Štajerski Slovenska Bistrica Kmetijstvo Ptuj Na srečo ni katastrofe Pšenice manj kot lani? Proti delitvi dobička Stran 32 Stran 3 Stran 5 Čestitka Vsem bralcem Štajerskega tednika in poslušalcem Radia Ptuj čestitamo ob dnevu državnosti, 25. juniju! Uredništvo Ptuj, četrtek, 19. junija 2003 letnik LVI . št. 24 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 I Ivanćić o ljubezni upokoj anea? 1 ^RELAXTmi™ SPECIALIST ZA ADRIATIC AGENCIJA Z NAJUGODtlEJŠO PONI Natakarica Več na stranil? ^iJ^^à/^i Si'OOšJ Nogomet . Ptuj-Drava v 1. SNL iemite na besedo, prepričajte se! Nov kompaktni enoprostorec s prilagodljivo notianjosg'0, ptetniSljeno večfunkdonalnostjo, udobno prostornostjo in vrhunsko %^mostio. Tudi družinski avte. Novi Touran. Dominko d.o.o.. Zadružni trg 2251 Ptuj 02/788 11 62,788 11 64,788 11 65 Ob velikih uspehih ne sme manjkati šampanjca, tudi ob uvrstitvi nogometašev Ptuja-Drave v prvo ligo je b lo tako. Taksno evforijo lahko povzroči samo nogomet Nogometašem in navijaCem Drave so se uresniCiie dolgoletne želje, da bi imeli na Ptuju svojega prvoligaša. Te sanje so trajale vse od leta 1982, ko so nogometaši Drave izpadli iz takratne prve republiške lige. Po vstopu Drave pred šestimi leti v 2. SNL so nogometni navdušenci na Ptuju že smeli razmišljati tudi o napredovanju, a so razmere docela dozorele šele letos pozimi, ko je v klub prišel na mesto predsednika uspešen poslovnež in športni zanesenjak Robert Furjan. Sredi januarja, ko je prevzel funkcijo predsednika, je med drugim izjavil: "Pred nami je veliko pomembnih dogodkov. Profesionalizacija na področju dela s člansko ekipo, še večji poudarek na delu z mlajšimi selek- cijami, ki je osnova za dosego našega ključnega cilja - prehod v prvoligaško druščino. Postati želimo stabilen prvoligaš, kjer bodo ključno vlogo odigrali ravno igralci iz našega okolja." To je zvenelo precej neverjetno, saj je Ptuj zaostajal na prvenstveni lestvici za drugou-vrščeno ekipo Grosuplja velikih 9 točk in za Aluminijem 6 točk. Svojo izjavo je najprej podkrepil s podpisom dveh večjih spon-zorskih pogodb (Connex in Generali), ki sta precej pripomogli k finančni stabilnosti kluba. To pa je predpogoj za nemoteno vadbo nogometašev in za dobro vzdušje v klubu, kjer ni nezadovoljnih igralcev. Samo v takšnih pogojih pa lahko trener zahteva od igralcev maksimalno angažiranost na igrišču in popolno disciplino v ekipi. Zgodba pa se na tej točki ni ustavila, ampak so vsi v klubu prispevali še svoj dodatni delež k tej zgodbi. Omeniti moramo športnega direktorja Martina Vo-grinca, celotni upravni odbor, strokovno vodstvo s članskim trenerjem Silvom Berkom in na koncu seveda tudi igralce, ki so uspeli v celotnem spomladanskem delu prvenstva držati visok ritem in so na koncu zasluženo osvojili drugo mesto, ki neposredno vodi v 1. ligo. Nadaljevanje na strani 24. Na Mestnem trgu je nogometaše in vodstvo kluba NK Ptuj-Drava pričakala množica navijačev. Foto: Črtomir Goznik Po zadnjem pisku sodnika Kosa se je že na igrišču začelo veliko slavje. V ospredju je strelec drugega gola Boris Klinger, levo Emil Šterbal. 9770040197060 Doma DForum o razvojni politiki Slovenije 2004-2006 LJUBLJANA - Na institutu Jožef Stefan bo danes potekal gospodarski forum o razvojni politiki Slovenije v letih 2004-2006. Udeleženci foruma bodo razpravljali o sredstvih iz evropskih strukturnih skladov, ki jih bo dobila Slovenija za izvajanje ukrepov iz Enotnega programskega dokumenta (EPD), ki opredeljuje strategijo za doseganje zastavljenih ciljev v strategiji gospodarskega razvoja RS. Na osnovi ukrepov in programskega dokumenta, Slovenija ga je posredovala Evropski komisiji aprila, mora Slovenija pripraviti še programsko dopolnilo, ki bo podrobneje opredeljevalo predvidene ukrepe, so sporočili iz vladne službe za strukturno politiko in regionalni razvoj. V Ljubljani družinski zdravniki z vsega sveta LJUBLJANA - Ljubljana bo do sobote gostila 9. kongres Evropskega združenja splošne prakse in družinske medicine WONCA Evrope 2003 (World Organization of National Colleges, Academies and Academic Associations). Gre za najpomembnejše letno strokovno srečanje zdravnikov družinske medicine v Evropi, ki se ga vsakič udeleži od 1500 do 2000 zdravnikov z vsega sveta. Tokrat se kongresa, na katerem bodo predstavili 600 tem iz področja družinske medicine, udeležuje več kot 1600 zdravnikov iz 60 držav, največ iz Evrope, nekateri pa prihajajo tudi iz drugih delov sveta. Svetovni glasbeni dnevi LJUBLJANA - Slovenija bo letos gostiteljica Svetovnih glasbenih dnevov, ki jih organizira Mednarodno združenje za sodobno glasbo (ISCM). Prireditev, ki letos slavi osemdesetletnico svojega obstoja in velja za eno najpomembnejših svetovnih manifestacij sodobne glasbe, bo med 26. septembrom in 3. oktobrom potekala na različnih lokacijah po Sloveniji. Prizorišča Svetovnih glasbenih dnevov 2003, na katerih se bo zvrstilo okrog 40 raznovrstnih glasbenih dogodkov in bodo potekali pod naslovom Nova glasba za tretje tisočletje, bodo Ljubljana, Maribor, Postojna, Piran, Portorož, Bled in Kostanjevica na Krki. Na njih bodo predstavljeni najnovejši ustvarjalni dosežki okoli 130 skladateljev iz več kot štiridesetih držav Zakon o vojnih grobiščih LJUBLJANA- Poslanke in poslancia so v torek z glasovanji sklenili del rednega junijskega zasedanja. Pri tem je parlamentarna večina s 50 glasovi proti 20 zavrnila dopolnilo poslanskih skupin SDS in NSi na zakon o vojnih grobiščih. Ker na dopolnjen zakonski predlog ni bilo sprejetih dopolnil, naj bi skladno s poslovnikom poslanci o zakonskem predlogu odločali že v danes. Poleg tega pa so kot primerno za nadaljnjo obravnavo ocenili novelo zakona o javnih naročilih ter skozi drugo obravnavo pospremili novelo zakona o kozmetičnih proizvodih. Sicer pa je državni zbor sklenil, da bo na naslednji seji opravil razpravi o odgovoru ministra za delo Vlada Dimovskega na vprašanje poslanca SDS Jožefa Jerovška in o odgovoru generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja na vprašanje Franca Pukšiča (SDS). Po svetu AZDA lani 43 odstotkov vseh izdatkov za vojsko Stockholm - Izdatki za vojsko v svetu so se v letu 2002po-večali za šest odstotkov. Na to je vplivala ameriška vojna proti terorizmu, skupno pa je šlo za orožje v svetu 795 milijard ameriških dolarjev, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v letnem poročilu zapisal Stockholmski Mednarodni mirovni inštitut (SIPRI). ZDA, ki so močno povečale svoje vojaške izdatke po terorističnih napadih 11. septembra 2001, so leta 2002 za orožje in vojaško opremo namenile 43 odstotkov vseh izdatkov za vojsko na svetu, medtem ko so Japonska, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Nemčija za vojaške potrebe skupaj namenile 23 odstotkov teh izdatkov, poroča AP. Prizivno sodišče o skrivnih aretacijah Washington - Tričlanski senat zveznega prizivnega sodišča v Washingtonu je v torek z dvema glasovoma proti enemu potrdil ustavnost in zakonitostpostopkov pravosodnega ministrstva glede skrivanja imen in drugih informacij o 762 tujcih, ki so jih v ZDA aretirali po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Sodišče je s tem razveljavilo odločitev prvostopenjske zvezne sodnice Gladys Kessler, ki je lani ukazala pravosodnemu ministrstvu, naj objavi vsaj imena aretiranih. Tožbo proti vladi so sprožile številne politične organizacije, na primer Center za nacionalno varnostne študije, ki trdijo, da so postopki pravosodnega ministrstva v nasprotju z ustavo in načeli demokratične družbe, v kateri ne sme biti skrivnih aretacij. V Haagu soočenje dveh predsednikov Haag - Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sta se v torek prvič soočila dva nekdanja jugoslovanska predsednika. Na sojenju nekdanjemu srbskemu in pozneje tudi jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču je kot priča tožilstva nastopil Zoran Lilič, ki je bil predsednik ZRJ med letoma 1993 in 1997. Prve izjave Liliča so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potrdile navedbe prejšnjih prič, po katerih je Miloševič v 90. letih prejšnjega stoletja odločal o celotnem dogajanju na območju Jugoslavije. /sta/ Evropska unija in mi 2003 - leto invalidov Sprejemanje drugačnih in različnih ljudi od sebe je ena najhuma-nejših vrednot sodobne družbe, na katero mnogi prevečkrat pozabljajo, kar se kaže tudi v odnosu do invalidnih oseb. Svet Evropske unije je leto 2003 razglasil za leto invalidov in se s tem zavezal povečati obseg ukrepov, ki bi v ustreznih razmerah omogočili in spodbudili integracijo posameznikov s posebnimi potrebami v vse sfere življenja, predvsem pa v običajne sisteme izobraževanja. Gre za upoštevanje in potrditev osnovne človekove pravice - enake možnosti dostopa do družbenih in ekonomskih priložnosti in s tem dvigovanje zaves- ti o pravicah oseb z invalidnostjo. Podlaga za razglasitev leta invalidov je 13. člen Amsterdamske pogodbe, ki je uvedel novo določilo o nediskriminaciji. Evropski svet (European Council) je na srečanju v Nici leta 2000 še posebej poudaril aktivnosti, ki naj bi bile usmerjene v polno integracijo invalidov v vseh sferah njihovega življenja. Za razglasitev leta 2003 - kot evropskega leta invalidov je ravno tako pomembna Madridska deklaracija, sprejeta marca lani, v kateri je predstavljena vizija delovanja in temeljne aktivnosti v letu 2003 v Evropski uniji in pridruženih članicah na nacionalnih, regionalnih Eden strateških ciljev, ki si jih v prvem des^^l^ju 21. stoletja zastavila Evropska unija, je spopad s socialno izključenostjo invalidov. Najbolj{e varovalo pred tem pa je zaposlitev. Izključenost invalidov s trga dela je namreč neločljivo povezana tudi s problematiko odnosa in pomanjkanja informacij o invalidnosti, zato je treba povečati razumevanje družbe o pravicah, potrebah in zmožnostih invalidov in med cilje vključiti tudi pospeševanje boljšega razumevanja socialne izključenosti. To pa so tudi cilji Evropskega leta invalidov 2003, ki ga je lani s posebnim sklepom Vlada RS razglasila tudi v Sloveniji. Sredisce • Prehod odprt Za lažje M m mm m m ■■ življenje ob meji V ponedeljek so po daljšem pričakovanju le odprli maloobmejni prehod Središče ob Dravi 1. Najnovejši izmed 27 tovrstnih prehodov v državi bo olajšal predvsem življenje prebivalcev na obeh straneh meje. Občina Ormož ima na svojem ozemlju kar 42 kilometrov državne meje z Republiko Hrvaško. Povezujejo ju trije mejni prehodi -osebna in tovorna vozila v Središču, meddržavni prehod v Ormožu in sedaj tudi maloobmejni prehod Središče 1. Župan Vili Trofenik je ob svečanem trenutku povedal tudi, da so po določilih SOPSA v občini določili 4 prehodna mesta, 5 prehodnih točk, da je bilo izdano 735 maloobmejnih prepustnic in čez 300 zemljiških vložkov. Mejni prehod sta skupaj odprla župan in Ala-dar Belcl, namestnik predsednika stalne mešane komisije, ki je opozoril, da bo meja s Hrvaško kmalu postala zunanja meja EU. Po svečanem odprtju so hrvaški predstavniki povabili še na njihov prehod Presika, kjer je namestnik predsednika občine Gornji Mihaljevec Damjan Borko zaželel, da naj prehod ostane odprt za zmeraj. vki V ponedeljek je stekel promet preko težko pričakovanega maloobmejnega prehoda Sredis~e ob Dravi 1. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je konec lanskega leta v svetu živelo med 7 in 10 odstotkov oziroma 500 milijonov ljudi s posebnimi potrebami, največ, okoli 80 odstotkov, v nerazvitih državah. Le slabim 5 odstotkom od teh so na voljo nujne rehabilitacijske storitve, še poudarjajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji. in lokalnih nivojih. Sinteza pristopov "nediskriminacije in pozitivnih ukrepov, ki prinašajo socialno vključenost", je eno izmed pomembnih načel, ki ji sledijo aktivnosti v letu 2003. V Sloveniji okoli 200 tisoč oseb z drugačnimi potrebami Na dogajanje v EU, kjer strpni odnos do invalidnih oseb postavljajo vedno bolj v ospredje in se borijo zoper izključenost teh oseb iz družbe, se je odzvala tudi naša država. Slovenska vlada je julija lani sprejela sklep o določitvi leta 2003 za evropsko leto invalidov tudi v Sloveniji. S tem se je Slovenija, kjer po podatkih vladnega urada za invalide in bolnike živi okoli 200 tisoč invalidov, pridružila skupini držav, ki naj bi letos še posebej veliko naporov vložila v seznanjanje javnosti s težavami invalidov, o enakih pravicah in možnostih invalidov, k ustvarjanju družbe za vse, brez ovir in predsodkov, ki lahko vodijo k socialnemu izključevanju, k spoštovanju različnosti in neodvisnemu življenju invalidov. Projekt Lastovka V Sloveniji so ob tem letu pripravili tudi projekt Lastovka. Projekt želi povezati vrtce, osnovne šole, srednje šole, fakultete in medije, saj so mnenja, da le celostni pristop lahko obrodi sadove. Z ozaveščanjem in seznanjanjem z invalidnostjo je potrebno pričeti že pri naših najmlajših, saj se odnos do sveta in soljudi oblikuje že zelo zgodaj. Prav tako pa je pomemben celoten izobraževalni sistem, ki vpliva na kasnejše delovanje posameznika tudi na profesionalnem področju. Vpliv medijev na mnenje javnosti pa je dokazano nesporen in lahko na področju ozaveščanja odigra eno ključnih vlog. Učinek dejavnosti projekta Lastovka naj bi bil viden v nekaj letih, saj je utopično pričakovati takojšnje spremembe v mišljenju ljudi. Projekt zajema nastope invalidnih oseb pred skupino v obliki razgovorov in seznanjanje s specifikami različnih oblik invalidnosti ter življenjem z njimi, izvajanje praktičnega dela izobraževanja v sklopu na primer pouka etike, socialne pedagogike, socialne psihologije ali podobno v Varstveno-delovnih centrih, invalidskih podjetjih itd., pri najmlajših organiziranje iger v smislu invalidnosti (igra z zavezanimi očmi, igra z zavezanimi rokami ali nogami, igra z utežmi na udih, igra mimike), organiziranje natečajev za likovno ali literarno delo na tematiko invalidnosti po osnovnih šolah in srednjih šolah, spodbujanje prostovoljnega dela tudi na področju pomoči invalidom (lahko že v sklopu obstoječe mreže oddelkov za prostovoljno delo na šolah (skoraj 50 odstotkov šol že ima take oddelke), preprečevanje negativnega odnosa institucij do integracije za to sposobnih otrok oziroma oseb s posebnimi potrebami preko seznanjanja z že obstoječimi izkušnjami, ogled filmov z invalidsko tematiko ter kasnejše obravnavanje teme. Na uradu za invalide in bolnike vlade RS menijo, kot so zapisali na svojih spletnih straneh, da se bo tudi najnatančneje oblikovana zakonodaja izkazala za nezadostno, če je ne bo spremljala politična volja in splošno družbeno odobravanje, ki bi zakonodajo prevedla v dolgoročne aktivnosti. Z ozave-ščanjem je potrebno odstranjevati tako mentalne kot tudi fizične ovire, ki osebam z invalidnostjo po nepotrebnem preprečujejo udej-stvovanje v različnih dejavnostih, predvsem pa pri zaposlovanju. Anemari Kekec Ptuj • Regijski štab CZ H ■■ v V ■ Zaradi suse varčevanje Zadnjič pred poletnimi počitnicami so se v sredo, 11. junija, sestali člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje in največ razprave namenili letošnjemu usposabljanju. Večina od 107 pripadnikov regijskih enot civilne zaščite je lani ali letos že sodelovala na kateri od oblik usposabljanja, nekaj pa jih še bo. Že sredi maja so vse občine in gospodarske družbe na območju regije obvestili, da bo 20. septembra v Juršincih regijsko preverjanje ekip Rdečega križa, 11. okrtobra pa bo v Celju v okviru sejma Zaščita in reševanje 9. državno prvenstvo. V tekmovanju bosta sodelovali ekipi prve pomoči iz Ptuja in Ormoža. Ker je lani ekipa Ptuja postala državni prvak, se bo udeležila evropskega prvenstva v Pragi od 3. do 5. julija. Dogovorili so se tudi, da bo dopolnilno usposabljanje za člane regijskega štaba za Podra-vje sredi oktobra. Ob koncu so ugotovili, da je izpostava za zaščito in reševanje v Ptuju, ustanovljena z novim letom, že povsem zaživela, v razpravi pa so opozorili, da je zaradi daljšega sušnega obdobja tudi na območju Ormoža in Ptuja vse večja požarna ogroženost in nevarnost. Čeprav vode zaenkrat še ne manjka, so pozvali k varčevanju oziroma le k uporabi vode za pitje in kuhanje, kajti ponekod na območju Haloz in Slovenskih goric so vodnjaki že usahnili, zato pitno vodo dova-žajo. M. Ozmec Foto: vki Dravsko, Ptujsko polje • Pred bližnjo žetvijo Ta teden Pšenice manj kot lani? Bližajoče se žetve kmetje, kmetijske zadruge in predelovalna industrija ne pričakujejo z optimizmom, saj je suša bistveno zmanjšala pridelek. Najprej dolga, mrzla zima, nato suša, ki je letos prizadela jesenske posevke v času, ko so se oblikovali klasi in zrnje v njih, prav tako pa se pšenici in drugim posevkom ni nič bolje godilo v juniju, ko so posevki zaradi suše prisilno zoreli. Kombajni so ponekod že pospravili prvi pridelek ječmena. V naslednjih dneh bo stekla najprej žetev oljne ogrščice, ki se znova vrača na naša polja, glavnino žetve pšenice pa lahko pričakujemo konec tega in v začetku naslednjega meseca. Ponekod je pšenica že zrela in posebej na teh površinah se morajo pridelovalci sprijazniti z dejstvom, da obilnega pridelka ne bo. Kot je povedal vodja komerciale v Kmetijski zadrugi Ptuj MarjanJanžekovič, je na prevzem pšenice vse pripravljeno. Gre za ustaljen način prevzema na običajnih mestih v mlinu Korošec v Zabovcih, v Tovarni močnih krmil Perutnine Ptuj v Dražencih, tretja možnost, uvedena lani, pa je dostava pšenice neposredno v Intes Maribor, ki prinaša nekaj prihrankov ozi- roma nekoliko večji iztržek. Zaenkrat še niso znani prav vsi pogoji prevzema pšenice, saj so pogajanja še v teku. Znano je že, da se ob dostavi pšenice v mariborski intes pridelovalci ognejo strošku prevzema, ki je lani znašal 2 tolarja, obračunan tudi ne bo vhodni kalo, lani okoli odstotek in pol. Prevoz pšenice v Intes priporočajo predvsem večjim pridelovalcem, saj so ob večji količini prihranki občutnejši. Ob večjih količinah je tudi strošek analize (6.500 tolarjev) na kilogram pšenice manjši. V Kmetijski zadrugi Ptuj obljubljajo, da bodo pridelovalce pravočasno obvestili o datumu in uri prevzema pšenice. Podrobnejše, sprotne informacije, bodo pridelovalci dobili tudi pri vodjih področnih zadrug. Cena še ni določena, plačilo takoj Medtem ko je lani v tem času že bila znana odkupna cena pšenice, letos temu ni tako. Na trgu se pozna monopolni položaj mlinske industrije, pogajanja z njo so vedno težja. Sporen je predlog mlinarjev, da letos ne bi bilo doplačila za beljakovine med razredi po načinu podrazredov v lanskem letu. Mlinarji torej vztrajajo na stališču, da bo pšenica plačana strogo po ceniku za posamezne kakovostne razrede, brez doplačila za višjo vsebnost beljakovin, kar bo zagotovo znižalo njeno povrečno odkupno ceno. Tudi izhodiščne cene za prvi, drugi in tretji kakovostni razred pšenice še niso določene. Mlinarji zagotavljajo, da bo cena enaka ceni uvožene pšenice, vključno s stroški, povezanimi z dobavo pšenice do mlina. Trenutno je cena pšenice na svetovnem trgu, kljub suši v precejšnje delu Evrope in Balkana, razmeroma nizka. Pričakovati je, da bo njena cena nekoliko zrasla, toda dokončne napovedi o tem še ni. Upanje na nekoliko višjo ceno pa je tudi kaj slaba tolažba za pridelovalce, saj bodo izkupiček zmanjšali nizki hektarski donosi. Pri plačilu pšenice je stanje podobno lanskemu, kar se tiče plačila s strani predelovalne industrije. Kmetijska zadruga Ptuj pa je poskrbela za ugoden kredit, zato načrtujejo plačilo pšenice takoj, ko bodo opravljeni obračuni, najverjetneje v začetku avgusta. Pri tem pa bo zadruga vztrajala, da pogodbeni proizvajalci svoje pogodbe izpolnijo vsaj v okviru dejanskega pridelka, ki bo zagotovo nižji od načrtovanega. "Zadruga ne more dopustiti, da bi posel s pšenico na njenem območju vodil kdo drug, saj je v organizacijo pridelave in prevzema vložila velika sredstva," je odločen Marjan Janžekovič. Na vprašanje o pričakovanem prevzemu pšenice ob letošnji žetvi v Kmetijski zadrugi Ptuj zaenkrat nimajo odgovora. Na osnovi sklenjenih pogodb so načrtovali okoli 9 500 ton, je pa po stanju posevkov povsem jasno, da te količine ne bo mogoče doseči. Posevki so od območja do območja različni, ponekod manj, drugje nekoliko obetavnejši. Medtem ko so lani odkupili 8 tisoč ton pšenice, se letos bojijo, da ne bodo prevzeli niti te količine. J. Bračič Slovenska Bistrica • Skromni vodni viri Varčujejo s pitno vodo Razglasitev varčevanja s pitno vodo v Slovenski Bistrici niti ni pretirano presenetila, saj se s tem problemom v poletnih mesecih na bistriški komunali ukvarjajo že nekaj let. Letos so vodni viri izjemno skromni. Slovenska Bistrica prejema vodo s Pohorja in Dravskega polja - [ikol, izjemno nizke količine pritoka vode pa opažajo ravno s pohorske strani. "Če primerjam pritok vode s tisto pred petimi leti, priteče iz istih virov s Pohorja 40-60 odstotkov vode manj. Med letom z vodo shajamo, poletne ekstremne temperature in 92 skoraj popolnoma sušnih dni pa je vodotoke izjemno zmanjšalo. Zato smo se odločili za varnostni ukrep in razglasili varčeva- nje s pitno vodo. Kršitelje, ki bodo prali avtomobile, zalivali vrtove ali polnili bazene, bo komunalna inšpekcija tudi kaznovala, mandatna kazen znaša 60 tisoč tolarjev," je povedal direktor Komunale Blaž Gre-gorič. Z novim odlokom o pitni vodi, ki je stopil v veljavo z začetkom novega leta, so morali delavci Komunale zaradi višjih normativov tri površinske vodnjake na Dravskem polju zapreti, ostali so še trije globinski, ki dajejo dosti manj vode kot površinski. Direktor Komunale iz Slovenske Bistrice Blaž Gre-gorič dodaja: "Če bo kaj padavin, le-te ne bodo obnovile vodnih virov, vodne vire bi obnovilo šele večdnevno deževje. Pričakujemo, da se do konca avgusta kljub deževju vodni viri ne bodo veliko obnavljali." V ponedeljek, 16. junija, so pričeli delavci Komunale pridobivati nove vodne vire na Pohorju, pred tem pa so uredili vse služnostne pravice in odkupili zemljišča. Problem z vodo je pereč tudi v Halozah, na makolskem področju. "Za predel Ložniške doline pri Makolah smo se že dogovorili s ptujskim komunalnim podjetjem. [e letos pa bomo zaključili s projektom Tr-novec, kjer bomo izvrtali novo vodno zajetje," je povedal direktor komunale Blaž Gregorič. Ker je stanje voda v občini zelo nizko, so vključili tudi civilno zaščito in gasilce, ki bodo pripravili hidrante, iz katerih bi lahko v skrajnem primeru gospodinjstvom vodo dovažali. Nataša Pogorevc [ ] Nogometni klub Drava seje uvrstil v prvo ligo. Se vam zdi to pomembno za razvoj športa v Sp. Podra^ju? a) Zelo pomembno b) Pomembno c) Nepomembno ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si Odgovori na zadnje vprašanje: Ste v programu festivala POLETJE OB DRAVI našli kaj zase? 62% DA 35% NE 3% Še ne poznam Dan po evforiji Ptujčani so v nedeljo se enkrat dokazali, da ko gre za pravo stvar, jih nič ne zaustavi. Uvrstitev domačih nogometašev v prvo državno ligo jih je v hipu povezala, Mestni trg je postal poligon neponovljivega navdušenja in veselja. Ker po vsaki evforiji prihaja čas streznitve, v ponedeljek na Mestnem trgu ni bilo več nobene sledi o nedeljskem slavju. Najhuje, kar bi se zdaj lahko zgodilo ekipi, je, da bi ostala sama, brez podpore okolja. Prva liga veliko stane, o tem ni nobene dileme. Zdaj ne bo več dovolj samo dobro brcati inpreigravati, zdaj se bo moral dokazati tudi menedžment kluba in širšega okolja. Na preizkusnji bodo njihove sposobnosti o tem, kako vnovčiti ta uspeh doma in v širšem okolju, da se bo kvalitetno delo ekipe lahko nadaljevalo in razvijalo. Tudi v teh prizadevanjih bo mogoče preverjati sposobnost nekdanjega skupnega okolja za povezovanje in skupno delovanje. Tudi v tem okviru bo mogoče dokazovati, koliko "pokra-jinskosti" je sposobno. Doslej je Ptuj za promocijo plačeval zelo malo, pa so ga "oglaševali" številni uspešni posamezniki in skupine. Zdaj bo moral pričeti tudi konkretno dajati in pri tem iskati najširše povezave. Tudi zato potrebuje drugačna "sejmišča" od zdajšnjih. Zgodba o tem se izteka te dni. Jo bo okolje znalo izkoristiti tudi v korist uspešnih športnikov, da bo evforičnih nedelj, kot je bila 15. junija, še več? Majda Goznik Benedikt • Srečanje veteranov Ob Maistrovih dnevih zbornik V soboto, 14. junija, je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lenart organiziralo srečanje za vzhodnoštajersko pokrajino in Pomurje. Veterani so se zbrali v Benediktu, kjer jim je občino predstavil župan Milan Gumzar. Iz Benedikta se je okrog 150 udeležencev peš odpravilo k Sv. Ani, kjer je potekalo družabno srečanje. Govorili so o statusnih pravicah članov združenja in izdaji zbornika območnega združenja, ki ga nameravajo izdati jeseni ob Maistrovih dnevih. Zbranim sta govorila tudi predsednik pokrajinskega odbora ZVVS podpolkovnik Vlado Maher in župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj. O odnosu do dogodkov v letu 1991 in do veteranov vojne za Slovenijo pa je kritično govoril predsednik območnega združenja Lenart Peter Leopold: "Terito-rialci Vzhodnoštajerske pokrajine in Pomurja smo skupaj z milico in krajani dosegli vidne uspehe na bojiščih. Čeprav mineva že 12 let od osamosvoji- tve Slovenije, še nismo uspeli urediti statusa veterana za vse udeležence vojne. Izbrisani iz evidenc državljanov so uspeli doseči, da se jim omogoči pridobiti državljanstvo Slovenije, udeleženci osamosvojitvene vojne pa moramo čakati na minimalne ugodnosti do napolnitve 50. leta starosti. Za nekatere udeležence vojne kljub večletnemu trudu ne moremo pridobiti potrdila o udeležbi v vojni. Osnovni problem je v pomanjkljivi evidenci odgovornih organov, ki bi morali voditi in hraniti evidenco udeležencev vojne. Potrebno pa bi bilo tudi dopolniti Zakon o veteranih vojne za Slovenijo, tako da bi status veterana lahko pridobili tudi tisti občani, ki so sodelovali v neoboroženih oblikah odpora." Zmago Šalamun Foto: M. Ozmec Pred pohodom je župan občine Benedikt Milan Gumzar udeležencem predstavil občino Benedikt. Udeleženci ob slatinskih vrelcih. Ljutomer • Dan odprtih vrat Naslednji cilj - centralna čistilna naprava Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je ob dnevu odprtih vrat organiziralo ogled vodnih ~rpa-lis~ v Lukavcih in na Moti, ~istilno napravo v Veržeju, deponijo odpadkov v Ljutomeru, številni zainteresirani pa so se lahko seznanili tudi s prodajnim programom tega podjetja. "Namen tako imenovanega dneva odprtih vrat našega podjetja je prikazati širši javnosti delovanje na{ega podjetja, predvsem, da pokažemo, kako črpamo vodo, ki je zelo pomembna tekočina ter jo je potrebno varovati. V prihodnje bomo dneve odprtih vrat pripravljali bolj pogosto," je povedal direktor Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer Stanislav Klemen. Na črpališčih v Lukavcih in na Moti so udeleženci dneva odprtih vrat lahko tudi preizkusili vodo ter se prepričali o njeni kvaliteti, ki je na zavidljivi ravni. Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je z urejenostjo svojih objektov na črpališčih dodobra zavarovalo vodne izvire. Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer ima 45 zaposlenih, pred 13 leti pa je pričelo z delom po zakonu o gospodarskih javnih službah. Leta 1995 so se lastninsko preoblikovali v družbo Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, d.o.o., razmerje med javnimi službami in službami tržnih dejavnosti v tem podjetju pa je 29% proti 71% v korist tržnih dejavnosti. V naslednjem letu omenjeno podjetje čaka nova velika naloga, saj bodo kot pooblaščeni investitor občine Ljutomer pričeli graditi centralno čistilno napravo za občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru z zmogljivostjo 23.000 populacijskih enot, ki bi naj bila dokončana v prvi polovici leta 2005. Miha Šoštarič Trnovska vas • Predavanje o reji volov d Prireja na sonaraven način V petek, 13. junija, je Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo in turizem občine Trnovska vas, ki ga vodi Manfred Jakop v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za kmetijstvo organiziral predavanje in predstavitev projekta reja volov. Projekt sta predstavila mag. Črtomir Rozman in Milan Repič, oba s Fakultete za kmetijstvo. Kot je povedal Milan Repič so na Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Mariboru v letu 2001 pristopili k izvajanju projekta Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije. S projektom želijo obuditi rejo volov, ki je v Sloveniji včasih že bila prisotna, vendar so takrat prvotno vole uporabljali za delo in jih spitali šele po petih, šestih letih. Tako so bili na začetku 20. stoletja za meso najbolj cenjeni spitani voli, ki so dali odlično meso za juhe in golaže. Leta 1955 je bilo v slovenskih klavnicah zaklanih 16000 volov, leta 1965 12000, v letu 1975 pa le še 5000. V letih 1997, 1998 in 1999 je bilo v slovenskih klavnicah zaklanih 0,2 odstotka volov, starih do 30 mesecev. V letu 2002 pa 448 volov, kar je predstavljalo 0,3 odstotka od skupnega števila zaklanih in ocenjenih goved v slovenskih klavnicah. Danes želijo potrošniku po- nuditi volovsko meso mladih živali, starih do 24 mesecev, ki bodo spitani na živalim prijazen način (poleti paša, pozimi izpust), brez prekomerne uporabe močnih krmil. Krma ne sme vsebovati ostankov pesticidov, antibiotikov, stimulatorjev rasti, sintetičnih barvil, sečnine. Prav tako ne sme biti v obroku gensko spremenjenih surovin. Dovoljeno je dodajati rudninske snovi, mešanice mikroelementov in vitaminov, ki so potrebne za prehrano in normalno fiziološko delovanje organizma. Zato je taka reja prvenstveno namenjena kmetijam, ki imajo travnate površine, težko dostopne za obdelavo s kmetijsko mehanizacijo in manj intenzivno oziroma sonaravno rejo živali. Reja volov je po njihovi oceni primerna tudi za manjše kmetije, ki jim dohodek iz kmetijstva ne predstavlja edinega vira preživetja in takih kmetij je v Slovenskih goricah veliko. Kot volovsko meso se na trgu lahko pod navedeno oznako prodaja (dokler še ni blagovne znamke) le meso, ki izhaja od živali iz nadzorovanih rej, ki so bile vzrejene po navodilih, ki so sestavni del tega načrta. V rejo se vključijo zdrava, vitalna teleta slovenskega porekla, ki imajo dobro razvit vamp in že dobro izkoriščajo voluminoz-no krmo. V projekt je trenutno vključenih 16 kmetij, s skupnim številom 80 volov. Številka se tedensko spreminja. Volovsko meso pa se trži od januarja letos. Vsi, ki bi se želeli vključiti v projekt, lahko dodatne informacije dobijo na Fakulteti za kmetijstvu pri Črtomiru Rozmanu ali Milanu Repiču. Po Repičevih besedah bi za resnejšo delo moralo biti v projekt vključenih 500 volov letno, to potem predstavlja tedensko količino 10 volov. To pa je potem neka osnova tako za rejca kot za blagovno znamko. Zmago Šalamun Benedikt • Energetska zasnova občine Geotermalna voda je najcenejša V Sloveniji že nekaj časa v okviru Agencije za učinkovito rabo energije spodbujajo občine k varčnejši energetski rabi. Občinam zagotavljajo nepovratna sredstva za izvedbo predhodne dokumentacije in za izvedbo energetsko oskrbnih objektov. Občina Benedikt je lani naročila izdelavo energetske zasnove pri podjetju IBE, d.o.o., iz Ljubljane. Študija obsega 228 strani. Kot glavni potencial za pridobivanje energije za ogrevanje predvideva geotermalna energija, ki bi dajala po najoptimalnejši varianti takšne količine energije, da bi le-te ne mogli uporabiti na enem mestu, ampak bi bilo potrebno izvesti toplovodni razvod energije na območju celotnega Benedikta. V študiji so obdelani trije načini daljinskega ogrevanja: geotermalna voda, biomasa in bioplin. Bioplin je možno uporabljati, biomasa ali sekanci ne pridejo v poštev, ker imajo v Benediktu premalo gozdnih površin. Za geotermalno vodo je potrebno narediti še nekaj raziskav, predvsem pa ugotoviti količino in globino potrebne vrtine. Leta 1970 je bila v Benediktu že narejena ena vrtina v globini 729 metrov in tam je bila temperatura vode 60 stopinj Celzija. Ta vrtina ne obstaja več; ker ni bila ocevljena, so jo morali opustiti. O projektu geotermalne vode je župan Milan Gumzar povedal: "Z Ministrstvom za okolje in prostor oziroma Agencijo za učinkovito rabo energije se po- govarjamo, da bi dobili sredstva za vrtanje raziskovalne vrtine. Potem bi lahko ocenili, ali se nam splača iti v projekt. Iz občinskega proračuna projekta ne bomo mogli sofinancirati v naslednjih petih letih. Če bi prišli do temperature vode 70 do 80 stopinj Celzija, bi morali vrtati nad 900 metrov. Menim, da bi bilo smiselno narediti vrtino in razvodno omrežje vsaj za tiste objekte, za katere mora skrbeti občina, kot so osnovna šola, telovadnica. V neposredni bližini rastejo stanovanjski objekti, bloki, smo pred začetkom gradnje nove telovadnice in razširitve osnovne šole in tu bi nam dodatna energija prišla zelo prav, zlasti če bi bila prijaznejša okolju in cenejša od kurilnega olja in plina." Zmago Šalamun Mala Nedelja • Kopalna sezona poteka nemoteno Izgradnja novega kompleksa Bioterme Ljutomersko podjetje Segrap je v teh dneh pričelo s kopalno sezono v Biotermah Mala Nedelja, kjer pa je v tem trenutku tudi v polnem teku izgradnja kompleksa zunanjih bazenov. Dela v Biotermah potekajo po načrtih, nekaj zamude je bilo le pri pripravi projektov in pridobivanju gradbene dokumentacije. Kot je zagotovil direktor podjetja Segrap Miran Blagovič, dela kopalne sezone ne bodo ovirala: "Stara bazena smo ogradili s posebnimi gradbenimi panoji, tako da bo lahko kopalna sezona potekala nemoteno." Ker so s kopališča odstranili kamp prikolice, bo tam še več prostora kot lansko leto. Letos bo obiskovalcem na voljo tudi več parkirnih mest, izgradnja novega kompleksa pa naj bi bila končana do naslednje kopalne sezone oziroma do 1. maja 2004. Glavni izvajalec del je podje- tje Vegrad iz Velenja, podizva-jalec je Gradbeništvo Lendava, najpomembnejši del - bazensko tehniko pa so zaupali graškemu podjetju BVT. Seveda projekt pomeni tudi precejšen finančni zalogaj. Celotna predračunska vrednost samega kompleksa je okoli 420 milijonov tolarjev, kanalizacija, parkirna mesta in okolica pa bodo stali še dodatnih 150 milijonov. Naslednje leto se obiskovalcem tako že obeta kopanje v zunanjem bazenu, projekt o izgradnji zaprtega kompleksa pa je tudi že v nastajanju. Ta investicija, ki bo po sedanjih izračunih stala nekaj več kot milijardo tolarjev, naj bi bila končana leta 2005. Natalija Škrlec Predračunska vrednost novega kompleksa znaša 420 milijonov tolarjev. in tam Majšperk • Županja sprejela zlate učence Pred zaključkom šolskega leta je v četrtek, 12. junija, županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin pripravila sprejem za učence iz OŠ Maj-šperk, ki so v iztekajočem se šolskem letu dosegli zlata priznanja oziroma prva, druga eli tretja mesta na različnih državnih tekmovanjih. Sprejem so jim pripravili, ker so s svojim znanjem na tekmovanjih dostojno predstavljali občino Majšperk. -OM Kidričevo • Izredna seja sveta Pred osrednjimi prireditvami ob 6. občinskem prazniku, ki se bodo zvrstile konec tega tedna, so se svetniki občine Kidričevo v sredo, 18. junija, sestali na 1. izredni seji. Na predlog župana Zvonimir-ja Holca so razpravljali le o dveh zadevah. Po hitrem postopku so sklepali o odloku o odkupni pravici občine Kidričevo, dogovorili pa so se tudi o digitalizaciji prostorskih sestavin planskih aktov občine Kidričevo. -OM Cvetkovci • Vaja gasilcev V okviru sodelovanja med prostovoljnimi gasilskimi društvi Ormož in Ptuj so v sredo, 18. junija, ob 19. uri pri lovskem domu v Cvetkovcih izvedli skupno gasilsko taktično vajo, v kateri so sodelovale enote iz obeh društev. Kot je povedal Igor Fekonja, poveljnik GD Ptuj, so se tokrat posebej posvetili tehničnemu reševanju in ukrepanju ob razlitju nevarnih snovi. Po vaji so na pogovoru opozorili na morebitne pomanjkljivosti. -OM Cvetkovci • Blagoslov kapele Danes, v četrtek, 19. junija, ob 11. uri bodo v Cvetkov-cih svečano blagoslovili novo vaško kapelo, ki so jo postavili na istem mestu, kjer je bila do temeljev porušena v lanski prometni nesreči. Kot je povedal glavni pobudnik in organizator Viktor Ozmec, so kapelo zgradili po natančnih navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora, sredstva pa je prispevala Zavarovalnica Maribor. Blagoslov bodo poleg domačega župnika Jožeta Sipuša opravili še trije duhovniki rojaki, ki so v bogoslužju drugod. -OM Ptuj • Več vinskih svetovalcev V Sloveniji je po podatkih Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije 370 vinskih svetovalcev. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru jih je pred časom izobraževanje na 1. stopnji opravilo še 28, 23 pa jih je zaključilo tudi izobraževanje na zahtevnejši 2. stopnji. Novim vinskim svetovalcev oziroma somme-lierjem, kot jih običajno imenujejo v tujini, so diplome ob zaključku šolanja podelili 4. junija na ptujskem gradu. ak Ptuj • S prve izredne seje Mestnega sveta Proti delitvi dobička v Komunalnem podjetju V petek, 13. junija, ob 13. uri, so se ptujski mestni svetniki sestali na prvi izredni seji. Na dnevnem redu so imeli dve točki: sprejem sklepa o tem, da se bilančni dobiček delniške družbe Komunalno podjetje Ptuj v znesku 76 milijonov 934 tisoč tolarjev za leto 2002 ne razporedi in da bo o njegovi uporabi skupščina podjetja odločala na eni od svojih naslednjih sej, ter o osnutku pravilnika o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči na področju izobraževanja. Pri slednjem gre za nadgradnjo osnovnega dokumenta iz leta 2001, ki bo omogočil dodeljevanje sredstev tudi za diplomska, magistrska in doktorska dela. O letnem poročilu Komunalnega podjetja Ptuj, d.d., za leto 2002, s predlogom uporabe bilančnega dobička, so svetniki razpravljali že na 8. redni seji sveta, ki je bila 2. junija. Takrat so podvomili v upravičenost delitve dobička za lansko leto v višini skoraj 77 milijonov tolarjev. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi ga razdelili na dva dela: 48,5 milijona tolarjev bi prenesli v leto 2004, za dividende pa namenili 28,5 milijona. Tu pa se je zataknilo, ker je več svetnikov imelo pomisleke o tem, ali so bančne obresti v resnici dobiček, ki ga je mogoče deliti, glede na to, da je bil pridelan na podlagi vezave kapitala v bankah. Pri tem pa so svetniki opozorili tudi na veliko ekoloških problemov v okolju, ki se ne rešujejo, denar pa leži na bančnih računih. Drugega junija so tudi sklenili, da bodo o uporabi bilančnega dobička Komunalnega podjetja Ptuj za leto 2002 odločili na izredni seji. Če to ne bo mogoče, bo podjetje moralo skupščino podjetja, sklicano za 16. junij, prestaviti. Mestna občina Ptuj oziroma petnajst občin na Ptujskem je lastnica kapitala Komunalnega podjetja v višini 61 odstotkov, preostalih 39 pripada zaposlenim, bivšim zaposlenim in drugim lastnikom. V pretežni večini gre za male lastnike, ki ne razpolagajo z več kot enim odstotkom kapitala, tudi velikih drugih lastnikov v okviru 39 odstotkov ni. Po osmi seji sveta je ptujski župan dr. Štefan Čelan imenoval 8-člansko komisijo, ki ji predseduje Marija Magdalene, ta pa je pripravila nasprotni predlog za skupščino, da ostane bilančni dobiček nerazporejen. Za tak sklep je na petkovi izredni seji glasovalo 18 od 23 svetnikov, kolikor jih je bilo na seji, dva sta bila proti. Čeprav so svetniki nedelitev dobička izglasovali z večino glasov, so nekateri podvomili v njegovo "upravičenost". Robert Čeh (SLS) je v uvodu svoje razprave povedal, da se zaveda, da bo predloženi sklep sprejet, vendar z njegove strani po pogovoru z nekaterimi delavci Komunalnega podjetja Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, potem ko so svetniki rekli "ne" delitvi bilančnega dobička za leto 2002. Ptuj zgleda stvar malo drugače. Postaviti se je potrebno v njihovo vlogo: v podjetje so vložili certifikate, regrese, se odločili za notranji odkup, po vsem tem, če podjetje ustvarja dobiček, pričakujejo dividende. Glede na njihove majhne deleže, ki se gibljejo okrog enega odstotka, naj bi jim dividende prinesle med 50 in 100 tisoč tolarji. Če bi jim omogočili delitev, bi to zagotovo vplivalo na njihovo večjo motivacijo pri delu. "Gre namreč za delitev na naš in njihov delež. Govoril sem tudi z revizorjem, ki pravi, da v njihovi bilanci vse in drži," je v svoji razpravi povedal Robert Čeh. Marija Ma-gdalenc je nato pojasnila, da nihče ne dvomi v obračun poslovanja in tudi ne v revizorjevo poročilo. Bilanca je narejena pošteno, vprašanje je le, ali se lahko deli dobiček, dosežen iz finančnih transakcij oziroma posojanja denarja. Nihče Ormož • Predstavili tri odloke Mali, dobronamerni koraki Predsednik NS.i Ormož Alojz Sok je na tiskovni konferenci predstavil tri odloke, ki zajemajo tiste plati življenja, za katere so se v predvolilnem boju se posebej zavzemali - za vprašanje natalitete in položaj krajevnih skupnosti. Odlok o financiranju komunalnih dejavnosti krajevnih skupnosti določa kriterije in merila za financiranje komunalne dejavnosti po KS. Pluženje snega, vzdrževanje cest in javnih površin bi se po novem urejalo po določenem točkovnem sistemu, denar pa bi pritekal po dvanajst-inah. Tako bi KS že ob začetku leta vedele, na kolikšen denar lahko računajo za tiste dejavnosti, ki so bile na njih prenesene. Odlok o enkratni denarni pomoči za novorojence predvideva pozornost do družin, ki se še odločajo za otroke. Sok je povedal, da ne pričakujejo, da bi se zato družine množično odločale za več otrok, ampak lepo bi bilo, da tudi občina izrazi podporo tistim, ki imajo otroke. Po popisnih podatkih naj bi se v občini rodilo manj kot 200 otrok letno in v perspektivi je ogrožen predšolski in šolski sistem, saj bo predrag. S tem pa je ogroženo veliko število delovnih mest v šolstvu. Za odlok naj bi zagotovili sredstva v proračunu 2004, ob upoštevanju trendov pa bi izvajanje odloka skupno stalo okrog 8 milijonov tolarjev. Pozornost in navdušenje nad vsakim novim članom skupnosti naj bi izražal tudi odlok o oprostitvi plačila občinskih prispevkov za družine z dvema ali več otroki. Za družine z dvema otrokoma bi komunalni prispevek zmanjšali za polovico, za družine s tremi ali več otroki, ki se odločijo za gradnjo, pa v celoti. Občinski prispevki znašajo letno 450.000 tolarjev. Spet ne gre za kakšna velika sredstva, ampak zgolj za gesto pozornosti, pomoči, za male, dobronamerne korake, je povedal Sok. Ugodnosti bi bile deležne vse družine z več otroki, ne glede na socialni status. Vsi odloki so v fazi osnutka, vložili jih bodo in počakali, kaj se bo zgodilo. V predvolilnem času so menda že vložili en odlok, pa še ni prišel v obravnavo v OS. O Radiu Prlek je spregovoril predsednik SDS Ormož Branko Šumenjak, ki je povedal, da o celotni zadevi nimajo nobenih oprijemljivih informacij, da vse, kar vedo, izvejo iz medijev, pa še tam je vse napisano v pogojnikih. Zavedajo se, da so potrebne spremembe, zato so želeli tudi pri oblikovanju proračuna zagotoviti več denarja za delovanje radia. O sedanjem najemu je odločal svet zavoda v sestavi treh ljudi, ki so delo oddali na hitro, brez javnega razpisa, čeprav gre za 8,7-milijonski znesek, je še povedal Šumanjak. Hkrati je predstavil tudi ponudbo Radia Maxi, ki ponuja Radiu Ormož sodelovanje brezplačno. Izrazili so tudi pomisleke okrog 1 radia, d.o.o., Ljubljana, za katerega so člani sveta zavoda navajali, da je saniral več slovenskih radiev, v Poslovnem registru Slovenije pa je razvidno, da je firma od leta 1995 do danes ustvarila malo več prihodka kot znaša pogodba z nekdanjim Radiem Ormož. Želijo, da se stvari dogajajo tran-sparentno, da bodo vedeli, kaj se dogaja, saj so občani, kar se tiče ormoškega radia, občutljivi. Alojz Sok pa je še povedal, da se je takšno stanje v svetu radia pripravljalo že dalj časa, saj so pred časom, ne da bi jima potekel mandat, zamenjali dva člana sveta, njega in Martina Rudolfa. Najavili so tudi prakso mesečnih tiskovnih konferenc, hkrati pa povabili na tradicionalno proslavo ob dnevu državnosti, ki bo 24. junija, ob 19.00, na Humu pri Ormožu. viki klemenčič ivanus Foto: Črtomir Goznik Robert Čeh (SLS): "Če se postaviš v vlogo delavca Komunalnega podjetja, ki je vložil svoj certifikat, zatem vložil svoj regres, se odločil za notranji odkup, stvar zgleda malo drugače. Se posebej, če vemo, da gre v bistvu za male delničarje, ki imajo v rokah 1-odstotne deleže, dividende pa bi jim prinesle med 50 in 100 tisoč tolarjev ..." pa tudi ni rekel, da dividend ne bo, le da bo o delitvi odločala skupščina na eni od svojih naslednjih sej, ko se bodo tudi dogovorili oziroma uskladili glede upravičenosti delitve. Gre zgolj za prestavitev zadeve in ničesar drugega, je še poudarila Magdalenčeva. Res pa je, da mešana lastnina prinaša veliko problemov, zato je zadeve okrog Komunalnega podjetja potrebno globalno obdelati, je prepričan Milan Čucek (LDS). Zeleni Ptuja bodo, kot je v njihovem imenu povedal Vlado Čus, tako dolgo proti delitvi dobička, dokler ne bodo dogovorjene vsebine in tempo strateških usmeritev Komunalnega podjetja Ptuj. Razpravi Roberta Čeha je pritrdil tudi Konrad Rižner (LDS), ki pa v sklepu komisije vidi samo zamik odločitve, čeprav se zaveda, da bodo v očeh delavcev Komunalnega podjetja svetniki krivci, da ni prišlo do delitve. Vprašal je tudi, ali je mestni svet pristojen odločati tudi o deležu, ki ni njegov, torej o 39 odstotkih kapitala. Marka Čusa (SMS) je zanimalo, kakšno stališče bo imel Mestni svet na naslednji seji skupščine, če gre sedaj samo za zamik. Ptujski župan dr. Štefan Čelan meni, da je na primeru Komunalnega podjetja potrebno gledati tudi ostala "občinska" podjetja in zavode, ker je "ambicija Mestne občine Ptuj, da naši poslovni sistemi pomagajo na nek način polniti pro- račun," je še poudaril. Petra Pribožica (NSi) je motilo, da se pogovarjajo samo o denarju, nič pa o vsebini. Ker naj bi denar iz delitve dobička porabili za velike projekte na področju ekologije, je vprašanje, koliko se bo to lahko odrazilo na sami kvaliteti komunalnih storitev, na katere je toliko pripomb. Ignac Vrhovsek (De-Sus) pa je prepričan, da bi o vsej tej problematiki morali predstavniki Mestne občine Ptuj voditi dialog v nadzornem svetu in v okviru skupščine podjetja. Janez Rožmarin (NSi) v prelaganju odločitve glede delitve dobička ne vidi smisla, odločitev naj se sprejme čim prej. MG Ptuj • Letna konferenca ZLSD Zaživimo skupaj z mestom V soboto, 14. junija, je na Lackovi domačiji potekala letna konferenca Združene liste socialnih demokratov Ptuj, na kateri je bil govor predvsem o delu ZLSD v Mestnem svetu. Na konferenci so sprejeli program dela za letos, prav tako pa so v ZLSD potrdili spremembo pravil in s tem razširili predsedstvo na deset članic in članov. Predsednica je ostala Marija Ma-gdalenc, novi podpredsednik stranke je Dejan Levanič, ki je predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj, organizacijski sekretar je postal Aleš Štrafela, tajnik Milan Masten, regijski koordinator Dani Tahirovič, stike z mediji je prevzela Mirjana Ne-nad, člani predsedstva pa so Vladimir Berger, Feliks Cafuta ter Sandra Jankovič. Mirjana Nenad Ljutomer • 5. redna seja občinskega sveta Se bodo benediktinci strinjali? Največ govora na tokratni seji ljutomerskega občinskega sveta je bilo po pričakovanju glede dogovora o poravnavi v zvezi z dvorcem Železne Dveri. Kot je znano, se je podjetje Ljutomerčan odločilo, da dvorec v Železnih Dverih proda, za nakup v vrednosti 75 milijonov tolarjev pa se je odločil Benediktinski priorat Maribor. Občina Ljutomer, ki se je prav tako potegovala za nakup, vendar se je podjetje Ljutomerčan odločilo, da dvorec proda pri-oratu, sedaj zahteva, da se ji povrnejo vlaganja v višini 17 milijonov tolarjev, ki jih je v preteklosti porabila za vzdrževanja dvorca. Občinski svetniki so v gradivu za tokratno sejo dobili dogovor o poravnavi, ki bi ga naj vse tri stranke v postopku podpisale, vendar se je pred sejo na mizah znašel nov dogovor, ki sta ga brez vednosti občine Ljutomer pripravila Benediktinski priorat Maribor in podjetje Ljutomerčan. Po daljši razpravi so člani občinskega sveta občine Ljutomer sprejeli nekakšno novo inačico dogovora, v kateri je zapisano, da Benediktinski priorat Maribor v 30 dneh od podpisa tega dogovora plača občini Ljutomer odškodnino v višini 17 milijonov tolarjev, ljutomerska ob- čina pa se zaveže, da bo s tem denarjem do konca prihodnjega leta obnovila lokalno cesto od republiške ceste Ljutomer—Ormož proti dvorcu v Železnih Dverih, v skupni dolžini 950 metrov. Podjetje Ljutomerčan verjetno pri takšni obliki dogovora ne bo imelo pripomb, vprašanje pa je, kako bo reagiral Benediktinski priorat Maribor. Člani občinskega sveta so tokrat dvignili tudi cene programov predšolske vzgoje. Vrtec Ljutomer je konec februarja letos predlagal dvig cene programov predšolske vzgoje v višini sedmih odstotkov za vse programe oziroma dvig cene v prvi starostni skupini (od enega do treh let) za pet odstotkov in cene programov v drugi starostni skupini (od tretjega do šestega leta) za devet odstotkov. Dosedanje cene programov predšolske vzgoje v vrtcih na območju občine Ljutomer so veljale od začetka prejšnjega leta, dvig cene pa so iz vrtca Ljutomer predlagali zaradi porasta stroškov prehrane, javnega prevoza, kurjave, elektrike ter stroškov dela. Ljutomerski občinski svet je tako na tokratni, peti redni seji le sprejel nove cene, ki so za obe starostni skupini povečane za 5,1 odstotek glede na staro ceno. Za prvo starostno skupino - od enega do treh let - je potrebno sedaj mesečno odšteti 74.043 tolarjev, za drugo starostno skupino od treh do šestih let pa 61.043 tolarjev. Krajši program za posamezne primere od začetka junija stane 30.284 tolarjev, cicibanove urice z malico pa 7.478 tolarjev mesečno. Za odstotnost otrok nad tri dni, ki se predhodno najavijo, se staršem odbijajo stroški živil in na otroka pripadajoči materialni stroški v višini 275 tolarjev. Vrtce občine Ljutomer trenutno obiskuje 397 otrok, starši pa plačujejo med 10 in 80 odstotki mesečne cene. Polne ekonomske cene programov predšolske vzgoje v vrtcih občine Ljutomer ne plačuje nihče, povprečni prispevek staršev znaša 20,8 odstotka mesečne cene, ostalo pa se pokrije iz proračuna občine Ljutomer. Miha ŠoštarK Dornava • Praznovali 8. občinski praznik Tudi podeželje naj ima možnost za razvoj V občini Dornava so se prejšnji teden zvrstile številne športne, kulturne, gasilske in druge prireditve ob 8. občinskem prazniku, osrednja proslava pa je bila v nedeljo popoldne. župan Franc Šegula je govoril o uspehih v minulih štirih letih, seveda pa ni pozabil na prihodnost. @e letos imajo {te-vilne načrte. Opozoril pa je, da je potrebno organizirati financiranje občin tako, da bo tudi podeželje imelo možnosti za razvoj. Predsednik za družbene dejavnosti Franc Zagoršak in župan sta podelila plakete občine Dornava. Letošnji nagrajenci so: podjetnik Franc Hanželič iz Dornave, ki se ukvarja s kovinostrugarstvom in ima že 30-letno tradicijo, poleg družinskih članov pa je danes zaposlenih že 13 delavcev. Vključuje se tudi društvene in družabne aktivnosti kraja. Tudi Josip Golub iz žamen-cev je zasebnik, saj se 10 let ukvarja z gradbeno dejavnostjo. Zaposlenih ima šest delavcev, v sezoni pa tudi nekaj pogodbenih. Tudi on je zelo aktiven v kraju. Med prejemniki plaket je tudi kmetija Valič iz Mezgo-vcev ob Pesnici, ki ima večletno tradicijo in se na njej preživlja šest članov iz treh generacij. Je mešana kmetija s 17 hektarji obdelovalne zemlje. Tudi nagrajena kmetija Mlinarič s Polenšaka ima večletno tradicijo. Je mešana kmetija in ima 10 hektarjev obdelovalne zemlje. Rdeča nit bogatega kulturnega programa, v katerem so se predstavile vse pevske in glasbene skupine, ki delujejo v občini Dornava, je bila ljudska pesem. Oblikovali pa so ga: moški oktet iz Dornave, moški in mešani pevski zbor ter predice iz Polenšaka, ljudske pevke in godba na pihala iz Dornave, mladi glasbeniki iz zasebne glasbene šole Nokturno ter na diatonični harmoniki učitelj Zlatko Munda, varovanci zavoda dr. Marijana Borštnarja in osnovnošolci iz Dornave. Prireditev je pove- zovala Slavica Bratuša, udeležili pa so se je številni župani in podžupani sosednjih občin, poslanec državnega zbora Anton Butolen, mnogi predstavniki iz društvenega in družbenega življenja, izvajalci del in krajani. Za pestro kulinarično pogostitev so letos poskrbeli v vaškem odboru Polenšak, tamkajšnje turistično in gasilsko društvo. Marija Slodnjak Foto: Marija Slodnjak Utrinek iz kulturnega programa - predice iz Polensaka Prejemniki občinskih plaket Foto: Marija Siodnjal< Dobrava • 6. srečanje Dobravčanov Dobre volje ni manjkalo Prvič so se Dobravčani srečali daljnega leta 1968. Druženje so izkoristili predvsem za obujanje spominov na nekdanje težko življenje, saj jih je vezal skupen spomin na preživeto vojno. Prvo srečanje je bilo pri Stanku Hartmanu, drugo na Humu pri Jožetu žnidariču leta 1978, leta 1988 je bilo srečanje pri Marjanu žnidariču, in ker so spoznali, da je desetletje predolga doba za njihova srečanja, se od takrat srečujejo vsakih pet let, seznam povabljenih pa so razširili tudi na mlajše generacije. Od takrat se jih vedno zbere od 70 do 80 pred vaškim domom na Dobravi, ki so ga zgradili v letu 1990. Tudi letošnje srečanje je bilo veselo in prijetno. Zbranih 78 Dobravčanov je s kratkim nagovorom pozdravil Albin žni-darič. Poskrbljeno je bilo za glasbo, jedačo in pijačo, kar je omogočilo prijetno druženje in zabavo do zgodnjih ur. Poleg tega pa ima srečanje tudi gospodarski in družbeni značaj, saj je to priložnost za pogovor o prihodnosti kraja, rodijo se koristne ideje, kaj bi na Dobravi še lahko postorili. vki Na 6. srečanju Dobravčanov se je zbralo 78 dobro razpoloženih rojakov. Foto Hozyan LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE M^Ef» Svetniki Mestne občine Ptuj iz svetnišice sicupine LDS Vam isicreno čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI. Vljudno vas vabimo na prireditve^ Id bodo organizirane v Umestni občini Ptuj. Vodja svetniške skupine Emil Mesaric SDS SOCIALDEMOKRATSKA SIRANKA SLOVENIJE Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje. Socialdemokratska stranka Slovenije Mestni odbor Ptuj Prepusti abb Lubenica, cena za lig ilapBlentpnrtildoponiin Inniaiieni Autan Active, spny, 1Q0 ml BayerPhain ..... Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in firanšiznih prodajalnah od 17. 6. do 24. 6. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107) 1000 Ljubljana. Brez dvoma Mercator 'najboljši sosed Sv. Trojica • Praznik KS Sv. Trojica Zaključili s kvaterno nedeljo V nedeljo, 15. junija, so se s tradicionalno kvaterno nedeljo zaključile prireditve ob 19. krajevnem prazniku krajevne skupnosti Sv. Trojica. Na ta dan Sv. Trojico obišče veliko romarjev od blizu in daleč. V Sv. Trojici so se prireditve ob prazniku nadaljevale v četrtek, 12. junija, ko so se v kulturnem domu s celovečernim programom predstavili učenci Osnovne šole Sv. Trojica in otroci trojiškega vrtca. V petek zvečer je v cerkvi Sv. Trojice potekal koncert, ki so ga pripravili člani kulturno-umetniškega društva Sv. Frančišek ali člani cerkvenega pevskega zbora. Istočasno pa se je na šolskem igrišču pričel nočni turnir v malem nogometu za pokal občine Lenart in KS Sv. Trojica. Udeležilo se ga je 11 ekip iz zaselkov krajevne skupnosti Sv. Trojica. Zmagala je ekipa Legija, pred ekipo KMN Sv. Trojica. Organizator nočnega turnirja pa je bilo [d Sv. Trojica. V soboto popoldne pa so člani kulturno-umetniškega društva Sv. Frančišek in člani župnijskega sveta organizirala vaškokmečke igre z vrtno veselico. Izkupiček od prireditve pa je bil namenjen dokončanju izgradnji orgel v župnijski cerkvi. Zvečer ob 20. uri pa je v kulturnem domu potekala osrednja proslava ob 19. krajevnem prazniku krajevne skupnosti Sv. Trojica. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko, ki je poudaril, da govorice, da orgle "pobirajo" ves denar za investicije, ne držijo in dodal, da vzporedno z investicijo orgel, ki je vredna 100 milijonov tolarjev v kraju tečejo vse investicije. Tako bodo letos še modernizirali nekaj kilometrov cest, jeseni pa bodo pričeli z obnovo vodovodnega omrežja. Zbranim je ob prazniku čestital tudi podžupan občine Lenart Franc Krivec in poudaril, da si želijo, da bi se kraji hitro in enakomerno razvijali ter da bi tod živeli zadovoljni ljudje. V kulturnem programu so nastopili Završki fantje. Na koncu pa so podelili priznanja. Posebno tradicionalno priznanje turističnega društva Sv. Trojica, ki ga je podelil tajnik TD Sv. Trojica Prejemniki priznanj in zahval ob 19. krajevnem prazniku KS Sv. Trojica. Srečko Aleksander Padovnik je za dolgoletno delo na področju turizma in tudi drugih področjih prejel Slavko [tefanec, ki je bil tudi pred 36 leti ustanovni član turističnega društva Sv. Trojica. Predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko in tajnik Samo Kristil pa sta podelila priznanja KS Sv. Trojica, ki so jih prejeli: Milica Klampfer, predsednica KD Trojica in mentorica folklorne skupine, družina Kralj, zdravnica Marjana Demšar, ljudske pevke iz Sv. Trojice in gasilsko ljudske pevke PGD Osek. Podelili so še dve zahvali. Prejeli so ju Završki fantje in Janez Voglar. Zmago Šalamun Branoslavci • PGD Prevzeli novo kombinirano gasilsko vozilo člani prostovoljnega gasilskega društva Branoslavci v občini Ljutomer so prevzeli novo kombinirano gasilsko vozilo. To je stalo 7 milijonov tolarjev, od tega je 30 odstotkov prispevala občina Ljutomer, ostala sredstva pa so v društvu zbrali sami s pomočjo sponzorjev, donatorjev, botrov in z lastnimi prispevki. Kot je pojasnil poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Branoslavci Andrej Trstenjak, je novo vozilo glede opreme med manjšimi gasilnimi vozili najsodobnejše v gasilski zvezi Ljutomer, saj je opremljeno z rezervoarjem za 360 litrov vode, visokotlačno črpalko, dvema navijaloma s po 50 metri visokotlačnih cevi, dvema dihalnima aparatoma ter agregatom. Sicer pa v pros- tovoljnem gasilskem društvu Branoslavci načrtujejo še nekaj posodobitev - tako imajo v načrtu nabavo zaščitne opreme in zamenjavo 30 let stare motorne brizgalne. Na slovesnosti ob prevzemu novega vozila pa so podelili tudi odličja najzaslužnejšim članom društva - Gasilsko odlikovan- Sovjak • Za zabavo skrbijo gasilci 2. šaljive gasilske igre "Gasili" so z vec kot 100 let staro gasilsko brizgalno. je Gasilske zveze Slovenije 3. stopnje so prejeli: Jože Heric, Milan Jurša in Gregor Jurša; gasilsko odlikovanje 2. stopnje je prejel Janko Trstenjak; gasilsko plamenico 3. stopnje pa: Marjan Zadravec in Andrej Trstenjak. Natalija Škrlec Člani PGD Sovjak, ki sodi v občino Sv. Jurij ob [čavnici, so konec meseca (31. maja) pripravili 2. šaljive gasilske igre. Na igrah, ki so potekale na gasilskem poligonu v Kutincih, nedaleč od gasilskega doma, se je v gašenju z več kot 100 let staro ročno gasilko brizgalno, metanju škornja in torbice na cilj pomerilo 5 moških in ena ženska ekipa. Tekmovanje je potekalo v šaljivem tonu, vseeno pa ga je ocenjevala sodniška komisija treh gasilcev: Mirka Zelenka, Slavka Kolmaniča in Franca Zamude. V moški konkurenci so se najbolje odrezali člani PGD Rožički Vrh, sledile so jim ekipe PGD iz Male Nedelje, Sv. Jurija ob [čavnici, Sovjaka in Radvanj. V ženski konkurenci so bile zmagovalke članice PGD Sovjak, ki so tudi edine tekmovale. Vsem udeležencem tekmovanja so organizatorji podelili pokale in priznanja, ki sta jih podelila župan občine Sv. Jurij ob [čavnici Anton Slana in poveljnik Gasilske zveze Sv. Jurij ob [čavnici Slavko Kolmanič. Kot je po tekmovanju povedal predsednik PGD Sovjak Ivan Fras, je glavni namen iger zabava in druženje krajanov in gasilcev. Ludvik Kramberger Razkrižje • Občinski praznik ^. Tradicionalni dnevi obrti in podjetništva Območna obrtna zbornica Ljutomer, ki združuje obrtnike in samostojne podjetnike iz vseh štirih občin Upravne enote Ljutomer, bo ta konec tedna v sklopu petega občinskega praznika občine Razkrižje pripravila tradicionalne dneve obrti in podjetništva. Prvič so dneve obrti in podjetništva pripravili leta 1998 v Ljutomeru, kjer so bili omenjeni dnevi tudi leta 1999 in 2000, naslednje leto je bila gostitelj občina Veržej, lansko leto občina Križevci pri Ljutomeru, letos pa je to občina Razkrižje, ki bo tako dneve obrti in podjetništva pripravila od 35-letnici organiziranega obrtniškega delovanja. Tokratne tridnevne prireditve med 20. in 22. junijem se bodo odvijale na prostoru pred Osnovno šolo Razkrižje. Na razstavi bo svoje proizvode in storitve prestavljalo blizu 80 obrtnikov in podjetnikov iz Območne obrtne zbornice Ljutomer, pridružili pa se jim bodo tudi obrtniki iz sosednjih pomurskih zbornic. Osrednja slovesnost bo jutri, v petek, ob 17. uri, ko bosta slavnostna govornika predsednik ljutomerske Območne obrtne zbornice Zvonko Mord in predsednik obrtne zbornice Slovenije [tefan Pavlinjek, svoj peti praznik pa bodo obeležili tudi predstavniki občine Razkrižje. Zaslužnim občanom in dolgoletnim obrtnikom bodo podeljena priznanja. Na prireditve so povabljene gospodarske delegacije iz Užic (Srbija in Črna gora) ter Čakovca in Varaždina (Hrvaška). V soboto ob 12. uri se bo pričel forum razkriških izobražencev, dve uri pozneje pa bo mednarodni orientacijski pohod veteranov vojne za Slovenijo -po poteh miru in prijateljstva. Vsakoletne, že 17.vaške igre s prikazom domačih opravil, šeg in navad se bodo pričele ob 16. uri. Zvečer bodo strokovne sekcije tekstilcev, frizerjev in cvetličarjev pri Območni obrtni zbornici Ljutomer pripravile še modno revijo, ki vsako leto privablja številne obiskovalce. Razstava obrti in podjetništva bo na ogled še to nedeljo do 12. ure, praznovanja ob občinskem prazniku občine Razkrižje pa se bodo nadaljevala še vse do nedelje, 6. julija. Niko Šoštarič Dornava, Destrnik, Gorišnica, Markovci Skupni lokalni kabelski program V četrtek, 12. junija, so se v prostorih občine Markovci, z namenom, da se ustanovi skupni lokalni kabelski program občin Dornava, Destrnik, Gorišnica in Markovci, sestali predstavniki kabelskih sistemov iz omenjenih občin. Sestanka se je udeležil tudi domači župan Franc Kekec. Ta je poudaril, da se ni pametno zapirati v meje svoje občine in da obstoječa tehnika kabelskih sistemov tovrstne povezave že omogoča. V nadaljevanju pogovora so nato prisotni predstavili svoja mnenja glede skupnega lokalnega programa in se dogovorili, da se ponovno sestanejo ob koncu tega meseca. Do takrat naj bi se predstavniki lokalnih kabelskih sistemov o skupnem programu posvetovali še s sodelavci v svojih občinah, poskusni enomesečni skupni program pa naj bi po prvih napovedih uvedli že meseca avgusta. MZ Gornja Radgona • Sejem Ocenjevanje mlečnih izdelkov Minuli petek se je zaključilo ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov za 41. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. 22 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije je na ocenjevanje prijavilo 205 mlečnih izdelkov, kar pomeni, da je vzorcev vsako leto več. Strokovna komisija, katero je vodil doc. dr. Bogdan Perko z Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so izdelki, ki so jih ocenjevali, kvalitetni, vendar pa kvaliteta glede na prejšnja leta ni narasla. "Imam občutek, da so standardno dobri vzorci izgubili zagon. Ne da bi ne prišli v drugi ali celo tretji kakovostni razred, pač pa ni tiste zares vrhunske kvalitete, ki je bila prisotna lani. Res je, da je okoli 70 odstotkov izdelkov v ekstra kakovostnem razredu, vseeno pa imam občutek, da je ta kakovostni vrh pri fermentiranih mlečnih izdelkih nekoliko zbledel." V sirarstvu tega niso opazili, saj ugotavljajo, da sirarji dobro delajo in tudi vzorci niso razočarali. Na ocenjevanju se pojavlja tudi vedno več vzorcev zasebnih proizvajalcev, ki so iz leta v leto prisotni z večjim številom kvalitetnih vzorcev Sicer pa bo v naslednjih letih komisija skušala pozornost usmeriti predvsem na čiste tehnologije, torej mlečne izdelke brez dodatkov, saj tudi kupci vedno pogosteje posegajo po tradicionalnih proizvodih. Natalija Škrlec Foto: LK Kidričevo • 6. praznik občine Ob občinskem prazniku Občine Kidričevo Vam iskreno čestitamo in se priporočamo s svojimi tekstilnimi izdelki. _MEROT d.o.o..Brez|e 1/A. Loče, telefon 03 57 63 407 PE Brezje 1/A, Leie, telefon 03 57 63 407, KIdilievo, Kajuheva 7, telefon 02 79 00 572, Ptuj, Potiieva c. 2, telefon 02 70 00 570, Ormoi, Ljutomerske c. 3, telefon 02 74 17 540, Zg. Polskeve, Meiibot-ska 42, telefon 02 DO 33 530, Šentjur, Drofenlkove 3, (Prodejní center LIPA), telefon 03 74 61 640, ZreCe, Kovaška cesta 26, telefon 03 75 73 660 Standard kakovosti tudi za občinsko upravo Prireditve ob šestem prazniku občine Kidričevo, ki se vrstijo že od 10. junija letos, potekajo v umirjenem ozračju, saj so se politične strasti v občinskem svetu, še posebej po sprejetju letošnjega občinskega proračuna, končno umirile. Poleg tega so nedavno okrepili še občinsko upravo, v želji po večji kakovosti in učinkovitosti si prizadevajo za pridobitev standarda ISO 9000, tako da so pogoji v vseh ozirih ugodnejši - tudi za občane. Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju vam ponuja kmetijske stroje, rezen/ne dele, reprodukcijski material, vse vrste gradbenega materiala in servis Ob državnem in občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo. Informacije na tel. št.: 02/ 761 -93-00 in 02 796-14-41, faks: 02/ 761 -93-06 PRAVI NASLOV ZA VSE VASE POTREBE Tega je se posebej vesel župan Zvonimir Holc, ki je načelu kidricevske občine sele od 11. decembra lani: "Vsekakor je letošnje praznovanje bolj sproščeno, kar nas kljub visokim temperaturam prevzema z radostnimi ob~u-tki. Pester program prireditev so za~eli likovniki DPD Svobode s torkovim odprtjem razstave, vrhunec praznovanja je =:iii Elektrika Hidravlika Mehanika servis viličarjev generalna in tekoča popravila na osebnih in tovornih vozilih, viličarjih ter traktorjih Priporočamo se za storitve. OB OBČINSKEM PRAZNIKU VAM ISKRENO CESTITAMOl EHM, d.O.O., Tovarniška c. 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 799 54 93 Zvonimir Holc, župan občine Kidričevo Krovstvo, kleparstvo SAFRA, d.O.O., Vegova ulica 2, Kidričevo Telefon 02 799 02 30 GSI^ 041 557 411 Občankam in občanom ter svojim cenjenim stranl TEHNIČNI PLINI v jeklenkah: KISIK, ACETILEN, C02, ARGON, KRYSAL, UNP, UNP -TF (za viličarje) PRODAJA - pilnske tehnike - toplozračnlh grelnikov - gospodinjskih aparatov - rezervnih deiov za beio tehniko bim vse občanke in občane, da se udeležijo vseh naših prireditev, seveda pa ob našem skupnem prazniku vsem iskreno čestitam." Na čelu občinske uprave v Kidričevem je od 2. junija Evelin Makoter - Jablo~nik, ki je prve vtise o tem takole strnila: "Prepričana sem, da sem prišla v urejen in strokovno naravnan tim, zato najprej vsa pohvala vsem v občinski upravi, kajti veliko dela so opravili. Zavedamo se, da so naše naloge zelo zahtevne in obsežne, zaradi nenehnega stika z občani pa tudi precej občutljive. Vzpostaviti je potrebno vrsto značilnosti, ki so posledica dosedanjega razvoja zakonodaje, relacije med izvajalci naših storitev ter z ljudi. Osredotočili se bomo na zahteve in pričakovanja naših koristnikov, torej občanov, zato je naš cilj nenehno izboljševanje notranje organiziranosti. Kratkomalo želimo biti kakovostni in še učinkovitejši, zato smo prizadevanja usmerili v pridobitev standarda kakovosti ISO 9000, ki je zelo koristen in uporaben tudi pri izvajanju nalog občinske uprave. Naše delo je zadovoljivo le, če ga izvajamo praviloma v okviru nekega sistema v katerega so vključeni vsi prizadeti. Vsem našim občanom čestitam ob 6. prazniku, obenem pa jih pozivam, da vse morebitne nejasnosti rešimo skupaj." M. Ozmec ^^Çanez =0olenc Jříl ČEVLJARSTVO, ROKAVICARSTVO IN ZAŠČITA DOLENC JANEZ s.p. Dragonja vas 1a; 2326 CIRKOVCE Telefon: 02 / 789 01 06 Fax.: 02 / 789 01 07 PODJETJE ZA PROIZVODNJO VSEH VRST ZAŠČITNIH ČEVUEV, ROKAVIC IN SPECIALNE GASILSKE OPREME Občanom, našim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku občine Kidričevo! OBČINA KIDRIČEVO OB 6. OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU DRŽAVNOSTI ŽELIM VSEM OBČANKAM IN OBČANOM VELIKO OSEBNIH IN DELOVNIH USPEHOV IN VAS VABIM NA OSREDNJO PRIREDITEV, KI BO 22. JUNIJA OB 15. URI V PRIREDITVENEM ŠOTORU V ŠiKOLAH. župan občine Kidričevo Zvonimir Holc Cerkvenjak • Ob 5. občinskem prazniku Živeti lepše in bolje v urejenem okolju Občina Cerkvenjak je nastala ob spremembi lokalne samouprave leta 1998. V občini je že drugi mandat župan Jože Kraner, občina pa šteje 2.160 občanov. župan Kraner pa je po petih letih županovanja kritičen do države. Pravi, da so na vidiku spet spremembe zakonodaje s področja lokalne samouprave in ugotavlja, da nobena od novel predlagane zakonodaje ni naklonjena manjšim občinam niti razvoju podeželja, kjer prevladujejo male občine. Kljub nenaklonjenosti obstoječe zakonodaje pa se male občine utrjujejo v slovenskem prostoru. Petletno obdobje Jože Kraner ocenjuje: "Peto leto samostojnosti ni dolgo obdobje, pa vendar je dovolj, da lahko govorimo o napredku in razvoju, ne samo komunalne, prometne in kulturne infrastrukture, ampak se vse bolj usmerjamo k zagotovitvi prostorskih možnosti za razvoj obrti in podjetništva. Merilo uspeha ni samo pospešena gradnja infrastrukture, cest, vodovoda, kanalizacije in drugo, ampak mi moramo zagotoviti prostorske možnosti za razvoj obrti in podjetništva, ki je za občino Cerkvenjak ključnega pomena. Kmetijstvo zaradi premajhnih kmetij in težjih naravnih danosti obdelave ne zagotavlja eksistence posameznih družin, ne danes, še manj pa po vstopu Slovenije v EU. Tudi turizem brez podpore dobrega gospodarstva nima perspektive ne v občini in tudi ne širše. Čeprav smo bili skeptiki do bodoče avtoceste skozi našo občino, postaja vse jasnejše spoznanje, da se nam s prihodom avtoceste odpirajo vrata v svet ter hkrati tudi razvojne možnosti posameznikov ter tudi občine kot celote. V občini bomo v bodoče morali poskrbeti za zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev in zagotoviti večji del lastnih prihodkov, predvsem za potrebe investicij in za druge razvojne namene. Prepričan sem, da je to pot, ki zagotavlja razvoj. Zavedati se moramo, da to lahko dosežemo samo z razumevanjem in angažiranjem, ne samo župana in občinske uprave, ampak vseh nas, ki v tem prostoru živimo in si to želimo." župan Kraner pravi, da je v petletnem obdobju za njimi kar nekaj pomembnih projektov za občino in jih našteva: čistilna naprava, kanalizacija, rekonstrukcija vodovoda, modernizacija cest in gradnja pločnikov, obnova kulturnega in gasilskega doma, obnova prostorov kluba upokojencev, obnova prostorov občinske uprave, obnova cerkve in druge manjše investicije. "Tudi na pridobitve letošnjega leta smo lahko ponosni. Tako je v zaključni fazi obnova mom. Obnovili so že nekaj odsekov lokalnih cest, nekatere še nameravajo jeseni. Kar nekaj projektov pa so prijavili na razpise ministrstev in dobili odobreno sofinanciranje obnove cest v višini 17 milijonov tolarjev, za obnovo zdravstvenega doma so pridobili 13 milijonov tolarjev. Čakajo pa še na odgovor z ministrstva za okolje in prostor glede sofinaciranja oskrbe s pitno vodo v obdobju 2004 do 2006. Med razvojne programe pa župan prišteva tudi izdelavo projekta energetske zasnove občine in spremembe in dopolnitve prostorskega plana. Ob vsem naštetem pa bodo podprli vse dejavnike družbenega življenja v občini. "Naš skupni cilj je živeti lepše in boljše v urejenem okolju slehernega zaselka naše občine," ob 5. občinskem prazniku občine Cerkvenjak zaključuje razmišljanje Jože Kraner, župan občine Cerkvenjak. Zmago Šalamun Foto: ZS Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner cerkve Sv. Antona, na katero bomo ponosni vsi občani, saj je to investicija, v katero so vključena skoraj vsa gospodinjstva. Zunanjo ureditev cerkve pa bomo končali v prihodnjem letu. Nadaljuje se rekonstrukcija vodovoda, v treh letih bomo skupno obnovili 18 kilometrov vodovodnih linij. Vrednost investicije bo v treh letih skupaj znašala 180 milijonov tolarjev, to je kar velik zalogaj za našo občino. Letos rekonstruiramo glavni vodovodni distribucijski vod iz Cerkvenjaka do Peščenega Vrha, kjer se vod razcepi v smeri Grabonoškega Vrha, za smer župetinci in za sam Peščeni Vrh. S tem vodom rešu- jemo pomanjkanje pitne vode v župetincih, Smolincih v naši občini in Kraljevcih, Kočkem Vrhu in na Galušaku v sosednji občini Sv. Jurij. Zaključena je izgradnja prizidka k vrtcu, za naše najmlajše smo ob vrtcu zgradili pokrito teraso, ki jim omogoča igranje na svežem zraku tudi ob dežju in v prijetni senci ob sončnem vremenu", ocenjuje letošnje investicije župan Jože Kraner. V juliju nameravajo h kulturnem domu pričeti z izgradnjo prizidka, jeseni pa se bodo v celoti lotili obnove zdravstvenega doma. Letos pa nameravajo še zgraditi krajši del kanalizacije za gasilskim do- OBČINA CERKVENJAK Vsem občankam in občanom naše občine čestitam k doseženim uspehom ter želim prijetno praznovanje tedna občine Cerkvenjak. Ob dnevu državnosti pa vse dobro in najlepše tudi v prihodnosti naše samostojne države Slovenije. Župan občine Cerkvenjak . . Jože Kraner KJVO ijAÁJ Ptuj • Prireditve ob 110-letnici v polnem teku Herbersteini lahko upočasnijo ureditev konjušnice Vse leto že potekajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj prireditve ob 110-letnici te ustanove. Veliko prireditev se je že zgodilo, v zadnjem času pa jih je na vidiku še kar nekaj, zato smo zaprosili za pogovor direktorja muzeja, Aleša Ariha, da nam opiše, kako poteka slavnostno leto v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Ob proslavljanju 110-letnice se je zvrstilo že veliko prireditev. Ali lahko ocenite dosedanje in kaj imate se v programu? "Dosedanje prireditve, ki so posvečene 110-letnici Pokrajinskega muzeja, so po moji oceni bile uspešne in raznovrstne. Imele so strokovni značaj in tudi družabni oziroma zabavni. Ob slednjem mislim predvsem na naše pedagoško delo, ki je bilo izjemno odmevno in priljubljeno, ne samo pri ptujskih otrocih, temveč širše. Sedaj je v pripravi slikanica z naslovom Star sem 110 let. Na tak način bodo naši pedagogi seznanili naše najmlajše Ptuj-čane, kako je nastal naš muzej, kako je nastal grad in kakšna je zgodovina Ptuja. Smo v polnem teku z ostalimi prireditvami. V soboto smo imeli prvič na gradu poroko, ki smo jo z zunanjimi soorganiza-torji pripravili v srednjeveškem stilu. Želimo pokazati, kakšne so bile nekoč poroke (seveda nekoliko modificirane). To bo nekakšen preizkus za naprej. Turizem in turistična ponudba Ptuja morata imeti občasne tovrstne dogodke, ki so tudi drugod v svetu v navadi. Pri nas imamo naše gradove še preveč tesno zaprte." In kaj bo na programu v naslednjih dneh? "Naslednja, zelo zanimiva je glasbena prireditev. 19. junija bo na grajskem dvorišču nastopila Slovenska filharmonija. Glasbeni strokovnjaki ugotavljajo, da je naš ambient primeren in akustičen. Načrtujemo tudi samostojni koncert Janeza Lotriča, ki Ptujčanom in muzeju ob jubileju posveča ta koncert. Koncert sovpada s praznovanjem občinskega praznika. Velika pridobitev za grad je obnovljena grajska kapela, ki je sestavni del viteške oziroma slavnostne dvorane. Namenjena bo tudi porokam, tako bo možno opraviti civilno in cerkveno poroko. Blagoslovitev bo 19. junija s kulturnim programom. 20. junija bomo predstavili Dornavski zbornik, zahtevni projekt, katerega so sooblikovali tudi naši muzejski sodelavci. Takrat bomo predstavili tudi glasbeni instrument - lutnjo, glasbenik, gospod Šinigoj se že dalj časa pripravlja za nastop. Ob tem bo razprava o Dornavi in o problematiki, vezani na revitalizacijo tovrstnih kulturnih spomenikov. 5. julija se bo predstavila na gradu občina Markovci (lani Juršinci in Hajdina). Markovci imajo razvejano bogato kulturno dediščino, predstavili pa bodo tudi svojo tržnico." Koncert Slovenske filharmonije je tudi v programu Festivala Poletje ob Dravi. Ali veljajo tudi za ta koncert popusti s kuponi iz Večera in Štajerskega tednika? "Veljajo, saj v projektu sodeluje tudi vaša medijska hiša, Radio Tednik Ptuj. Skratka z organizatorji Poletja ob Dravi Aleš Arih ob grajskem vodnjaku zelo konstruktivno sodelujemo." Kdaj bo osrednja prireditev jubilejnega leta? "Naša osrednja prireditev bo 9. oktobra. Trajala bo pravzaprav dva dni, še 10. oktobra, ko bo potekala skupščina muzealcev Slovenije. Predstavili bomo naše dosedanje delo, do takrat bo gotovo tudi prenovljena in posodobljena naša glasbena zbirka, postavljena bo tudi stalna razstava Ptuj v 20. stoletju v starih zaporih, predstavili pa bomo tudi restavratorsko delavnico za kovino, ki jo urejamo tudi v nekdanjih zaporih. Pripravljamo pa tudi zbornik o 110-letnici muzeja, ki bo ostal kot trajni dokument. 16. oktobra pa načrtujemo koncert Komornega moškega pevskega zbora v Viteški dvorani, ki ga zbor posveča našemu muzeju in svoji petdesetletnici." Prej ste omenili poroke v srednjeveškem stilu. Ali jih pripravljate, tudi strokovno takšne, kot so bile nekoč? "To niso običajne poroke, so nadstandardne. Ponudili bomo različne oblike teh porok. V tem trenutku nimamo ljudi za to, saj je naše delo namenjeno Sedem (ne)pomembnih dni Ropovi izzivi Seveda ima premier Anton Rop vso pravico, da opravi zdaj (ali tik pred iztekom mandata) kadrovske spremembe v svoji vladi, če meni, da bi to vplivalo na njeno boljše delo in večjo prepoznavnost. Zaradi tega je še toliko bolj presenetljivo, da se znotraj vladajoče koalicije in v opoziciji prepričujejo (in prepirajo), ali je to potrebno in pravilno. Pravzaprav bi lahko rekli, da je zmeda popolna. Tu in tam se zdi, da tudi predsedniku vlade Antonu Ropu ni čisto jasno, kaj bi rad dosegel. Predvsem pa posamezne njegove "utemeljitve" tudi njega ne predstavljajo v najboljši luči. Vsekakor je nenavadno, da namerava premier šele zdaj, po polletnem vladanju, opraviti "resen pogo- vor" z vsemi ministri o tem, ali so sposobni izvajati in speljati sprejete programske naloge. Na tej podlagi naj bi sklepal, kdo lahko nadaljuje mandat in kdo naj bi prepustil svoje ministrstvo mesto drugemu, sposobnejšemu. Rop, ki v vladi sploh ni novinec (saj je bil tudi pomemben člen, celo namestnik, v prejšnji Drnovškovi vladi), bi zdaj pač že tudi brez posebnih pogovorov z ministri moral (po vsakodnevnih izkušnjah in njihovem doslej opravljenem delu) vedeti, s kom ima opravek. Namesto, da šele napoveduje "prelomne" odločitve in da si hkrati želi, da sprememb sploh ne bi bilo treba opravljati, bi bilo veliko bolj normalno, da bi se pred parlamentom in javnostjo predstavil z natanč- drugemu strokovnemu delu, zato bomo k tem organizacijskim ponudbam pritegnili ekipo, ki se bo s tem ukvarjala ob sodelovanju naših strokovnjakov." V zadnjem času Vam nekaj skrbi povzroča družina Her-berstein, ki očitno meni, da stvari z gradom še niso urejene. Za kaj pravzaprav gre? "Ta problem je zelo težak. Za nas pomeni zastoj pri uresničevanju naših projektov. Gre za obnovo nekdanje konjušnice, za katero smo pripravili projekt revitalizacije skupaj s spomeniškim varstvom in Ministrstvom za kulturo. Čakali smo na sklep Vrhovnega sodišča, ki je dokončno zavrnilo zahtevo Herbersteinov po državljanstvu. S tem bi naj bila zadeva zaključena. Po nepreverjenih podatkih pa se je družina Herberstein pritožila na sodišče v Strasburgu. Če je to res, to pomeni zastoj pri projektu za dve do tri leta. Kulturni spomenik pa propada, po zakonu pa smo dolžni poskrbeti za objekt. Upam, da bomo našli kak kompromis in drugo leto pričeli z uresničevanjem projekta. Dokumentacija je delno narejena." So kakšne zahteve s strani družine Herberstein tudi po grajskem pohištvu? "O tem ne vemo nič, imamo pa sodni zapisnik, kjer je jasno zapisano, da je bila opravljena cenitev vse premične dediščine, ki je v gradu, šlo je za 8.647.000 rajhkron in po mojih informacijah so Herberste-ini to dobili. Torej o tovrstni zahtevi ne vemo ničesar." Franc Lačen Ptuj • Predstavitev zbornika Kidričevo - kraj dediščine in kulture Prejšnji četrtek je bila v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju predstavitev zbornika referatov s posvetovanja Slovenskega umetnos-tnozgodovinskega društva z naslovom Kidričevo. Gre za zbornik, ki je nastal po posvetovanju društva, ki so ga imeli leta 2001 v Kidričevem. Takrat so se referenti posvetili problemom tovarniške arhitekture, njenemu ohranjanju, zgodovini Kidričevega in posebnostim tovarniškega okolja, ki lahko predstavlja tudi svojevrsten ustvarjalni izziv. Na predstavitvi je po pozdravnem nagovoru ravnateljice knjižnice Tjaše Mrgole Jukič uvodoma spregovoril predsednik Slovenskega umetnostno-zgodovinskega društva mag. Gojko Zupan, ki je dejal, da je več faktorjev botrovalo temu, da se je društvo odločilo posvetovanje nameniti Kidričevemu, od prepričljivosti dr. Marjete Ciglenečki, prijaznega povabila vodstva Taluma do sugestivne arhitekture staroste slovenske arhitekture Danila Fursta. Zbornik je predstavila dr. Marjeta Ciglenečki. Uvod k zborniku je prispeval Gojko Zupan, zgodovino Kidričevega je napisala Irena Mavrič, mag. Nataša Koselj je predstavila arhitekturo Danila Fursta, ki je tudi med avtorji, spregovoril je o fenomenu industrijske arhitekture. Janko J. Zadravec je predstavil prenovo upravne zgradbe Taluma, dr. Stane Ber-nik je opisal oblikovalsko delavnico Talum 95 ter spregovoril o aluminiju kot ustvarjalnem izzivu ali gradivu kot spodbudi v inovativnem oblikovalskem procesu, dr. Marjeta Cigleneč-ki pa je na primerih številnih umetnin dokazala, da tovarniško okolje predstavlja neizčrpen vir navdiha za več likovnih ustvarjalcev. Vladimir Pezdirc je predstavil vizualizacijo utrinkov, gre za poseg v neposredno okolje tovarne z objekti iz aluminija. Knjižica je opremljena s fotografijami Stojana Kerblerja. Natis publikacije je financiral Talum Kidričevo. Predstavitev zbornika je bila popestrena s prikazom neju-spešnejših fotografij Stojana Kerblerja. Franc Lačen Dr. Marjeta Ciglenečki no oceno polletnega vladnega dela. Se pravi tudi dela posameznih ministrov. Na podlagi tega bi lahko predlagal tudi morebitno rekonstrukcijo vlade. Zdaj pa se zdi, da hoče predvsem dokazati, da ne gre za čisto preprosto kontinuiteto z Drnovškom, potrdilo tega pa naj bi bili tudi nekateri novi ministri v vladi. Še bolj nenormalno pa je, da je vse skupaj dobilo nekakšen prizvok znotrajkoalicijskega "obračunavanja" in prerazporejanja, lahko bi rekli prelaganja odgovornosti za neizpolnjeno z LDS na druge v vladi sodelujoče stranke, zlasti na ZLSD in SLS. Drugače pač ni mogoče razumeti vseh javnih špekulacij z različnimi ministrskimi imeni (But, Bohinc itd.), nad kateri- mi se zdaj sicer čudi in zgraža tudi premier Rop, hkrati pa pred časom, ko so mu bile vse te "kombinacije" omenjene v nekem televizijskem intervjuju na nacionalki, sploh ni reagiral tako, da bi že tedaj lahko rekli, da so povsem brez podlage ... Zagotovo ni dobro, če Rop misli, da lahko (zgolj) s proble-matiziranjem koalicijskih partnerjev dobiva točke na svoj račun. S tega vidika se zdi povsem nerazumljivo, da se je (morebitne) rekonstrukcije vlade očitno lotil brez poprejšnjega soglasja koalicijskih partnerjev. V tem smislu nadaljuje Drnovškovo prakso njihovega postavljanja v podrejen položaj. To je še zlasti slabo v razmerah, ko LDS pestijo različne težave in dileme tudi zaradi tega, ker je očitno prevečkrat mislila, da ji nedvomno lepi volilni rezultati omogočajo in dopuščajo tudi aroganco pri vladanju in nasploh političnem (in ekonomskem) življenju. Vsekakor bi bilo veliko prepričljivejše, če bi vsi štirje koalicijski partnerji nastopili s skupnim programom dela s skupaj dogovorjenim soglasjem o spremembah vladi in skupno zavezo. Najslabše je to, kar se dogaja zdaj, ko liderji vladajočih strank vsak zase (in vsak po svoje) hitijo z dajanjem različnih izjav, ki posamično in v celoti pač ne dajejo upanja (in zagotovil), da je vsem res zgolj in predvsem za to, da bi vlada delala bolje in da bi volitve lahko pričakali s čim otipljivejšimi rezultati. Voditelja ZLSD Pahor in SLS But sta prav tragikomična, ko kar tako nasprotujeta Ropovi nameri po zamenjavi posameznih ministrov. Pahor v večno "spravljivem" slogu roti, naj se koalicija ne ukvarja sama s seboj in svojimi kadri, But omenja tudi možnost izstopa iz koalcije. Nihče od njiju pa doslej še ni povedal bistvenega, da ima premier Rop vendarle pravico (in tudi odgovornost), da zamenjuje ministre v svoji vla- di, če z njimi iz kakršnihkoli ni zadovoljen. Ta pravica je namreč bistveni ključ za dobro, pa tudi odgovorno vladanje in za vse konsekvence, ki iz tega nujno izhajajo. Liderja ZLSD in SLS bi morala biti sama najprej in najbolj zainteresirana, da Rop zamenja tiste ministre iz njihove stranke, za katere bi javno trdil in dokazoval, da ne opravljajo ustrezno svojih nalog. Pravzaprav bi morala biti oba pri takšnem početju predsedniku vlade glavna zaveznika. Seveda obstaja tudi druga možnost: koalicijski partnerji lahko z natančnimi analizami ali iz kakršnihkoli drugih razlogov vztrajajo pri svojih osebnostih v vladi in s tem tvegajo hud spor s premierom v skrajnem primeru tudi odhod iz vlade. Toda vse to mora potekati prepoznavno, jasno, javno in načelno. Takšne poze pa niti v Pahorjevih niti v Butovih zadnjih nastopih ni bilo zaslediti. Jak Koprive Foto: Fl Z METALKO ■ ililil'liiHhUlIJU Odlična ponudba Videm • Sesti praznik občine 2.399.3.599.- NovIMpIralnl Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj (O ilKTALKA" Rogoznišk.7 TRGOVINA Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 Rabljena vozila TIP LETNIK CENA AUDI A4 2,6 TIPTRONIC 1997 2.400.000 FIATPALIO WEEKEND 1,2 2000 1.360.000 FIAT PUNTO 1,2 - 16V ELX 3V 2000 1.650.000 KIASP0RTAGE2,0MRDi 1999 2.390.000 KIASP0RTAGE2,0MRDi 1998 1.680.000 R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT 2001 4.520.000 RMEGANE BREAK 1,9 2001 2.450.000 SEAT LEON 1,4 - 1 SV 5V 2000 1.950.000 FIAT BRAVA 1,6 SX 1997 1.150.000 R LAGUNA 2,0 ALIZE 1996 1.450.000 Testna vozila CLIO EXP 1,5 dCi,5V 2002 2.290.000 TWINGO 1,2 - 16V 2002 1.600.000 MEGAN PRIV. LUX. 1.9 dCi 2002 4.245.100 KANGOOPRIV. 1,5dCi, 80KM 2003 2.990.000 LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 - 16V 2002 4.850.000 RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus -105 tofk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) petovi^^ Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si PRODAJA IN POPRAVILO Malih kmetijskih strojev^ Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev V Servis Peteršičsp. Dornava 76a, tel.: 755-0941 Uspešno polletje novega mandata Prireditve ob 6. prazniku občine Videm so se začele 7. junija, zadnja pa bo v nedeljo, 29. junija. Osrednja prireditev bo to soboto, 21. junija, ob 18. uri. Z novim županom občine Videm, Friderikom Bračičem, smo se pred šestim praznikom občine pogovarjali o zastavljenem delu za štiriletni mandat ter o rezultatih dela v dosedanjem, šestmesečnem obdobju. "V tem času smo kar precej eneregije vložili v konstituiranje občinskega sveta, njegovih odborov in komisij. Po šestih mesecih lahko ugotovim, da je dobro steklo sodelovanje z občani, tudi s krajevnimi skupnostmi in društvi." Dosedanje delovanje občine v tretjem mandatu župan ocenjuje za uspešno. Takoj po izvolitvi jih je čakala huda zima in zagotavljanje prevoznosti cest, kar jim je uspelo kljub izrednim zimskim razmeram. Zima je pustila posledice na številnih kilometrih makadamskih cest in njihovo gramoziranje je bila prva naloga pomladnih mesecev. Nanje so navozili okoli 6 tisoč kubičnih metrov gramoza. Medtem so objavili razpis za dodelitev sredstev društvom in ta so že dobila del sredstev za svoje delovanje. Prav tako so razpisali sredstva za turizem, kmetijstvo in drobno gospodarstvo. Izvedli so tudi razpis in izbrali izvajalca del druge faze zdravstvenega doma v Vidmu, ki bo končan letošnjo jesen. V njem bo poleg dveh stanovanj prostor za zdravnika, zobozdravnika in lekarno, ob tem pa še nekaj prostorov za druge dejavnosti. Opravili so še razpis in izbiro izvajalca za asfaltiranje cest in to nalogo zaupali Cestnemu podjetju Ptuj. Kmalu bo asfaltno prevleko dočakala cesta Dravinjski Vrh - Ljubstava in manjši odseki po posameznih vaseh. Vse je pripravljeno za gradnjo javne razsvetljave po programu krajevnih skupnosti Pobrežje, Tr-žec, Jurovci in Videm. Med najzahtevnejšimi projekti je drugi del gradnje osnovne šole Leskovec, ki zajema temeljito obnovo stare šolske stavbe. Investicija bo veljala okoli 230 milijonov tolarjev, 40 odstotkov sredstev mora za- Foto:jb Župan občine Videm Friderik Bracic: "Občanom čestitam ob prazniku in jih vabim, da se nam pridružijo na številnih prireditvah!" Pogled na središče občine Videm gotoviti občina v svojem proračunu. V naslednjih meseceh pričakujejo rezultate tudi na področju oskrbe občanov z vodo, tokrat na območju KS Dolena. Tam se izvaja vodovodni projekt treh občin (Maj-šperk, Žetale, Videm) v vrednosti 100 milijonv tolarjev, priključke bodo gospodinjstva v občini Videm dobila letošnjo jesen. V teku sta dva ekološka projekta. Prvi je v Vidmu in bo omogočil priključitev gospodinjstev na obstoječo čistilno napravo pri osnovni šoli, pred tem pa bo omenjena čistilna naprava potrebna temeljite obnove. Drug, podoben projekt je v krajevni skupnosti Lesko-vec, kjer bodo zgradili kanalizacijo od osnovne šole do cerkve in vanjo speljali odplake, ki sedaj bremenijo območje ob cesti. Poleg rešitve ekološkega problema bodo s tem pridobili možnost razširitve ceste in gradnjo pločnika. Sredstva za gradnjo obeh kanalizacij zagotavljajo iz sedanje ekološke Ob 6. prazniku, občine Videm in dnevu državnosti želim vsem občankam, občanom in bralcem Štajerskega Tednika veselo in prijetno praznovanje ter vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo 21. junija ob 18. uri na Vidmu. Vaš župan Friderik BRAČIČ takse, v letih 2003 in 2004 po 21 milijonov tolarjev. Občina Videm je pristopila tudi k zahtevnemu ekološkemu projektu, ki ga načrtujejo skupaj z občinami Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Markovci in Go-rišnica. Gre za gradnjo obsežnega sistema kanalizacije in čistilnih naprav, kar se bo izvajalo v letih 2005 do 2010, projekti pa bodo izdelani v letošnjem in prihodnjem letu. Investicija na območju videm-ske občine je ocenjena na 1,7 milijarde tolarjev. Ob tem občina ne pozablja na haloške vasi, ki še nimajo vodovoda. Njen resen namen, tudi z obljubljeno pomočjo države, je, da zagotovi vodo iz pipe še preostalim vasem: Skorišnjak, Velika Varnica in Gradišče v KS Lesko-vec. Posebna skrb občine velja prostorskemu planu. Po zadnjih informacijah vse kaže, da bo ta potrjen še v tem mesecu in na zadnji seji pred počitnicami naj bi o njem dokončno odločal še občinski svet. S tem bo urejenih precej individualnih in skupnih problemov na področju gradnje in urejanja prostora, še vedno pa ostaja odprto vprašanje obrtne ali industrijske cone. Ob vseh omenjenih nalogah bo občina skrbela za zagotavljanje pogojev za delovanje društev. Med drugim bo potrebno zagotoviti prostorskim zahtevam za nemoteno delovanje ŠD Tržec, na svoje pros-torte že lep čas čaka kulturno društvo Videm in še bi lahko naštevali. Župan Friderik Bračič meni, da je ob vzpostavitvi dialoga in razumevanja tako potreb na eni kot možnosti na drugi strani, zastavljene cilje mogoče uresničiti. J. Bračič SVECA Vsem občanom, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik ter se jim zahvaljujemo za nakup naših izdelkov. Sveča d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju, Tel.: 02/764-05-11, e-mail; sveca.petet^iol.net Ptuj • Srečanje maturantov 1953 V juniju proslavljajo petdesetletnico mature nekdanji dijaki, ki jim je čas izbral in odmeril poseben pomen. To je bila generacija, ki je za~ela prva - po vihri druge svetovne vojne - obiskovati prvi razred spet v slovenski gimnaziji in jo je v osemletnem šolanju, po takratnem šolskem sistemu, z veliko maturo zaključila. Vpis v gimnazijo je bil pogojen s sprejemnim izpitom. Ni bilo tako preprosto, saj so predhodno osnovno šolanje morali opraviti v času vojne v neprijaznih, tujih šolah in njihovih jezikih. Kakor so bile različne usode ljudi in z njimi otrok, so se v prvo gimnazijo po vojni vpisovali dijaki različnih starosti, letniki od 1929 do 1935. Trije prvi razredi so bili - dekliški, fantovski in mešani, s po 30 do 35 dijaki. Že v drugem šolskem letu so nas strnili v dva razreda, ki sta v naslednjem letu še ostala. Z reformo gimnazije pa se je nižja gimnazija po novem zaključila s tretjim razredom in takrat je bil močan odliv dijakov v druge šole. Ptujski gimnaziji je ostal le en četrti razred, kjer so se nam pridružili novi sošolci iz nižje gimnazije Ormož. V višji gimnaziji, zlasti v 5. razredu, je bila selekcija stroga. Končno nas je po osmem razredu uspešno šolanje v letu 1953 končalo in opravilo maturo 22 dijakov. Vsi smo zaključili študij na univerzah in visokih šolah. Poudariti želim, da je od 4. razreda Osek • Gasilsko-ljudske pevke Malo drugače Gasilsko-ljudske pevke PGD Osek Ptuj • Petje, ples, tamburice Ženski pevski sekstet, ki ga ves čas vodi Marija Stoeger se je predstavil s čistim in ubranim petjem. Pevke so zapele osem pesmi slovenskih avtorjev. Kot gostje so nastopili Tamburaši iz Cirkulan pod vodstvom Boštjana Polajžerja, ki v svoj program vključujejo priredbe slovenskih ljudskih pesmi in ob igranju tudi zapojo. Foto: ZS Generacija maturantov, ki je začela po II. svetovni vojni prva obiskovati slovensko gimnazijo. veljal naš razred kot izjemno enoten. Oporni steber naše navezanosti je bil tudi razrednik prof. Jože Maučec, ki nas je spremljal od 5. razreda do mature. Našo tradicijo in tesno povezanost ohranjamo še danes. Tudi naša jubilejna sreča- nja so z redko izjemo celovita. Žal pa nas je ostalo le še štirinajst! Ta sestavek je zato napisan že zlasti v spomin tistim, nam dragim osmim sošolcem, ki jih tokrat ne bo več med nami. Franjo Gnilšek Gasilsko-ljudske pevke Prostovoljnega gasilskega društva Osek delujejo že šesto leto. Vodi jih Hilda Kukovec, ki se začetkov spominja: "Pred skoraj šestimi leti, okrog miklavževega, smo se odločile, da ne bomo več samo kuhale gasilcem in se odločile, da bomo še kaj zapele". Delujejo v okviru PGD Osek, ki jim stoji ob strani. Sodelujejo pa tudi s JSKD RS, Območna izpostava Lenart. Letos so se uvrstile na medobmočno revijo ljudskih pevcev in godcev, ki je potekala v Šmartnem na Pohorju. Pojejo gasilske pesmi, v glavnem pa zelo stare ljudske pesmi. Od ustanovitve do danes so opravili 136 nastopov. Skupino sestavljajo: Anica Živko, Milena Fekonja, Ivanka Bela, Elica Kukovec, Vanja Fekonja in Hilda Kukovec. V soboto, 7. junija, pa so predstavile drugi projekt - kaseto in zgoščenko z naslovom Malo drugače. "To je že naša druga kaseta, na prvi kaseti so bolj gasilske pesmi. Na tej pa imamo več ljudskih - od gasilske, božične, svečniške do novoletne, in zato smo tudi rekli, pa naj bo malo drugače", je dejala Hilda Kukovec. Projekt je nastal letos maja, snemali pa so pri Maksu Kurbusu. Zmago Šalamun Vroče za vse Prejšnji četrtek je ženska pevska skupina Spominčice v Narodnem domu na Ptuju pripravila koncert, ob tej priložnosti pa je predstavila tudi svojo zgoščenko. Nastopili pa so tudi plesalci folklorne skupine Bolnišnice Ptuj, ki delujejo v sklopu DPD Svoboda iz Ptuja, ki jih vodi Cvetka Glatz. Predstavili so splet gorenjskih plesov. Program je povezovala Nataša Petrovič. Dvorana ptujskega Narodnega doma skoraj ob vsakem letnem času temeljito oznoji Foto: F Vokalna skupina Spominčice nastopajoče, tokrat je temeljito oznojilo tudi poslušalce, saj nima primernih niti osnovnih prezračevalnih naprav. V svojem stodvajsetletnem pos- lanstvu je opravila hvalevredno kulturno poslanstvo, čas pa je vendarle za temeljito prenovo. Franc Lačen Tednikova knjigarnica LEVSTIKOVI NAGRAJENCI 2003 Levstikove nagrade se lahko pohvalijo s častitljivim stažem podeljevanja, saj z njimi založba Mladinska knjiga nagrajuje izvirne avtorje besedil in ilustratorje za mlade bralce od leta 1949. Ob petdesetletnici založbe so se Levstikovim nagradam pridružili se nagrajenci za življenjsko delo. Levstikove nagrade ne zajemajo celotne slovenske knjižne produkcije za mlade, marveč vrednotijo izdaje v lastni založbi, kar pa ne krni pomembnosti Levstikovih nagrajencev, saj je Mladinska knjiga največja založnica kvalitetnih izvirnih slovenskih knjig za mlado bralno občinstvo. Velja omeniti, da je tudi edina, ki z likovnim urednikom Pavlom Uča-karjem načrtno razvija in vzpodbuja slovensko ilustracijo. Prav tako z urednikoma knjižnega programa za mlade bralce, Andrejem Ilcem in Vasjo Cerarjem, skrbno zalaga domači knjižni trg z odlično izvirno in prevedeno literaturo. Naj vas spomnim, dragi bralci knjigarnice, na skoraj kultne zbirke Mladinske knjige: Čebelica, Velike slikanice, Odisej, Sinji galeb, ki razveseljujejo generacije bralcev, kakor tudi Veliki pravljičarji, Deteljica, Knjigo-žer, Pisanice, Žlabudron. Za življenjsko delo je letošnjo Levstikovo nagrado prejela neizmerno priljubljena ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki dolgo vrsto let navdusuje knjigoljube vseh starosti. Njene likovne podobe literarnih junakov zaznamujejo cele rodove bralcev. Kdo ne pomni vihravih in zabavnih, s posebno, prijazno, sončno in toplo likovno govorico naslikanih in narisanih knjig s kurirjem Markom, Miškom Polenom, Ančo Pomarančo, Pikom Dinozavrom, Tinkom Polovinkom, Lukcem s sestrico, papagajem Binetom, malo Marjetico, Nano malo opico, kužkom Mufijem, Katko?! Samo za Mladinsko knjigo šteje seznam ilustracij Marjance Jemec Božič šestdeset naslovov. V obrazložitvi nagrade je zapisano, da ilustratorka Marjanca Jemec Božič sodi med tiste zagnance, ki so v petdesetih letih prejšnjega stoletja omogočili razmah slovenske ilustracije. V svojih ilustracijah je neobremenjeno in lucidno, včasih obešenjaško, a vedno z zrnom modrosti predstavljala in komentirala najtipič-nejše in obče veljavne značajske poteze nastopajočih junakov. Kar 406 knjig, člankov in publikacij ponuja računalniški izpis na ime Marjanca Jemec Božič, če iščete njena dela v knjižničarskem sistemu COBBIS. Med njimi sta tudi slikanici z Jurijem Murijem letošnjega Levstikovega nagrajenca za življenjsko delo iz besedilnih čarobnih vrst, Toneta Pavčka, čigar ime najdete v sistemu COBBIS 480-krat. Obrazložitev navaja, da je Pavček čarovnik z besedami, ki odzvanjajo in prekipevajo od otroško razposajenih in brezskrbno žlobudravih podob in zvokov, po drugi strani pa se v njegovih besedilih vedno najdeta prostor in trenutek za resnejša premišljevanja o razpotjih in postajah na poti življenja ter o sencah, ki sem ter tja na tej poti neizogibno zatemnijo sonce. Pavčkov Juri Muri v Afriki je prava "bestseller" slikanica, naj spomnim še na Prave in (ne)pravepesmi, Majnice: fulastepesmi (nagrada večernica), Slon v žepu, Čenčarija, Vrtiljak, Marko na belem konju jaše, Besede za sladkosnede, Deček gre za soncem, Mokedaj, Živalski ringaraja. Levstikovo nagrado za izvrstno besedilo je prejela mlada avtorica Mojca Osojnik v avtorski slikanici Hiša, ki bi rada imela sonce. Komisija, ki ji je predsedovala Liljana Klemenčič, je v obrazložitvi zapisala, da je Osojnikova ustvarila slikanico, ki nosi temeljna filozofska vprašanja, zapisana v okleščenem, a polnem jeziku, ki enako nagovarja bralce vseh starosti. Knjiga o hiši, ki preganja dolgčas s preštevanjem in si želi vedeti, kaj je sonce, govori o potrebi po luči, po notranji, duhovni lepoti in radoživosti. Ker hiše pač niso zato na svetu, da bi živele same! Mojca Osojnik je doslej opozorila na svojo presežno ustvarjalno moč, tako likovno (kakor besedilno) v slikanicah: To je Ernest, Čas je velika smetanova torta, O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov. Ravnokar pa je izšla njena nova avtorska mojstrovina Polž vladimirgre na štop. Damijan Stepančič, Levstikov nagrajenec za ilustracije v knjigi Janje Vidmar Leteči krožnik na našem vrtu, je žirijo s predsednico Jelko Reichman prepričal z avtorsko prepoznavnim slogom in odlično uporabljeno črnobelo tehniko, ki ohranja vso avtorjevo domišljijo in duhovitost, kar je pri črnobelem ilustriranju zelo težko, še posebej, če je ciljna bralna publika zelo mlada. Avtor izvrstno poudarja pomen in moč risbe, kot temeljnega načina likovnega izražanja. Stepančič je mojstrsko dogradil besedila v knjigah Usodne platnice, O petelinu in pavu, Skrivnost mlečne čokolade, Du-hec Motimir. Pri žiriranju za Levstikove nagrade se je znova pokazala nujnost posebnega vrednotenja avtorskih slikanic oziroma slikanic nasploh, saj imajo žirije za besedila zelo težko delo, ko vrednotijo za eno nagrado različne literarne zvrsti, od poezije do romanov, za različne starostne stopnje. Liljana Klemenčič Spoznavajmo novejšo zgodovino Ptuja Skozi kroniko dogajanj /8 V počastitev Hitlerjevega rojstnega dne so Ptuj 20. aprila ob 4. uri zjutraj zbudile petarde. Na cerkvenem stolpu je plapolala nacistična zastava, ki sta jo izobesila Hilda Hutter in Ernst Versel. V zasledovanje storilcev je posegel nemški diplomatski predstavnik in z verbalno noto protestiral pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu; sledilo je le dolgo sodno pravdanje. Incident je odmeval na gimnaziji, saj so bili z njim povezani nekateri nemški dijaki. Ravnateljstvo je obvestilo Sresko načelstvo o "suspenzu" omenjenih "radi hitlerjevske propa- gande". Kmalu zatem je bil ravnatelj dr. Maks Kovačič upokojen, prizadeti dijaki pa prepuščeni k zasebnim izpitom. Režim Jugoslovanske radikalne skupnosti (JRZ) je sicer nenaklonjeno spremljal učitelje liberarnih nazorov, ki so bili na-rodnoobrambno dejavni, npr. v Sokolskem društvu. Več učiteljev je bilo premeščenih ali upokojenih: tako vneta čitalni-čarka Valentina Kauklerjeva na okoliški šoli, nekateri učitelji meščanske šole kot "zagrizeni nasprotniki", npr. ravnatelj Dra-gotin Kveder, sokolaša Radoslav Komac in Dušan Šestan ter šolski nadzornik Josip Gorup. 23. aprila pred 65-imi leti sta Sokolsko društvo Ptuj in Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ptuju naslovila Spomenico na predsednika ministrskega sveta Milana Stojadinoviča in ministra notranjih zadev dr. Antona Korošca. Opozorila sta ju na "intenzivno" nemško propagando in nestrpnost do Slovencev, na izobešanje nacistične zastave in podoben izgred na Majskem vrhu. Vlado sta pozvala, naj zajezi nemška prizadevanja na severni meji in izboljša težak položaj v Halozah in Slovenskih goricah, kjer se je izvajala silovita nemška propaganda. Ob izobešanju nemške zastave na mestnem zvoniku je letak "Naši javnosti" označil dogodek za "atentat na suverenost našega naroda in države". Listkovna akcija, s katerimi bi se krepila narodnoobrambna zavest, je v svoji ciklostilni tehniki pripravljala KP z zavednimi mladinci (Franc Jeza, Štefan Kuhar, Marko Rems, Zvonko Sagadin, Mitja Vošnjak). Leta 1938 je "tehnika" dobila skrivno mesto v kletnih muzejskih prostorih nekdanjega dominikanskega samostana, kamor se je preselila iz hiše Megličeve delavske družine na Vičavi. V majski listkovni in popisni akciji so nalepljeni plakati pozivali na bojkot "vsega nemčurske-ga". Okrajno sodišče v Ptuju je krivce označilo za "hujskače". Brošura Hitlerjevci v Sloveniji je izzvala ogorčenje med ptujskimi gimnazijci. Literarna družina Setev, ki jo je vodil Franc Jeza, je z lepakom, ki je ponazarjal grabežljivo roko s kljukastim križem, segajočo po slovenskem ozemlju, vabila mladino na protestno zborovanje v gimnazijsko risalnico. Zbrani, ki niso smeli zborovati, so se demonstrativno odpravili v mesto. Dr. Ljubica Šuligoj Fototeka Zgodovinskega oddelka PMP Na cerkvenem stolpu je bila ob Hitlerjevem rojstnem dnevu 20. aprila 1938 izobešena nacistična zastava. Ptujsko avantgardno gledališče je bilo tedaj narodnoobrambno žarišče. Ptuj • Dijaški dom Igre dobre volje Prejšnjo sredo je bilo na igrišču dijaškega doma na Ptuju posebno živahno, saj je ptujski dom gostil vrstnike iz še štirih dijaških domov na Igrah dobre volje. Foto: F Na igrah so sodelovali mladi iz štirih domov Kot nam je dejal ravnatelj ptujskega dijaškega doma mag. Matjaž Neudauer, zametki teh iger segajo v leto 1976, ko so posebne osnovne šole iz Maribora, Slovenske Bistrice in Ptuja pripravile prvi šahovski turnir. To idejo so akceptirali vzgojitelji dijaških domov in že v letu 1977 pripravili srečanje dijaških domov na Ptuju. V začetku so srečanja potekala v šahu, malem nogometu, namiznem tenisu in kvizu prve pomoči. V letu 1998 so pripravili pravilnik o igrah in jih naslovili z današnjim imenom Igre dobre volje. Igre nimajo tekmovalnega značaja, temveč je njihov smisel v aktivnem preživljanju prostega časa, druženju in izmenjavi izkušenj. Ekipe štejejo po devet učencev. Tako se je srečanja na Ptuju tokrat udeležilo 45 učencev iz Celja, Slovenske Bistrice, Maribora, Murske Sobote in Ptuja. Bilo je predvsem zelo zabavno ob najrazličnejših spretnostnih in tudi smešnih igrah, vodstvo in zaposleni ptujskega dijaškega doma pa so poskrbeli za dobro počutje vseh udeležencev ter za osvežitev na soncu razgretih tekmovalcev. Ob tej priliki velja povedati, da je ptujski dijaški dom skupaj z dijaškimi domovi Murska Sobota, Radenci in Rakičan letos že bil organizator Domini-jade, to je športno kulturnega srečanja srednješolcev, ki bivajo v dijaških domovih v Republiki Sloveniji. Dominijada je bila na Rogli, udeležilo pa se je je kar 485 udeležencev iz 35 dijaških domov. Franc Lačen Ptuj • Maturitetni koncert Uspešen nastop V soboto, 17. maja, sta v sklopu maturitetnega koncerta v dvorani glasbene šole Karol Pahor Ptuj nastopila klarinetist Sandi Vidovič iz Ptuja in Vladimir Krničar iz Obreža. Oba končujeta Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru. Sandi obiskuje razred pri profesorju Damjanu Kola-riču, Vladimir pa pri Janezu Vouku. Sandi je na klarinetu zaigral Camillea Saint Saensa Sonato op. 167, koncert v f molu Carla Marie Webra ter Tinkarin rojstni dan Bojana Adamiča, Vladimir pa na trobenti Koncert v g molu Tomasa Albinonija, Sol-nne Pavla Šivica ter Fantaisie Francisa Thomea. Na klavirju ju je spremljal profesor Sergei Iasinski Franc Lačen Stanko Premzl Vladimir Krničar in Sandi Vidovič sta nastopila na Ptuju Pa brez zamere Dekriminalizirano vprašanje Prvi pomen problema V življenju se je najbolje z vsemi stvarmi soočiti neposredno, brez slepomišenja. Zato je tudi danes najbolje začeti in medias res. Prostitucija. Najstarejši poklic. Prodajanje spolnih uslug. Prodajanje svojega telesa. Prodajanje seksa. Seks za denar. In to (naj večkrat) s popolnimi tujci. Se še spomnimo kakšnega opisa? Pa saj je dovolj. Namen smo dosegli. Namreč, če to še vedno berete brez želje, da bi pograbili najbližji nož, vile ali puško ter nemudoma šli kaznovat blasfemika, ki si drzne zapisati take besede, potem ste na dobri poti oziroma vam lahko iz srca čestitam, saj ste s tem dokazali, da v svoji osebi posedujete, pa če se z dekriminalizacijo strinjate ali ne, vsaj mini-minimalen kanček splošne tolerance in razumnosti. Kajti v prvi vrsti pri vprašanju dekriminalizacije prostitucije gre prav za to. Še enkrat poudarimo, ne glede na to, ali ste za ali proti. To tukaj ne igra nobene vloge. Pri vprašanju dekriminalizacije prostitucije ni najpomembnejši končni rezultat, se pravi, ali bo le-ta dekriminalizirana ali ne, ampak to, kar se bo zgodilo (se dogaja) pred tem, na poti do rezultata. Stvar je pravzaprav identična s situacijo, ki je nastala pri polpreteklem vprašanju bio-medicinske pomoči pri zanositvi. Tako kot tam za ženske, ki bi rade bio-medicinsko pomoč pri oploditvi, namreč tudi tukaj v prvi vrsti sploh ne gre za prodajalke in prodajalce ljubezni, ampak za nas same. Prav ste slišali, tudi in še posebej za vas. V srčiki vprašanja o dekriminalizaciji prostitucije ste prav vi. Zakaj? Vprašanja in debate o temah, ki vam morda niso najbolj pri srcu, še več, ki so vam morda skrajno vprašljive, se z njimi ne strinjate ali ste celo eksplicitno proti njim ter so vam skrajno tuje, celo odbijajoče, a ste se z njimi vseeno hočeš nočeš prisiljeni soočiti, taka vprašanja in teme so enkratna priložnost, da sami sebe preizkusite, ali ste v svoji biti res tako univerzalno tolerantni, človeško razumni ter pripravljeni odraslo in brez predsodkov pretehtati ne samo dejstva za in proti, ampak pred tem že zgolj to, za kaj pri sami stvari sploh gre, se pravi, se objektivno in brez apriornega dogmatičnega zavračanja seznaniti s problemom. Že če tole berete brez dvignjenih obrvi, nagubanega čela in pravičniškega zgražanja, vam zagotavljam, da ste na dobri poti. Pa še nekaj, če smo že tu: dekriminalizacija ni legalizacija! To ne pomeni, da bodo zlobne prostitutke zdaj stale na vsakem vogalu ter pubertetniško mladino napeljevale k "po-hujšljivim" dejanjem. Verjemite, to je področje, ki ga današnja mladina že popolnoma obvlada. Verjetno bolje kot vi! Gregor Ali~ Ormož • Domača literarna noviteta Potopis po človeških dušah Kako sem preplaval Kamnito reko je prvenec rojaka Marijana Ivanuše, ki je nedavno izšel v samozaložbi in so ga v organizaciji ormoške knjižnice na multimedijskem literarnem večeru predstavili publiki. Cuti so uživali v blagoglasnem podajanju izbranih odlomkov, oko se je odpočilo na modrini mongolske brezmejnosti, odzvanjali so privlačni zvoki tujih krajev in dobro znana pesem doma. Zbrani so se strinjali v oceni, da gre za knjigo za dušo, ki jo je potrebno prebrati večkrat. Prvič je več pozornosti usmerjeno v spremljanje same zgodbe, ob ponovnem branju pa se razkriva poetika, moč besede, simbolika in sporočila, ki se kot rdeča nit vlečejo skozi knjigo. Štajerski tednik: Knjiga je sestavljena iz štirih zgodb, ki ponazarjajo življenjski cikel. Začne se z jesenjo, ko semena padejo v zemljo? M. Ivanuša: ""V semenih je zapisano vse. Iz zrna lahko zraste pšenica in ne more postati jablana." Štajerski tednik: Tvoja osnovnošolska učiteljica slovenščine Nadica Granduč je povedala, da si imel v otroštvu veliko nagnjenje do kulture, ki je kasneje le še raslo. Že zgodaj je čutila, da boš nekega dne moral napisati knjigo. M. Ivanuša: "Pri nas doma je bilo pravo okolje za ustvarjanje. Mama je pela, sestra je pisala, jaz sem obiskoval literarno-novinarski krožek in pisal krajše prispevke. V osnovni šoli sem največ prebral. Bral sem seveda tudi kasneje, a to je bilo najintenzivnejše obdobje, kasneje sem samo še dodajal." Štajerski tednik: Govorila je tudi o velikih radovednih očeh, ki jih ima v spominu in tvojem živem zanimanju za vse. M. Ivanuša: "Radovednost je v vsakem od nas. Nekateri jo za-trejo, drugi pa ne. Mislim, da se je treba veseliti življenja, ki nas obdaja, ceniti drobne stvari v življenju, saj se bistveno prevečkrat spregleda. Moja potovanja so prav tako potešitev moje radovednosti. .Ampak na potovanjih lahko vidiš ogromno ali pa nič. Znamenitosti me ne zanimajo pretirano. V meni je radovednost do ljudi, ne toliko do krajev iz zgradb." Štajerski tednik: Odločil si se za srednjo medicinsko šolo, tam ni ravno veliko prostora za slovenščino in literaturo? M. Ivanuša: "Slovenščina je super predmet. To je bila prva stvar, ki sem jo bil vprašan v srednji šoli in dobil sem 1-2. Pozneje je šlo na boljše in prišel sem celo do Cankarjevega tekmovanja. Poučevali so me gimnazijski foto: tone stojko Avtor knjige Marijan Ivanuša učitelji, ki so veliko zahtevali in je bilo težko dobiti dobre ocene, ampak naučil si se pa tudi. Sicer sem se pa v srednješolskem obdobju intenzivno zanimal za gledališče. S Samom Strelcem smo pripravili predstavo Srečna hiša dober dan!. Predstava je šla tako dobro, da smo si prislužili denar za tridnevno počitnikovanje na morju." Štajerski tednik: Kako si rešil dilemo okrog študija: medicina - gledališče? M. Ivanuša: "Na akademiji za gledališče bi moral opravljati kup diferencialnih izpitov, zato sem se odločil za lažjo varianto in vpisal medicino. Tudi tam sem dopisoval šolsko glasilo. Na fakulteti so se mi odprla potovanja. Prvič sem bil v Egiptu. Kasneje s službo sem pridobil več denarja in manj časa. Napisal sem nekaj potopisov s potovanj in jih objavil v Svet in ljudje. Zanimivo je, da je potopise relativno lahko objaviti. Tudi v knjižni obliki.""^ Štajerski tednik: Kako pa je z izdajo literarnih besedil? M. Ivanuša: ""Precej težje. Knjigo sem dal v branje dvema urednikoma, ki sta bila navdušena, direktorji pa niso bili za stvar. Zato sem se odločil za samozaložbo, ki je sicer draga, ampak imaš vse reči v svojih rokah." Štajerski tednik: Te je bilo strah oddati besedilo v presojo komu drugemu? Si imel pomisleke? M. Ivanuša: ""Bilo me je strah, ali je to to ali ni vse skupaj nakladanje enega, ki se išče. Nisem razmišljal o tem, ali je dobro ali ne, ampak ali je to sploh literarni tekst. Dal sem besedilo prebrat prijateljici. Ko daš zadevo od sebe, je vse drugače. Prej pesniš sam sebi, sedaj pa se soočaš z mnenji vsakega posameznika, ki prebere knjigo." Štajerski tednik: Knjiga ima čudoviti modri ovitek. M. Ivanuša: ""Izdelal ga je akademski slikar Maj Kiemenčič. Ovitek je moder, po njem pa se vije srebrna reka, ki, če knjigo obrnemo, daje silhueto človeka z razprtimi rokami. Modra barva ima simbolni pomen. Gre za reke, modro mongolsko ime, barvo budizma, mirne, neagresi-vne religije. Na začetku mi ovitek sploh ni bil všeč. Dal sem ga v predal in ga pogledal vsakih nekaj minut in vedno ljubši mi je postajal." Štajerski tednik: Kje je mogoče knjigo kupiti? M. Ivanuša: ""V večini mariborskih in nekaterih ptujskih knjigarnah." Štajerski tednik: Kako danes bereš knjigo? M. Ivanuša: "Dolgo knjige sploh nisem upal odpreti. Potem sem prebral po nekaj strani. Našel sem prvo tipkarsko napako. Custva, ki sem jih hotel doživeti pri knjigi, sem jih doživel med pisanjem. V knjigi je veliko reči napisanih povsem namerno, tako kot so, da se ljudi dotaknejo. Zanimivo pa je, da so mi bralci povedali, da se jih dotaknejo tudi drugi odlomki, za katere nisem predvidel takšnega učinka. Odnos do knjige se danes zrcali v odzivih ljudi. Tudi njihove odzive sem si kmalu lahko pop-redalčkal. To sicer ni knjiga za biblioterapijo, ima pa podobne učinke. Bralca pelje skozi štiri reke in na koncu varno ven iz zgodbe." M. Ivanuša: "Gre za zahteven študij, pri katerem spoznaš, da je vse kemija, biokemija, fizika, do potankosti spoznaš celico, človeka. Nato pa začneš iskati drugo bistvo človeka, ki ni strogo racionalno, da lahko oboje združiš v celoto." Štajerski tednik: Gre za av- tobiografsko knjigo? M. Ivanuša: "Knjiga je sestavljena iz štirih zgodb, ki se dogajajo različnim ljudem na različnih koncih sveta, vedno ob eni reki. Vse zgodbe so v realnem svetu, poznam vse kraje, kjer se odvijajo, vse zgodbe so se dejansko zgodile, vendar morda malo drugače. To niso moje zgodbe. Gre za odseke, kjer smo se srečali kot ljudje, liki so sinteze ljudi. Gre za to, ali si se pripravljen poglabljati v človeka, ki se mu je ta zgodba zgodila. V knjigi je ogromno čustev Zvečer sem pisal, zjutraj pa sem jokal, ko sem bral napisano. Želim si, da ljudje čutijo zgodbe." Štajerski tednik: Kakšno vlogo ima voda, reke? M. Ivanuša: "Na začetku knjige je citat iz Hessejeve Siddahar-te - o brodniku, ki prevaža ljudi čez reko. Gre za zgodbe rasti in zgodbe, ki se dogajajo na njenih bregovih. Gre za Nil, Dravo, Moskvo in Kamnito reko." Štajerski tednik: So dežele izbrane naključno? M. Ivanuša: "Najprej je Egipt s svojimi grobnicami in pričakovanjem smrti. Semena - Moč hrepenenja. Potem Jeruzalem, obljubljena dežela in hkrati naš domači Jeruzalem mojega otroštva, hrane iz katere živiš, vzporednica Izraelu. Hrepenenje -Hrana upanja. Sledi Moskva, dekadentno mesto z velikim problemom droge, velemesto, mati najde, kar hči narkomanka ni mogla. Upanja - Korenine življenja. In konec v Mongoliji, kjer ljudje živijo kot narava da, se veselijo življenja in ga sprejemajo z budistično odprtostjo. Življenje - Usoda semen." viki klemenčič ivanuša Vurberk • 12. festival narodno-zabavne glasbe Najboljši Pogum in Vitezi celjski V čudovitem okolju dvori{ca vurber{kega gradu so minulo soboto, 14. junija, izzvenele melodije 12. festivala vokalno-instrumentalnih skupin z diato-nično harmoniko in večglasnim petjem. Zanimanje za vurberški festival iz leta v leto narašča, saj se je letos nanj prijavilo kar 31 ansamblov, za nastop pa so jih izbrali le 12. Še dobro, da so v turističnem društvu Vurberk držali obljubo in v celoti prenovili prostor za občinstvo, saj ga je to napolnilo do zadnjega kotička. Kljub grozečim oblakom je vreme vzdržalo do konca, malce je namočilo le poznejšo festivalsko noč. Morda imajo organizatorji pri tem tudi malce sreče v tej bogati 12-letni zgodovini. Prve tri festivale so pripravili ob dnevu samostojnosti - 25. junija, naslednjih osem tretjo soboto v juniju, letošnjega pa so premaknili na drugo junijsko soboto. In očitno so storili prav, kajti lepšega vremena si tudi tokrat ne bi mogli izbrati. Dvanajst asnamblov je nastopilo vsak s po dvema skladbama, med njimi tudi nekaj debitantov. Igrali in peli so ansambel Krjavelj iz Stične, Brodniki iz Senovega, Sijaj iz Sevnice, Zreška Pomlad iz Zreč, ansambel Lipovšek iz Velenja, Založniki iz Vitanja, Zarja iz Tržiča, Unikat iz Gorice pri Slivnici, Korenine iz Novega mesta, Bobri iz Grosuplja, ansambel Marjana Drofenika iz Šmarja pri Jelšah, Vigred iz Laškega, Vitezi Celjski, Rubin iz Novega mesta, Navihanke iz Laškega in Pogum iz Škocjana. Strokovna komisija, ki ji je letos predsedoval Slavko Av-senik mlajši, v njej pa so bili Foto: M. Ozmec Ansambel Pogum, 4-kratni zmagovalec letošnjega Vurberka. še Irma Rauh, Urška Čop Šmaj-gert, Tomaž Tozon, Ivo Umek in Alojz Toplak, je prvo nagrado za najboljšo izvedbo letos prisodila ansamblu Vitezi celjski, drugo ansamblu Pogum, tretjo pa ansamblu Navihanke. Komisija radijskih postaj je za najboljšo proglasila skladbo Zapoj prijatelj stari, avtorjev Tineta Lesjaka in Vere Šolinc, v izvedbi ansambla Pogum. Tako se je letos odločilo tudi občinstvo, saj je prvo nagrado in zlatega zmaja iz rok dupleškega župana Janeza Ribiča prisodilo ansamblu Pogum za skladbico Zapoj prijatelj stari. Drugo nagrado je prisodilo ansamblu Zreška pomlad za skladbo Poplačal si dolg poet, tretjo pa ansamblu Rubin za skladbico Srce gozdarja. Tričlanska komisija za besedila v sestavi prof. Lovro Kr- Foto: M. Ozmec Čudovita scena, razvaline nekdanjega grajskega obzidja, povezane v odrsko sceno. spot, Franci Smrekar in Asja Matjaž je prvo nagrado prisodila Bernardu Miklavcu za pesem Zapuščina naših staršev v izvedbi Vitezov celjskih. Drugo nagrado je za pesem Se-nožet moje mladosti prejela Fanika Požek, tretjo pa Franci Ankerst za pesem Rada bi mamo. Tudi letošnji festival so pripravili prizadevni člani Turističnega društva Vurberk v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton ter v soorganizaciji RTV Slovenija regionalni center Maribor, Založbo kaset in plošč RTV Slovenija in Slovenskimi novicami. Prijetno sta ga povezovala Ida Baš in Janez Toplak, glavni organizator celotne prireditve. Kot vsa leta doslej je festival spremljal festivalski bilten, obiskovalci pa so lahko kupili tudi festivalsko zgoščenko z dvanajstimi izbranimi skladbami. Čeprav je slovenska narodno-zabavna scena z letošnjim vurberškim festivalom postala bogatejša za 32 novih skladb, pa organizatorje begajo dvomi o prihodnosti le-tega. Janez Toplak je v uvodniku biltena opozoril na besede Ivana Sivca, da bi bilo v organizacijo nujno potrebno vključiti več mlajših sodelavcev, saj le to zagotavlja njegovo prihodnost. To bodo morali na Vurberku vzeti še kako resno, kajti dokler bodo vzdržali Topleki in Geržina, bo še šlo; kaj pa, ko bodo popustili? Kakorkoli že, zagotovo ni nihče od okoli 1500-glave množice iz Vurberka odšel razočaran, prej vesel in nasmejan! M. Ozmec Vodranci • Vabilo na potep Odprtje Bozidarjeve pohodne poti Na ivanjsko nedeljo, 22. junija, ob 7.00 se bo v Vodrancih 9 s slovesnostjo pričel pohod po BoZidarjevi pohodni poti, ki sta jo trasirala Zvonko Bešvir in Franc Krnjak, označena pa je s črko F. Častilci spomina na pesnika Božidarja Flegeriča so se odločili, da bodo v spomin na znanega rojaka, ki je veljal za "večnega popotnika" posvetili pohodno pot. Prične se na njegovem domu v Vodrancih, kjer je tudi Božidarjeva spominska plošča in itinerar poti. Tukaj bo popotnik dobil tudi spominski žig za odtis v pohodno knjižico. Pot ima dve varianti, ki se obe pričenjata v Vodrancih 9, nato pa peljeta po magistralni asfaltirani cesti proti Središču. Krajša pot nato v Godenincih zavije na desno na gozdno cesto proti nekdanji grajski pristavi Marof do Šalovec, nato pa po lokalni asfaltni cesti do Govedičevih, v Šalovcih 1. Dalje po nekdanji mašni in šolski poti do 301 meter visokega Huma, kjer je čudovit razgled na vse strani. Od tod se lahko vrnemo po ormoški planinski poti v Ormož ali pa proti Kogu Foto: arhiv To je edina ohranjena fotografija Božidarja Flegeriča (30. 1. 1841 - 5. 6. 1907 Vodranci). Pesnik je svoja dela objavljal v Zori, Kresu, Narodu in številnih drugih. Flegerič je prevajal, pisal življenjepise znanih mož, med drugim je napisal tudi zbirke pesmi Jek iz goric in Grajenske pesmi. Borl • Sprejem odličnjakov in se na Vitanu obrnemo na desno, na izhodiščno točko Boži-darjeve pohodne poti. Daljša varianta, za katero potrebujete tri ure in je prav tako lahka in nezahtevna kot prva, se prične v Vodrancih in pelje preko Godenincev, dober kilometer skozi gozd Mladoles, ob izhodu iz gozda pa zavijemo desno na poljski pot, po polju mimo samotnega križa do Središča na Bregu. Po tej poti je Božidar vsakodnevno romal na obisk k prijatelju, pisatelju in skladatelju Antonu Kosiju, pa k družini Štros, danes Habjanič, v Obrežu, pa naprej k dobremu prijatelju, humskemu na-dučitelju Porekarju. Podrobnejša navodila so častilci spomina na pesnika izdali v zloženki. Pohod bo postal tradicionalen, vabijo pa vas na krajšo, dvourno pot do Huma, kjer je na ivanjsko nedeljo žegnanje. vki Odličnjaki iz Cirkulan in Gorišnice Ob koncu šolskega leta je Zupan občine Gorišnica JoZe Kokot konec prejšnjega tedna na gradu Borl pripravil sprejem za najboljše učence osnovnih šol Gorišnica in Cirkulane. V svojem imenu ter v imenu svetnic in svetnikov občine Gorišnica jim je čestital ob odličnem zaključku osnovnošolskega izobraževanja in jim zaželel nadaljevanje izobraževanja v srednjih šolah. "Bodite ponos vaših staršev, učiteljev in naše lokalne skupnosti. Želim vam prijetne, brezbrižne in zdrave poletne počitnice," je med drugim dejal župan v slavnostnem nagovoru ter jim v zahvalo za vzorno učenje v imenu občine poklonil knjižne nagrade. V osnovni šoli Cirkulane so vseh osem razredov končali z odličnim uspehom: Jasmina Bel-šak, Karmen Erhatič, Polonca Fajfar, Gorazd Jurgec, Mateja Mi-lošič, Maja Emeršič; v 7. in 8. razredu je bil odličen Aleš Belšak. Vseh osem let odličnjaki v osnovni šoli Gorišnica pa so bili: Tadej Sok, Marko Horvat, Nataša Štumpf, Smiljana Horvat, Marjanca Vnuk, Marjetka Vido-vič, Matej Domanjko, Neja Ro-škar; odlični v osmem razredu: pa Tina Čuš, Petra Zamuda in Aljaž Štumpf. Čestitamo! JB Odličnjaki iz osnovnih šol Cirkulane in Gorišnica v prisotnosti obeh ravnateljev in učiteljev na sprejemu pri županu občine Gorišnica. Sonce je že zelo prijetno, narava je zaživela. Zdaj je najboljši čas za veselo druženje. V Perutnini Ptuj smo pripravili široko paleto izdelkov, s katerimi boste brez truda pogostili še tako pisano druščino prijateljev in sorodnikov. Na žaru ali v ponvi se odlično obnesejo piščančja bedra, stegna, penctničke s priloženo marinado Po ptujsko, ali že marinirani kosi piščanca, ražnjići s slanino, zelenjavo ali brez, gurmanska nabodala, cela vrsta hrenovk in še marsikaj. Pričara družinski čas. Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva c. 10,2250 Ptuj www.peruminaxDm Ljubljana • Četrto srečanje Ptujčanov Ptujski Ljubljančani za razvoj Ptuja na vseh področjih Desetega junija je bilo v ljubljanskih Križankah še posebej slovesno. Na svojem, že četrtem srečanju so se zbrali Ptujčani, ki živijo in delajo v Ljubljani. Po najnovejših podatkih jih je okrog 430. V glavnem gre za akademske izobražence, ki so morali Ptuj zapustiti, ker doma zanje ni bilo primernih služb. Letošnje srečanje je bilo še posebej pomembno, ker je sovpadalo z ustanovitvijo Društva prijateljev Ptuj. Pristopnico za članstvo jih je v Križankah podpisalo več kot 120. Za vesele trenutke druženja pisane druščine, zbralo se jih okrog 250, so skrbeli člani ansambla Ptujskih pet, ki se teh srečanj že tradicionalno udeležujejo. Iz Mestne občine Ptuj so se srečanja udeležili župan dr. Štefan Čelan, direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar, predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek in predse- Predsednik izvršnega odbora Društva prijateljev Ptuja je dr. Rajko [ugman, podpredsednica Vera Sluga, člani pa: Janez Ze^ljarii:, Darko Brlek, dr. Anton Dvor{ak, Milan Knežević, dr. Boris Znidarič, Bo{tjan Pirc, dr. Vinko Dolenc, Marko Raj-{ter in predsednik Kluba ptujskih {tudentov. Naloge gospodarja bo opravljal Miro Gavez, tajni{ke in blagajni{ke posle pa Lučka Letič in Nata{a Purgaj. Eden od legendardnih Ptujčanov v Ljubljani, sicer rojen Gori-šničan, igralec Zlatko [ugman, v družbi prijateljev Ptuja. dnik Kluba menedžerjev Ptuj Miran Senčar. Prvi je udeležence 4. srečanja Ptujčanov v Ljubljani pozdravil idejni vodja in pobudnik, da se Društvo prijateljev Ptuja ustanovi, dr. Rajko Šugman, ki je tudi postal njegov prvi predsednik. Ideje o ustanovitvi so že stare, porodile so se na enem od srečanj znamenite ptujske trojke: Milana Kneževiča, Janeza Zemljariča in dr. Rajka Šugmana. Iz zgodovine so znana druženja Ptujčanov v okviru ptujskega akademskega kluba, pozneje so se dobivali pri Ka-trci, Društvo Ptujčanov v Ljubljani pa se je rojevalo v gostilni Mrak. Za ustanovitev so besedo Anketa med "ljubljanskimi" Ptujčani Ciril Sluga: "Po študiju sem ostal v Ljubljani. S svojim rojstnim krajem sem še zelo povezan. S svojimi gimnazijskimi sošolci se srečujemo vsako leto prvi petek v juniju, letos smo prišli le trije, čeprav jih živi še 16 od 25, kolikor jih je bilo v razredu. Letošnja obletnica je bila že 56. Do nedavnega smo imeli še hišo na Ptuju, ki pa smo jo prodali, ker je nismo mogli več vzdrževati. Ptuj-čanom bi priporočil, da bi več vlagali v turizem, ker je Ptuj krasno mesto in ima v povezavi z okoljem velike možnosti in priložnosti v turizmu, ki pa jih je mogoče s sposobnimi ljudmi tudi uresničiti." Franta Komel: "Ptuj sem zapustil že kmalu po vojni, služboval sem po bivši Jugoslaviji, in se leta 1964 ustalil v Ljubljani. Dolga leta sem bil direktor Statističnega urada Slovenije, pred Banovcem, ki se je pred kratkim upokojil. Primerjava starega in današnjega Ptuja je kot dan in noč. V mojih časih se je Ptuj končal pri starem mestnem pokopali- šču. Zanimam se za vse, kar se dogaja okrog Ptuja. Vem, da se prav sedaj intenzivno borite za regijo. Nisem pa prepričan, da bo lahko enakovredno konkuriral Mariboru. Tudi v parlamentu je Ptuj premalo prisoten, da bi bil lahko konkurenca Mariboru." Jelka [efic (dekliški priimek Ambrož): "V Ljubljano, kjer sem od leta 1965, sta me pripeljala študij in ljubezen. Na Ptuj, kjer živijo še starši in sestra, se redno vračam. Razvoj Ptuja redno spremljam, nad dosežki sem prijetno presenečena. Vesela sem, da se Ptujčani, ki živimo v Ljubljani, medsebojno družimo in povezujemo. Vse najlepše pričakujem tudi od letošnjega srečanja." Danilo Hojnik: "V Ljubljano sem prišel s trebuhom za kruhom, ker doma na Ptuju, sem pilot, ni bilo možnosti, da bi delal v tem poklicu. Vozim vladni lear jet. Glede na številne polemike o nakupu novega vladnega letala lahko rečem, da je bil s strokovnega vidika nakup potreben, drugo pa je, kar pravi politika. Nerodno je, da nimamo reprezentačnega letala za reprezentačne obiske v tujini. Glede na to, da se vračam na Ptuj, sem še kar Ptuj-čan." Dr. Rajko [ugman: "V Ljubljani sem od leta 1954. Med počitnicami sem se vedno vračal domov, ponavadi smo se vedno dobro imeli. Občutek imam, da je Ptuj nekako odrezan od Ljubljane, tudi zaradi neurejenih prometnih povezav. Za manjšo prisotnost Ptuja v prestolnici pa je krivdo iskati tudi v zdajšnji pretirani razdrobljenosti nekdaj velike občine Ptuj. To je tudi eden od razlogov, da smo ustanovili Društvo prijateljev Ptuja v Ljubljani, ker tu živi velik kadrovski potencial, v glavnem intelektualcev, okrog 500 nas je, ki temu mestu in okolju lahko damo veliko. Lahko mu pomagamo v nadaljnjem razvoju na področju kulture, visokega šolstva, gospodarstva in na drugih področjih." Lucka Letič: "Letos bo dvajset let, odkar živim in delam Srečanja Ptujčanov v Ljubljani se je udeležila tudi ljubljanska županja Danica Simšič. Na sliki s ptujskim županom dr. [tefa-nom Celanom. in ime zastavili dr. Rajko Šug-man, Lučka letič in Vera Sluga. Da bi vse ne ostalo na veselem delu, na prijetnih druženjih in ker imajo Ptujčani, ki živijo in delajo v Ljubljani v sebi veliko potenciala, ki lahko pomembno prispeva v razvoj Ptuja in okolice, so se povezali v društvo. V imenu Mestne občine Ptuj je veselo druščino 10. junija pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Vse velike zgodbe okrog Ptuja se začenjajo v Ljubljani, je med drugim povedal, in se zavzel, da bi skupaj s Ptujčani v Ljubljani naredili vse, da Ptuj postane tudi na evropskem zemljevidu prepoznavno mesto. V imenu ptujskega kluba menedžer pa je govoril predsednik Miran Senčar, ki je dejal, da je posel slogan uspeha, zato je toliko pomembneje, da se med seboj poznamo in srečujemo poslovno, kot tudi zunaj delovnega časa, posebej pa še z vsemi tistimi, ki živijo v prestolnici. Nekaj ptujskih poslovnežev v Ljubljani se je že včlanilo v klub. Veliki slovenski igralec, sicer po rodu Gorišničan, od letos tudi Prešernov nagrajenec, je tudi za srečanje Ptujča-nov v Ljubljani izbral besede, ki imajo bit. "Zelo sem ponosen, da je ena mala vas, kot je Gorišnica, in ena večja vas, kot je Ptuj oziroma Štajerska dobila kulturno priznanje," je bil kratek. Še vedno pa so aktualne misli, ki jih je izrekel ob letošnjem kulturnem prazniku. Na vprašanje voditeljice prireditve Branke Bezeljak - Glazer, kaj je imel v mislih, je bil znova kratek. "To znamo samo Ptujčani!" Za Ptujčane v Ljubljani, ki so se družili še pozno noč, izmenjevali spomine na svoj rojstni kraj, si je čas vzela tudi ljubljanska županja Danica Simšič. Pozdravila je vse, ki imajo radi Ptuj, ki je skoraj tako lepo mesto, kot je Ljubljana. Zavzela se je za to, da medsebojne vezi uporabimo, da se nekaj naučimo, ker ne gre pozabiti, da smo vsi samo ljudje. MG Razmišljamo stalno v Ljubljani. Zaposlena sem v Slovenski turistični organizaciji, kjer odgovarjam za turistično promocijo, za vse, kar je povezano s turističnimi prospekti. Samo lani smo izdali milijon slovenskih turističnih prospektov. S ptujskim turizmom pa skorajda ne sodelujem, čeprav bi lahko zanj naredila veliko. V Ljubljani živi še veliko Ptujčanov na odgovornih mestih, ki bi mestu lahko pomagali pri uresničevanju njegovih strateških cilje, pa teh možnosti ne izkoristi. Morda bo po 4. srečanju Ptujčanov pa le drugače. O teh možnostih sem govorila tudi z novim ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Zelo pa mi je žal, da je prišlo do prodaje Term Ptuj. To je velika napaka, do tega ne bi smelo priti, oblast bi tu morala poseči vmes in prodajo preprečiti. Topliška dejavnost je perspektivna dejavnost, zato je toliko bolj nerazumljivo, da so se Terme prodale. Uspešno bi se lahko razvijale tudi z domačim kapitalom." MG Ciril Sluga, Franta Komel, Jelka Šefic, Danilo Hojnik, dr. Rajko Šugman, Lučka Letič Foto Črtomir Goznik Sodobna nakupovalna središča Priljubljena sobotna ali nedeljska popoldanska sprostitev vse bolj postajajo velika nakupovalna središča, kjer ljudje "aktivno" preživljajo svoj prosti čas. Namesto da bi se zatekli v naravo, se družijo po lokalčkih ptujskega Super mesta, zaidejo v mariborski Europark ali City. Mnogi sipo tamkajšnjih trgovinicah samo pasejo oči, morebiti tu in tam še kaj kupijo (za osnovne potrebe), vse ostalo je všteto v t. i. pro-stočasno dejavnost, ko se je nekam pač treba dati. Odhod v takšna nakupovalna središča je relativno poceni, stane nas samo bencina, kavice, soka ali kaj manjšega, kar kupimo v trgovini. Vse ostalo odpade na druženje. Če vzamemo za primer samo normalno štiričlansko slovensko družino, v kateri sta oba starša zaposlena in dobivata plačo (v mislih imam tisto pod povprečjem, sicer pa je tako ali tako večina slovenskih plač katastrofalna), si je privoščiti nedeljski izlet s kosilom v prijetni restavraciji, s kavico in sladoledom za otroke, pa se morebiti še okopati kje v bazenu, kar velik finančni zalogaj. Če so si naši starši v časih stareJugoslavije privoščili veliko vikendov na prostem, hodili na izlete, danes ni več tako. Vse je povezano z velikimi stroški in seveda z majhnimi plačami. In zdi se, da so nakupovalna središča kot nalašč za poceni preživljanje prostega časa in zatorej niti ni tako čudno, da je njihovo število v porastu. V tejle vročini pa še kako prija sprehod po klimatiziranem objektu, medtem pa je zadovoljstvo še toliko večje, ko se nam pogled ustavi na kakšnih lepih poletnih čeveljcih, lahkotni obleki ali pa kar na postavnem mladeniču, ki sam pije kavo na terasi lokalčka in zamišljeno gleda predse. Za obiskovalce oziroma tudi morebitne kupce pa niso pomembne le trgovine in trgovinice s svojo obsežno ponudbo, marveč tudi bogato opremljena notranjost nakupovalnih središč, ki privabi željno oko, da se vedno znova in znova vrača na isti kraj. Vse je lično opremljeno, tako da godi. Tako otrokom kot tudi njihovim staršem. Oboji najdejo nekaj zase, za svoj okus. Koliko je takšna sodobna oblika druženja in preživljanja prostega časa sploh primerna za družine s sociološkega stališča, je težko reči. Dejstvo je namreč, da drvimo proti Evropi, kjer je tovrsten fenomen prisoten že vrsto let. Takšna oblika druženja in preživljanja prostih vikendov pa postaja vse bolj priljubljena tudi pri nas. Kjerkoli že preživljate svoj prosti čas, naj vam bo lepo. Zlasti v teh pasjih dneh se je najbolje ohladiti kar v klimatiziranih trgovskih središčih. Še posebej, če doma nimamo klime. Bronja Habjanič Poslovna enota PETOVIA Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tei. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDEUO OD 8.00 DO 13. URE Poslovna enota PANORAMA Špindierjeva uiica 3, Ptuj, tei. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE Poslovna enota HIPER CENTER industrijsl Generalni pokrovitelj fetivd Ttoletje ob Dravi festival naše dežele mSS SLOVENIJE 2003 Miss Štajerske PRIJAVNICA Priimek: Ime: Ulica:. Pošta: Telefon:_ Datum rojstva : Mere -višina: -prsi, pas, boki: -teža: -konfekcijska št.: HtSS urpFii.c Podpis: S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatid resnični in da sogiašam s pravili izbora. Kandidatko prijavlja Priimek in ime:_ Naslov: G E R z I N A VltE#T N Ouï] raunega polja Tam dol na ravnem polju je stal en beli grad... Premiera v soboto 28. junija 2003 ob 21:30, Grad Ravno polje, Kungota na dravskem polju Perutnina Ptuj •^Wersfe'IDMOK BI5nřl5!aBniEl Prodajna mesta: RuJ: Menjalnica Luna, Turistična agencija Sončelt, Radio-Tednil< Ptuj, Terme Ruj GoriSnica: Bendnsiti sen/is Žiher lUlarIbor: Turistične agencije Sonček, Menjainica Luna Ormož: Biagovna hiša i\1ercator Celje: Turistična agencija Sončei<, Radio Ceije Kidričevo: Loterija Siovenija Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo NAR0ÙLN1CA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ V RADIO TEDIMIK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in miSíŇ!?© ÍM®® Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aeroj me in pkiimek: Franc Cafuta Kraighexjeva 14,8325 ime in priimek: Ivan Flsgšman naslov:___ Veliki Vrh 77/b, »888 Cirkulane Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. »Peter, koliko je deset minus pet?« je učiteljica vpra-{ala prvo{olčka. "Tri!" "Odlično! Samo za dva si se zmotil!^ *** Zdravnik je bil poklican, da obi{čepacienta na domu. Pred pacientovo hi{o je srečal župnika, ki mu je rekel: "Prepozno! Že pripada meni.!' *** "Ali mi kdo ve povedati za primer daljinskega upravljanja?' je učitelj vpra{al učence. "Moj oče!" se je oglasil Primož. "Kako, tvoj oče?' se je začudil učitelj. "Vsak večer, ko so po televiziji na vrsti poročila, vstane in gre v posteljo!' *** 'Zakaj si tako žalosten? Kaj se je zgodilo?' vpra{a Lojze prijatelja Marka. "Oh, moja ta{ča je umrla!" "Moje iskreno sožalje, " reče Lojze. "Hvala. Ve{, mene je govor župnika tako pretresel. Rekel je, da bomo v nebesih spet skupaj.' *** Gorenjec v pogovoru z župnikom: 'Moj sin je od{el v mesto služit denar. Dobil je delo, s katerim bo zaslužil petdeset tisoč tolarjev mesečno. Ali mislite, da bo s tem denarjem lahko živel kot dober kristjan?' 'Seveda, s tem denarjem mu tako in tako ne bo nič drugega preostalo!' *** 'Ata, če mi da{ denar za kino, ti povem, kaj je danes sosed naredil mami." "Niti tolarja ti ne dam, mulc!... No, tu ima{ in povej!" 'Pomagal ji je nesti težko torbo po stopnicah.' *** Mihec se je po zvonjenju {olskega zvonca potihempri-plazil v razred, v katerem je že sedela učiteljica. Ta ga je zagledala, ga prijela za u{e-sa in jezno rekla: "Zakaj pa vstopa{ tako hinavsko v razred? Pojdi na hodnik in pridi v razred tako, kot se tvoj oče vrne domov iz službe!' Mihec je od{el na hodnik, dolgo ga ni bilo, nato pa so se vrata z ropotom odprla, Mihec je v rokah držal steklenico vina in se majal med klopmi ter zavpil: "Kaj pa zijaš, stara?' *** Učenec vpraša učitelja: "Gospod učitelj, kako gre kaj va{ novi avto?' 'Avto ne gre, ampak pelje!' je ostro rekel učitelj. "Oprostite! In kako kaj pelje va{ novi avto?' "Kar gref Ptuj • 9. Pomladna vetrnica DPM Ob vodi - Vetrnica V soboto so člani DPM Ptuj in Centra interesnih dejavnosti pripravili 9. tradicionalno Pomladno vetrnico. Prireditev ob Ptujskem jezeru, na prostoru kinolo{kega dru{tva Ptuj, je obiskalo okoli 350 star{ev in otrok, spremljali so zabavni program in sodelovali v ustvarjalnih delavnicah na temo Vodo potrebujemo vsi, rastline, živali in mi. Zaradi "pasje vročine" je bilo obiskovalcev prireditve tokrat nekoliko manj kot ponavadi. Vetrnica - simbol prireditve - se je ob vsaki najmanjši sapici zavrtela v svoji barvitosti. Ponovno se je izkazalo, da nad prizoriščem Pomladnih vetrnic DPM nikoli ne dežuje. Bila so leta, ko so se organizatorji bali dežja, tokrat pa je bil več kot dobrodošel vsak oblak, ki je vsaj za minuto zakril žgoče junijsko nebo. Otroci so v spremstvu staršev, v senci dreves, ustvarja- Otroci so s ~opi~em nanašali barve na kamne. Ustvarjaički Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali li v likovnih delavnicah: ribe iz testa so prekrili s kamenčki, sestavili so vetrnice, barvali kamenje, nastajale so ladjice iz papirja, rastkoti — prikupni možiclji, ki jim poženejo zeleni lasje, če so dobro zaliti, pod vodstvom mentorice iz Galerije Sv. Jurija pa so spoznali postopek izdelave papirja. V senci dreves so se otroci zabavali v igralnici Pikapolonice, sodelovali so v športnih igrah prenašanja vode, metanja žabic v vodo, poigrali so se s hladnimi vodnimi baloni, popeljali z ladjo Rancarko po Ptujskem jezeru, si ogledali knjige iz mladinskega oddelka ptujske knjižnice ter sodelovali v knjižnem kvizu. Naučili pa so se tudi zaplesati otroški ljudski ples na pesem Ob bistrem potočku je mlin. Za zabavni del programa so tokrat na zares vročem odru poskrbele plesalke Plesnega kluba Mam-bo, čarodej Jani in pevka Melita Osojnik. Na stojnicah so lahko udeleženci pobrskali po revijah tri ustvarjalcke, ki bodo prejeli TRI KNJIŽNE NAGRADE ZALOŽBE Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 24. junija 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Pobarvajte vsa polja s piko! z "ribami" ter se seznanili z dejavnostjo DPM. Mladi novinarji Centra interesnih dejavnosti pa so spremljali dogajanje in pod vodstvom Radio Tednika Ptuj ustvarjali časopis Štajerski tedni-ček. Če ne bi tehnika zatajila, bi ga lahko ob odhodu otroci vzeli s sabo, tako pa bo treba ponj v Center interesnih dejavnosti. Pa čokoladnih palačink, ki so jih spekli v ptujskem Dijaškem domu, je bilo za vse dovolj, še ostale so. Prireditev so tudi tokrat lahko pripravili, ker so jim pomagali številni sponzorji in donatorji. Na prireditvi so se zahvalili lanskoletnim, listini "Donator in sponzor leta 2002" po podelili študentskemu servisu Čebelica in podjetju Ško-libri iz Ptuja. Organizatorji obljubljajo, da bodo v naslednjem letu, če bodo temperature ponovno tako visoke, poskrbeli za "dober tuš s hladno vodo". Za DPM Majda Fridi Izžrebanci ustvarjalč-kov v 23. številki Tednika so: 1. nagrado, založbe Karantanija knjigo prejme: Lana Mohorič, Slovenja vas 39/d, 2288 HAJDINA, 2. nagrado, založbe Karantanija knjigo prejme: Urška Kolari~, K jezeru 11, 2250 PTUJ, 3. nagrado, založbe Karantanija knjigo prejme: Luka Hentak, Podlehnik 56/c, 2286 PODLEH-NIK. Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti. Pokrovitelj rubrike KNJižín DISKONT Savije 38,Ljubljana Zanimivosti Italijani najbolj nesre~en narod na svetu Rim (STA/Fena) - Italijani so najbolj nesrečen narod na svetu, medtem ko so [vicarji najbolj sre~ni, so pokazali rezultati {tudije italijanskega In{tituta za socialno politiko (Chensis), ki so jo izvedli v 40 državah po svetu. Anketiranci obsežne {tudije so kot najpogostejši vzrok nezadovoljstva navedli slabo kvaliteto življenja, skrb za zdravje in posel ter neenako socialno staranje, medtem ko stari vrednoti, kot sta prijateljstvo in solidarnost, ponovno pridobivata na veljavi. Chensis je pri{el do zaključka, da so Italijani posebej zaskrbljeni zaradi svoje prihodnosti, odgovornost v službi pa jim prinaša dodaten stres. Kar 65 odstotkov vseh vprašanih pa meni, da so družine prepu{čene same sebe, ker jim institucije, ki so za to zadolžene, ne nudijo zadovoljive pomoči. Najbolj so nezadovoljni prebivalci na severu Italije, kjer je kar 29,6 odstotka ljudi nezadovoljnih s svojim življenjem. Po drugi strani je s svojim življenjem nezadovoljnih le 3,6 odstotka [vicarjev, po sreči jim sledijo Američani s 7,85 odstotka "nesrečnežev" in Avstrijci z osmimi odstotki. V Indoneziji prepovedali prodajo naravnih zdravil Džakarta (STA/AFP) - Indonezijske oblasti so te dni prepovedale prodajo 78 naravnih zdravil lokalne izdelave, med njimi tudi afrodiziakov, ker naj bi bili škodljivi za zdravje. Nekateri od teh pripravkov, v Indoneziji imenovanih dža-mu, naj bi namreč vsebovali snov, ki lahko podobno kot nevarni kemični proizvodi povzroči okvare ledvic ali jeter, so pojasnili na tamkajšnji Agenciji za nadzor nad prehrambenimi izdelki in zdravili. Omenjeni prepovedani izdelki naj bi se uporabljali predvsem za izboljšanje spolnega življenja, za hujšanje ter zdravljenje visokega krvnega pritiska in rev-me. Agencija za nadzor nad prehrambenimi izdelki in zdravili je tudi odvzela licence lokalnim podjetjem, ki izdelujejo naravna zdravila. Rembrandt žrtev nestrokovnega luknjanja ušesa? London (STA/Tanjug) - Obstaja možnost, da je bil svetovno znani nizozemski slikar Harmensz van Rijn Rembrandt eden izmed prvih žrtev nestrokovnega poskusa luknjanja ušesa, trdi upokojeni britanski kirurg Ben Cohen. Najnovejša teorija predstavlja poskus medicinske razlage za spačen ušesni mešiček na levem umetnikovem ušesu, ki se jasno vidi na mnogih avtoportretih, ki jih je Rembrandt narisal v obdobju med letoma 1628 in 1669. Cohen je po preučevanju Rembrandtovih avtoportretov zaključil, da je zabuhlost in poškodba tkiva posledica neuspelega poizkusa luknjanja ušesa. Britanski kirurg celo meni, da si je Rembrandt sam poskušal preluknjati uho. Več kot polovica Grkinj trpi zaradi psihičnega nasilja Atene (STA/AFP) - 56 odstotkov Grkinj zatrjuje, da so žrtve psihičnega ali verbalnega nadlegovanja, medtem ko jih je 85 odstotkov ekonomsko odvisnih od svojih soprogov ali partnerjev, so pokazali rezultati raziskave, ki jih je te dni sporočil grški notranji minister Kostas Skandalidis. 3,6 odstotka Grkinj trdi, da so žrtve psihičnega nasilja, 3,5 odstotka žensk pa naj bi partnerji silili v spolne odnose. 23,6 odstotka žensk v Grčiji trdi, da so se v svoji okolici soočile z enim primerom nasilja, 8,8 odstotka pa jih svojega moža ali partnerja ocenjuje kot nasilnega, je med drugim še pokazala raziskava, ki so jo izvedli po celotni Grčiji in je vključila 1200 žensk, starih od 18 do 60 let. Alpinist Tomaž Humar na Himalajo Brnik (STA) - Slovenski alpinist Tomaž Humar se je danes s svojo desetčlansko ekipo z letališča Brnik odpravil proti Pakistanu, kjer bo v severozahodnem delu Himalaje po južni strani poskušal osvojiti goro Nanga Parbat. Njegov cilj je preplezati skoraj pet kilometrov visoko Rupalsko steno, ki velja za najvišjo na svetu in je bila preplezana po treh smereh, Humar pa se je namerava lotiti po novi smeri. Kot je Humar poudaril na današnji novinarski konferenci pred odhodom, bo to njegov najzahtevnejši vzpon doslej, vendar je zanj fizično, psihično in tudi glede na opremo bolje pripravljen kot na pretekle podvige. Prepričan je tudi, da mu vzpon ne bi smel spodleteti, če bo le imel vsaj tretjino tiste sreče, ki jo je imel doslej. Romanca princa Williama London (STA) - Britanska kraljeva palača je zanikala navedbe številnih britanskih medijev o domnevni romanci princa Williama z 21-le^-no Kenijko Jessico Craig. Družina poudarja, da sta Jessica in William le prijatelja, poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na neimenovano tiskovno predstavnico Williamovega očeta princa Char-lesa. Kraljeva družina je medije še zaprosila, naj Jessico in njeno družino pustijo pri miru. Biš • Predstavili naravoslovnoučno pot "Zavarovati želimo naravni biser!" Učenci OS Trnovska vas so se leta 1999 pod vodstvom učiteljice Angele Fras lotili raziskovalnega dela z naslovom Kolonija sive čaplje v Bišu. V sredo, 4. junija, pa so v Jezerah v Bišu, ki so dobile ime po zamočvirjenem terenu, predstavili naravoslovnoučno pot Jezera, z njo pa želijo zavarovati ta naravni biser. Projekt Kolonija sive čaplje v Bišu tako zaključujejo. Osnovni namen projekta je bil prispevati k bolj{emu poznavanju naše naravne dediščine, pri otrocih pa vzpodbuditi odnos za njeno varovanje. "O obmo~ju Jezer ni mogoče govoriti, ne da bi naravo doživljali prav tam, kjer živi in zaživi z vsemi svojimi značilnostmi — treba jo je doživeti, videti, otipati in slišati. Danes v Jezerih prevladuje gozd črne jelše z bogatim rastlinskim in živalskim svetom. Najopaznejša ptica tega gozdička pa je siva čaplja, ki tu živi v mogočni koloniji — najstarejši in največji te vrste v Sloveniji", meni Angela Fras, vodja projekta. Slovesnosti so se zraven številnih krajanov udeležili še učitelji JVIZ OŠ Destrnik — Trnovska vas, člani domačega turističnega društva, Simona Kaligarič in Andreja Senegačnik iz Zavoda za varstvo narave Maribor, Naravoslovnoučne poti so se udeležili številni pohodniki. predstavniki sosednjih osnovnih šol, Vekoslav Lašič, častni član DOPPS-a in Franc Pukšič, podžupan občine Trnovska vas. Raziskovalno delo JVIZ Destrnik — Trnovska vas je predstavil ravnatelj Nagradno turistično vprašanje To soboto (21. junija) se bodo na Ptuju srečali predstavniki turističnih društev iz mest in krajev, ki imajo prangerje oziroma sramotilne stebre. Organizacijo letošnjega, šestega srečanja je prevzelo Turistično društvo Ptuj, ki ima sedež v mestu z največjim prangerjem v Sloveniji. Znan je tudi kot Orfejev spomenik, čeprav ni posvečen mitičnemu igralcu na liro. To je samo njegovo ljudsko ime. Ptujski pranger je v bistvu nagrobnik. Za "sojenje" na Ptuju to soboto so se odločili v več turističnih društvih. TD Pilštanj bo sodilo nepridipravu Gustlu, zeliščarki Genovefi Taužentroži bodo sodili v TD Brestanica, nad domačo krčmarico Nežo se bodo spravili v TD Radovljica, TD Motnik se bo postavilo nad tatu. Ptujčani pa to soboto ne bodo sodili nikomur, čeprav bi si kakšno sodbo zaslužili mnogi; lepri-ložnostni kulturni program bodo izvedli. Na ptujski pranger so obsojence privezovali vsaj od 16. stoletja dalje. Sledovi odprtin železnih obročev so vidni še danes. V soboto se bo na Slovenskem trgu s takšno ali drugačno ponudbo, tudi kulinarično, predsta- vilo enajst slovenskih mest in krajev s pran-gerji: Piran, Negova, Motnik, Pilštanj, Brestanica, Lemberg, Rečica ob Savinji, Ptuj, Podsreda, Radovljica in Ptujska gora. Nekaj njihove ponudbe bo na ogled tudi na priložnostni razstavi. Za predzadnje nagradno turistično vprašanje nagrade ne bomo podelili, ker pravilnega odgovora, da gre za družino Her-berstein, nismo prejeli. Danes vprašujemo, iz katerega stoletja je Orfejev spomenik. Odgovore pričakujemo v uredništvu [tajerske-ga tednika, Raičeva ulica 6, do 27. junija. Nagrada za pravilen odgovor so štiri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Ptujski »sramotilni« steber je največji v Sloveniji. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Iz katerega stoletja je Orfejev spomenik? Ime in priimek: Naslov: šole Drago Skurjeni, ki ima po besedah sodelavcev posluh za raziskovalno delo. Tudi pri tem projektu se je aktivno vključeval in sodeloval pri ureditvi naravoslovnoučne poti Jezera. Povedal je, da je v okviru raziskovanj območja Jezer nastala raziskovalna naloga z naslovom Sledi, mentorice Nataše Rantaša in učencev 8. razreda deve tle tke. Za nalogo so prejeli zlato priznanje zavoda Bistra Ptuj in se uvrstili na državno tekmovanje mladih raziskovalcev. Naravoslovnoučno pot je predstavila Angela Fras, ki je povedala, da s predstavitvijo poti zaključujejo petletno obdobje raziskovanja Jezer. Ob brošuri o sivi čaplji, v kateri so predstavili sivo čapljo in podali ugotovitve raziskav učencev OŠ Trnovska vas ter načrt za opazovanje ptic, zlasti še nadaljnje spremljanje kolonije čapelj, so izdali še zloženko. V njej pa predstavljajo zanimivosti, ki si jih je mogoče ogledati na 2,5 kilometra dolgi naravoslovni učni poti. Učna pot je razdeljena na sedem postaj, začne se z gozdom, nadaljuje pa s pticami, z melioracijskim jarkom, s travnikom, z gozdom črne jelše, s tr-stiščem in zaključi z rastiščem močvirske logarice. Zmago Šalamun Videm pri Ptuju • PD Haloze Po Sturmovcih popeljali invalide V občini Videm so konec minulega tedna pričeli s prireditvami ob letošnjem šestem občinskem prazniku in v sončnem sobotnem dopoldnevu 7. junija se je skupina planincev iz Planinskega društva Haloze odpravila na že tradicionalni pohod. Na potep v Sturmovce so prvič povabili invalide iz halo-ških občin. Foto: TM Pohodniki so se najprej ustavili ob »vhodu« v Krajinski park Šturmovci, k jim ga je na kratko predstavila Marija Černila. Pred videmsko občinsko hišo je po-hodnike zgodaj dopoldan pozdravil videmski župan Friderik Bračič, ki pa jim je med drugim obljubil, da se bodo v občini zelo potrudili in invalidom z vozički kaj kmalu omogočili tudi vstop v občinsko zgradbo. Predsednik PD Haloze mag. Ivan Božičko pa je povedal, da so z velikim veseljem povabili v svojo družbo tudi invalide, še posebej zato, ker je leto 2003 proglašeno za mednarodno leto invalidov in so taka dejanja v naši družbi še kako dobrodošla. Na pohod po Šturmovcih se je odpravilo bolj malo pohodnikov, a tisti, ki so se odzvali na povabilo in prišli spoznavat enkratne kotičke Krajinskega parka ter okolice, jim prav gotovo ni bilo žal. Pohod so zaključili v Ribogojnici Hrga, kjer je pohodnike čaka- lo okrepčilo, sledila pa je še podelitev zahval in čestitka najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu pohoda med invalidi. Najmlajši Uroš Grabrovec in najstarejši Franc Bračič, oba iz Pob-režja, pa sta v spomin na druženje prejela tudi pesniško zbirko Marijana Brunca, završkega pesnika in člana PD Haloze, ki tudi tokrat ni zamudil druženja v Šturmovcih. TM MARIBOR, LJUBLJANA, CELJE, PTUJ, MURSKA SOBOTA, SLOVENJ GRADEC, SLOVENSKE KONJICE, VELENJE, SLOVENSKA BISTRICA SLOVENIJA, HRVAâKA, BIH ^JlTl V POREČ - Ml. Dsllln, 7i polpenzon = 48.900 Sit (v času 22.06.- 20.07.) RAB - hn San Marino, 7 x poipenion = 53.900 sit, en otrok do 12 let - brezplačno (v času 05.07.-12.07.) _ VODICE - depandanse Ponta, 71 polpenzion = 43.900 Sit (v času 28.06.-19.07.) GRČIJA, KRF - z ladjo, 71 noiltov z zajtrkom + prevoz = 53.900 Sit (odhoda: 27.06 In 04.07.) [îfflOiRD®®^ y^utôWMMclB RD/ÍX ®[BE3®raia Enica d.o.o., TVstenjaicova ulica 7, tei.; 749 34 56; 749 34 57 MURTEi^ Tisno Sončkov klub, 3* hotel Borovnik, do 12. leta brezplačno 21.6/7D/P0L 39.900 PORTOROt Son£l(ov Idub 2* penzion Forma Viva, bogata vsebina, tudi večposteijne sobe 21.,28.6y7D/POL 39.900 CRES,San£icoviciub 2* Kimen, bogata vsebina, do 12. leta brezplačno 28.6.-2.8y7D/POL od 41.900 ČRNA GORA, Budva Sončkov klub, avtobus, hotel Obala, vključenih veliko izletov 18.6y9D/P+POL 51.900 HVAR, ivandoíac 3* apartmaji loja, 160 m od morja, klima, SAT-TV, app/4 do21.677D/N 59.900 GRČIJA, Rodos letalo z Brnika, 2* hotel Ambasador, let pristojbina dopl. 20.6y7D/Nz 69.900 KORČULA, Lumbarda 3* apartmaji Frane, 10 m od morja, nova hiša, žar, app/3 12.,19.,26.7/7D/N 69.900 TUNiZIJA, Hammamet letalo z Brnika, 2*+ Residence Mahmoud, let pristojbina dopl. 16.6/7D/POL 69.900 SONČEK I^J.KrempljnaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOH 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 m TUl potovalni center Naj dela denar za nas DANIJEL: Vprašanje premoženjskemu svetovalcu: Dobri dve leti vplačujem življenjsko (rentno) varčevanje pri zavarovalnici. Vplačevanje bo potekalo še 22 let v vrednosti 75 EUR. Polica je sklenjena na tak način, da bom ob dopolnitvi 50 let pa vse do konca življenja prejemal rento v vrednosti 125 EUR (brez možnosti enkratnega izplačila). Ker se mi zdi ta oblika varčevanja nedonosna, jo želim prekiniti, vendar ne vem kako, saj imam komaj po treh letih vplačevanja možnost odkupa police s strani zavarovalnice, s čimer pa izgubim ogromno denarja. Zanima me, ali se da ta oblika varčevanja prekiniti in denar vložiti v boljšo obliko varčevanja in kaj v tem primeru priporočate? Ali je možno do sedaj vloženi denar ob prehodu v drugo obliko varčevanja dvigniti? Odgovor: Klasičnega življenjskega zavarovanja žal ni moč prekiniti brez negativnih finančnih posledic. Do sedaj vloženega denarja ne morete kar tako dvigniti ali prenesti v drugo obliko varčevanja. Na voljo imate dve možnosti: 1. prekinete zavarovanje takoj in pozabite na do sedaj vplačane premije; 2. po treh letih zahtevate skrajšanje zavarovalne dobe na minimum (5 let) in zamrznitev police. Slaba novica je ta, da boste v vsakem primeru izgubili kar nekaj denarja, dobra novica pa ta, da ga lahko od sedaj naprej vlagate v donosnejše kapitalske naložbe (tuje vzajemne sklade, delnice ...). Ste se že morda začeli spraševati, kako s pravilnim investiranjem privarčevati DOVOLJ denarja za dodatno pokojnino in biti hkrati OPTIMALNO življenjsko zavarovani? To možnost lahko dosežete z varčevalnim programom EURO-FOND, ki združuje koristi življenjskega zavarovanja in hkratnega vlaganja v tuje vzajemne sklade. S tem ubijete dve muhi na en mah: poskrbite za OPTIMALNO finančno zaščito svoje družine (zavarovalna vsota za smrt) in privarčujete DOVOLJ denarja za dodatno pokojnino (z investiranjem vplačanih sredstev v tuje vzajemne sklade) po metodi povprečnega stroška. Metoda povprečnega stroška ali Cost Average Effect vam omogoči, da za isti denar vsak mesec ob istem času kupite v povprečju več točk posameznega vzajemnega sklada, kot bi jih sicer, če bi čakali na tisti ugodni trenutek, ki pa žal nikoli ne pride. Prednosti takšnega načina investiranja so predvsem: večja donosnost naložbe, prilagajanje višine zavarovalne vsote, velika izbira tujih vzajemnih skladov ter večja prilagodljivost. Priporočamo ga vsem tistim, ki imajo do upokojitve vsaj 10 let ali več. Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321 'Donos premoženjsko svetovanje Strokovnjaki energetske pisarne svetujejo Izbira sistema za hlajenje prostorov V bivalnih prostorih naj bi ostala temperatura tudi v vro~ih poletjih v mejah ugodja za ~loveka, zato hlajenje prostorov postaja ~edalje bolj nujnost in ne razko{je. Je pa res, da samo hlajenje zraka v bivalnih prostorih {e ne pomeni popolne klimatizacije, ~e v bivalnem prostoru poleg primerne temperature ne zagotovimo {e primerno ~istega zraka, njegove izmenjave in primerne vlage. Popolno klimatizacijo, to je izmenjavo zraka, vzdrževanje temperature in vlage zraka v zaprtem prostoru v mejah zaželenih vrednosti, lahko zagotovimo samo z ustreznimi, popolnimi klimatskimi napravami. Popolne in tudi delne klimatske naprave so relativno drage, zato pri individualnih zgradbah in stanovanjih ponavadi vgrajujemo samo naprave za hlajenje zraka. 1. Hlajenje z lokalnimi napravami V primeru, da imamo že vgrajen sistem za prisilno prezračevanje, lahko prigradimo se napravo za hlajenje zraka in s tem tudi v poletnem obdobju zagotovimo boljse bivalne pogoje. V primeru, da nimamo vgrajenega prisilnega prezračevanja, za vgradnjo centralne klimatske naprave pa ni finančne možnosti, si lahko pomagamo z lokalnimi napravami. Vsi se se spominjamo okenskih "klima-tov", ki so bistveno vplivali na estetski videz fasad. Poleg tega so bili se zelo hrupni, moteče pa je tudi bilo kapljanje kon-denčne vode po oknih. Okenski klimati počasi izginjajo iz nasih zgradb. V zadnjih letih se je zelo razsiril način hlajenja z deljivimi ('split^") sistemi, ki se največkrat uporabljajo za hlajenje enega prostora. Izraz "split" označuje naprave, ki so sestavljene iz notranje in zunanje enote. Za hlajenje večjih bivalnih prostorov pa se je uveljavil multisplit sistem, kjer je možen priklop do 5 notranjih enot na eno zunanjo. Proizvajalci so napravo za hlajenje ločili na dva dela: zunanjo in notranjo enoto. Obe sta med seboj povezani z dobro izoliranimi cevmi, po katerih se pretaka hladilno sredstvo (freon). Tako sta kompresor, ki je izvor hrupnosti, in zračno hlajeni kondenzator namesčen v zunanji enoti. V notranji enoti so namesčeni uparjalnik, ventilator in filter. Od notranje enote je potrebno odvesti vodo, ki se v obliki kondenza izloča na napravi. Kot hladilno sredstvo (hladivo) se namesto freona R 22 uporablja freon R 407 c, ki je okolju prijaznejši. Ker je upar- jalnik na mestu, ki ga ohlajamo, govorimo torej o neposrednem hlajenju. Kaj torej pomeni neposredno hlajenje? Po načinu odvoda toplote ločimo neposredno in posredno hlajenje zraka. Če je uparjalnik na mestu, to je v toku zraka, ki hladi prostor, govorimo o neposrednem hlajenju. O posrednem hlajenju govorimo takrat, če v uparjalniku ohlajamo drugo sredstvo, ki je nosilec toplote, npr. vodo. Naprav, ki zrak samo hladijo, kjer zraka v celoti termodinamično ne obdelamo, ne moremo uvrščati med popolne klimatske naprave. Popolno klimatizacijo (izmenjavo zraka, vzdrževanje temperature in vlage zraka v zaprtem prostoru v mejah zaželenih vrednosti) lahko zagotovimo samo z ustreznimi, popolnimi klimatskimi napravami. Z njimi lahko zrak v zaprtem prostoru ogrevamo, hladimo, sušimo, filtriramo, mešamo obtočni zrak s svežim in reguliramo vlažnost. To pomeni, da lahko v poletnem in zimskem času zagotovimo v prostoru določeno temperaturo zraka, primerno čist zrak in tudi primerno vlažnost. Split sistemi omogočajo v glavnem funkcije hlajenja in filtriranja zraka. Obstajajo tudi sistemi, ki omogočajo delno vlaženje zraka (v soparnih dneh). Zaradi nizke cene (veliko-serijska proizvodnja), visokega hladilnega števila in dobrega izkoristka ti sistemi dejansko nimajo konkurence, kadar potrebujemo le hlajenje. Seveda to velja le za manjše enote od 2 do 20 kW hladilne moči. Izvedba ima tudi pomanjkljivost, ker je omejena glede na višino med notranjo in zunanjo enoto (15 m). Multisplit sistemi so tudi precej občutljivi na razne spremembe temperature in moči, zato vključujejo veliko elektronike. Popravila in vzdrževanje je bolj zahtevno in dražje. Možna je tudi izvedba s toplotno črpalko, ki razen omenjenih funkcij omogoča tudi ogrevanje. Normalno lahko ogrevamo samo do zunanje temperature + 5 °C. Kakovostne naprave, po zagotovilih proizvajalcev, omogočajo ogrevanje tudi pri zunanji temperaturi -10°C, vendar je potrebno ta zagotovila jemati z rezervo. Hladilne moči in grelne moči so od 2 do 20 kW. Pretok zraka znaša od 10 do 2500 m3/h. Obstajajo tudi izvedbe hladilne moči od 0,7 do 6,5 kW, ki so namenjene za posamična stanovanja in individualne zgradbe. Obstajajo različne izvedbe notranjih enot: - stenske v enojni in multi izvedbi, - stropne kasetne, - stropne kanalne. Notranje enote je zaradi različnih izvedb možno montirati na zid (najbolj razširjena izvedba), na tla, pod, strop, spuščen strop ipd. Novejši sistemi split in multi-split so dobavljivi s frekvenčno regulacijo vrtljajev kompresorja. Te naprave imajo nižjo porabo električne energije (do 17 odstotkov) v primerjavi z ostalimi, klasičnimi sistemi. 2. Izbor in montaža Nakup klimatske naprave ni tako enostavna zadeva. Lahko se nam zgodi, da bomo kupili mačka v žaklju, posebej če se odločamo za nakup klimatske naprave v poletnem času. Prodajalec nam ponudi tisto, kar ima v skladišču, ker želi napravo čimprej prodati in nas lahko s komercialno naravnanimi izjavami prav pošteno zavede. Zato naj velja zlato pravilo, da se za nakup, če je le mogoče, odločimo izven poletne sezone. Najpomembnejše je, da nabavimo klimatsko napravo, ki ustreza glede na hladilno moč. Zato moramo pred izbiro vedeti, ali želimo hladiti le en prostor ali več, ker imamo na voljo tudi različne sisteme hlajenja. Ko izbiramo vrsto naprave in njeno postavitev, je pomembno, da upoštevamo dejstvo, da je lahko stalno neposredno pihanje hladnega zraka zelo moteče. Prijetno počutje je zato odvisno od pravilnega izbora - mesta notranje enote. Motečemu pihanju hladnega zraka (temperatura približno 12°C) se lahko izognemo s pravilnim izborom montaže. Tudi razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo hlajenega prostora ne bi smela biti večja od 5 °C. Ne smemo pozabiti tudi hrupnosti zunanjih in notranjih enot, ker nekateri proizvajalci podajajo hrupnost na razdalji 1 m, nekateri na razdalji 10 m. Prav tako je pomembna hrupnost črpalke za kondenz. Nekatere izvedbe črpalk povzročajo dodaten hrup, ki je lahko višji oda same naprave za hlajenje. Že v sami fazi gradnje je možno montirati povezovalne instalacije in instalacije za odtok kondenza. Najbolje je izbrati napravo z vgrajenim mikroprocesorskim krmilnikom za regulacijo temperature v prostoru. Vse novejše naprave je možno daljinsko upravljati. Prav tako mora biti vgrajena zaščita proti zmrzovanju uparjalnika, zaščita proti ponovnem zagonu kompresorja, termična zaščita, zaščita kompresorja ter vgrajen sistem za odmrznitev uparjalnika. Pri izbiri kompresorja imamo dve možnosti: lahko izberemo batni kompresor ali se odločimo za rotacijskega. Pri izbiri naprave ne upoštevamo ocene ali izračuna hladilne moči, ki jo naredi prodajalec. Primernejše je, da to zaupamo ustreznemu strokovnjaku oziroma projektantu. Potrebna hladilna moč se izračuna tako, da pri tem upoštevamo vdore toplote v prostor od zunaj in tudi njene izvore v prostoru. Pomembno, je da so na steklenih površinah nameščena senčila, da sonce neposredno ne sije skozi nezasenčena okna. Boljša so zunanja senčila (rolete, polkne, žaluzije) kot notranje zavese ali žaluzije. Ponavadi je dovolj, da v stanovanjski hiši hladimo tisti prostor, ki je soncu najbolj izpostavljen. Izračun toplotnih izvorov je kar zahteven, zato pavšalna ocena 30 W na kubični meter prostora, ki ga želimo hladiti, ne velja vedno. Ta kriterij velja le za prostore, ki ne odstopajo od povprečja (npr. dve okni proti soncu, vendar zasenčena, dobra izolacija mansarde, v sobi dve osebi in računalnika). Za vse, kar je našteto, je potrebno hladilno moč prišteti k pavšalni oceni 30 W/m3. Za prostore, ki so obrnjeni na sever, pa je kriterij previsok. Poglejmo še notranje izvore toplote: - osebe 100 do 150 - hladilniki, hladilne skrinje, - računalniki, - halogenske luči (reflektorji), - pomivalni stroji, - ostale električne naprave. 3. Centralni sistemi Večje hiše lahko hladimo s centralnimi hladilnimi sistemi, ki jih sestavlja hladilnik vode (lahko zunaj ali v kleti) in ven-tilatorski konvektorji v posameznih prostorih. Ventilatorski konvektor tako nadomesti radiator in deluje povsem samostojno (samostojna regulacija temperature v prostoru). Vodni sistemi so zelo razširjeni, vendar se pred nakupom posvetujmo z ustreznim strokovnjakom in ne samo prodajalcem opreme. Konvektorje lahko priključimo na toplovodni kotel ali toplotni prenosnik, da lahko pozimi tudi grejejo. V tem primeru govorimo o centralnem ogrevanju in hlajenju. Prednosti vodnega sistema: - manjša poraba električne energije za konvektorje v primerjavi z lokalnimi klimatskimi napravami zaradi krajših razvo-dov), - sistem dopušča postopno dograjevanje oziroma širjenje, - zmanjšanja možnost izgube hladilnega sredstva v primerjavi z freonskimi sistemi, - možnost uporabe dvocevnega sistema za gretje in hlajenje in s tem znižanje stroškov, - posegi na fasadi niso potrebni. Sistem ima tudi pomanjkljivosti: izkoristek sistema je slabši zaradi posrednega hlajenja, izvedba je zaradi obsega opreme tudi dražja. 4. Zaklju~ek Ker naprave za hlajenje zraka ali popolne klimatske naprave ne kupujemo za eno ali dve sezoni, je bolje, da damo zanjo nekoliko več denarja ter nabavimo res kakovostno napravo, ki bo obratovala varčno, tiho, omogočala primerno hlajenje in gretje v prehodnih letnih obdobjih. Pri tem ne smemo zanemariti izvedbe montaže, ki mora biti narejena kvalitetno. Pomembno je tudi, da imamo zagotovljen kvaliteten servis in rezervne dele. Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str. Duševno zdravje Spolno nasilje na delovnem mestu Problem spolnega nasilja na delovnem mestu je pojav, ki je bil vedno prisoten, morda desetletja nazaj manj predstavljen javnosti, kot je to sedaj. Pojavne oblike spolnega nasilja na delovnem mestu so različne, toda vedno enako preteče predvsem za ženske, saj epidemiološke raziskave kažejo, da so le-te najbolj izpostavljene temu pojavu. Jasno je, da tisti moški, ki vršijo kakršnokoli spolno nasilje nad svojimi podrejenimi delavkami ali sodelavkami, očitno niso čustveno zrele osebnosti in kažejo s takimi dejanji predvsem svojo nemoč, čeprav morda mislijo, da kažejo svojo moč in oblast. Vsako poseganje v integriteto neke osebnosti na področju spolnosti, s katero se ta ne strinja, je spolno nasilje in lahko povzroči travmatsko stresno motnjo ali posttravmatsko stresno motnjo pri tej osebi in s tem pravzaprav bolezen. Taka dejanja so seveda sankcionirana z zakonodajo in menim, da mora vsakdo, ki je žrtev spolnega nasilja na delovnem mestu, že pri prvem poskusu tako dejanje prijaviti, ne le od- govornim v podjetju ali ustanovi, temveč tudi policiji, prav tako pa uporabiti načela odškodninskega prava z odškodninskim zahtevkom zaradi psihične travme, ter poiskati, če ima duševne težave, tudi takojšnjo pomoč pri psiho-terapevtu, kliničnemu psihologu specialistu ali psihiatru. Glede strahu zaradi prijave pa obstajajo tudi telefonske številke policije za anonimno prijavo, pomembno je le, da se to stori takoj in tako prepreči nadaljevanje spolnega nasilja na delovnem mestu. V korist storilcem takih dejanj pa je, da se o tem molči, zapusti službo ipd. ter tako omogoči, da bo še več žrtev teh storilcev. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. četrtek • junija 2003 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEDUlK 21 Info Glasbene novice! Glasbene lestvice so maska popularnosti, saj jih največkrat izoblikujejo najstniki, ki kupujejo male oziroma single plošče ter v medijih glasujejo za svoje najljubše pesmi. Seštevek prodaje in poslušanosti daje končni rezultat oziroma uverstitev na vseh pomembnejših lestvicah razen v Veliki Britaniji, kjer je uvrstitev vezana izključno na prodajo nosilcev zvoka. Ameriška umetnica MADONNA je v svoji 20-letni karieri zapustila neizbrisen pečat pop glasbi, ki ga je letos dopolnila z novo zgoščenko American Life. Naslovna tema je še zmeraj v modi inje bila nadomestilo za temo iz zadnjega Jamesa Bonda Die Another Day. Francoski producent Mirways išče tudi v novem plesnem pop komadu HOLLYWOOD (****) nove smernice in dajepouda-rek elektronskim suhoparnim efektom. PINK bo kmalu uresničila svoje otroške sanje, saj se bo pojavila na velikem platnu kot igralka v nadaljevanju uspešnega filma Carlijevi angeli (predvidoma bi naj igral na Ptuju ob koncu meseca jilija). Kot filmski dodatek naj omemim, da je bil prejšni teden No1. film v ZDA 2 Fast 2 Furious. Aktivna izvajalka je zapela tudi dodatek k svojemu filmskemu prvencu in to je naspidi-ran skupek popa in r&b-ja v komadu FEEL GOOD TIME (****), ki bazira na bas liniji komada Fresh Garbage skupine Spirit. Preseneča pa podatek, da sta eksluzivna producenta omenjenega prihajajočega hita Madonna in William Orbit. Nizozemski producentJXL je pustil neizbrisno sled lansko leto, ko je na svojstven način pripravil komad A Little Less Conversation, saj je vanj vključil vokal Elvisa Presleya. Pesem je bila sprva narejena le za Nikejevo reklamo, vendar je presegla vse pričakovane meje popularnosti in je bila na vrhovih 22 svetovnih uradnih glasbenih lestvic. Tom Holonberg oziroma Junkie XL nadaljuje z eksperimentiranjem v dinamičnem komad CATCH UP TO MY STOP (***), v katerem tokrat basira Solomone Blarke. Vrhunec plesne kulture je vsakoletna ljubezenska parada oziroma Love Parade, ki je gibanje milijonske publike v ritmu techno glasbe. Skoraj vsako leto se izda uradna himna omenjene prireditve, pod katero so se največkrat podpisali Members Of Mayday. Letošnjo himno izvajajo THE LOVE COMITEE in združuje orbitalne ter znanstvenofantastične techno ritme v štiklu LOVE RULES (***). Nemčija velja trenutno za vodilno silo sodobne plesne glasbe in tri najbolj vroče novosti so Mr. Vain Recall — CULTURE BEAT Why Worry — SYLVER in Past Was Yesterday — DJ WORK. Kolumbijski latino mačo JUANES je letos dobil grammyja za najboljšega latino izvajalca in je močna konkurenca Rickyju Martinu in Enriqueu Iglesiasu. Velik talent je vso pozitivno energijo zlil v fantastično latino godbo A DIOS LA PIDO (****), ki je del razigranega albuma Un Dia Normal. SIOBHAN DOHAGHY je svojo kariero začela kot glavna pevka skupine Sugababes in je zanjo tudi zapela prvi hit Overload. Kot glavna članica se ni strinjala z marketinško usmeritvijo skupine in jo je po letu dni zapustila. Sedaj se vrača v velikem slogu v nihajočem r&b komadu OVERATION (***). Mlada britanska igralka in pevka JENNIFER ELLISON igra v limonadasti nadaljevanki Bookside. Trenutno so v modi rocker-ke in to dejstvo izkorišča povprečna pevka, ki ima premalo grob glas, da bi lahko zasenčila original klasike BABY I DONT CARE (****), katerega je v izvirniku leta 1989 izvajala skupina Transvision Vamp. David Breznik Kdo je glavni igralec v filmu Lovec na sanje? Odgovor:_ K NAGRADNO I M vfraSakje ■ n o Ime reševalca: Naslov:_ Davčna številka:________ Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Odgovore pošljite do tmnedelika, 2. Junija, na nasiov: Radio-TednikPtuj, Raičeva S, 2250 (za Info). Summertime Petek trinajsti pokazal vse svoje čare Petek trinajsti. Bila je skoraj polna luna. Tisti vraževerni so se skrivali doma in napovedovali, da to ne prinaša nič dobrega. Organizatorji festivala Poletje ob Dravi, ki so za ta večer najavljali eno izmed najbolj norih zabav, niso bili med njimi, a si jih je kar nekaj, po vsem kar je sledilo, skoraj premislilo. Dan se je začel krasno. Sonce je pripekalo in vse je kazalo, da bo večerna zabava v ritmih house glasbe, imenovana Summertime, prava osvežitev po peklensko vročem dnevu. Vendar ni šlo vse tako lepo, kot bi si želeli. Prve znake zaskrbljenosti na obrazih tistih, ki so se trudili pripraviti nepozaben večer, je bilo mo~ opaziti že okrog osemnajste ure, ko so se nad Ptuj pričeli zgrinjati temni oblaki. In ko je že kazalo, da bo morda vreme vendarle vzdržalo, je malo po dvajseti uri, ko se je prireditev pričela, začelo tudi dežavati. A to tistih, zabave najbolj željnih obiskovalcev, niti ni motilo preveč. Imeli so prav, saj je dež kmalu ponehal. Vendar ne za dolgo. Nad Termami Ptuj je postajalo vedno temneje. Tako organizatorji kot obiskovalci so se vse pogosteje ozirali v nebo in upali, da bo nevihta le izpustila Ptuj in privoščila mladim, da do konca uživajo v prvi tovrstni zabavi z elektronsko glasbo na Ptuju. Tudi zvezde svetovnega formata, kot so: DJ BonSound, Gianni Coletti, Paps'n' Skar, Paolo Barbato in Dino Lenny, ki so prispeli iz Italije in Velike Britanije, da bi pokazali, kaj znajo, so kar malce s strahom čakali, kaj bodo prinesli črni oblaki. In prinesli niso nič kaj lepega. Na odru je bil DJ D*Sun, ko so nebo pričele parati strele, grmenje se je pomešalo z glasbo in nenadoma se je ulilo kot iz {kafa. Prizori{~e dogajanja je zajela divja nevihta. Ko je le-ta pojenjala, so se obisko- Filmski kotiček Lovec na sanje MKWANNA^fflik v'V FALL - Craig David & Stiňg N _ EkDZIDNE PER REMP?í\ \ N Eros Hamazzatti ■4/KA CHING - Shania 5.1'N DA CLUB - 50 ERE ANYPLÂ! Nana & Kim 7. JALED - Ricky MarM 8. PAVEMENT CRACKS - Annie VannoJ 9. LIHERTINE - Kata RyaiA ID. DN THE HORIZONT - Malaine C. Vsaki? s>o\?o\:o manie[Vrb(mcic s.-p. moîkanjci ii4b, 2272 corišnica, tel.: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 4i Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Piuiu, tel: 02 766 39 71, gsm: 041712 043 • IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. DNEVNi 30% POPUSTI Od 19. do 21. Junija 2003 v četrtek, 19. 6. 2003 MLADINSKI PROGRAM 30% popust ob nakupu blagovne znamke; FORDOCKS, GENETIC in CROWN. v petek, 20. 6. 2003 SPODNJE PERILO IN OTROŠKI PROGRAM 30% popust ob nakupu blagovne znamke; LISCA, BETI, SKINY, MASH in CAMPAGNOLO. v soboto, 21. 6. 2003 MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA 30% popust ob nakupu blagovne znamke; LABOD, TELMA, ELKROJ, TRIGLAV, KRO J,VIZI J A, GORENJSKA OBLAČILA, SACARDI in MURA. - MODIANA- BLAGOVNICA Ptuj, NOVI TRG 3, PTUJ Vrata! Mali oglasi STORITVE POSOJILO PO VASI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:- gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetni{ko in poslovno svetovanje, Ul. XIV divizije 14, Celje. HITRI kredit - gotovina takoj. Tel: 02 320-48-30, GSM 041 -539-663. Share, d.o.o. Trža{ka cesta 65, Maribor. POPRAVILO TV video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov -baterije, displeyi, polnilci ... Storitve na domu. Juric Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. GSM in RTV servis na Ptuju Branko Kolaric, s.p., PE. Gubceva 23 - ob Mariborski cesti pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507. DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._ PREVOZI PREMOGA iz Velenja samo {e do 30. 6. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozni-{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvori{č in parkiri{č, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. GM ZA GARAŽE, DELAVNICE , Z daljinskim upravljanjem PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532 ZeodletalWO w SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 IWIKUWŽ TeL: 02 629 23 78 • MARKIZE (TENDE) • ALU ŽALUZUE • ROLOJI SOLTIS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. MONTAŽA, centralne kurjave, vodovodne instalacije, plinske instalacije, stanovanjeske klime. Ugodne cene materialov in storitev. Janez Cimerman, s.p., Mar-kovci 58 a, tel. 788 82-90, GSM 041 753-734. BETONSKE: pokrove, cevi, robnike, {karpnike, plo{če, in prevozi vseh vrst gramoza, do 5 m3, nudi: Janez Hli{, s.p., Čarmanova 4 a, Ptuj, tel. 02 746 28 31 ali 041 683-108. KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343 ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gori{nica. Posebna družinska ponudba v maju in juniju*: Ob nal