L letni tečaj, število: 27.
1914. julij 5.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp bodi Z................2 K,
če samo edne , .... ; 3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo: naroč nina, glási i dari za Novine, Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po Bisálih péta.
„ Ostati tam dár tvoj pred oltárom. “ (Mat. V. 24.)
Ne darüj tečas, ti veli Jezuš, dokeč meši se pdmirio z svojim bratom. Ki srdé, pik ma na svojega bližnjega, prijetnoga darü Bog! ne more prikazati. Ki je ešče za neprijatele mro, bi mogeo sprejeti pesen, molitev ali kakši koli dár od srca, štero ne ve odpüstitv? To je ne mogoče. To so Jezušove reči. »Če ne odpüstite lüdem, tüdi vaš Oča vam ne bo odpüste vaših" grehov“ (Mát. VI. 15.)
Vsakomi moremo odpüstiti, jezero bole pa dühovniki. Pa kak redko se to zgodi! Kelikokrat čüjemo reči srditoga srcá: nikdár njim no pozabim, da so me ne spovedali, da so tak ostro pred-gali, da so mi deteta ne za firmo vze-li itd.
Moj Bog, pa Zakaj te ne morete dühovniki odpüstiti? Zato morebit, da svojo düšo, Svoje telo i celi svoj žitek za vás darüje?	'y
Zdaj, kda se začinjajo sérom sveta nove meše slüžiti, mislimo mo si na kratci na daritev dühovniko, da bole spoznámo nezahvaluost onih, ki je sov-ražijo i jim odpüstiti neščejo. Mi pa ne sližimo med té. I tvoj o düso meč prebodne (Luk. II. 35.) je pravo Düh sveti 'po pobožnom starčki Simeoni Mariji, kda jo Jezušeka v cerkvi darü-vala. Glédajte, to je deo tistih, ki Je-zuša darüjejo. Oni morejo prehodjeno srcé meti. Takše má záto tüdi dühov-nik. Njegova düša se što no stokrat presmekne. Vsaki zná, kak strašmo se je vojsküvati proti skflšnjavam ! I dü-hovnik se more do zádnje kaple krvi, ár v smrtnöm grehi ne sme še bližati oltári, ne sme spovedávati, ne prečiš-čávati, ne krstiti. Da če bi v smrtnom greÓ0 svestva delio, bi na Judašovö pot
stopo, on prijatel Jezušov bi z lastiv-nimi rokami razmesáro njega. More se zato strašno vojüvati, naj ne privoli v smrten greh, more zato z co!pga srca kárati, naj i verni ne privolijo, da če to ne bi včino bi smrtno grešno. ,Jaj meni če ne bom predgao“ (I. Kor. IX. 16.) je njemi povedano. Posili more düse od pogüblenja vkraj vleči i v nebo rivati, z tužnim srcom i s skuzami očmi more neštetokrát žalostne spadáje svojih ovčie opažüvati i se skrbeti, naj več to ne bo, naj vrag je več ne vlovi, žetve nema. I kda to dela, kda odvra-čüje od krčme, od plesa, od spake i pohüjšanja, kda prost i opomina, kara i strahüje — ne dobi morebit jezero-jezérkrát té rfespameten odgovor: kaj je popi briga ? Ne potočnejo njemi lehko reči „to je njegov plüg i brana, naj se zdira, kak se ščé“ ? Pa kelikokrát se njemi prtijo z bitjom i smrtjov i Ke-likokrát ga ne prekunéjo, ki vsaki den deli blagoslov! Moj Bog pa bi mogla dühovnikova düša pri toj čarnoj ne-zahvalnosti cela ostáti ? More se pres-neknoti, čeravno je z železa. — Hen-jaj zato,. drági moj z gučom: ne mo-rem njim odpüstiti.
Pa keliko prestáne dühovnik v svo-' jem teli za vás! Za nikoga drügoga, jedino Za vás, drage düšice. On nema stalnoga časa za počitek. Kda je sila, od njega stáne i ide vašim düšam po-mágat. Na tešőe v premrzlih, ali v pre-vročih cerkváh dén za dnevom se man-trati, spovedávati, da njemi reč zabeg-ne, prsi oslabijo, predgati, pokápati, na spoved hoditi po slabih potáh — ob keliko trüda prinaša to teli dühov-nikovomi; ali on more iti, ár je na-mestnik Jezušov, ki je svoje telo' za ovce svoje darüvao ; more zato dühov-nik tüdi to činiti. I kda se tak vőz-mantrá, če Čüje bedaste reči: ne od-püstim njemi, Zakaj je proti krčmi precl-
gao — je ne to te nájbridkejši meč za njegovo srcé ? Pomislimo to i od-püstimo dühovniki tüdi, odpüstimo njemi, če nas lübi i zveličati nameni. — Ne pravi ,lagoje pope mámo* ; ti ne-maš pravice razsoditi, so res lagoji, ali ne — to je dužnost Kristušova i njegovo matere cérkvi. Pa če bi zaistino lagoji bili,- tomi zrok si ti. Da če bi mesto ogovárjanja molila za dühovnike, bi se povrno!! — zdaj pa da ne mo-liš za njé, ostánéjo z tebov vréd v grehah. Ne pozábimo naime, ka če se v šterom kráji včasi znájde lagoji dü-hovnik, to je kaštiga i to najvékša na sveti za lüdstvo, štero je svojega do-broga dühovnika ne sčelo poslÜšati. Dober Bog dá naime vsakomi lüdstvi dobroga dühovnika, šteroga Če ono ne sprejme, dobi slaboga. Če je za dobrim ne ščelo v nebo iti, naj se pašči z tem slabim v pekel.
Pa čeravno bi slab dühovnik bio kjer, vreden je lir poštenja, ár nosi Je-zušovo čast i darüje on tüdi svoj žitek za lüdij.
Sveti Pavel apoštoI piše: „ Vsaki den miram zavolo vaše čast! bratje* (I. Kor. XV. 31.). Dühovnik mira vsaki den za svoje ovce. Njemi szmrt po tistom deli pride, štero za vás má dráge ovčice. Njemi se živlenje krajša i dó-konča po trüdi za vás. On živlenje svoje za vás darüje. Kelikokrat ga ža-dobiša smrt pri oltári, v spovednici, na predganici I Težko bolezni si správi, kda vás oskrbláva. Pri deli za vaše zveličanje se prehladi, njemi obtrüdnejo nogé, opešajo roké. Kelikokrat se samo vleče k oltári, naj more to najsvetejšo daritev prikazati i ž njov živim i pokojni m pomagati. I za vse to če čöje — ne morem njemi odpüstiti, Zakaj me ne stolice das v cerkvi —- je ne te nájhüjši žuč za njegovo srcé?
Düšice molimo, dosta molimo; za
s.
NOVINE
1914. julij 5.
dühovnike. Ve pa, ki mate, oli ščéte meti dár denštva, darüjle to Mariji i ves svoj žitek, naj po njem dobra mati Jezušova dühovnikom dá Čisto sveto živlenje na rešenje vnogih düš. Pri vsakom njihovom svétom opravili pa bodete ve veliko plačo slüžile — tola-žite se i ostanite stanovitne.
Krščanski navuk.
Kakšo oblást dobi dühovnik pri posvečüvanji ? Krüh i vino na Jezu-šovo telo i krv spremeniti i grehe od-püstíti.
Če što na mešo prinesé, jeli z tén meše pláča ? Ne. Meša se ne more i ne sme plačati. Ona deli milošče nes-končane vrednosti, štere če bi što namene pláčati, bi greh simonije včino.
Za kaj se pa te „plačüje na mešo ?“ To je samo en dar na dühovnikove potreboče, kaj sam Bog predpiše v svetom pismi z rečmi „Ki oltári slüžijo od oltára deo dobijo.* (I. Kor. IX. 13.) Če bi dühovniki v Slavonijo na žetvo, ali v Gradec po zidariji mogli hoditi i tak si krüh slüziti što bi te düše os-krblavao ?
Jeli čedno ravna tista ženklca štera „groš“ prinešé na »eden očanaš ?“ Nespametno guči. ,Očanaš“ se ne dá poplačati. Če na molitvi prinesé, to je samo en dár za dühovnika, on pa je dužen zato za darovnico, kak za do-bročini telico moliti jo v sv. mešo skle-niti. Tak so stári krščeniki delali.
Nepozábimo pa, da dühovnik té dáre nazáj razdeli siromakom ali v drüge dobre namene.
Nova torniška cérkev.
Tá nova cerkev de povsem edna posebna stavba, jedina v celom orsági. Forma de stárodávna romanska, v šteroj so pred 1500 letami zidali cérkvi. Delo je pa to najnovejše, najbole ma-derne znájdbe zidarske vučenosti. Predgi mešter toga dela so baron Maksi-milian Ferstel, profesor na nájvišišoj zidarskoj šoli v Beči; oni so narédili vse plane za to cérkev. Zvršávanje dela je pa prek dáno dobro poznánomi so* bočkomi zidarskomi meštri, Ratkol Ti-vadari. Delo po mali ide, ar z betona zidati dosta več dela dá i več lüdih potrebüje, kak z cigla zidati. Pri cig-lenih stenaj samo zidarje majo delo, pri betonskih stenaj pa več tesáčov trbe, kak zidarov, ar tesačje delajo z blánj forme za steno, dveri i obloké, i v té forme se beton nabije. Či de Bog pomágao, de do jéseni cérkev go. tova, najmre goli zid i streha ; ali na
teliko ne de gotova, ka bi mogoče bilo jo že letos gor posvetiti.
Poleg té nove cérkvi tüdi stára fárna cérkev ostane. Tá stára cérkev je najmre stárodávni Umetni zidarski spomenik, šteroga právda bráni i ne dá razmetati. Iz nove cérkvi do troje dveri pelale v stáro cérkev, záto te dve cérkvi odznotra samo edno cérkev kázale.
Glávno Pitanje je pač to, keliko de koštala tá nova cerkev i kde se zemejo tei Vnogi penezi? Gde stené i streha do koštale 70.000 koron. Kto-mi trbe računati 7000 foring za kamen od More, za železo, les, blanje i cement od železniške postáje v Soboti, za šlukatur iz Obranje. Vse té foringe, štere fárniki dájo, po bratovskom ra-čuni valájo 30.000 koron. Záto goli zid moremo ceniti na 100.000 koron. Ktomi fárna cérkev dá svojih 22.000 koron, fárniki vse foringe (30.000 K), ovih 48.000 koron pa plačajo milostivni gospod grof Zichy August, daroviten patron törniške cerkvi. — Zvün toga so milostivni grof obečali, ka oltare, š teri so v staroj cerkvi, oni dajo pre-noviti i v novo cerkev postaviti; pa stara cerkev tüdi oni nakanijo preno-viti i v njeno staro nepokvarjeno formo nazaj postaviti. či k tomi ešče raču-namo, ka grof barorrfFersUni stanovitó veliko šumo plačajo za plane, tak je je viditi, ka oni okoli 100.000 koron bodo danivali na to cerkev. — Ali da naj fárniki ne mislijo, ka to njim pat-ron dužni celo cerkev že vsem pohiž-tvom gorpostaviti, záto orgole, spoved-nice, predganco, krstni stüdenec i postáje križne poti na darovitncst farnikov ni-hájo. Za té naprave potrebno šumo (12—15 jezér koron) fárniki brez name-távanja z dobrovolnih darov morejo vküp spravili; ar to je Bogi prijétno, či lüdje na božo hišo z .dobre vole darüjejo; kde pa za cerkev trbe po sili nametavati i notritérjati, tisto lüdstvo je ne vredno nove i lepe cérkvi, ar tam je krščanski düh vgasno.
Ali ne bajimo se, ka bi törniški fárniki té potrebne šume ne radi z dobre vole vküp dali, ar je poznamo i Znamo, ka krščanski düh živé med njimi. Ka je törniškim farnikom to, 12 jezero koron! Tam kmetje dobro Stojijo, ar rédno i trezno živéjo i skrblivo delajo. Záto od Gospodna Boga tüdi majo blagoslov i mogoči so za božo diko, za lepoto bože hiže kaj darüvati. Ka lüdje za božo diko darüjejo, tisto njim tüdi nikdar ne fali; ar tei dari so v najboljšo hranilnico položeni, ar Gospod Bog lüdem veliki intereš pla-Čüje vu svojem blagoslovi.
Smrt našega trononaslednika.
V Bosni so bilé vojáške vaje pre-minole dné. Nadpaziteo na njih je bio Franc Ferdinand naš trononaslednik. Na to častno slüžbo ga je sprevodi^ tüdi tivarišica Hohenberg vojvodinja, rojena Ghotek grofica z celov drüži-nov. Vaje so se v najlepšem redi do-končale i svetla rodbina se je zado-volno pelala domo, da naznani apoš-tolskomi krali sréčen izid vojaških vaj. Ali hüdobna srca so to močno katoličansko rodbino vničila. Pod vlak so bombo nalekli, ta ne v činila njima na-volo, samo za njim drügo auto, kak so visisnje Offizierje onjam bili ;e— da so trononaslednika šli špitan po hoditi Of-fizierje, te se je velka na šreča zgodila ; edno voskoj vilici od lüstva ni-kak vö strélo, pa je za vado obá dvá. Dobro Srcé Jezušovo, daj moč , našemi staromi kralda té strašen vdarce mimo prestáne vsem njegovin podložnikom pa vzajénono mirovčino i zložnost.
Vküppisanje volivcov.
Minister notranjih zadev je dao ukaz, poleg šteroga se razveljavi stara postava, po šteroj so se dozdaj vküp pisali volivci. S tem pa tüdi v veljavo stopi nova postava, pa se letošnji imenik volivcov napravi že po toj novoj postavi.
Kak znamenja kažejo, de se vršilo vküppisanje volivcov v bliženjem časi;1) Zato pa Želemo šče par reči povedali, kak se naj ravnajo, pa na koj naj pa-zijo, ki majo volilno pravice.
Vsaki, ki ma volilno pravico, more biti poleg postave zapisani v imenik volivcov, zato ka svoj glas samo tisti slobodno dá pri volitvaj, koga ime je v imenik vzelo. Što je z imenika vő nehani, či bi ravno ovači meo volilno pravico, nemre dati svojega glasa na nikoga. Zato pa naj vsaki pazi, ka bo vzeti v imenik.
Volivce de vküppisalo odposlanstvo po vesnicaj ali pa po notarijašijaj. Gda to odposlanstvo začne svoje delo, se prle more javno na znanje dati ali razglasi ti, ka de znao vsaki vo!ivec. Pred tem odposlanstvom se potom vsaki lejko oglasi pa prosi, naj ga zapišejo v imenik. Odposlanstvo nato spregledne, či tisti, ki se je odglaso, resan ma volilno pravice, pa či vidi, ka jo ma, ga vzeme v imenik.
Na koj moremo zato paziti pri vküppisanji ? Kakša svedočanstva naj vzememo z sebov? Gde je dobimo? Na to odgovorimo na kratko:
1. Ki so v stari, to je v lanski imenik vzeti, tiste more odposlanstvo zapisati v novi imenik, či se oglasijo, ali pa nej.
*) More se začeti jul. 10-ga nájkesnej. Vrej.
1914. iulii 5.
NOVINE
S
2. Novi volivci, to so tisti, ki so dozdaj nej bili vzeti v imenik, zdaj pa poleg nove postave majo volilno pravice, se morejo zglasiti pred odpos!anst-vom. Tam naj povejo, na kakšoj podlagi majo volilno pravico. Z sebov morejo vzeti posebna svedočanstva. Ta svedo-čanstva so eta:
1. Komi to trebe dokazati, ka je 30 Iet star, si naj z sebov vzeme krstui list, ali slüžbeno*knigo, vojaško knige, ali pa kakše drügo uradno pismo, v šterom je zapisana njegova starost, ali pa leto, gda se je narodo. Pri šterih volivcaj se že po zvünešnjosti da soditi, ka so 30 let stari, od tistih odposlanstvo ne sme zahtevati, ka bi to dokažüvali. Tu zapomlimo, ka* se v imenÍK more vzeti tüdi tisti, ki de šče komaj v tom leti star 30 let.
II. Znanje pisanja pa čtenja lejko posvedočimo z svedočanstvom, ka smo štrti razred ljudske šole spunili; nadale z svedočanstvom, či smo hodili pred okrajno odposlanstvo na poskušnjo čtenja-pisanja, pa smo to skušnjo srečno prestali; nazadnje da tüdi lejko pred tistim odposlanstvom, štero de glase vküp pisalo, dokažemo, ka Znamo čteti pa pisali.
III. Velkost porcije lejko dokažemo z porcijinskov (dačnov. Vrej.) knigov, ali-pa z kakšim drügim uradnim sve-dočanstvom, štero nam je notarjoš dužen zobston dati, ovači bo kaznü-vani do dve jezere koron.
Nešterni majo zavolo toga volilno pravico, ka znajo čteti pa pisali, so dopunili 30 let, pa samostojno delajo kakše raeštrijo, ali pelajo trgovino. Tej morejo posvedočiti:
1. Starost, znanje čtenja-pisanja, kak smo zgoraj povedali.
2. Ka delajo meštrijo ali pelajo trgovino, posvedočijo z svedočanstvom, ka za to meštrijo ali trgovino majo dovoljenje(iparengedély,iparigazolváqy); nadale lejko posvedočijo tüdi z porci-jinskov knigov, ali pa z kakšim drügim uradnim pismom, z šteroga se vidi, ka morejo plačüvati porcijo za meštrijo v, oziroma trgovino v.
Nešterni so pa dobili vodilno pravice zato, ka so v kakšoj meštriji, trgovci ali v polodelstvi zaposleni, pisali pa čteti znajo, so 30 let stari, pa pri ed-nom delodavci že 5 let slüžijo, ali pa v kakšoj meštriji v zadnjih petih letih 3 leta delajo. Tej morejo dokazati:
1. Starost pa znanje čtenja-pisanja, kak smo zgoraj povedali.
2. Delo, štero opravlajo, pa kak dugo je opravlajo, posvedočijo z slüž-benov knikov, pa lejko tüdi z vsakim drügim svedočanstvom, z šteroga je vi-
diti, kakše je delo, štero opravlajo, pa kak dugo je opravlajo. Takše svedo-čanstvo njim je dužen zobston dati de-lodavec ali njegov zavüpanec, ovači se kaznüje od 10 do 100 koron; to pa poleg 53. odstavka nove volilne postave.
Dobro bo zato, či si vsaki, ki ma volilno pravico, ta potrebna svedočanstva kak najprle spravi, pa gda de odpos-lanstvo vküp pisalo glase, se naj ž njimi zglasi, ka ne ostane vö z imenika.
NA POČITNICE!
Šolo, hej! so zakleno!i,
Nas po sveti zaplodili;
Brez nalog in brez nadlog Idemo prek skal in log‘.
Dom pozdravlenl gde smo zrasli, Svinje bili, krave pasli;
Zdaj gospodje smo mladi,
Ki nam pravijo že „Vi“.
Mimo bomo vsi svetili,
Pridno jeli, dugo spali,
Da živof in düh moči Páli nove zadobi.
Zdravi, oča! zdrava, mati!
Lüba sestra, bratec, zlata Zdaj bom živo pa en čas Mimo, braz skrbi pri vas.
Dijak.
Dom i svet.
Albansko. Vstáši albanski so páli poslali Svojega zastopnika h králi, da bi si z njim pogovoro od -pravic, štere oni zahtevajo. Če se z králom ne bi mogli pogoditi, namenijo si Burhan Eddin-a türskoga vojvodo, sultanovoga bratánca za svojega vladará zvoliti. Če bi vstaši Durazzo glavno mesto ščeli napásti, bi naše vojne ladje stré-lale na njé. To je glás. Ne verno pa, bi njim to Ie drüge države dovolile, ali pa ne. Zdaj je tüdi namenilo naime 1600 samovolnih vojakov iz Austrije Viljem krali na pomoč iti, i velevlásti so to ne dovolile.
Srbsko i Črnagora se zjedimita. Meli ta tidve srbskive državi edno vojsko, edno posto, eden penez, samo oba kralá podobi bota gor vtišnjenive. Ne verno, če drüge države v to pri-volijo, ali ne.
Pogorelo je v Ameriki mesto Sa-lem. Dvejezero hiši 20 továrn (fabrik) je vničo ogluj. Kvára je 150 milijon koron.
Vmoriti je šcela angležkoga krála v Londoni sufragett-a Casey Iren. Pri kraleskom šatori so vlovili i njoj z rok vtrgnali kufrec, v šterom je štiri bombe mela.
Veliki potres je bio na otoki Su-matra. Kvár je veliki. Vladarska pa-lača se je tüdi porüšila. Morjenih je 11, ranjenih pa dosta.
Móro je v Nagybecskerek-i Pillár Ignacij mesar Vilheim Janoša krčmára z ženov i porobo. Z mastnim gučom je ž njidva zcécao, ka máta peneze. Zatém je pa vnoči znapiračom prišo v hišo, bujo obá, peneze k sebi vzeo i odišo. Ali hitro so ga vlovili.
Glási.
Svétek Srca Jezušovoga v Slovens-kojvési. 19-ga smo preveč lepi svétek imeli s Slovénskoj vési, istina do pol dnéve je deščilo vünej, nego s tem je obilneše milošča tekla znotri; pa Pres-vétoga Srca Jezušovoga svétek je tak samo znotresaji svétek. V četertek zo-odvečera ob štirah so zé prišli Števa-noski plebanoš spovedavat i so spove-davali v noči do devéte, rano so žé pá čakali v spovedálnici pa so pá spo-vedávali do pol deséte, potom so me-šüvali, velko slovesno mešo s izpos-távlenim Božánstvom; po meši so lepi govor držali edno vöro dugo, šteri je zobláčo vsem oči ,i z očih roso napravo znotra vu kapeli tüdi. Náj bol so govorili materam; materé gojijo deco, naj vsáka mati pazi, kakše srce goji vu svojem deteti, Jeli de dete spodob-no srce melo k Jezusovomi, či se na peté oprávi? Po predgi so biié litanije, po litanijaj pomiritev i slednji blagos-lov. Kapela je bila té dén nikaj po-sebnoga; tak srečnoga i tak blaženoga smo se vsi čütiii vnjej liki či bi žé to nebeska domovina bila; istina ne bom tajio, ka na oči gledoč je záto ne od-zajaj v našoj okolici od niédne cérkvi i njej hitro pára ne nájti; nego to je nás ne navdüševalo;- nikaj drügo je bilo, štero nás je tak zjediniti štelo s Jezušovim srcom, to, ka so ešče niti tovarski delavci ne šli na delo, nego so celo noč vu razsvetlenoj kapeli pa skoro celi dén na čast Ježušovomi Srci na glás molili i spevaIi lepe pesmi. Pre-čistilo se nás je 140, pa bi se ešče več, samo ka so plebanoš več ne mogli spovedati. Kde sojo bratovčine pod tem iménom, kak lepi sád nosijo, to žé kážé naše mále bratovčine sád i nás je samo 160 spisani vu njo pa ven-dar smo žé v pétih letah kapelo po-novili skoro s 4000 koronami, keliko je pa žé düševne zadovo!nosti prinesla!
Nova prikazen — boli punčuli. Z Lipovec nam pišejo: Pri nas sejezač-nolo več deklin že tak potratno pa giz-davo oblačiti, ka vnogomi oči v nedelo vseh joč vujdavle, gda vidi, ka se hči k meši spravla. Zakaj pa tüdi ne bi! Sirmak oča se trüdi pa skrbi, kak bi
t
NOVINE
1914. julij 5.
mogeo kaj spravili, pa si dostakrat nema skoro kaj oblečti, hči pa ma telko obleke, ka nanč ne ve, štero bi si obla-čila. Pa kak potratna je ta obleka! Židani pa odlasni robci,. svilnati pa ža-matni reklini, vozke pa na „mider“ zašite janke — to vse je šče nej bilo zadosta, ka so šče zdaj mogli priti tüdi beli punčuli. Ja, beli punčuli! Lüdje boži, ste že vidii kaj takšega pri kmets-kih deklinaj? Pred par leti so ešče té dekline bose hodile v cerkev, zdaj pa že v belih punčulaj. Kama pridemo?! Mislimo, ka je to za kmetske dekline že zato li preveč.
Telo svojega deteta je potegno z V0d0. Z Ormoža pisejo: Preminočega meseca 20. se je kopalo več dečkecov-šoralov v Dravi. Eden dečak je prisilo ednoga drügoga dečkeca, naj vrže kranš-čak v Dravo, ka bo on šo po njega. Dečak je resan skočo v valove, pa da je nej znao plavati, je včasi premino v valovaj. Oča toga ponesrečenoga de-čaka je nej znao za nesrečo, pa je mir-no delao na svojoj njivi poleg Drave. Naednok je pa samo zagledno, ka va-lovi nesejo deteče telo, zato je skočo v vodo pa je potegno telo na süho. To je pa bilo telo — njegovoga sinü. Lejko si mišlimo, kak težko je bilo oči pri srci.
Velikanska nesreča na Kitanskom. Velke povodni so v krajini Kantona na nikoj spravile vso rižovo žetev. Lüdi se j'e potopilo koli deset jezér.
Smrt. V Pertočih je vmrla Šinko Jožefa i Mencigár Jozefe jedine hčérka 16-ga junija. V belo oblečene, opletene deklice so je sprevodilo k Sv. Jeléni na pokopališče.
V Müro je skočo na Hotizi eden človek z té vési. Pravijo, da se njemi je zmešalo.	,
Pétdvapeti letničo svojega meš-niškoga posvečüvanja je obhajao v ti-hoj pobožnosti P. Rožman Robert iz Čakovca v čerensovskoj cerkvi 28-ga ju-lija. Želemo njemi vnogo milosti punih let. Veselilo bi nas pa tüdi jako, če bi obletnico svoje prve meše tüdi po-novo pri nas malo bole „glasno*.
Novi namestni plebanoš v Čeren-sovcih je bivši tükaršnji kaplan Čačič Jožef. Da je stári plebanoš vse lepo vred vzeo v fari i močno os!abo. cerk-veno ravnatelstvo njemi ponüja v lepom dopisi, šteri zahvalno pripoznava njegove velike trüde pri ravnanji i po-novlenji té obširne fare, pokojnino že dávno zaslüženo. Čas v pokoj idenja je ešče ne, določen.
Nova meša je dnes v občini Ha-rasztifalu pri kermedini. Prikažüje jo
Deli Štefan, sestránec čerensovskoga kap-lana, Čačič Jožefa, ki njemi je sláv-nostni govornik. Graššanovič Antona, čerensovskoga notariuša rodbina je tüdi zastopana na primičiji, ki je v bliznjem rodi z novoméšnikom.
Stre!o je k smrti Kukuvec prisač z Preloga v Marija Lovréti podnotáriuša Plichta Ferenca. Pokojnoga žalüje do-vica i hči, adrijanska učitelica z mo-zom. Izrázimo njim svoje najglobše so-čütje.
Dosmrtno vozo je dobo v South-Bethlehemi Hodošček Ferenc, bivši bra-tonski krčmar, ki je ednomi vogrskomi dečki iz Vesprimske stolice spolno telo z britvov vüvrezao o po!noči, kda je šo domo i ga je na svojim stáni naj-šeo, ka si je pogučavao ž njegovov ženov. Nesréčen mladénec je za tri vüre med groznimi bolečinami mro, zato so krivca kak lüdomorca sodili.
Sludava napredüje Bolnišnico i električno rasvetlávo dobi. Zaistino tre-be lendavčarom svetlost-svetlost prave vere i pobožnosti. Žalostno smo naime zvedili, ka je preminoli tjeden pá hodo ropar v katoličanskoj cerkvi i odneso z šparavca sv. Antona en del milodá-rov. Vse je ne mogo odneste ár ga je drüžba okoli po!noči z vekše veselice domo idoča v pamet vzela i v deli zmotila. Vloviti so„ ga ne mogli.
Vtoplenika so najšli na Melincih. 50. Iet star mož nepoznáni je.
Vtopo seje na Dravi SauerErnest komin iz Preloga med kópanjom.
Žandare je dobila Lentiba. Vodnik stráže je Čete Jožef.
Vtrgnolo se je vože na Ivanje na Srednjebistričkom brodi. Nesreča se nikša ne zgodila, samo neprilika, ka so Vnogi „razkrižki“ romarje mogli nad melinški brod domo iti.
Pošta
S. Szombathely. Obema sem poslao no-vine. Hvala- na podpori. Memento ne izostáne.-Toisto prosim i jaz.
Lujzi Monoster. Hvala na glási i penezaj. Tisto edno korono daj onomi, ki je za pleti do aprilá plačao, ka tak ležeši račun bo, ár do vsi samo, do novoga leta meli novine.' Na Pitanje gledoč bo v prihodnjem listi raz-loženo. »List za deco“ pá bo priso v listi, liki zdaj nema mosta zavolo romanja Tourskoga. Ve k novomi leti, če nas Bog živo bo, bodeta s list i novine zdniženo hodila. Tečas pa molimo v te namen. Vsem gornjim Slovencom srčen pozdráv.
Vsem. Drüga polovica leta se začne z tov številko?. Prosim zaostane naročnike, naj mi pošlejo notri staro naročnino, nove pa, naj v kem vekšem računi se pridrüžijo Novinam. Veseli glas od vseh krajov slišimo. Lendavski širitel, Sobočan Ferenc piše: „Éšče 6 falátov,
da bo 22. Naj se Novike med vsemi slovenei širijo i ne samo na ednom kraji. “ Hvala na tom želenji, jaz tüdi to želem. V Beltince 1, v Soboto 3, v čerensovce 7, v Monoštor 1, v Amenko 1, na Cankovo pa celo 10 več prosijo. Se tak napredüjmo, vrli Slovenci. Dober düh naj prebiva med nami, šteri bo lübo Boga, svoj dom i svoj narod.
Št. K. Brat. „Slavni“ na mesto ,slav-nostni* je pomota. Pa da bi samo tá edna bila! Kda se jezik ne razumi je teško v tis-karni. „Naloga“ se pravi v Gerensovcih „pót-adó“, „pótfüzetés“. Naloženo, navržcno je na redno, navadno daöo zato vender. „Bogár“ je na Ravenskom „st?árica“ ali ,kuka*. Dosta se moremo vsi včiti, dokeč popolnoma spoznala naše narečje. Hvala na vašoj marlivoj delavnosti Srčen pozdráv.
Preporača se katoličanske tvraka:
J. POPLATNIK I DRUG Velka-Nedelja18
Štajersko,
štera po vgodnih plačilnih pogo-jih i nájnižjoj ceni oddáva late, deske, rušte itd. Tüdi vse polje-delske stroje ima vedno v zálogi. Les se odpošila celi vagon skÜpno.
To je tisti stroj
(mašin), z štérim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda kőrforgó gyorssajtóján Szombathelyen.