Koristna pobuda
Na posvetovanju organizacij Zveze b orcev iz glavnih jugoslovanskih mest so se zanimali za muzejsko zbirko NOB na Črnučah
Po udeležbi na 5. izredni skupščini mestne, organizaci-je ZZB Beograda so se 21. maja sesteli na posvet za-stopniki organizacij borcev vseh glavnih most republik in pokrajin. Pobuda za tak-šen posvet je prišla iz Ljub-ljane. Težišče razprave na prvem takem posvetu je bilo posvečeno reševanju stano vanjskih zadev. Beograd ima pri okoli 105.000 članih še okoli 3.000 upravičencev, ki nimajo nobene druge možno-sti do rešitve tega vprašanja — razen iz sredstev sklada za stanovanja boroev, ob ze-lo strogih kriterijih za pra-vico do dodelitve stanovanja.
Naslednji posvet naj bi bil v SKopju Oo kodca tota. Zb ta posvet, naj bi gostitelj (mestna organizacija Skopja) pripravila analizo in svoje izkušnje o dejavnoeti organi-zacij borcov t pripravah splošnega Ijudskega odpora; pozneje pa naj bi se v Sara-jevn pogovorili o izkušnjah razvijanja tradicij NOB, s posebno pozormostjo v delova-nju sekcij (odborov) vojnih enot.
Zastopniki ix Ljubljane: mestnega odbora (Tauror) in občinskih iz Viča (Vrhovec) in Bežigrada" (Jurca) so po-sredovali izkušnje o negova-nju tradicij v našem mestu. Pri tem ima posebno mesto »Pohod po poteh tovarištva in spominov« (ob žici okupi-rane Ljubljane), ki po ude-ležbi vse bolj postaja pohod mladega rodu.
Posebno zanimanje in pri-znanje je veljalo pobudd pri-
zadevnih članov komisije za muzej NOB Crnuče, ki so s posodobljenjem in tehnični-mi pripomočki (magnetofon, slušalke) uspeli pri obisko-valcih muzejske zbirke zbu-diti zanimanje ob pogledu eksponatov — slediti razlago posneto na magnetofonski trak. Ker je mladina (zlasti šolska) najštevilnejša pri obiskih, je poslušanje razla-ge njih vrstniltov za le-te še tolikanj bolj privlačna. Pri tem je pohvale vredno, da s tem tudi mladega človeka vključujemo y dejavnost. Tega si mlad človek želi in prav je, da »o prizadevni posa-mezmki, posebej Stane Ko-man. temu zoali prisluhniti. Zastopnikl te tfniclh rapvib-lik so takemu (na oko ma-lemu   teh.   napredku)   z   vso
pozornostjo in pohvalo pri-slubnili.
Posvetovanja se je udeležil tudi Dušan Sekid, generalni tajnik Zveznega odbora ZZBJ. Pohvalil je pobudo za takš-na posvetovanja. Izrekel je pritrdilno ugotovitev, da se naši boroi o svojih proble-mih vse premalo posvetuje-jo; pojasnil je nekatera ne-rešena vprašanja, med dru-gim, da naj mirnodobski voj-ni invalidi, ki so že doslej včlanjeni v organizacijah WI, v le-teh ostanejo, vse dokler ne bi sami ustanav-Ijali svojih združenj ali se odločili za priključitev neki njim sorodni organizaciji. Novi Statut le-teh več ne všteva v člane organizacije ZZB NOVJ; apeliral je na prisotne, naj posredujejo čim
več predlogov tn koristnih pobud, kl jih predlagajo bor-ci in njih organrizacije, tako ob pripravah srednjero6nega načrta razvoja Jugoslavije, kakor tudi iz javnih razprav o dopolnitvah sistetnskih. re-šitev invalidsko-pokojninske in zdravstvene zakonodaje, saj so prav pobude, ki nik-nejo najbližje življenjskim razmeram, najbolj dragoce-ne. To pa je potrebno storiti sproti, da s tem preprečimo očitke, da zamujamo v pred-laganju bolj ustreznih reši-tev, kakor »o doslej urejene. DANILO JURCA
VINKO MAGISTER IN RADOSLAV     .
PIŠKUR ODLIKOVANA
V začetku meseca maja sta t n»-ši obfini zopat dva občana prejels odlikovanje predsednika Tita. To sta bila Vinko Magister iz krajev-ne skupnostt Boris Kidri« in Ra-doslav Piškur in krajevne skupno-stl Posavje.
UULIKUVANJA
Nl MOGEL       , VEČ SPREJETI    '
Andreja Flajaa, upokojenca <¦ Vilharjeve ulice je za odlikovanje predlagala njegova partijska orga-nizacija. Za zasluge v NOV in po-vojnl obnovl domovine Je 2e pre-jel trl odlikovanja. Bil je tudi no-silec Spomenice 1941. Se z enim odlikovanjera je hotela njegova partijska organizacija proslaviti njegovo 75-letnieo, y zvezi s 2S-let-nico osvoboditve. Tovariš Tito &a ]e odlikoval z Redom dela z zla-tim vencem, toda Andrej Flajs je henadno zbolel ln umrl, predno mu je bilo odlikovanje izročeno.