Vi, za uspeh Vam pa seveda pri obstoječih razmerah ne moremo garantirati. Podpis: I .v tu lil «* Isjtl 4W!■**««■ t- -* rt•» Hai ilar ijulhane U-IMm« Počasi bo menda vendarle jasno, da bo delavstvo doseglo svoje pravice le z organiziranim bojem in ne s pomočjo priprošnjikov, ki branijo obstoječe razmere • ‘H jifl itil loženih zahtev. Tako n. pr. bodo Freundovi usnjarji prvi privatni delavci v Mariboru, ki bodo uživali plačane dopuste in plačane praznike. Mariborskim tekstilnim delavcem naj služijo Freundovi usnjarji za vzgled! Tudi za tekstilno delavstvo ni druge rešitve kakor pot v svobodno strokovno organizacijo, potom katere si bo mogoče priboriti malo večji in boljši košček kruha. Nočno lekarniško službo vrši ta teden lekarna g. Albaneže na Frankopanov! cesti, Ribnica na Pohorju Vsled slabega vremena dne 1. julija priredi D. P. D. »Frohsinn« ponovno v nedeljo, dne 5. avgusta 1934 izlet in poletno veselico na Pobrežje pri g. Mydlil (Weber). Člani in prijatelji društva so vabljeni. Kostanjarji, ki želijo v letu 1934-35 peči kostanje v območju mesta mariborskega, se vabijo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu do 6. avgusta 1934 med uradnimi urami. Zglasijo se naj samo oni kostanjarji, ki imajo tozadevno obrt in ki so že leta 1933 pekli kostanj. Ostali pa, ki nimajo obrtnega lista, ne bodo smeli peči kostanja. Na kasneje došle prijave se ne bode oziralo. Mestno kopališče v Kopališki ulici bo od 1. avgusta naprej zopet odprto. Kopalne ure bodo do nadaljnega sledeče: kadne kopeli v sredo, četrtek, petek in soboto od 9. •do 19. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure; parne kopeli za moške v četrtek in soboto od 9. do 19. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure; parne kopeli za ženske v petek od 9. do 19. ure. Masaža in pedikura vsaki dan. Kdo vlada v Nemčiji? Nejasen položaj. — Gosposki klub. — Razočarane množice. Kdo je klical vraga v Nemčiji? Ali so bili fašisti tisti ali kapitalistični fevdalci? Iz razvoja nemškega fašizma vemo, da so hitlerjevci tedaj, ko so pričeli jačjo ofenzivo proti socialistom in komunistom ponovno imeli sestanke z velekapitalisti in plemiči. Mnogo denarja so rabili. In gospodje kapitalisti so jim dajali za boj proti delavstvu milijone mark, v zahvalo so pa fašisti oblju bili njim najširši pardon v splošnem, v delavskih bojih so pa igrali izdajalsko vlogo. Kljub temu so pa v najlepših frazah obljubljali zlato dobo tudi nemškemu delovnemu narodu. Na dve strani so voditelji nemškega fašizma oblju-bovali zlato dobo: za zaklenjenimi vrati svojim mecenom kapitalistom, po shodih, v časopisju in po manifestacijah pa — ubogemu, nezaposlenemu, v skrajni bedi živečemu narodu. Tak je navadno vsak šovinistični nacionalizem, ki ga rede oblastniki današnje družbe. Fašizem govori z namenom šovinistično, ne pa o realnem programu. Ne upošteva resnice življenja, ki zahteva spričo razvoja družbe mednarodno prijateljsko sodelovanje ter temeljito izravnavo socialnih razmer in pravic v družbi. To napako ima tudi nemški fašizem, ki se mu zadnje mesece upirajo množice naroda, ker so bile prevarane. Hitler je nameraval ustrašiti nezadovoljneže z umori dne 30. junija. Zadel pa je s tem ožje svoje prijatelje, porušil zaupanje ter še bolj vznemiril fanatične pristaše napadalnih čet, ki bodo reducirane, če že ne popolnoma razgnane. Nič se pa ni zgodilo grofu Papenu, nič cesarskim princem, nič Kruppu, ki je Hitlerju odklonil nadaljnjo podporo. In Hindenburga ne stražijo več Hitlerjevi rjavosrajčniki, ampak straže redne vojske. Vse to ve tudi mednarodna politika in si zaradi Nemčije ne dela več mnogo skrbi. Samo čaka, ker je prepričana, da so Hitlerju, če že ne dnevi šteti, pa je vsaj na pohodu kapitalistična vojaška diktatura, ker je fašizem sijajno opravil svojo nalogo. Vse grožnje fašističnih voditeljev ne morejo več odpraviti nejevolje, kritike, opozicije, ki se je razpasla po vsej Nemčiji. Tudi najbrutalnejša nova »šentjernejska noč« ne more več izruvati iz src nemškega naroda prepričanja, da ga je fašizem prevaril in da ni sposoben rešiti niti najprimitivnejših socialnih problemov. Ce bi danes fašizem tudi hotel nekaj storiti, ne more, ker kapitalizem tega ne dovoli. Enako, kakor fašizmu ne zaupa narod, je omajan tudi mednarodni ugled Nemčije. Danes ne zaleže nič več geslo, ki so ga imperijalisti povdarjali med vojno: češ, da Nemčija mora zmagati. Poražena je bila Nemčija v svetovni vojni fizično in materialno, danes pa je nemški narod poražen moralno, strt duhovno in ga more dvigniti samo še nov duh »JiUliU MM.ufje Spričo teh razočaranj prihaja zopet do veljave razredna ideologija, ki jo delavstvo ob veliki osebni nevarnosti kar najuspešneje reaktivira in širi. Prav te dni je Hitler zopet močno zamahnil po delavstvu s tem, da je odpravil obratne delavske zaupnike. . Delavci so kljub fašizmu večinoma volili svoje zaupnike, a jih je oblast razveljavila ter imenovala svoje sporazumno z delodajalci. Sedaj so obratni zaupniki popolnoma odpravljeni. Tudi ta Hitlerjev čin je lopata, ki izkoplje grob. Dosedanji razvoj fašizma v Nemčiji in drugod je pokazal narodu socialno in politično sovražno lice. Izkušnja je dovolj bridka, ki nam kliče: proč s fašizmom, največjim sovražnikom narodov. Iz urednlltva Drvar. Dopise radi sprejemamo. Biti pa morajo kratki in resnični. Št. Vid nad Ljubljano V odgovor »Obrtniku« z dne 13. julija 1934, št. 13 pod rubriko: »V obrtniški zavesti in vzajemnosti k uspehu«, se pritožuje pisec, kako lepo sožitje je bilo med mojstri, pomočniki in vajenci pred 30 leti, sedaj pa ko so lepi zakoni o vseh mogočih izboljšanjih, je velika kriza. Pisec navaja, da so delali vajenci pred 30 leti od 5, ure zjutraj do 10. ure zvečer in se ni nikdo uprl. Mi se samo še moremo čuditi temu gospodu obrtniku, da se v današnjem času velike nezaposlenosti in krize ter vkljub temu, da imama zakon o zaščiti delavcev in predpisani delovni čas pri njem dela tako kot pred 30 leti. Ima zaposlenih več pomočnikov in vajencev ter nekaj žensk, ki pa so zaposleni dnevno po 14 in tudi več ur, kar je strogo zabranjeno osobito za vajence in ženske. Mi se moramo čuditi temu gospodu, da ima tak socijalni čut do svojih delavcev, ki mu večajo njegov kapital, da jih tako izkorišča. Plače absolutno ne odgovarjajo, počitka opoldanskega nimajo. Tudi današnji vajenci se zbirajo ob nedeljah ter se posvetujejo, kako svoje znanje izpopolniti. Vprašamo pa tega gosp. mojstra, kako neki naj bi njegov vajenec ne bil nezadovoljen, če pa mora v delavnici sedeti po 16 ur dnevno ob pičli hrani in se ga poleg vsega še priganja. Tak vajenec si kvari svoje zdravje, organizem mu peša. Današnja doba zahteva nekaj drugega kot si mojster misli, Dandanes so vajenci povsem drugačnega nazora kot nekdaj in streme po dobri strokovni izobrazbi, da lahko postanejo dobri obrtniki. Današnji vajenec potrebuje šolske izobrazbe, ne pa palice in rožnega venca. Mi prav dobro poznamo delavnico tega mojstra in mu lahko serviramo marsikaj, kar ne bo povečalo ugleda njegovega podjetja. Priporočamo pa mu, da naj spoštuje človeka, ki mu ustvarja blagostanje, t. j. delavca. Kakor se on bori potom svoje organizacije za procvit svojega podjetja, tako ima tudi delavec pravico boriti se za svoje pravice, kot enakopraven državljan. Če bo mojster nudil vajencu strokovno znanje bo dober pomočnik in dober Delavec, ali zahtevaš povsod kruh in obrtnik, ki bo spoštoval svojega učnega mojstra. Le na tak način je sožitje med pomočniki, vajenci in mojstri mogoče, nikakor pa ne na način, ki ga omenja gospod mojster v »Obrtniku«. Ribnica na Pohorju Življenje te boj. Meseca januarja t. 1. je g. Zapečnik, postajenačelnik in lastnik komnoloma odpustil vse delavce, da niso mogli izvršiti volitev obratnih zaupnikov. Ko je čas volitev potekel, je začel zopet obratovati in sprejemati delavce v delo. Sprejel je najprvo tiste, kateri niso bili organizirani, Organiziranim pa se je reklo, da bodo takoj odpuščeni, ako bodo ostali organizirani ali če bodo svobodaši. Delavci-svobo-daši so bili primorani požreti te grožnje, če so hoteli dobiti delo in tisto bore malo plačo, ki jo podjetje daje. Čeravno podjetje pravi, da svobodaši ne smejo delati v obratu, pa duha svobodščine še vedno ni premagalo. Žalostno je, da si ne smejo delavci, kateri so v tem podjetju zaposleni, niti kupiti kruha v obratu. Doslej so nosili peki kruh v kamnolom, danes je to s strani podjetja zabranjeno. Nekateri delavci hodijo po dve uri daleč na delo in si zjutraj ne morejo kupiti kruha, ker so prodajalne zaprte. Radi prepovedi podjetja morajo ostati ves dan brez kruha. Veliko je delavcev, ki so delali že pri podjetju 8 let in še več let, a bili so odpuščeni lansko in letošnjo leto. Sedaj jurihaiajo k podjetniku prosit za delo, pa jim odgovori, da jih ne mara in tudi ne rabi, čeravno sprejema vsak dan nove. Starih delavcev podjetnik ne mara, ker so se borili za pravice in branili pred znižanjem plač. — Naša podružnica »Svobode« za enkrat še ne dela, ker pravila še niso potrjena. Za gledališki oder pa imamo pripravljen les, ki so nam ga posestniki darovali. (Najlepša jim hvala!) Upamo, da se bo v letošnjem letu razvila naša »Svoboda«. Godba na pihala se bo oživela. Vse to smo imeli že spomladi pripravljeno, pa nam je podjetje z odpusti prekrižalo račune. Toda onehali ne bomo! 11 <<■•. «