Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
PoStnl urad 9021 Celovec — Veriagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Letnik XXI.
Celovec, petek 23. september 1966
Štev. 38 (1269)
Začela se je skupščina Združenih n a rod
V veliki stekleni palači v New Yorku, kjer je sedež Organizacije Združenih narodov, je živahno sicer skozi vse leto; posebna živahnost pa razumljivo vlada v tednih in mesecih, ko zaseda Glavna skupščina OZN. Tako zasedanje, in sicer enaindvajseto po vrsti, odkar obstoja ta organizacija, se je začelo tudi ta torek. Poleg stalnih delegatov so se na sedežu OZN zbrale še posebne delegacije vseh včlanjenih držav, da se udeležijo razprav o neštetih vprašanjih in problemih današnjega sveta. Prišlo je na desetine zunanjih ministrov, Amerika pa je na otvoritveno slavnost poslala celo svojega podpredsednika Humphreyja. Vse to dokazuje, da države širom po svetu pripisujejo takemu zasedanju velik pomen.
Združeni narodi
pred važnimi odločitvami
V torek tega tedna se je v New Yorku začelo 21. zasedanje Glavne skupščine OZN, na katerem bodo predstavniki 117 držav-članic skozi tedne in mesece razpravljali o bolj in manj važnih vprašanjih sedanje svetovne politike. V tem oziru bo letošnje zasedanje vsekakor podobno vsem prejšnjim zasedanjem, toda v nečem se bo letošnja skupščina vendarle razlikovala od prejšnjih: namreč v tem, da bo konfrantirana z razmerami, kakršne so se porodile iz krize na 19. zasedanju in iz dejstva, da so pereči problemi ostali nerešeni tudi od lani, ko je jubilejno 20. zasedanje potekalo bolj v slavnostnem razpoloženju in manj v delovnem vzdušju.
Spričo tega nikakor ni pretirano mnenje, da poteka letošnja skupščina OZN v senci velike ves svet obsegajoče krize, na kateri pa tudi svetovna organizacija sama nosi svoj del krivde. Ta krivda izvira zlasti iz tega, da OZN v zadnjih letih nikdar ni upala dovolj odločno zavzeti stališče do posameznih vprašanj, marveč se je zadovoljevala s polovičnimi rešitvami, ki pa so probleme le še zaostrile. O tem dovolj jasno govori vprašanje dekolonizacije in boja proti rasizmu; koliko resolucij je bilo že sprejetih, toda nikdar ni bilo potrebne odločnosti, da bi se te resolucije tudi v resnici in dosledno izvajale. Posledica: problemi so ostali aktualni vse do danes in se bo z njimi morala spoprijeti tudi letošnja skupščina.
Toda kolonializem in rasizem sta le dva problema izmed tisočerih, ki so se nakopičili. Številni med njimi so še mnogo bolj važni in hkrati tudi mnogo bolj zapleteni, ker so neposredno povezani z razdelitvijo sil v svetu. Tukaj je treba najprej omeniti vprašanje razorožitve, ki je vsako leto znova na dnevnem redu skupščine OZN, pa se kljub temu ni premaknilo naprej, marveč se je ^nasprotno znašlo v čudnem položaju, da teoretične želje po razorožitvi zamenjujejo praktične potrebe po orožju, kot jih v vedno večjem obsegu narekuje vojna v Vietnamu.
Lani je 20. skupščina OZN podprla zamisel o sklicanju svetovne razorožitvene konference, kakor je pred dvemi leti sprejela sklep o svetovni konferenci za gospodarstvo in razvoj. Gospodarska konferenca se je odvijala ob velikem zanimanju mednarodne javnosti, kljub temu pa njeni sklepi doslej niso rodili posebnih uspehov. Torej bo morala OZN obdržati pobudo tudi na letošnjem zasedanju, kar velja zlaisti za svetovno razorožitveno konferenco, ki je bila predvidena za prihodnje leto; pa tudi k vprašanju druge svetovne gospodarske konference bo morala povedati svoje mn eni c in skušati odstraniti ovire, ki so se pojavile spričo dejstva, da se prepad med razvitimi in zaostalimi predeli sveta še nič ni zmanjšal, temveč se je le še povečal.
Mimo vseh neštetih vprašanj, ki so na dnevnem redu letošnjega zasedanja Glavne skupščine OZN, pa bo na sedežu svetovne organizacije stalno navzoč tudi še poseben problem, ki sicer ni na dnevnem redu, bo pa kljub temu metal svojo senco na vse razprave: to je vojna v Vietnamu. Formalno rešitev tega vprašanja ne spada v pristojnost OZN, toda hkrati ravno to vprašanje v veliki meri vpliva na splošne razmere v svetovni organizaciji. Ni namreč naključje, da je generalni sekretar U Tant med vzroki za svojo ostavko na prvem mestu omenil neuspeh prizadevanj za mimo rešitev vietnamskega vprašanja; neupoštevanje pozivov na mir ima pač za posledico nadaljnje kršenje načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, torej na-
Mimo vseh drugih problemov, s katerimi se bo moralo bavifi letošnje zasedanje Glavne skupščine OZN, pa je tudi vprašanje nasledstva za dosedanjega generalnega sekretarja U Tarifa, ki je dokončno povedal, da ne bo več kandidiral za nadaljnjo delovno dobo. V skrajnem primeru je pripravljen voditi posle do konca tega zasedanja.
Za letošnjo skupščino je U Tant pripravil posebno poročilo o dosedanjem delu in trenutnem položaju svetovne organizacije. Splošno o-cenjujejo to poročilo kot U Tanfo-vo npolitično oporoko", saj je v njem dovolj jasno nakazal vzroke, ki so ga privedli do tega, da odkloni ponovno kandidaturo. Ostro je kritiziral predvsem velesile, katerim je očital krivdo, da se OZN ni mogla dovolj uspešno baviti s perečimi problemi današnjega sveta. Vse to je privedlo svet v položaj, ko imamo opraviti z resnimi nevarnostmi in je prav v takšnih razmerah potrebno zastaviti vse sile, da se prepreči nadaljnja slabitev OZN.
V svojem poročilu je zavzel U Tant stališče do vseh velikih pro-
Poletne počitnice so miirvile in v političnih krogih se bo začelo jesensko delo. O nalogah, ki v jesenski sezoni čakajo zvezno vlado, je imel kancler dr. Klaus posebno tiskovno konterenco, na kateri je kot najvažnejše omeniil državni proračun za leto 1967, nadalje vprašanje nove ureditve podržavljenih obratov ter rešitev stanovanjskega problema.
Gotovo se bo morala vlada baviti še z mnogimi drugimi vprašanji, vendar že omenjeni trije problemi dovolj zgovorno pričajo o „težkih tednih", ki čakajo zvezno vlado. Vsak posamezni problem vsebuje nebroj kočljivih momentov, tako da je 'treba računati z zelo ostrimi razpravami v parlamentu, kjer imata tudi opozicijski stranki možnost povedati svoje mnenje.
čel, ki jih vsebuje ustanovna listina Združenih narodov. Kljub temu stalnemu kršenju načel ustanovne listine pa je ostala OZN več ali manj brez moči oziroma — kar je morda še bolj značilno za trenutne razmere v svetovni organizaciji — se niti ni dovolj potrudila, da bi uveljavila svoj vpliv.
Tako je seme, ki ga je zasejala kriza na 19. zasedanju in mu je preveč slavnostno in premalo delovno
blemov, kot so razorožitev, razvoj gospodarsko zaostalih predelov sveta, kolonializem in rasizem, univerzalnost OZN in seveda tudi vietnamska vojna. Poudaril je potrebo po večji aktivnosti svetovne organizacije, ki mora zaradi tega stremeti po univerzalnosti. Namigujoč na vprašanje članstva LR Kitajske je dejal, da od svetovne organi-
Skoraj že eno leto traja proces za združitev obeh socialističnih strank Italije — namreč socialistov in socialnih demokratov — v skupno organizacijo. Prejšnji teden sta osrednji vodstvi oibeh istrank vsaka zase odobrili in potrdili dosedanje priprave za tako združitev in s tem ustvarili pogoje, da bo proces združevanja dobil svojo formalno potrditev konec oktobra, ko se bosta kongresa obeh stranlk najprej sestala ločeno, takoj zatem pa bo skuipni kongres delegatov obeh istrank opravil vlogo ustanovne skupščine nove stranke.
Do popolne spojitve, posebno v organizacijskih vprašanjih, bo seveda minilo še nekaj časa. Do tedaj ‘bo nova stranka nosila oba dosedanja naziva, imenovala se bo namreč
Glede proračuna je treba samo videti, kakšne težave ima finančni minister že v vrstah lastne stranke; koliko večje bodo te težave v parlamentu, kjer OVP ni sama. Kolikor je doslej znano, naj bi proračun obsegal vsoto 76 milijard šilingov, pogajanja pa se bodo nadaljevala meseca Oktobra, ko se bo minister Schmitz vrnil iz Amerike, kamor je odpotoval v začetku tega tedna.
Velike težave pa je pričakovati tudi v obeh drugih vprašanjih, saj se je s temi problemi že dolga leta bavila prejšnja koalicijska vlada, ne da bi uspela doseči rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Zato rešitev tudi ne bo lahka za sedanjo OVP-jevsko vlado — če se bo hotela vsaj malo ravnati po demokratičnih načelih.
ozračje jubilejnega 20. zasedanja še prililo vode, obrodilo bogate sadove »starih grehov«, s katerimi se bo moralo spoprijeti letošnje 21. zasedanje Glavne skupščine OZN. Po kakšnih poteh bo krenilo in kakšne cilje si bo zastavilo? Odgovor na to vprašanje bodo dali šele prihodnji tedni in od tega odgovora bo v veliki meri odvisna nadaljnja usoda ne le svetovne organizacije marveč človeškega rodu sploh.
zacije ni mogoče pričakovati, da bo učinkoviteje delovala, če ena četrtina svetovnega prebivalstva pri tem ne more sodelovati. Glede vojne v Vietnamu pa je odločno zavrnil ameriško koncepcijo, da gre v Vietnamu za nekakšno „sveto vojno” med različnimi ideologijami, in naglasil, da v tej vojni ne gre za nič drugega kot za obstanek vietnamskega naroda.
Na koncu je U Tant kljub svojemu kritičnemu prikazu svetovnega položaja in dosedanjega neuspeha OZN izrazil globoko vero v poslanstvo svetovne organizacije, o kateri je prepričan, da se bo v prihodnjih letih uveljavila kot sredstvo, „ab katerega pomoči človeštvo ne bo le preživelo, temveč doseglo tudi veliko človeško sintezo".
»združena socialistična socialdemokratska stranka«.
Vodstvi obeh sedanjih strank sta pripravili tudi program bodoče skupne stranke. Kot ideološko osnovo njenega delovanja jemLje program nove stranke marksistični inauk in postavlja kot končni cilj izgradnjo socialistične družbe v Italiji. Vendar pa program sprejemanje marksizma ne postavlja kot pogoj za članstvo v novi stranki, marveč dopušča obstoj različnih idejnih tokov znotraj stranke. V tem smislu je izzvenelo tudi stališče napram komunistični partiji: obe stranki sta poudarili jasno razmejitev nasproti KPI, ikar pa ne pomeni prehod na pozicije antikomunizma.
Razumljivo je vsaka taka spojitev možna le na podlagi določenih kompromisov in dosežena rešitev gotovo ne more biti zadovoljiva v vsakem oziru. To se je dovolj jasno pokazalo tudi v prizadevanjih italijanskih socialističnih strank že v dobi priprav za združitev, se bo pa še bolj očitno manifestiralo pozneje, ko bo šlo za dosego skupnih pogledov na posamezna vprašanja iz vsakdanje stvarnosti. Ne glede na to ipa je pričakovati, da bodo socialisti z združenimi močmi lahko še bolj odločilno vplivali na oblikovanje političnega in družbenega življenja v Italiji.
PAPEŽEV POZIV:
Napravite mir v svetu
Papež Pavel VI. je izdal novo encikliko, ki je posvečena predvsem vprašanjem miru in vsebuje odločen poziv vodilnim državnikom, naj prenehajo s sovražnostmi in s pogajanji zagotovijo mir v svetu.
V svoji poslanici pravi papež, da narašča nevarnost velike nesreče, ki grozi vsej človeški družini. Posebej opozarja na vojno v Vietnamu, omenja pa tudi druge činitelje, ki ogrožajo mir, kot so med drugim atomska oboroževalna tekma, nacionalizem in rasizem. Na odgovorne državnike naslavlja resen poziv in ravi, da tisti, v katerih ro-ah je prihodnost človeške družine, morajo vedeti, da jih obvezuje zelo resna dolžnost vesti. Poglobijo naj se v svojo vest, mislijo na svoje ljudstvo, na celotni svet in na zgodovino.
»Treba se je združiti — je rečeno v ,poslanici — in iskreno pričeti lojalna pogajanja. Zdaj je trenutek, da se poravnajo spori, pa čeprav za ceno kakšne žrtve ali predsodkov, kajti pozneje jih bo treba poravnati z ogromno škodo in po bridkih pokolih. Treba je obnoviti mir, ki naj temelji na pravici in na svobodi ljudi. k> bo upošteval pravice oseb in skupnosti, saj bi bil drugače šibak in negotov.«
Nevezane države
lahko odigrajo veliko vlogo
Bivši zunanji minister dr. Bruno Kreisky je na predavanju v Zurichu omenil važno vlogo, ki jo nevtralne države lahko odigrajo pri reševanju velikih svetovnih problemov. Te države bi morale povsod tam, kjer medsebojno nezaupanje med velesilami ovira navezavo neposrednih stikov, prevzeti vlogo posredovalca, saj po zaslugi svoje nevtralne politike uživajo zaupanje tako na emi kot na drugi strani.
V svojem govoru je dr. Kreisky poudaril tudi potrebo po zbliža-nju med EFTA in EGS ter dejal, da bi pomenilo sumljivo znamenje politične slabosti, če evropskim državam ne bi uspelo doseči takega zbliža reja.
Protesti proti vojni v Vietnamu
Skoraj ne mine dneva, da se ne bi skupina uglednih osebnosti ali kakšna mednarodna organizacija izrekla proti nadaljevanju vojne v Vietnamu; ne mine dneva, da ne bi prišlo do ostrih obsodb brutalnih sredstev, ki se jih Amerika vedno pogosteje poslužuje v boju proti o-svobodilnemu gibanju vietnamskega ljudstva.
Jutri in v nedeljo se bodo v Bruslju zbrali zastopniki različnih političnih, filozofskih in verskih organizacij iz evropskih držav, Amerike, Japonske in Avstralije, da izrazijo solidarnost z vietnamskim ljudstvom. Namen te konference je koordinirati in razširiti akcije za mir v Vietnamu ter vietnamskemu ljudstvu zagotoviti vsestransko podporo v njegovem boju za svobodo. V tem smislu bodo predstavniki kakih 50 organizacij s svojega zasedanja v Bruslju, na katerem bo sodelovala tudi mednarodna konfederacija za razorožitev in mir, naslovili poseben poziv na svetovno javnost.
Odpor proti vojni v Vietnamu narašča tudi v Ameriki, kjer se množijo protestne demonstracije In odločne zahteve po ukinitvi vojaških akcij. Posebno ogorčena je ameriška javnost zaradi tega, ker se ameriške vojaške enote na vietnamskem bojišču poslužujejo sredstev, kot jih je človeštvo doslej poznalo le iz dobe nacizma. Tako je skupina ameriških znanstvenikov, med katerimi je tudi več Nobelovih nagrajencev, zahtevala od predsednika Johnsona, da takoj prepove uporabo strupenih plinov in drugih kemičnih stredstev, ki jih ameriški vojaki vedno pogosteje uporabljajo v boju proti vietnamskim patriotom.
Vlado čakajo važna vprašanja
Pred začetkom jesenske parlamentarne sezone
Italijanski socialisti se združujejo
/TOŠ
Kolonialna preteklost
ovira razvoj afriških držav
EGS pomeni občutno podražitev
Širok sistem gospodarskega zasužnjevanja, ki je nastal zaradi kolonialnega gospostva, je pripeljal do velikanskih razlik med bogastvom visoko razvitih dežel in stopnjo gospodarskega razvoja dežel v razvoju. Kakšen je gospodarski položaj dežel v razvoju, morda še najbolje izpriča dejstvo, da je njihov dohodek na prebivalca komaj na življenjskem minimumu — okrog 100 dolarjev na leto — medtem ko je proizvodna zmogljivost razvitih dežel takšna, da lahko porabijo po 200 dolarjev na prebivalca in leto samo za proizvodnjo orožja in za druge vojaške namene.
Afriške dežele so se, ko so v hudem boju in ob podpori naprednih sil sveta dosegle politično neodvisnost, znašle pred težkimi gospodarskimi in družbenimi problemi, ki jim jih je pustil kolonializem:
•	skrajno ozka ekonomska baza za njihov nadaljnji razvoj, zelo omejene možnosti notranje akumulacije in odvisnost le-ite od izvoza surovin ter poljskih pridelkov, katerih cene so nenehno pod pritiskom monopolov;
® nenehna rast cen investicijske opreme, ki jo potrebujejo za svojo industrializacijo in razvoj gospodarstva;
*	pomanjkanje kadrov ter problem osnovnega izobraževanja, ki ga je kolonializem namerno preprečeval, ter hudi zdravstveni problemi, nastali zaradi stoletnega izkoriščanja in gladu.
Vse \to je le nekaj izmed problemov, za katere se morajo zavzeti sindikati in druge napredne družbene sile afriških dežel. Proizvodnja surovin in kmetijskih proizvodov je pogosto do 90 °/o namenjena izvozu, da bi ustvarili sredstva za uvoz opreme in industrijskega blaga. Toda nenehno poslabšanje cen na škodo izvoznikov surovin povzroča vse večja nesoglasja med uvozom in izvozom afriških dežel, njihovi zunanji dolgovi naraščajo, možnosti za sodelovanje v svetovni trgovini pa se nenehno zmanjšujejo.
V takih razmerah je največji problem afriških dežel, kako ustvariti akumulacijo in sredstva za gospodarski razvoj. Narodni dohodek je zelo majhen, tako da so afriške dežele prisiljene iskati dopolnilna sredstva iz tujine, dostikrat pod zelo neugodnimi pogoji, ki pomenijo veliko obremenitev njihovega gospodarstva.
Važno vlogo pri reševanju teh problemov v čedalje večji meri igrajo sindikalne organizacije, ki v mnogih afriških deželah razvijajo veliko aktivnost pri razvijanju svojih dežel ne glede na vse težave in dediščine kolonialne preteklosti. Vendar pa so se sindikati in druge napredne sile tudi na notranjem področju srečali z različnimi dilemami. V razmerah, ko se giblje narodni dohodek na prebivalca okoli življenjskega minimuma in ko živijo kmetje v revščini, tudi zamisel o »še hujšem zatezanju pasu* v tem smislu, naj bi se sedanja generacija odrekla vsakršnemu izboljšanju življenjske ravni za srečo bodočih generacij, ne le ne more rešiti hudih gospodarskih problemov, marveč bi uresničenje take zamisli v praksi zavrlo prizadevanja delovnih ljudi za zgraditev njihovih dežel in zaprlo perspektivo boljšega življenja. Takšna politika bi očitno spodkopala notranjo moč in enotnost delavskega razreda ter ljudstva in še bolj zaostrila protislovja med napredno družbeno-politično in gospodarsko usmeritvijo teh dežel in njihovo zaostalo materialno bazo.
Po drugi strani pa je usmeritev, po kateri naj sindikalne organizacije skrbijo le za interese svojega članstva, pri čemer naj zanemarijo ekonomske pogoje in stanje gospodarstva ter naj se ne zanimajo za širše probleme druž-beno-gospodarskega razvoja, preračunana na ločitev sindikalnih gibanj od drugih naprednih sil in na to, da bi jih odvrnili od skrbi za reševanje aktualnih problemov pri razvijanju njihovih dežel.
Kljub temu so delavske organizacije dokazale svojo zrelost in si prizadevajo za tiste rešitve, ki najbolj podbujajo delovne ljudi, da stopnjujejo napore za gospodarski dvig dežele. Tako na primer sindikati Alžirije podpirajo načelo samoupravljanja in nagrajevanja po delu, medtem ko delavski razred Združene arabske republike gradi svoje oblike upravljanja podjetij in je udeležen na delitvi dobičkov v podjetjih. Sindikati Gvineje pa so zavrgli sistem ustaljenih zaslužkov in se zavzeli za to, da bi bili zaslužki vezani na rezultat dela. To pomeni, da delavske organizacije v teh deželah zavračajo plačilni sistem, ki jim ga je pustil kolonializem, ter se zavzemajo za rešitve, ki ustrezajo spremenjenemu položaju delovnega človeka.
Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da je delavski razred v afriških deželah še maloštevilen in po svoji organizirani dejavnosti še zelo mlad. Predstavlja vsega skupaj le 6 odstotkov celotnega prebivalstva (namreč le 14 od skupno 240 milijonov). Poleg tega pa je doslej v sindikatih včlanjenih le kakih 31 odstotkov delovnih ljudi, kar predstavlja samo 2 odstotka vsega afriškega prebivalstva. Kljub temu pa — kakor smo že ugotovili — igrajo sindikalne organizacije vedno večjo vlogo v prizadevanjih za vsestranski razvoj teh
Pogajanja med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo doslej sicer še niso privedla do potrebnega sporazuma za vključitev naše države v EGS, vendar se posamezni avstrijski krogi vsebolj zavzemajo za to, da bi Avstrija uvedla že zdaj podobne tržne pogoje, kot viadajo v državah-članicah Evropske gospodarske skupnosti. To velja zlasti za predstavnike avstrijskega kmetijstva z ministrom dr. Schleinzerjem na čelu, ki so se javno izrekli za prehod Avstrije na tržno ureditev EGS. Kaj bi taka ureditev pomenila za našo državo, pa je ugotovila dunajska delavska zbornica, ki je na podlagi računov prišla do zaključka, da bi prilagoditev avstrijskega trga s kme-
tijskimi pridelki na tržno ureditev EGS ni skih stroškov.
Podrobno je dunajska delavska zbornica izračunala, da bi se v tem primeru nakupna cena pri pšenici dvignila za 32 odstotkov, pri rži za 31 odstotkov, prodajna cena presnega masla pa bi poskočila ceio za 44 odstotkov, medtem ko bi proizvodna cena pri kilogramu mleka narasla od 2,23 na 2,54 šilinga. Občutno podražilo bi se tudi goveje meso: cena za kilogram žive teže znaša zdaj na Dunaju od 11 do 16,50 šil., usmerjevalna cena v EGS pa je trenutno 17,23 šilinga. Prav tako pa je treba računati s podražitvami tudi pri drugih kmetijskih pridelkih.
Na podlagi morebitnega sporazuma o vključitvi Avstrije v EGS bi te podražitve prišle do veljave seveda šele tekom let in bi torej imelo avstrijsko kmetijstvo in sploh
no povzročila občutno podražitev življenj-
gospodarstvo časa dovolj, da se polagoma pripravi na spremembe. Toda predstavnikom avstrijskega kmetijstva, v kolikor pripadajo 0'VP, takšen razvoj očitno ni dovolj hiter, marveč se zavzemajo za prevzem tržne ureditve EGS že zdaj, čeprav je izid nadaljnjih pogajanj med Avstrijo in EGS še povesm negotov.
Pri tem pa se avstrijski zagovorniki politike EGS tudi ne ozirajo na posledice, ki bi jih nujno imela taka nenadna sprememba sedanje tržne ureditve. Uvedba tako imenovanih evropskih cen bi namreč sprožila tudi upravičene zahteve po evropskih plačah. Kaj bi na take zahteve odgovorila avstrijska industrija, verjetno ni treba dolgo ugibati, zlasti še, ker bi take plače nevarno ogrozile njeno konkurenčnost.
Trgovina Jugoslavije z Avstrijo
V	zvezi z udeležbo Jugoslavije na letošnjem jesenskem velesejmu na Dunaju je priredila (jugoslovanska gospodarska zbornica na Dunaju posebno tiskovno konferenco, na kateri je predstavnik zbornice dr. Novak zastopnikom avstrijskega in mednarodnega tiska obširno prikazal razvoj trgovinske izmenjave ■med Avstrijo in Jugoslavijo.
Ugotovljeno je bilo, da se je jugoslovanska zunanja trgovina z Avstrijo po določeni stagnaciji, ki ijo je povlzročila prva faza gospodarske reforme, v zadnjem času spet povečala. O tem pričajo zblo jasno podatki o trgovinski izmenjavi v prvem poletju tekočega leta: v prvih šestih mesecih letošnjega leta je dosegel jugoslovanski izvoz v Avstrijo skupno vrednost okrog 542 milijonov šilingov, medtem ko je v istem obdobju lanskega leta znašal le 289 milijonov šilingov.
V	zadnjih letih se je močno spremenila tudi struktura jugoslovanskega izvoza v Avstrijo, kar odpira v bodoče še mnogo širše možnosti za povečanje zunanjetrgovinske izmenjave. Leta 1960 je znašal delež prehrambenih proizvodov v jugoslovanskem izvozu v Avstrijo
PRIHODNJI TEDEN V GRAZU:
Otvoritev jubilejnega
ŠESTDESETEGA VELESEJMA
V soboto prihodnjega tedna bodo v Grazu slovesno odprli jubilejni 60. velesejem, ki bo trajal od 1. do 9. oktobra.
Predstavniki graškega sejma so priredili včeraj tiskovno konferenco v Celovcu, kjer so zastopnike koroškega tiska podrobno seznanili z letošnjo jubilejno sejemsko prireditvijo. Bolj obširno o tej prireditvi bomo poročali v prihodnji številki našega lista, zato tokrat le nekaj osnovnih podatkov: na graškem razstavišču, ki obsega 140.000 kvadratnih metrov (od tega 40.000 m2 pokritih sejemskih prostorov), bo letos razstavljalo okoli 1500 podjetij iz 23 držav. Kot avstrijski jugo-vzhodni sejem polaga ta prireditev veliko pažnjo na sodelovanje vzhodnoevropskih dežel, posebno močno pa bo zastopana Jugoslavija, ki ima tudi na graškem razstavišču svoj stalni paviljon.
Pričakujejo, da bo letošnji jubilejni velesejem v Grazu, ki velja za nojsta-rejšo sejemsko prireditev v Avstriji, obiskalo tudi rekordno število ljudi od blizu in daleč.
dežel in bistveno prispevajo k združitvi vseh sil najrazličnejših idejnih smeri v boju za osvoboditev Afrike izpod kolonializma in neokolonializma.
Posebno poglavje v tem boju so seveda dežele, ki so še vedno pod kolonialno upravo, kot Aden, Juž. Rodezija, Angola, Juž. Afrika, Portugalska, Gvineja in Mozambik. V teh deželah se sindikalno gibanje aktivno vključuje v osvobodilni boj, v teh deželah zlasti delovni človek doprinosa ogromne žrtve za svobodo in neodvisnost domovine — kljub najrazličnejšim oblikam nasilja, zatiranja in zapostavljanja.
še okoli 60 odstotkov, lani pa samo še 30 odstotkov, zato pa se je močno povečal izvoz gotovih industrijskih proizvodov in polizdelkov.
Medtem ko se je ljugoslovanski izvoz v Avstrijo v zadnjem času povečal, pa je .prišlo v avstrijskem izvozu v Jugoslavijo do določenega (zmanjšanja. V prvem polletju lanskega leta je Avstrija izvozila v Jugoslavijo blaga v skupni vrednosti 463 milijonov šilingov, v prvem polletju tekočega leta pa je vrednost tega izvoza dosegla le 426 milijonov šilingov.
Predstavnik jugoslovanske gospodarske zbornice na Dunaju je na podlagi teh podatkov ugotovil, da gospodarski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo kljuib uspešnemu dosedanjemu razvoju še vedno niso takšni, kot bi lahko bili. Posebej je dr. Novak poudaril željo jugoslovanskega gospodarstva, da bi se zunamje-trgovinska izmenjava blaga med Avstrijo in Jugoslavijo v bodoče še povečala, prav tako pa bi bilo jugoslovansko gospodarstvo zainteresirano tudi na sklenitvi dvostranskih kooperacijskih'pogodb in na skupnem nastopanju gospodarstev obeh držav na tretjih tržiščih.
... in z Italijo
V prvih petih mesecih tega leta je dosegla blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Italijo skupno vrednost 81.156 milijonov lir; od tega je odpadlo 44.081 milijonov na jugoslovanski izvoz v Italijo in 37.075 milijonov na italijanski izvoz v Jugoslavijo. Talko se je izmenjava v primerjavi z istim obdobjem lan-kega leta povečala za 11,5 odstotka, vendar izključno na račun jugoslovanskega izvoza v Italijo, medtem ko je italijanski izvoz v Jugoslavijo nekoliko nazadoval.
Ameriška trgovina
z deželami Vzhodne Evrope
Trgovinska izmenjava med Ameriko in Vzhodno Evropo se dobro razvija, čeprav se v Washingtonu še vedno niso odločili, da bi odpravili diskriminacijske ukrepe, ki zabranjujejo izvoz cele vrste blaga. V drugem četrtletju tekočega leta je ameriško trgovinsko ministrstvo izdalo dovoljenja za izvoz blaga v vzhodnoevropske dežele v skupni vrednosti 41,6 milijona dolarjev, medtem ko je v prvem četrtletju znašala ta vrednost 46 milijonov.
Če te podatke primerjamo s številkami iz lanskega leta, ko je na primer v drugem četrtletju znašala vrednost izvoza le dobrih 28 milijonov dolarjev, potem vidimo, da se je trgovina med Ameriko in Vzhodno Evropo v teku enega samega leta skoraj podvojila.
Doslej je Amerika trgovala predvsem s Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Poljsko, Romunijo in Vzhodno Nemčijo. Prihodnji mesec pa bodo predstavniki ameriškega gospodarstva odpotovali v Sofijo in Budimpešto, da vzpostavijo poslovne stike tudi z Bolgarijo in Madžarsko, hkrati pa znova poudarijo zanimanje Amerike za razvoj trgovinske izmenjave z deželami Vzhodne Evrope.
STOCKHOLM. — Zadnjo nedeljo so bile na Švedskem komunalne volitve, pri katerih je okroglo 5,5 milijona volivcev izvolilo nad 30.000 občinskih odbornikov in kokih 1515 deželnih oz. okrajnih svetnikov. Nedeljske volitve pomenijo hud udarec za socialdemokratsko stranko, ki že 34 let sestavlja vlado, kajti v primerjavi z zadnjimi komunalnimi volitvami pred štirimi let je zgubila dobrih 8 odstotkov glasov. Precejšnje zgube so utrpeli tudi konservativci, medtem ko so komunisti svoj delež na glasovih povečali za 2,7 odstotka in tako levičarske sile rešili pred še večjimi izgubami. Na primer v glavnem mestu dežele so socialni demokrati zgubili 8 mandatov, ker pa so komunisti pridobili 5 novih mandatov, so napredne sile obdržale večino 51 mandatov nasproti 49 mandatom meščanskih strank. Na podlagi Izida nedeljskih volitev predsednik švedske vlade Toge Erlander ne izključuje možnosti, da bo v kratkem prišlo tudi do novih parlamentarnih volitev.
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je v ponedeljek objavil novo encikliko, s katero je na vodilne državnike naslovil nujen poziv, naj zastavijo vse sile za ohranitev miru.
SAIGON. — Oborožene sile, ki se v Južnem Vietnamu bojujejo proti narodnoosvobodilnemu gibanju, štejejo trenutno nad milijon mož. Sajgonski režim ima skupno 705.000 vojakov, od tega odpade na redno vojsko 317.000 mož, drugo pa sestavljajo pripadniki policije ter mladinskih lin drugih civiln-ih oboroženih skupin. Tuje enote v Južnem Vietnamu štejejo približno 346.000 ljudi, od tega imajo Američani 308.000 mož, Južnokorejcev je 32.500, avstralskih vojakov 4500, nadalje 1000 filipinskih in po 190 vojakov iz Nove Zelandiije in Tajske. S fo mešanico oboroženih ljudi se Amerika bojuje proti prebivalstvu Južnega Vietnama in se ne oziraje na mednarodna načela vmešava v notranje zadeve tuje države.
NEW YORK. — Bivši ameriški predsednik general Dwight Eisenhower je izjavil, da je bil med korejsko vojno pripravljen uporabiti atomsko orožje, če ne bi prišlo do konca oboroženega spopada. „Amerika si ne bi bila pomišljala uporabiti atomske bombe, če ne bi bilo leta 1953 podpisano premirje." Pač pa je Ešsenhower pozabil povedati, s kakšno pravico bi se med korejsko vojno poslužil atomskega orožja, saj ni šlo za obrambo pred r.aipadom na Ameriko, marveč podobno kot v vietnamskem vprašanju za vmešavanje Amerike v notranje zadeve tuje države. Torej se ni čuditi, če gotovi ljudje v Ameriki tudi zdaj zahtevajo uporabo atomske bombe, da bi zatrli osvobodilno gibanje vietnamskega ljudstva.
GORNJA RADGONA. — V nedeljo se je v Gornji Radgoni končal IV. pomurski sejem, na katerem so letos prvič sodelovali tudi razstavijalci Iz Avstrije. Sejem je obiskalo okoli 20.000 ljudi, med njimi največ kmetov, ki so se žarnimali predvsem za nakup lahkih kmetijskih strojev.
LONDON. — Čeprav vsa dosedanja prizadevanja londonske vlade, da bi prišlo do sporazuma med Veliko Britanijo in Južno Rodezijo, niso rodila nobenega uspeha, je predsednik VVilson nove odposlance poslal v Salisbur, in sicer kar dva člana britanske vlade — sekretarja za vprašamja Commonwealtha Bowdena in javnega tožilca Jonesa. Politični opazovalci tudi od tega poskusa ne pričakujejo posebnega uspeha in izražajo precejšnje presenečenje, zakaj se je Wilson kljub temu odločil za ta korak. Medtem pa se v Južni Rodeziji pripravljajo na razglasitev republike, kar bi pomenilo ukinitev vseh odnosov med Rodezijo in Britanijo.
NEW YORK. — Posebni odbor za dekolonizacijo Je v svojem poročilu, ki ga je predložil letošnji Glavni skupščini OZN, med drugim priporočil, naj bi se Združeni narodi po potrebi poslužili tudi oborožene sile, da bi od Južnoafriške republike prevzeli upravo nad Jugozahodno Afriko. Jugozahodna Afrika je pod upravo Južnoafriške republike na podlagi mandata, ki ga je dalo še predvojno Društvo narodov. Do sedanjega spora je prišlo, ker Južnoafriška republika svojo politiko rasizma širi tudi na svoje mandatno ozemlje.
SAIGON. — Ameriške oblike vojskovanja v Vietnamu postajajo vedno bolj podobne zločinskemu nasilju, ki so se ga med drugo svetovno vojno posluževali nacisti v zasedenih deželah. Tako so ameriške enote zadnji teden povsem uničile dve južnovietnam-ski vasi, ker sta — kakor je rečeno v uradnem poročilu — »nenehno ogrožali sedanje operacije ameriških sil na tem področju". Da bi bil cinizem tega početja popoln, so »kazensko ekspedicijo” v vseh njenih podrobnostih posneli na filmski frak, ki ga bodo verjetno kazali kot svarilo tistim, ki se nočejo ukloniti politiki, katero diktira Washington.
RIM. —■ Južnotirolska razprava v rimskem parlamentu se je končala brez vsakega zapletljaja, čeprav je bilo po izjavah posameznih poslancev pričakovati, da bo prišlo do zaostritve predvsem v vprašanju, ali naj se italijansko-avstrijska pogajanja o Južni Tirolski nadaljujejo kljub sedanji atentatorskl dejavnosti. Parlament je ob koncu razprave izglasoval resolucijo, ki nalaga vladi, naj nadaljuje pogovore, da bi dosegla »uspešen sporazum z avstrijsko vlado" o problemu avstrijske manjšine v Italiji. Podlaga za te pogovore naj bi bila sporazum De Ga-speri-Gruber iz leta 1946 in predlog komisije devet-najstorice iz leta 1964.
WASHINGTON. — Ameriški zunanji minister Dean Rusk je na tiskovni konferenci Izjavil, da bo Amerika tudi na letošnjem zasedanju Glavne skupščine OZN nasprotovala sprejemu LR Kitajske v svetovno organizacijo.
BONN. — Zahodnonemški kancler Erhard bo jutri odpotoval v Ameriko, kjer bo imel razgovore s predsednikom Johnsonom. Kanclerja Erharda bosta spremljala tudi zunanji minister Schrbder In obrambni minister von Hassel.
RIM. — Osrednji vodstvi itolijansklh socialnih demokratov in tako imenovanih Nennijevih socialistov sta prejšnji teden načelno odobrili združitev obeh strank. Združitev je torej odvisna le še od formalne izvedbe tega sklepa in zato več ali manj le še vprašanje časa.
ATENE. — Predsednik grške vlade Stefanopulos je izjavil, da bodo meseca februarja 1968 v Grčiji parlamentarne volitve , ki bodo izvedene v smislu ustavnih določil.

Oh
(lelojtiifl-
najfuik
ko pomagamo šolarju
Začek> se je novo Šolsko leto in s tem nove skrbi — ne samo za Solarje same, marveč tudi za njihove starte. Ena izmed teh skrbi je pomoč, ki jo morajo starti nuditi otroku pri njegovem učenju. Zalo je prav, da že takoj ob začetku Šolskega leta spregovorimo nekaj besed tudi o tej pomoči; predmet danaSnjega razmišljanja pa naj bo vprašanje domačih nalog oziroma pomoč, ki noj jo pri tem nudijo starSi svojemu otroku.
Od prvega dne, ko prične otrok obiskovati solo, se srečuje tudi z domačimi nalogami. Nekateri otroci »zahtevajo« od Staršev, da jim napišejo nalogo, drugi spet vztrajno odbijajo vsako pomoč. V višjih razredih osnovne šole, zlasti pa v srednji šoli, otroci navadno ne obveščajo več staršev o nalogah, ki bi jih morali napisati doma, in tako se zgodi, da ■starši tudi po več tednov ne zvedo, kako je z otrokovimi obveznostmi.
Starši so zelo različni, ko gre za pomoč otroku. Najbolj očitni sta dve skrajnosti: eni se prav nič ali zelo malo menijo za domače naloge otrok, drugi pa se pretirano zavzemajo zanje in hočejo na vsak način prevzeti sleherno odgovornost pri otrokovem domačem delu. Zato bo dobro, če malo pogledamo, kakšen je pravilen odnos staršev do tega problema.
Vsekakor je treba vedeti, da so domače naloge nujnost pri vzgoji in izobrazbi otroka. Otrok ne more vsega dojeti že v šoli; del snovi mora ostati za domače delo. Največja vrednost domačih nalog je v tem, da pomagajo učencu pri razvijanju samostojnosti in pri usposabljanju za samoizobraževanje. Toda otroku je treba dati potrebne možnosti za domače delo: posebno sobo ali vsaj kotiček, ki bo samo njegov, delovno mizo, potrebni pribor, delovno ozračje, higienske navade (pravilno sedenje, umivanje rok itd.) in — kar je poglavitno — navado, da napiše nalogo vsak dan ob istem času.
Obstaja pa tudi še druga obveznost do šolskega otroka: to je nevsiljivo, vsakodnevno zanimanje, ki ga je treba pokazati. Nujno je treba otroka navaditi, da vsak dan seznani starše z nalogo, ki jo mora napisati; povedati pa jim tudi mora, ali je učitelj pregledal njegovo včerajšnjo nalogo in kaj je rekel o njej. Paziti pa je treba, da se vse to ne bi spremenilo v »formalnost«, ki bi postala otroku čez čas dolgočasna in odvečna.
Najboljši trenutek za sodelovanje staršev in Otroka pri delu je takrat, ko se otrok loti pisanja naloge in prosi za pomoč. So otroci, ki vztrajno moledujejo za pomoč, izjavljajo, da je naloga pretežka zanje, se bojijo jutrišnjega dne v šoli, se prilizujejo staršem — vse z eno željo, da bi jim ti napisali potrebno nalogo. Nekateri starši to tudi napravijo, ne da bi se zavedali, kako napačno ravnajo. S tem, da opravijo delo, ki bi ga moral opravki otrok, le-tega zavajajo s poti k samostojnosti. Takšni starši kvarijo otroka, ga učijo laži in popolnoma izgubljajo avtoriteto pred otrokom in tudi pred učiteljem, ki bo seveda takoj uganil, čigava roka je napisala nalogo.
Starši morajo pomagati otroku drugače. Ko izjavi, da ne razume gradiva, se je treba z njim pogovoriti o snovi, ki jo pravkar jemljejo v šoli, ponoviti z njim gradivo in mu na drugem primeru pojasniti, kako je treba pisati ali računati.
Pomoč otroku namreč ne obstaja iz pisanja naloge, temveč ga je treba usposobiti, da bo nalogo opravil s svojimi močmi. Treba pa se je zavedati, da morata biti pomoč in nadzor nad otrokovim delom iz leta v leto manjša. To je potrebno zato, da bi se otrok vzgojil v samo-nadzorstvu in trajnem ter discipliniranem učenju; da bi se naučil samostojno uporabljati metode učenja, skratka da bi bil toliko samostojen, da bi mogel sam delati domače naloge in se naučiti predpisane snovi za naslednji šolski dan.
V CELOVŠKEM MESTNEM GLEDALIŠČU:
Kulturne drobtine
Začela se je nova zimska sezona 1966-67
Minulo soboto je bila v celovškem Mestnem gledališču prva premiera zimske gledališke sezone 1966-67, in sicer je bila uprizorjena opereta »Ples v Savoju" Paula Abrahama, ki še vedno spada med najbolj priljubljena operetna dela.Conny Augustin in Alfred Scholz sta poskrbela za moderno glasbeno obdelavo, vodstvo pa je bilo v rokah dirigenta Hans-Jorga Scherra. Poleg starih članov celovškega operetnega ansambla so se javnosti prvič predstavili tudi novi umetniki, ki jih je gledališče angažiralo za to sezono: Ingrid von Stetten, Eveline Kollhammer, Jutta Giesecke, Tomislav Pečarič in Theo Thiinken.
Kakor že lani, se je celovško Mestno gledališče tudi letos vključilo v solidarno akcijo za pomoč žrtvam poplav na Koroškem ter je v ta namen predvidelo celotni dohodek nedeljske predstave Abrahamove operete „Ples v Savoju".
Za novo sezono je vodstvo gledališča pripravilo spet obsežen in pester spored, pri katerem je upoštevalo tudi želje občinstva in predvsem vodstev posameznih šol, da bi tako dejavnost gledališča čim bolj približalo obiskovalcem. Na operetnem oziroma opernem področju se je sezona — kakor uvodoma poročamo — že začela z opereto »Ples v Savoju" Paula Abrahama. Nadalje so v tem delu sporeda predvidene uprizoritve naslednjih operetnih komadov:	„Paganini"	(Franz
Lehar), „Dubarry" (Karl AAillocker), »Cigan baron'1 (Johann Slraufj), „Pogumni vojak" (Oscar Strautj) in „Srečno potovanje" (Eduard Kun-neke), iz prejšnje sezone pa ostanejo na sporedu »Netopir" (Johann Straufj), »Dežela smehljaja" (Franz Lehar) in »Pri Belem konjičku" (Ralph Benatzky).
V opernem sporedu bo celovško gledališče spet predstavilo vrsto znamenitih avtorjev; zastopani bodo: Giuseppe Verdi (La Traviata), Gaetano Donizefti (Don Pasquale), Engelbert Humperdinck (Janko in Metka), Wo!fgang A. Mozart (Don Giovanni), Albert Lortzing (Divji lovec), Giacomo Puccini (Tosca) in Vittorio (Biserna ogrlica).
Prav tako bogat je tudi dramski repertoar, na katerega začetku stoji Molierova komedija »Skopuh”. Na posebno željo šolske mladine bo uprizorjena drama »Henrik IV." Luigia Pirandella, medtem ko bo za novo leto in plesno sezono na sporedu komedija »Veliki Boštjani" (Hovvard Lindsay in Russel Crouse). Uvod v socialno-kritično področje bo predstavljalo delo »Zgubljeni obraz" Guntherja Weisenborna, kateremu bo sledil Berfolt Brecht s svojo znano »Opero za tri groše". Ljubiteljem bo namenjena veseloigra »Dobre kupčije" Hansa Schuberta, v svet kriminala in ozračje sodišča pa bo povedla drama »Proces Mary Dugan" Bayarda Veillerja. Tragične razmere iz predmestnega miljeja bomo spoznali v drami »Periferija" Františka Lan-gerja, Pierre Barillet in Jean-Pierre
Gredy pa se bosta predstavila s »Cvetom kakteje".
Komorno gledališče (v Domu glasbe) bo letos uprizorilo tri komade: kriminalno komedijo »Strogo zaupno" Arthurja Watkyna, komedijo »Igra na gradu" Franza Molnarja 'in satirično zgodbo temperamentne ženske »Komedija strahov" Noela Covvarda. Prav tako s tremi novimi uprizoritvami se bo predstgvil tudi tako imenovani Študijski oder, ki bo poleg komadov
sodobnih avstrijskih avtorjev posredoval dve v Avstriji doslej neznani enodejanki svetovno znanega dramatika Georgea Bernarda Shawa.
Kakor v vseh minulih letih, obsega tudi spored nove gledališke sezone vrsto gostovanj inozemskih ansamblov. Tako bo mestno gledališče Ingolstadt iz Zahodne Nemčije gostovalo z znano ameriško dramo »Kdo se boji Virginie VVoolf" (Edvvard Albee), medtem ko podrobnosti medsebojnih gostovanj v okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo oziroma Videmsko pokrajino doslej še niso znane.
Naj ob koncu še omenimo, da bodo v fojerju Mestnega gledališča tekom sezone stalno prirejene tudi umetniške razstave, katerih u-reditev je prevzela celovška »Galerija 61". Za prvo premiero nove sezone je bila v tem okviru odprta razstava litografij VVolfganga Hut-terja.
Velika skrb za otroški film
Čeprav je filmska umetnost že precej stara, tega o otroških filmih gotovo ne bi mogli trditi. Medtem ko so se odrasli že dolgo navduševali nad »migotajočim platnom«, očitno -nihče ini ipomislil, da bi film
Mario L. Vilhar
razstavlja v Grazu
V graškem domu sindikatov je bila prejšnji teden odprta umetniška razstava slovenskega slikarja in kiparja Maria L. Vilharja, katero prireja Avstrijsko-jugoslovansko diuštvo na Štajerskem.
O umetniku Vilharju smo v našem listu obširno poročali že lani, ko je razstavljal na Dunaju. Tudi njegova druga razstava v Avstriji obsega vrsto del (22 oljnatih slik in 6 skulptur), ki pričajo o aktualnosti Vilharjeve umetniške izpovedi. Motive mu nudi vsakdanje življenje in zato so tudi njegove stvaritve polne življenjskega utripa, kar še posebej velja za njegove skulpture.
Zanimiva razstava je do 2. oktobra odprta dnevno med 9. in 19. uro.
lahko izkoristili tudi za vzigojo otrok — seveda le na ta način, da bi izdelovali posebne otroške filme. Danes ije stvar 'razumljivo že drugačna in skoraj ni 'države, ki v svoji filmski (proizvodnji ine bi mislila tudi na najmlajše Obiskovalce kino predstav, čeprav ne ibi mogli trditi, da vedno tudi z zadovoljivim uspdhom.
Med državami, ki jemljejo skrb za otroški film zelo resno, zavzema Indija nedvomno posebno mesto. V Indiji je dosegel film mnogo večjo priljubljenost kakor gledališče in je Indija po proizvodnji filmov četrta dežela na svetu. Kljub temu pa je na proizvodnjo posebnih otroških filmov začela 'resno misliti šele pred dobrimi desetimi leti, ko so ustanovili indijsko družbo za otroške filme ter ji 'naložili nalogo: »uresničiti proizvod rajo, razpečavanje in .prikazovanje takih filmov, ki bodo zanimali otroke in mladino«.
Že dve leti pozneje je indijski otroški film na mednarodnem festivalu otroškega filma v Benetkah prejel prvo mednarodno priznanje. Nagrajen je bil film »Džaldip«, eden od prvencev indijske družbe za otroške filme. Mednarodna žirija ga je poseibno pohvalila zaradi njegovega »čara in prikazovanja plemenitih čustev«. Kljub temu mednarodnemu priznanju pa v Indiji sami še niso bili zadovoljni iin so 'Stremeli za nadaljnjim izboljšanjem otroškega filma.
Ko je imela 'družba že nekaj let izkušenj, so jo preosnovali in razširili področje njenega 'dela. V vseh
C1 Na gradu Štatenberg blizu Ptuja je bilo prejšnji teden spet srečanje pisateljev in pes* nikov, ki so razpravljali o temi »Angažira-nost pisatelja v družbi”. Med udeleženci so bili književniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije ter zastopniki mladih slovenskih koroških literatov.
0 Dunajska Državna opera bo prihodnje leto ob priloiinosti svetovne razstave v Montrealu gostovala v Kanadi, La sicer v času od 1. do 22. septembra. Uprizorila bo Mozartovi operi »Figarova svatba" in »Don Giovanni”, nadalje operi »Kavalir z rožo" In »Elektra” Richarda Straufja ter opero „Woz-zeck” Albana Berga. Hkrati bodo imeli v Montrealu štiri orkestralne koncerte tudi dunajski filharmoniki.
Danes bo začel svoje enotedensko gostovanje v Sloveniji osrednji rudarski pevski zbor »Temeljito Kenkov" iz Pomika v Bolgariji. Ta zbor, ki šteje 120 pevk in pevcev, sodi med najboljše bolgarske amaterske vokalne ansamble ter je doma in v tujimi dosegel že zavidljive uspehe lin osvojil več prvih mest na tekmovanjih pevskih zborov. Zato je prejel tudi najvišje bolgarsko odlikovanje za delo na kulturnem področju — red Clriila in Metoda. V Sloveniji je zbor gost kulturnih ustanov v Trbovljah, saj gojita rudarski mesti Pernik in Trbovlje že 30 let medsebojne kulturne stike.
£ V zahodnonemškem mestu Ludwigshafen gradijo novo gledališko in koncertno poslopje, ki naj bi bilo dograjeno do meseca maja prihodnjega leta. Gradbeni stroiki so predvideni v višini 56 milijonov mark, kar je približno 365 milijonov šilingov.
Od 28. septembra do 1. oktobra bo v Ljubljani X. kongres mednarodnega kurato-rija za mladinsko literaturo. Ta kuratorij je sestavni del UNESCO in uživa na področju pospeševanja kvalitete mladinske književnosti u-gled pomembne mednarodne ustanove. Ljubljanskega kongresa, v katerega okviru bodo podelili letošnjo Andersanovo nagrado za najboljšo otroško literaturo, se bodo udeležili predstavniki iz vseh predelov sveta.
$ Svetovna unverzitetna zveza, ki združuje 472 univerz iz 90 držav, je na svojem zasedanju v Parizu razpravljala o izenačenju univerzitetnih predpisov vseh držav sveta. Sklenili so izdelati primerjalne študije o upravi in strukturi posameznih univerz.
pokrajinah so ustanovili podružnice, katerih naloga je, da v proizvodnji Otroških filmov čimbolj upoštevajo elemente krajevnega interesa. Prvotno so namreč izdelovali filme samo v hinduščini in jih šele pozneje prevajali v jezike posameznih pokrajin. Zaradi tega je prišlo v določenem 'pogledu do nesklajenosti v oblačilih i.n Običajih, pa tudi v temah med originalnimi filmi v hinduščini in poznejšimi prevodi.
Danes izdelujejo filme v vseh velikih pokrajinskih jezikih Indije, izboljšali so razpečavanje filmov in jih prikazujejo otrokom v posebnih otroških gledališčih, v šolah in bio-skopih.
Kako je Indija močno zainteresirana na proizvodnji otroških filmov, kaže dejstvo, da prejema družba za otroške filme vsako leto več .milijonov šilingov vladne subvencije. Poleg tega pa so na financiranju otroških filmov udeležene tudi posamezne 'pokrajine, ki si z vplačilom določene vsote (približno 1,5 milijona šilingov) .zagotovijo pravico na eno kopijo vsakega filma, ki ga izdela družiba, in sicer prevedeno v jezik dotične pokrajine.
Učenje jezikov že v otroškem vrtcu
Spoznanje, da je pametno začeti z učenjem tujih jezikov že v prvih razredih osnovne šole, je staro že več let in je praksa rodila tudi prav lepe uspehe, ki so že splošno znani in priznani. Manj znano pa je morda dejstvo, da se je tuje jezike mogoče učiti celo že v predšolski dobi, in sicer prav tako z zadovoljivimi uspehi, kakor so pokazali poskusi v Sovjetski zvezi.
Na predlog Hercenovega pedagoškega inštituta v Leningradu so leta 1957 v otroških vrtcih tega mesta uvedli pouk tujih jezikov za otroke, stare 5 in 6 let. Učne ure so trajale po 30 minut, »dijaki" pa so imeli »šolo" trikrat na teden; učili so se francoščine, angleščine in nemščine. Seveda se niso učili gramatike, saj se otroci v tej starostni dobi le težko osredotočijo, ne znajo ponavljati naučenega ali se sistematično učiti. Pač pa imajo drugo dobro lastnost — da s sluhom Izredno lahko dojamejo glasove in izrazne posebnosti tujega jezika.
Pedagogi so otroke učili jezika v igri. V ta namen so pripravljali otroške igre, ki so domače v deželah, katerih jezike so se otroci učili, včasih pa tudi kar domače igre. Tako so na primer pri igri »telefon" sedeli vsak pri
svoji slušalki ter si vpili vprašanja in odgovore v tujem jeziku. Dekletca so se tujega jezika učila tako, da so se igrala s punčkami. Kmalu pa se je izkazalo, da je učenje v skupinah bolj učinkovito kot učenje s posamezniki. Pedagogi niso bili povsem enotnega mnenja o tem, ali je otroke bolje učiti cele stavke ali posamezne besede. Uporabili so obe metodi in obe sta bili enako uspešni.
Osnova prizadevanja pedagogov je bila težnja, da otroku ustvarijo otroški svet v tujem jeziku. Zato so inscenirali prizore, kot so sprehod, obisk pri prijateljici, zajček je bolan in tako dalje. Pri tem so seveda izkoristili tudi avdiovizualna sredstva: slike, diapozitive, gramofonske plošče in podobno. V začetku učenja 'je predavatelj govoril v materinem jeziku, že konec prvega leta pa je bilo 80 odstotkov vsega povedanega izrečeno v tujem jeziku. Pri tem pa morajo učitelji še posebno paziti na to, da otrok ne učijo takšnih besed, ki jih ne poznajo niti v materinem jeziku.
Po tej metodi se je do konca prvega »šolskega” leta petletni otrok naučil 250 do 300 besed, po drugem letu pa je obvladal že 500
do 600 besed ter okoli 100 pripovednih in vprašalnih stavkov. Vse to pa je že osnova, s katero se otrok tako, da kombinira posamezne stavke in načine izražanja, spusti v nadaljnje poglabljanje znanja. Hkrati je to prav dovolj za otroški razgovor s predavatelji in prijatelji.
Važno vlogo, ki jo pri učenju jezikov lahko odigra že otroški vrtec, pa vidimo tudi na primeru Pomurja, kjer so bili na jezikovno mešanem ozemlju uvedeni dvojezični otroški vrtci, ki so se zelo uspešno obnesli kot priprava na poznejši obisk dvojezične osnovne šole. V tamkajšnje otroške vrtce prihajajo otroci slovenske in madžarske narodnosti, ki skoraj brez izjeme od doma poznajo le vsak svoj materin jezik. Pri skupni igri pa se takorekoč mimogrede — seveda pa tudi po navodilih vzgojiteljic — toliko naučijo drugega jezika, da potem v dvojezični šoli že od vsega začetka lahko brez večjih težav sledijo pouku v obeh jezikih.
Mimo znanja dveh jezikov pa tako urejeni otroški vrtci nudijo še več: otrok se že v rani mladosti nauči razumeti in spoštovati svojega sovrstnika — pripadnika druge narodnosti, kar je najboljša podlaga za poznejše sožitje.
Nova »stara« gonja
Ob začetku vsakega šolskega leta doživljamo na Koroškem vedno tudi posebno aktivnost nacionalističnih krogov, katerim očitno ne gre v račun, da je na šolah v južnem predelu dežele še vedno vsaj gotovo število otrok pripravljenih k dvojezičnemu pouku. Da število teh prijav nikakor ne odgovarja dejanskim narodnostnim razmeram, je polagoma postalo jasno vsakomur in nihče ne more zanikati dejstva, da danes kljub navidezno demokratičnemu šolskemu zakonu pretežna večina slovenskih otrok ni deležna pouka v materinem jeziku.
P\redaleč bi vodilo, če bi hoteli podrobno analizirati vse objektivne in subjektivne vzroke. Enega izmed glavnih vzrokov pa je le treba nekoliko bliže prikazati — namreč prej omenjeno aktivnost, is katero nacionalistični krogi načrtno ustvarjajo ozračje, v katerem o svobodnem uveljavljanju toliko opevane »pravice staršev« sploh ne more biti govora. Vsako leto si izmislijo nekaj novega, toda v bistvu se protislovenska gonja vedno odvija v starih že vsestransko preizkušenih oblikah.
Letos je vzel »Heimatdiemt«• na piko verouk in poučuje svoje »ljube sodeželane na južnem Koroškem*, kako se morajo braniti pred »krivicami« »nepoučljivih« veroučiteljev, ki baje kršijo zakone, ker šolarje na južnem Koroškem poučujejo v obeh jezikih. Gospodje pri Heimatdienstu so menda pozabili ali pa namenoma prezrli, da spada verouk med predmete, pri katerih starši neodvisno od celotnega šolskega pouka svobodno odločajo, če sploh in v kakšnem jeziku se jih bodo otroci učili. Naj jim njihov spomin malo osvežimo: pred leti je posebno prošnjo za verouk v materinem jeziku podpisalo okoli 4000 slovenskih staršev, čeprav je bilo k dvojezičnemu šolskemu pouku takrat prijavljenih le pičlih 2000 otrok.
Sedanja gonja Heimatdiensta in podobnih krogov je torej povsem zgrešena in vse preveč očitno kaže pravi namen in hkrati nelogiko tega prizadevanja. Po eni strani naj bi izpadi proti slovenskemu verouku in sploh proti slovenščini v šoli u-stvarili videz, da Slovenci »posiljujemo« nemško govoreči večinski narod; po drugi strani pa bi hoteli dokazati, da na Koroškem ni več Slovencev oziroma nas je le še tako malo, da se o potrebi posebne manjšinske zaščite sploh ne izplača govoriti.
Kakor je to za objektivno mislečega že na prvi pogled absurdno, pa v koroških razmerah še nikdar ni ostalo brez določenih uspehov. Naj je bila protislovenska gonja še tako nestvarna in brez tehtnih argumentov, prej ali slej je vedno rodila sadove, ki so pomenili novo zaostritev odnosov med obema narodoma v deželi in v zadnji konsekvenci nadaljnje poslabšanje položaja slovenske narodne skupine. Tega se nacionalistični krogi očitno zavedajo tudi zdaj, saj iz komaj minule dobe dobro vedo, kako majhen je korak od prepovedi slovenščine v šoli do prepovedi slovenščine v cerkvi in da temu kaj lahko sledi tudi prepoved slovenske besede v javnosti in celo v družini.
Vse to smo že enkrat doživeli; doživela je to ista generacija, ki je danes priča novim podobnim poskusom. Zato odgovorne činitelje v deželi in državi vedno spet 'Z vso resnostjo opozarjamo na nevarnost tega prizadevanja, to toliko bolj, ker taka dejanja jemljejo vso veljavo lepim besedam in obljubam ter spreminjajo v navadno farso tudi izvajanje navidezno še tako dobrih in demokratičnih zakonov.
Za zadovoljivo ureditev narodnostnih vprašanj namreč ne zadostujejo pravice na papirju, marveč je treba predvsem ustvariti pogoje, v katerih se napisana enakopravnost vsestransko in dosledno manifestira tudi v vsakdanji stvarnosti.
Razvoj turizma na Koroškem
Deželni turistični urad je objavil podatke o razvoju tujskega prometa v letošnjem juliju. Iz tega poročila je razvidno, da je število turističnih nočitev v mesecu juliju znašalo skupno 4,167.413, kar pomeni v primerjavi z istim mesecem lanskega leta (3,824.791 nočitev) povečanje za skoraj 9 odstotkov.
Pač pa je zanimivo, da se je število nočitev povečalo le pri inozemskih gostih, medtem ko je pri domačinih celo padlo. Letos julija je na inozemske turiste odpadlo 2,736.271 nočitev, medtem ko so jih lani v istem mesecu zabeležili 2 milijona 478.992, torej povečanje števila za okroglo 10,5%. Nasprotno pa je število nočitev pri domačih gostih padlo od 601.502 lani julija na 566.282 v letošnjem juliju, kar predstavlja nazadovanje za 6 odstotkov.
Največji del nočitev tujih gostov je tudi letos v juliju odpadel na zahodnonemške turiste, pri katerih se je skupno število nočitev v primerjavi z lanskoletnim julijem povečalo za 8 odstotkov, namreč od 2,198.235 na 2,380.944. Močno je naraslo število nočitev posebno pri nizozemskih gostih: lani julija 123 tisoč 898 nočitev, letos julija pa 185
tisoč 762, kar pomeni porast za okroglo 50 odstotkov. Število prenočitev belgijskih turistov je meseca julija znašalo 32.000, britanskih turistov pa 28.000, uspešen razvoj v primerjavi z lanskim letom pa je bil zabeležen tudi pri gostih iz Švedske, Francije, Danske, Jugoslavije in Švice.
Število prenočitev v campingih je letos julija znašalo skupno 779.082 in je bilo za 25 odstotkov višji kot istega meseca lani, ko so zabeležili 619.449 turističnih nočitev.
NA PRAGU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA:
Slovenščina tudi v politehničnem letniku
Kakor znano, je bil v smislu novih šolskih zakonov letos prvič uveden tako imenovani politehnični letnik kot deveto leto obveznega šolstva. Za ljudske šole na Koroškem, za katere velja manjšinski šolski zakon iz leta 1959, je deželni šolski svet izdal posebno odredbo, ki zagotavlja učenje slovenščine tudi v politehničnem letniku. Pač pa je v tem letniku slovenščina v smislu tozadevne odredbe ministrstva za pouk le še svobodni predmet oziroma spada med tako imenovane žive tuje jezike, za katere določa učni načrt tri ure tedensko.
Na podlagi omenjene odredbe deželnega šolskega sveta se bo slovenščina poučevala le na tistih šolah, kjer bo za to prijavljenih najmanj deset učencev. Prijave morajo izvesti starši (pismeno ali ustno pri vodstvu šole) tekom desetih dni. Na potrebo teh prijav posebej opozarjamo, ker bodo sicer tudi učenci dvojezičnih šol v politehničnem letniku deležni pouka le v nemškem jeziku.
Nova šola v Medgorjah
Pomembno in lepo slovesnost so imeli minulo nedeljo v občini Med-gorje: Koristnemu namenu so izročili novo osnovno šolo. Med množico u-deležencev iz vse okolice je bila najbolj srečna in močno zastopana šolska mladina, ki ji je prav nova šola namenjena. Med številnimi slavnostnimi gosti so bili navzoči deželni glavar Sima, bivši deželni glavar W e d e n i g , okrajni glavar dr. Marko, iposlevodeči predsednik deželnega šolskega sveta Gutten-b r u n n e r in še veliko drugih. Novo šolsko poslopje je bilo okrašeno z zelenjem in zastavicami, pesmi in godiba pa so razpoloženje še dvignile.
V nedeljo na Golovico!
Na Golovici (WolfnitzJ nad Grebinjem je bila v času narodnoosvobodilne borbe najsevernejša točka partizanskih bojev na Koroškem. Tudi tam je tekla dragocena kri neustrašenih borcev za svobodo, demokracijo in pravičnejše življenje ter mir med narodi. Na pokopališču v Golovici so pokopani štirje partizani, dve ženski in dva moška. Junaki so bili pripadniki štirih narodnosti oziroma držav: Avstrije, Jugoslavije, Sovjetske zveze In Poljske.
Iz hvaležnega spoštovanja in v trajen spomin ter opomin bo Zveza koroških partizanov v nedeljo, dne 25. septembra 1966, ob 11.00 uri odkrila na tem pokopališču počivajočim partizanom spominsko ploščo. K slavnostnemu odkritju spominske plošče vabi Zveza vse bivše partizane, ki naj privedejo s seboj tudi svoje prijatelje. Z avtomobilom se je mogoče pripeljati do cerkve v Golovici preko Gre-binja. Za prevoz skrbi vsak udeleženec sam. Priporoča se tudi, da vsak udeleženec vzame s seboj nekaj provianta, ker v Golovici sami ni gostišča.
Zveza je prepričana, da nobenemu ne bo žal, ki se bo udeležil izleta na 1200 metrov visoko ležečo Golovico na pobočju Svinške planine. Razen koristnega in zanim ivega izleta bo vsak imel tudi priložnost spoznati najsevernejši del v naši deželi, kjer so se koroški partizani borili in padali za naše vzore.
Slavnostne goste in množico domačinov je pozdravil župan P u a -s c h i t 'z ter se zahvalil deželnemu glavarju in vladnim zastopnikom. Deželni glavar je novo šolo izročil svojemu namenu in v slavnostnem nagovoru med drugim povedal, da je posebna skrb in stremljenje dežele izgradnja šolstva tudi na podeželju. V preteklosti se je šolstvu na podeželju posvečalo le malo pozornosti. Posledica tega ije bila velika socialna razlika in gospodarski prepad med mestnim in podeželjskim prebivalstvom. Danes se je vas prav po zaslugi boljšega šolstva približala mestu. Šole so mostovi, ki ljudi med seboj zbližujejo ter omogočajo vsem v deželi enake možnosti za razvoj in napredek.
Takemu namenu in vzgojnim nalogam, upamo bo služila tudi nova osnovna šola v Medgorjah. Pričakujemo, da bo učiteljstvo vzgajalo učečo se mladino v dobre značajne ljudi, ki bodo našli tudi pot do strpnega in lepega sožitja med obema na-rodnostima v naši lepi skuipni do-
IZ POKOJNINSKE ZAVAROVALNICE ZA DELAVCE
Na seji odbora Pokojninske zavarovalnice za delavce — deželni urad Graz — je predsednik poročal naslednje: Na področju Pokojninske zavarovalnice za delavce — deželni urad Graz — je bilo v drugem čefrtlefju tega leta 266 tisoč 621 oseb obvezno zavarovanih. S stanjem 30. 6. 1966 je zavarovalnica preskrbovala 94.321 delavskih upokojencev. Od teh jih je 33.953, to je okoli 36 %, dobilo izravnalno doklado, 8.476 upokojencev pa doklado za onemogle.
»Mladi rod“
STOPIL V 16. LETNIK
Te dni je bila razposlana prva številka novega letnika „Mladega roda", ki je s tem stopil že v 16. leto svojega izhajanja in bo torej naši šolski mladini s petnajstletnimi izkušnjami pomagal pri učenju slovenščine ter ji odkrival lepote slovenskega jezika in literature.
Izdajatelji „Mladega roda" so se tudi pri tej številki potrudili, da bi mladim bralcem posredovali čim več zanimivega in poučnega čtiva. Zbrali so celo vrsto drobnih sestavkov in pesmic, ki opevajo naravo in druge zanimivosti življenja, daljši prispevki pa predstavljajo slavnega raziskovalca Svena Hedina, opisujejo krvoločnega geparda kot najhitrejšo žival in odkrivajo skrivnosti atoma. Vmes so spet nanizane ljudske pripovedke raznih narodov, celo številko pa krasijo številne lepe ilustracije.
Skratka: Mladi rod je tudi v novi letnik stopil v svoji tradicionalni prikupni obliki in z bogato vsebino, ki bo vsakomur nudila nekaj zanimivega in privlačnega. Zato „Mladi rod" toplo priporočamo vsem šolarjem dvojezičnega ozemlja, katerim naj bi tudi v novem šolskem letu služil kot šolski list za koroško mladino. Starše pa opozarjamo, da stane posamezna številka samo 3,50 šil., kar znaša za celo šolsko leto, ko izide pet dvojnih številk, skupno le 17.50 šil. „Mladi rod" dobite tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wul-fengasse, ali pa ga naročite na naslovu: „Mladi rod", Postfach 45, 9021 Klagenturt - Celovec.
KOLEDAR
Petek, 23. september: Linus Sobota, 24. september: Rupert Nedelja, 25. september: Kleofa Ponedeljek, 26. september: Ciprrjan
Torek, 27. september: Koz. in Dam. Sreda, 28. september: Vončeslav Četrtek, 27. september: Mihael
ČESTITAMO!
Minulo nedeljo so vozili okinčani avtomobili po ipliberških ulicah in okoliških cestah. Ljudje so že vedeli zakaj in govorili, da dva mlada para stopata v zakonsko zvezo ter gradita sveži družinski celici.
Poročil se je Herman Č i k , p. d. Kušejev v Lilbučah, z nevesto Angelo Kert, p. d. Stravnikovo v su-ških hribih. Ženin Herman je nameščen v poštnem uradu v Pliberku, nevesta Angela pa je bila zaposlena v pl iberskem gradu. V ožjem družinskem krogu in med petjem domačih pevcev so v gostilni pri Marinu v Lilbučah obhajali prisrčno ženitovanj-sko slavje. Med ženinovimi sorodniki je bil navzoč tudi njegov brat primarij Rudi Čiik iz Celja.
Drugi poročni par sta predstavljala ženin Lojze Možina, doma na vzorni Žlindrovi kmetiji v Dobu, in nevesta Pepca Kosmač, p. d. Ditmarjeva na Bivšaku.
Vsi štirje izhajajo iz iznanih, trdnih in zavednih naših družin in lahko 'pričakujemo, da bodo od prednikov osvojene dobrine hranili in čuvali tudi v novih družinah. Obema novoporočenima paroma iskreno čestitamo ter jima želimo obilo sreče na skupni življenjski poti.
PLEMENSKI SEJEM V FELDKIRCHNU
V sredo 28. septembra bo v Feldkirchnu plemenski sejem za bike ler krove In telice pirtcgavike pasme. Na sa)mu bo 110 bikov In 90 krav in telic. Pričetek ob 9.30 uri.
Prisrčno družinsko slavje ^
PLIBERK. — Petinsedemdeset let življenja, posvečenega delu, skrbi in žrtvam, je častitljiv življenjski jubilej. Posebno še takrat, če ga kakor v tem primeru slavljenka praznuje kljub vsem prestaniim viharjem življenja pri vsej zdravi duševni prisebnosti im delovni zmogljivosti. Odkar poznamo gospo Marijo Breznik, dušo Breznikove gostilne v Pliberku, se dobesedno od ranega jutra do poznega večera marljivo prizadeva v korist domačije, za blaginjo družine ter za zadovoljivo postrežbo zvestim gostinskim gostom iz mesta in okolice.
Pred malo dnevi je gospa Marija Breznikova praznovala svoj god in rojstni dan — 75-letnico svojega življenja. Ob tej priložnosti je bila deležna neštetih iskrenih čestitk in voščil od vseh, ki Breznikovo mamo poznajo. V svoji skromnosti sliši raje »mama« kakor pa »gospa« — izraz, ki ji kot zgledni slovenski materi v polni meri tudi pristoja.
Zibelka je jubilancki tekla v Srednjem brdu pri Trati na Gorenjskem. Kot mlada 'deklica je prihajala na obisk k stricu gostilničarju Potočniku v Drveši vasi pri Pliberku. Tam Sta se spoznala s Štefanom 'Breznikom, doma i.z istoimenske hiše v Vogrčah, ki je 'kupil na glavnem trgu v Pliberku hišo »staro pivovarno — Altes Brauhaus« in tam začel z gostinskim obratom. Gostilna je bila v dobrih rokah, vse iz bližnje in daljnje okolice se je zbiralo v njenih prostorih. Bila je zares narodni dom, pod njeno streho so bili od vsega začetka prostori slovenskega prosvetnega društva, hranilnice in posojilnice ter se je vrstilo nešteto domačih narodnih prireditev.
Lepe vrline, kot so zvestoba svojemu rodu in 'ljudstvu ter neomajna značajnost, hi moral ceniti vsak pošten človek. Toda kar so čuvali in negovali v Breznikovi družini, ni šlo v račun pliberškim narodnim odpadnikom in nacionalnim šovinistom. V začetku
maja 1919 so naščuvali »volkswehrovce«, da so gospodarili v Breznikovem domu Ikakor vandali. Vse so raznesli, društvene knjige pa razmetali po tleh, jih teptali in trgali. Razgrajanje pa se je ponavljalo še dolgo po glasovanju.
V družini 'so se rodili otroci, katerim je jubilantka posvečala vso svojo neprecenljivo materinsko ljubezen. Skrbela ni le za telesno blaginjo svojih otrok, marveč je z svo skrbnostjo posvečala svoj trud dobri vzgoji naraščaja, da so postali njeni otroci koristni člani človeške družbe in narodne skupnosti. Ob svojem jubileju se Breznikova mama lahko veseli, 'da njeno žrtev polno vzgojno prizadevanje ni bilo zaman.
Najhujše gorje pa so prizadejali Breznikovi družini nacistični nasilniki. Nočemo odpirati starih skelečih ran, kajti jubilantka je žena, ki odpušča. Toda vedno spet v spomin in opomin, da se prizadevamo vsi, da se takšni časi ne povrnejo nikoli več, ne smemo pozabiti temnih dni. Najprej so nacisti aretirali moža Štefana, ga vlačili ipo zaporih in končno umorili v Berlinu. Spomladi leta 1942 so tudi Breznikovo družino izselili v tujino, kjer je delila bridko usodo izgnancev z mnogimi izseljeniškimi 'sotrpini. Nihče od merodajnih v iPliberku se ni našel ali pa upal, da bi to nasilje zabranil. Šele končna zmaga nad fašizmom je izseljenim spet odprla vrata v domovino.
Ob takih spominih ter ob spominih na prijetne in vesele družinske dogodke so v družini praznovali rojstni dan svoje matere in hkrati stare matere. Na pevski vaji v Pliberku so tudi društveni pevci zapeli v čast jubilantki nekaj živahnih pesmi. V nedeljo pa so se v hotelu »Turnersee« ob Zablatniškem jezeru, ki ga je z vsem komfortom kot letovišče zgradil sin Štefan, zbrali vsi člani Breznikove družine z vnuki in vnukinjami 'ter v domačem krogu nad vse prisrčno proslavili življenjski jubilej dobre matere Marije Breznik. Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Most, ki je star 400 let
V	Jugoslaviji bo te dni izšla posebna znamka, posvečena 400-letnici dograditve starega mostu v Mostarju. S tem bo posebej opozorjeno na zgradbo, ki vsekakor pomeni nekaj izrednega v arhitekturi — na most, ki je v obliki »kamnitega polmeseca" predstavljal simbol takratnega turškega gospostva nad obširnimi predeli današnje Jugoslavije. Kajti v enem izmed temeljnih kamnov, ki se odkrijejo očem samo v poletni pripeki, ko Neretva močno upade, so vklesane besede: KUDRET KAMERI — čudoviti obok, 'ki so ga 1566. leta po našem štetju dogradili v slavo Alaha, presvitlega sultana Sulejmana Veličastnega.
Most je zgradil — tako je zapisano v starih turških knjigah — mladi sultanov arhitekt Hajrudin, učenec slavnega in od tistih dob širom po Otomanskem cesarstvu nepre-kosljivega graditelja Sinana, arhitekta, ki je v turških deželah zgradil najiepše in najbolj monumentalne zgradbe.
V	starih letopisih je zapisano, da je mladi Hajrudin nekega dne stal na bregu Neretve in razmišljal o svoji nalogi, kako zgraditi most. Na lepem je nad sotesko, ki jo je v stoletjih izdolbla temno zelena reka, zagledal mavrico. V loku se je dvigala z desnega na levi breg. V glavi mladega arhitekta se je v hipu rodila drzna zamisel: kamniti polmesec. Svojo zamisel je razložil mostarskim kadijem in paši. Vse je bilo takoj jasno, da je zamisel arhitekta zelo drzna. Nekateri so zmajevali z glavami, češ to zna moža veljati glavo, toda nazadnje je le padla odločitev.
»Če bo most prvi dan po dograditvi obstal, ko bo čezenj v kasu jezdila mestna posadka, boš dobil pet vreč dukatov, sicer pa
Pisano poreklo Američanov
V času, ko je bila Amerika se mlada dežela, se ni nihče brigal za to, koliko novih ljudi se naseljuje na njenem ozemlju in od kad prihajajo. Pozneje pa so uvedli točno evidenco nad državljani in ugotovili, da se je v Ameriki naselilo okoli 43 milijonov ljudi, ki so sprejeli ameriško državljanstvo. Od tega jih je prišlo samo iz Evrope 35 milijonov.
Zanimiv je pregled, ki kaže, koliko priseljencev je prišlo iz ene ali druge države: iz Nemčije skoraj 7 milijonov, iz Italije več kot pet milijonov, iz Irske 4,7 milijona, iz skandinavskih dežel 2,5 milijona, iz Bivše Avstro-Ogrske 4,3 milijona, iz Kanade 3,8, iz Rusije 3,4, iz Velike Britanije 3 in iz Mehike 1,4 milijona. Manjše število priseljencev je bilo iz Škotske (800.000), Francije (700.000), Grčije (500.000), Poljske (460.000, Kitajske (415.000), Japonske (340.000) in tako dalje.
te bomo nataknili na kol!" Poti nazaj torej ni bilo in Sinanov učenec se je lotil gradnje »kamnitega polmeseca" čez deročo reko.
Na obeh bregovih reke, tam, kjer je soteska najožja, so potem dve leti pela kladiva. Janičarji so prignali rajo (brezpravne podložnike) iz hribov in od morja. Dan za dnem so klesali bele skale in kvadre. Nad brzicami sta zrasla odra — eden z levega brega in drugi z desnega. Klesane kamne so vezati med seboj s tekočim svincem. Dan in noč so goreli ognji pod kotli, v katerih so kuhali svinec, v šumenju Neretve pa so se 'izgubljale kletve delavcev in škripanje odrov, ki so se krivili pod ved-
no večjo težo. Po dveh letih sta se loka približala in se zlila skupaj. S svincem je bilo treba zaliti še zadnje kot sneg bele kvadre.
Prišel je predzadnji dan . . . Sinanov učenec je imel temne slutnje. Dvomi v trdnost dograjenega mostu so ga premagali. Naskrivaj, v zavetju temne noči, je zajezdil vranca in v divjem begu odjezdil proti Istambulu. Neprestano je 'imel pred očmi, kako ga natikajo na kol pod mostom, ki se je sesedel v temno zelene brzice reke.
Medtem pa so delavci odstranili leseni opaž, čez novi most je galopirala mostarska konjenica — in »kamniti polmesec" se ni niti zamajal. Zdržal je preizkušnjo. Njegov graditelj pa je takrat na divjem begu prijezdil že skoraj do otomanske prestolnice. Sele tretji dan so ga dohiteli poslanci iz Mostarja in se mu poklonili. Negotovost v srcu mladega arhitekta je premagala radost: uspel je in postal slaven.
Od takrat je minilo 400 let, toda most čez Neretvo je slej ko prej tako trden, kot je bil prvega dne po dograditvi. Ljudje iz vseh koncev in krajev sveta ga občudujejo, kakor ga je občudoval turški potopisec Evlija Čelebija, ki je cb prvi stoletnici mostarskega mostu zapisal: »Prepotoval sem šestnajst cesarstev, vendar tako lepega in drznega mostu še nisem videl . .."
Pogled na Mostar, staro mesto ob Neretvi
Antwerpen živi od karatov
Belgijsko mesto Antwerpen že dolgo velja za glavno središče diamantne industrije. Dobršen del mesta živi od nje, saj omogočajo diamanti zaslužek kakim 30.000 delavcem in uslužbencem, in sicer kar dober zaslužek, ki znaša pri dobrem strokovnjaku v našem denarju tudi 10.000 do 15.000 šilingov na mesec.
V slovitem Pelikan Straatu, ulici diamantnih strokovnjakov, vlada od devetih zjutraj do petih popoldne sejemsko vzdušje. Stranke, ki prihajajo iz vseh koncev sveta, si z največjo natančnostjo ogledujejo diamante in druge dragocene kamne, ki jim jih predstavljajo mešetarji, in se živahno poga jajo za ceno.
Sicer pa je dostop v štiri aniwerpenske borze, od katerih je najbolj obiskana Beurs Voor Diamanthandel, težak. Da lahko kdo postane član borze diamantov, ga mora predstaviti kak njen član, imeti mora za seboj neomadeževano preteklost, opravljati poklic najmanj dve leti in prebivati v Belgiji najmanj tri leta. Poleg tega mora podpisati posebno pogodbo, po kateri lahko rešuje morebitne spore le posebna komisija, ki jo v takih primerih določi borza. Pa tudi drugače je diamantna industrija močno zavarovana: vsake četrt ure in vsak dan v letu telefonira policija po posebni zvezi v centralni urad vsake od štirih mestnih borz, da preveri ali je vse v redu.
Zadnje čase ogroža vodilni položaj Antwerpena izraelska država, ki je v Tel Avi-vu ustvarila novo »diamantno prestolnico", namreč borzo diamantov, ki ima 25 nadstropij, 400 pisarn, lastne banke, blagajne in posebno pošto, opremljeno s teleprinterji. V treh letih se je izvoz obdelanih diamantov iz Tel Aviva povečal za 68 odstotkov in dosegel v enem samem letu več kot milijon karatov. Danes zavzemajo diamanti v izvozu Izraela že drugo mesto takoj za juž nim sadjem in igrajo torej zelo važno vlogo v gospodarskem življenje izraelske države.
Kljub tej nevarni konkurenci pa je svetovno središče diamantne industrije še vedno Antwerpen, ki po stari tradiciji živi od karatov.
-ŽANI M I V O S Tl =
^ Z jezom, ki ga je moč postaviti v petindvajsetih minutah in ki ga lahko le hitreje podrejo, bodo regulirali reko Los Angeles. Tako nameravajo preprečiti občasne poplave. Jez je narejen iz ogromne petdeset metrov dolge najlonske vreče s premerom dva in pol metra. To vrečo napolnijo s približno dvesto kubičnimi metri vode. Če pa groxi nevarnost poplave, lahko izpustijo vodo iz vreče v zelo kratkem času.
0 Neka berlinska tovarna je s posebnim kemičnim postopkom prevlekla različne plastične mase s kovinsko prevleko. Postopek ni nov, vendar kovinska prevleka ni bila kdovekaj obstojna. Zdaj pa najprej prevlečejo plastične mase, kot na primer terluran, novodur in cycolac, s tanko plastjo bakra pa potem lahko nanesejo kakrino-koli kovinsko prevleko. Tako prevlečeno plastično maso na zunaj ni moč ločiti od pravih kovin, je pa seveda precej lažja. Za nov izdelek se predvsem zanima avtomobilska industrija. Tudi v električni industriji bodo s kovino prevlečene plastične mase s pridom uporabljali, ker so dobro prevodne.
£) V Združenih državah Amerike so izdelali papir, ki je ojačen z izredno tankimi nitmi iz umetnega safirja. Tako postane papir tri do Štirikrat močnejli. Seveda je za vsakdanjo rabo Se predrag.
V grobiSčih pri Marlek Tepeju, na področju jugozahodno od KaspiSkega jezera v Iranu, je arheolog dr. Negahban odkril dobro ohranjene opečnate figure ljudi in živali. To so preko 3000 let stari kraljevski grobovi. Močno stilizirani psi, jeleni, leopardi, osli in medvedi so zelo podobni modernim plastikam. Podoba krave zelo spominja na govedo, ki ga Se danes gojijo v okolici Rudbara. Arheolog meni, da so te figure uporabljali predvsem pri izvajanju kulta plodnosti.
Človek in tema
Ameriški znanstveniki so izvedli zanimiv poskus, ida bi ugotovili, kako vplivajo na človeka samota, tema in popolna tišina. Izbrali so sto prostovoljcev in jih zaprli v poskusne celice, v katerih jim ni manjkalo ničesar bistvenega; na razpolago so imeli obilno hrano in pitno vodo, in to v količinah, ki bi jim lahko zadoščale čudi za več 'tednov. Niso jim pa povedali, koliko časa ibodo ostali odrezani od sveta; 'vedeli so samo to, da jim bodo odprli zapahnjena vrata le v skrajnem primeru, ko bi bili na koncu s svojimi močmi.
Iz zunanjega sveta ti prostovoljci ves čas (poskusa niso zaznavali ničesar, le raziskovalci, ki iso jih opazovali, so jih lahko slišali s pomočjo majhnih mikrofonov, skritih v temni sobi, medtem ko so prostovoljci 'poznali le en sam gumb, na katerega naj bi pritisnili v največji sili.
V tej atmosferi popolne monotonije so pro-stovolci reagirali na različne načine. Spočetka so se vsi zatekli k spanju; mnogi med njimi so v prvih dveh dneh prespali vseh 24 ur. Toda že drugi dan jih je vedno večje število pokazalo znake živčnosti. Predvsem pa so se vsi ukvarjali s pojmom časa in so precej trpeli, ker niso imeli pri sebi ure. Mnogi so na razne načine skušali ugotoviti čas, na primer tako, da so se opirali na svoj žilni utrip. Toda računi so se jim kmalu pomešali. Večina teh prostovoljcev je vzdržala poskuse štiri dni in štiri noči. Ko so izstopali iz svojih celic, so bili vidno na koncu s svojimi močmi.
Strokovnjaki na podlagi tega poskusa sklepajo, da je za človekovo ravnovesje nujno potrebno, da prejemajo njegovi možgani spodbude iz zunanjega sveta. Kajti: brž ko se človeško bitje znajde v popolni temi, skušajo njegovi možgani ubežati vsaki kontroli.
					
ROBERT MERLE
iinuiniiioiii
niiuiiLimjimuajuiimriEC mni iui uu (mam« um« tri m
_____ - -.■'n«m imiuaumnm i«unii
li MniiutBiiui
II imimjLaaju aiiiB t riMitiiMaHLM
ti rLvimiuiiMuiiHii mi lomu vit UK 11 Hilli Milil« lumrnJi. im ~i miniic iiiimi ni n [■"''^■■uiJi
»Rudolf — govoriti — moram s tabo."
»Prav, oče."
Stresel ga je silovit kašelj. Potem je pogledal proti oknu. Že sem mislil, da bo vstal in ga zaprl. A se je obrnil nazaj proti meni in nadaljeval:
»Rudolf — govoriti — moram s tabo — o tovji — prihodnosti."
»Prav, oče."
Spet je umolknil in se zagledal skozi dkno. Roke je imel od mraza že pomodrele, a se je premagoval, niti najmanjšega giba si ni dovolil.
»Se prej — pa bova — molila."
Vstal je in tudi jaz sem brž vstal. Stopil je proti razpelu, ki je viselo nasteni iza nizkim stolčkom, in pokleknil na gola tla. Tudi jaz sem pokleknil, a ne zraven njega, temveč za njim. Prekrižal se je ter počasi, razločno, ne da bi požrl en sam zlog, pričel moliti očenaš. Kadar je molil, njegov glas ni bil presekan.
Zazrl sem se v visoko, togo postavo, ki je klečala pred mano, in kakor zmeraj sem tudi tokrat imel občutek, da se moja molitev bolj dviga proti temu človeku kakor k bogu.
Oče je s krepkim glasom rekel »amen" in vstal. Tudi jaz sem vstal. In oče je sedel nazaj za svojo pisalno mizo.
»Sedi."
Usedel sem se na svoj nizki stolček. V sencih mi je kovalo.
Nekaj časa me je molče gledal in na lepem sem pomislil, da se morda boji spregovoriti. Medtem ko je takole čakal, je dež ponehal, kot bi odrezal. Očetu se je obraz razjasnil in takoj sem uganil, kaj bo storil. Res je vstal in zaprl okno: tako, bog sam je umaknil svojo kazen.
Oče je sedel nazaj za pisalno mizo in zazdelo se mi je, da je spet zbral ves svoj pogum.
»Rudolf,” je rekel, »star si — trinajst let — dovolj Sitar — da boš razumel. Pameten fant si — hvala bogu — in po moji zaslugi .. ."
Za hip se je zaustavil, da je popravil svojo misel:
»...bolje rečeno — po zaslugi razsvetljenja — s katerim me je — obdaril bog sam — si v šoli — dober učenec ... Kajti — naučil sem te — Rudolf — naučil sem te — delati naloge — kakor sem te naučil — čistiti šipe: — temeljito!"
Za hip je umolknil, potem pa ponovil s krepkim glasom, skoraj zakričal je:
»Temeljito!"
Vedel sem, da se moram oglasiti, zato sem rekel s šibkim glasom:
»Da, oče."
Zdaj, ko je bilo okno zaprto, se mi je zdelo, da je mraz v očetovem kabinetu še bolj leden.
»Povem ti torej — kaj sem odločil — kar zadeva — tvojo bodočnost.. ."
Premolk, in že je nadaljeval:
»Hočem pa — da veš — da razumeš — zakaj sem tako — odločil."
Beseda mu je znova zastala. Krčevito je sklepal roke in ustnice so mu drgetale.
»Rudolf — nekoč — sem grešil."
Osuplo sem ga pogledal.
»In da lb-i razumel — mojo odločitev — ti danes moram — da, moram ti priznati — kaj sem nekoč — storil ... Bila je napaka — Rudolf — greh — tako velik — tako strašen greh — da ne morem — ne smem upati — da bi mi bog odpustil — vsaj na tem svetu ne."
Zaprl je oči, ustnice so mu drgetale od silnega razburjenja in imel je tako obupan obraz, da se mi je v grlu nekaj zavozlalo in za nekaj trenutkov me je celo popustila drhtavica.
Z velikim naporom je razklenil roke in si jih položil na kolena.
»Zavedati se moraš — kako mučno mi je — ko se moram — takole izpovedati — ponižati se — pred tabo... Toda moje trpljenje — ne šteje — jaz sem — samo prah ..."
Spet je zaprl oči in ponovil:
»Jaz sem — samo prah."
To je bila njegova priljubljena fraza. Vsakokrat, kadar jo je izgovoril, mi je postalo silno nerodno im čutil sem se krivega, ko da bi to skoraj božansko bitje, kakršno je bil moj oče, prav zaradi mene ugotavljalo, da je »samoprah".
Odprl je oči in se zagledal nekam v prazno.
»Rudolf — nekaj časa — natančneje povedano — nekaj tednov pred tvojim rojstvom — sem moral odpotovati — po opravkih ..."
In z gnusom je nadaljeval:
, . . .v Francijo — v Pariz ...'
Glas mu je spet zastal. Zaprl je oči in z obraza mu je izginila slednja sled življenja.
o — Štev. 38 (1269)	iTilTi-iiiSfSf?	i			23. september 1966
Kar pri siliranju morebiti še ne upoštevamo
Eden največjih problemov alpskega kmetijstva in s tem tudi večine naših kmetij je priprava dovoljnih zalog krme za zimsko krmljenje goveje črede, ki traja okroglo 200 dni. Danes je ta problem težji, kot je bil v preteklosti, ko še ni bilo treba tako gledati na visoko molznost in hitro rastnost govedi, kakor je treba gledati danes spričo stalno bolj napetega razmerja med cenami kmetijskega blaga in kmetijskih potrebščin. Takrat je še šlo, da smo svojo živino čez zimo „pregladovali s senom in slamo, danes to ne gre več. Danes je zaradi tega največja skrb vsakega kmetovalca, kako bo pripravil zimsko krmo, da bo v njej ostalo kar največ hranil, to je beljakovin, škrobnih enot, vitaminov in rudnin.
Nobenega dvoma ni, da je v tem prizadevanju siliranje krme poleg prevetravanja sena na skednju najboljša pot konzerviranja zimske goveje krme. Zato se siliranje tudi povsod močno uveljavlja in se bo moralo v prihodnje še bolj uveljavljati.
Siliranje je samo na sebi postopek konzerviranja krme, ki je dokaj preprost in enostaven in ki nas tudi delovnotehnično pri kolikor toliko spretni organizaciji ne bremeni bolj, kakor drugi načini konzerviranja krme. Neglede na to je tudi pri siliranju treba vedeti, da so navadno, zgube na hranilnih snoveh večje, 'kakor se na splošno trdi. Po najnovejših znanstvenih raziskavah se te zgube gibljejo med 6 in 30 % pri sušini in med 10 in 50% pri škrobnih enotah in pri beljakovinah. Iz tega sledi, da mora kmetovalec dobro poznati vzroke zgub si-laže na hranilnih snoveh, ki nastanejo pri siliranju.
Pri siliranju krme igrata dva faktorja odločilno vlogo: mlečna kislina in ogljikov dvokis (Kohlendioxyd). Od njiju je v glavnem odvisen proces kisanja krme ter kvaliteta in trpežnost silaže.
Čim hitreje se v krmi, ki smo jo silirali, prične razvijati mlečna kislina, tem boljša bo silaža. Mlečna kislina pa se more razvijati le iz ogljikovih vodanov, ki lahko zavrejo. Med te ogljikove vodane sodi sladkor. Naloga mlečne kisline pri siliranju je, da v krmi zniža stopnjo kisline, ki jo strokovno zaznamujemo s pH. pH-vrednost silaže ne sme biti višja od 4,2 do 5,2. Na to vrednost je treba silažo spraviti tekom tedna dni. Pri tem je treba vedeti, da je to tem težje, čim manj sušine vsebuje krma, ki smo jo silirali. Vlažna in sveža mlada krma, ki ima manj sušine od suhe in starejše, se bo uspešno kisala le, če bomo tekom tedna dni pH-vrednost spravili na 4,2. Na splošno si je treba zapomniti, da bo krma, ki ima 20 % sušine, pravilno skisana le, če pH-vrednost ne bo večja od 4,2. Pri 30 % sušine znaša pH-vrednost lahko 4,4, pri 40 % lahko 4,8, pri 50% pa lahko 5,2. To pa pomeni: čim mlajša in čim vlažnejša je krma, ki jo hočemo silirati, tem bolj je potrebno, da vrenje sladkor vsebujočih ogljikovih vodanov in njihovo spremembo v mlečno kislino pospešimo z dodatkom melase in drugimi dodatki, ki vsebujejo sladkor, čim starejšo in čim bolj ovenelo krmo siliramo, tem manj nevarno je, da se bo pričela že pri kisanju kvariti. V obeh primerih je vendar dobro tlačenje predpogoj za dobro silažo.
Najbolj ugodna pH-vrednost nič ne pomaga, če uspešno kisanje nismo omogočili tudi z druge strani s tem, da smo poskrbeli, da bo v silaži ostalo kar se da veliko ogljikovega dvokisa. Zrak s svojim kisikom je silaži najbolj nevaren. To vemo tudi iz tega, da se nam silaža v najkrajšem času skvari, čim smo jo vzeli iz silosa in jo pustili na zraku. Zato je tudi za odstranitev zraka in kisika iz silaže in za obdržanje ogljikovega dvokisa v njej neobhodno potrebno, da jo
dobro stlačimo in kar se da, neprodušno pokrijemo.
Na kakovost silaže vpliva seveda tudi sestav rastlin, ki (jih siliramo. Ker gre pri siliranju v prvi vrsti za vsebino sladkorja v rastlinah, bodi tukaj povedano, da ga morajo rastline vsebovati najmanj 2 %. Mlade trave in tudi leguminose ga vsebujejo vendar kvečjemu 1 %, starejše trave pa ga vsebujejo več. Silokoruza vsebuje 5 do 6 % sladkorja. To pa se pravi, da mešano silažo iz silažne koruze in mlade trave lahko napravimo, če na en del silokoruze damo tri dele mlade trave ali leguminoz.
Slabo bomo silirali tudi rastline, ki imajo visok odstotek surovega proteina. V tem primeru se bo skoraj petina beljakovin spremenila v amoniak. Zato deteljo in lucerno nikakor ni priporočljivo silirati, prav tako ne grašco in travno mešanico, ki je bogata na beli detelji. Najbolj običajne trave, kakor so to pasja trava, mačjii rep, angleška IjuI-ka, travniška latovka in travniška bilnica
#--------------------------------------------------------------^
Da bomo res produktivno krmili
|<. nadaljevanje)
MEŠANICE ZA PERUTNINO
Za perutnino izdeluje zadružna mešal niča krmil pet različnih krmnih mešanic, ki jih hočemo v naslednjem 'podrobneje opisati.
RAIFFEISEN KUCKENALLEINKORN je meJonica, j katero brer nadaljnjega dodajanja krmil lahko vire-jamo piičance. Na razpolago je v močnati obliki, v obliki kaše in v obliki briketov (zrnj. Vsebuje 16 °/o surovega proteina aii 14,5 °/o prebavljivih beljakovin, kvečjemu 7 % surovega pepela in surovega vlakna ter 690 skupnih hranil. Na vitaminih vsebuje A, D3, B2, E in K3, nadalje pantotenovo kislino, niacin, cholin-clorid, methionim, kokzidiosiatikum In antibiotiko, na sledovnih elementih pa železo, baker, mangan in jod.
'Mešanico krmimo piščancem od prvega dneva naprej brez vsalkaga dodatka, kolikor je hočejo. V obliki kaše jo pokladamo do 2 tedna starosti, nato pa preidemo ina briketirano obliko. Po osmih tednih to mešanico zamenjamo z drugo. V tem času je na piščanca potrebujemo 1,60 do 1,70 kg pri lahkih pasmah, pri težjih pa okoli 2,30 kg. Piščanci so v tem času dose gli težo 56 do 65 dkg. Kokzidiostatikum v mešanici preprečuje pri piščancih ohole nje za rdečo grižo piščancev.
Poleg te mešanice je za uspešno zrejo piščancev še potrebno, da jih kupujemo le v priznanih valilnicah in da tudi drugače za nje .slkrbimo, Ikakor to zahtevajo.' Predvsem v kurniku ne smem jo biti pregosto. Do šestega tedna starosti naj jih ne bo več kot 10. Njihovo bivališče mora biti toplo. V prvem tednu mora temperatura pri tleh znašati 30 do 32 stopinj Celslja, v prostoru samem pa 18 do 20 stopinj. Pozneje jih privajamo na naravno okolje s tem, da jim do petega tedna starosti temperaturo pri tleh tedensko zmanjšamo za približno 2 do 3 stopinji Celsija. Skrbeti moramo za stalno svež nastilj, korita za krm o pa morajo hiti taka, da bo na piščanca v začetku 3, pozneje pa 6 cm prostora na razpolago. Vedno mora biti tudi sveža voda na razpolago. Od 'devetega tedna naprej jih pričnemo krmiti z drugimi mešanicami. Pri tem bomo za bodoče nesnice vzeli.
RAIFFEISEN-JUNGHENNEN-KOMBIFUTTER (na ta zpolago kat maka ali v obliki briketov), ki vsebuje 16 •/• surovega proteina ali 14,5 •/• prebavljivih belja kovin, kvečjemu 10 °/o surovega pepela in kvečjemu 6 °/o surovih vlaken ter ca. 600 skupnih hranil. Od vitaminov vsebuje ▲, B2, in D3, na sledovnih elementih pa železo, baker, mangan iLn jod.
To mešanico morajo imeti doraščajoče nesnice stalno na razpolago, poleg nje pa -morajo na večer dobiti še do 5 dkg kr minega žita. Od 9. do 20. tedna starosti bomo na mlado nosnico porabili 3,5 do 5 kg zgornje mešanice in 3 do 4!kg krmnega žita.
Za farme, ki se bavijo s plemensko rejo kokoši je bolj pripravna mešanica »RAIFFELSEN-JUNGFIENNEN- KOMBI FUTTER II«.
V vsem času moramo pri mladih nesn icah skrbeti za stalno svežo pitno vodo.
Za jato sto mladih nesnic je na dan potrebnih 20 litrov vode. Ko ,so mlade nesnice 10 tednov stare, najslabše med njimi odberemo in jih pričnemo pitati. Nadaljnjo selekcijo moramo izvršiti, ko so stare 4 me sece. Dobro zrejene mlade nesnice bodo po 4,5 mesecih že pričele nesti. V tem času, najprej v 21. tednu starosti jim moramo menjati mešanico.
(Se nadaljuje)
\_________________________________________________________________________________/
so od tfrav za siliranje najbolj pripravne.
Ob vsem tem ne smemo prezreti, da bo 'kakovost silaže odvisna tudi od drobnega rezanja in dobrega tlačenja silaže ter od snage pri siliranju. Mokra silažna koruza in mokra trava sta vedno bolj onesnaženi, kakor pa rastline, ki so bile pokošene v suhem vremenu.
BRALCI SE OGLAŠAJO:
Moji uspehi v prašičereji
V »Obvestilih” 12. avgusta smo pod naslovom »Zakaj da* jejo svrnje premalo pujskov!” spregovorili o nekaterih vzrokih slabe rodovitnosti svinj. Na ta članek nam je gospa Ana Einspieler iz Zgornje vesce poslala prispevek, ki ga z nekaterimi stilističnimi popravki v naslednjem pri* občujemo.
Po mojih dolgoletnih izkušnjah in uspehih vem trditi le to, da je pri svinjah uspeh velik in da je Zmeraj dosti pujskov, če svinjski hlev odgovarja. Le^ta mora biti iz lesa. Tam noter denhe svinje, katerih kvaliteta je že dolga leta preizkušena. Krma mora biti taka, ki drži svinje pri zdravju, krmiti pa sme le človek, ki se nato razume in ki zna v svinjskem hlevu držati red in snago. Po vsakem krmljenju je treba napraviti red, kajti svinje so same na sebi čedne in tak mora biti tudi človek, ki jih oskrbuje. Seveda mora biti tudi merjasec dobro Oidbran in pravtako dobro oskrbovan.
Dolga 'leta sem bila članica Zveze koroških prašičerejcev in stalno so hodili strokovnjaki k nam gledat in ocenjevat prašiče. Po letih mi je eden od njih dejal: »Kaj naj rečem k temu? — Osem let hodim že sem in še nisem ugotovil kakšnega znamenja bolezni.«
Pri tem moram vendar dodati, da so mi pred tem dvakrat že vse svinje zbolele. Enkrat na rdečici, ki je razsajala na vasi. Tedaj so na vasi zgubili vse svinje razen štiri mesece stare plemenske svinjke in 2 mladih pujskov, ki so bili od ostalih ločeni. Preteklo je mislim 10 dni, pri nas pa je bilo še vse zdravo. jaz nisem spustila nikogar ik svinjam, sama pa sem vsake pol ure na ušesih preskušala njihovo temperaturo. Nek večer, ko sem se že spravljala spat, mi ni dalo miru in še enkrat sem šla v svinjak. Ko sem jih po vrsti poklicala po imenu, so se vse oglasile, le ena se je oglasila dokaj revno. Ko jo primem za ušesa, sem ugotovila, da so vroča. Pričela sem jo zdraviti, za njo pa tudi druge, ki so po vrsti zbolele. Dajala sem jim enkrat varjeno mleko s kruhom in oljem, drugič spet sladkano vodo s kruhom in oljem, potem pa sesedeno mleko s kruhom in oljem. Mislila sem, glavno, da kaj dobijo v želodec. Navmes sem jih umivala z mrzlo vodo in jim dajala vroče ovitke. Po 12 urah je bila vsaka obolela svinja spet zdrava, le pri zadnji je trajalo 3 dni, ker sem jo nekoliko zamudila. Tako sem svoje svinje ozdravila, ne da bi na vasi kdo vedel, da smo tudi pri nas imeli rdečico, čeprav smo imeli pri hiši 7 poslov. Šele čez mesec sem jim razkrila svojo skrivnost.
Drugič so mi, kakor drugod, svinje obolele na svinjski kugi. In tudi takrat sem jih ozdravila v 12 urah, ne da bi bil kdo za to zvedel. Vse ‘so mi ozdravele, medtem ko so morali drugje vse poklati.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii :iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii>ii><><Mii>i»iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiii
„Pariz — Rudolf — je mesto — vseh pregreh." Nenadoma se je v svojem naslanjaču vzravnal in pogledal me je z očmi, v katerih je gorelo sovraštvo.
„ Razumeš?"
Nič nisem razumel, toda njegov pogled me je tako pretresel, da sem odgovoril z zamirajočim glasom: .Razumem, oče."
„Bog," je nadaljeval s tišjim glasom, „bog sam me je bil udaril — v svoji jezi — udaril po duši — in telesu."
Gledal je v prazno.
.Zbolel sem,” je nadaljeval z grozotnim gnusom v glasu, „da, takrat sem zbolel — toda zdravil sem se — in se pozdravil — moja duša — pa ni ozdravila.”
In že je spet zakričal:
„Ni se smela — pozdraviti!"
Sledil je dolg premolk in videti je bilo, ko da se je šele čez nekaj časa znova zavedel, da sem pravzaprav jaz v njegovi sobi.
„Se treseš?" me je suho vprašal.
„Ne, oče."
In nadaljeval je:
.Vrnil sem se — v Nemčijo ... Greh sem priznal — tvoji materi — in sklenil sem, da — vzamem na svoje rame — razen svojih grehov — tudi grehe svojih otrok — grehe svoje žene — ter da boga prosim odpuščanja — tako za njihove — kakor za svoje grehe.”
Ko je čez nekaj časa nadaljeval, njegov glas ni bil več presekan, bil je, ko da bi molil:
„ln naposled sem se slovesno zaobljubil Materi božji, da otroka, ki se bo rodil, posvetim mjej — če bo sin." Pogledal me je globoko v oči:
„ln po volji Matere božje se je rodil — sin."
Tedaj me je pograbila nezaslišana drznost: vstal sem.
.Sedi," je rekel z nespremenjenim glasom.
.Oče .. ."
.Sedi!"
In usedel sem se.
.Govoril iboš, ko bom jaz nehal."
.Prav, oče," sem rekel.
2e takrat sem vedel, da pofem, ko bo utihnil, ne bom mogel več govoriti.
.Rudolf," je nadaljeval, .odkar si v letih — ko lahko grešiš — sem tvoje grehe — drugega za drugim — jemal na svoje rame... Boga sem prosil — odpuščanja zate
—	ko da bi bil jaz tisti — lki ije grešil — in tako dolgo se bom pokoril zate — dokler 'boš nedolefen."
Spet ga je napadel kašelj.
„Ko pa boš — Rudolf — ko boš posvečen — v duhovnika — če bom to sploh — kdaj doživel — boš moral ti prevzeti na svoje rame — moje grehe ..."
Zganil sem se in zavpil je name:
„Ne moti mel"
Zdaj ga je napadel tako hud kašelj, da ga je zvilo v dve gube, in v tistem trenutku sem pomislil: če umre, mi ne bo treba postati duhovnik.
„Če pa umrem," je že nadaljeval, ko da bi uganil moje misli, in zajel me je val sramu, če umrem — preden boš posvečen — sem s tvojim bodočim skrbnikom — uredil vse potrebno — da moja smrt ne bo — ničesar spremenila ... In celo po moji smrti — Rudolf — celo po moji smrti — boš moral kot duhovnik — prositi boga — za zveličanje moje duše."
Zdaj je bil, ko da čaka na moj odgovor: ne, res nisem mogel spregovoriti.
.Rudolf," je nadaljeval, .mogoče se ti je 'kdaj zdelo
—	da sem s tabo strožji — kakor s tvojima sestrama —
ali s tvojo materjo — toda razumi — razumi, Rudolf — da ti ne.smeš — slišiš — ti ne smeš grešiti!"
Govoril ije s čedalje hujšo ihto:
„Ko da ne bi bilo dovolj — dovolj že mojih grehov!
—	Toda to breme — to strašno breme — vi vsi — vsi v tej hiši (zdaj je že spet kričal) — samo povečujete — iz dneva v dan — samo povečujete!"
Vstal je, pričel hoditi po sobi gor in dol, in glas se mu je tresel od besa, ko je nadaljeval:
.Vidite — kaj počnete 'z mano! .. . Tlačite me k tlom
—	vsi — prav vsi — vsi me tlačite k tlom! ... Iz dneva v dan — znova in znova!"
In ves iz sebe se je zagnal proti meni. Začudeno sem ga pogledal. Ne, dotlej me še nikoli ni udaril.
Korak pred meno pa se je sunkoma ustavil, globoko vzdihnil, obšel molj stolček in se pred razpelom vrgel na tla. Nehote sem vstal.
.Ostani, kjer si,” mi je vrgel čez ramo. „To se tebe ne tiče.”
In pričel je moliti očenaš s svojo počasno in popolno izgovorjavo, ki je bila zanj tako značilna, kadar je molil.
Molil je precej časa, potem pa se je vrnil za svojo mizo in tako dolgo je zabadal oči vame, da sem pričel trepetati.
.Imaš kaj pripomniti?"
.Nič, oče."
.Mislil sem, da mi imaš 'kaj povedati."
.Nič, oče."
.Prav, potem lahko odideš."
Vstal sem in stopil v pozor. Zamahnil je z roko. Obrnil sem se na petah, odšel iz očetovega kabineta in zaprl vrata za sabo.
(Se nadaljuje)
B. MATHER:
Ko sta se pripeljala do letališča, je Estera planila v jok. Clive je kuhal jezo, vendar se je premagoval. Ko je svoje vozilo ustavil v bližini velike lope z napisom »vzletišče", je Estero še enkrat pogledal in spregovoril z igrano potrpežljivostjo:
»Torej, poslušaj: tvoja mati te je za mesec dni povabila v Rim. Rekla si, da bi jo rada obiskala, nato si si zopet premislila. Zatem si zopet hotela in zdaj ti zopet ni pa se topiš v solzah in tuliš. Ali se zares nočeš za nekaj odločiti in pri tem vztrajati?"
»Hočem ... da, in zopet nočem,” je zaihtela.
Clive se je naslonil na krmilo in gledal kvišku kakor jogi, ki že nekaj dni leži na konicah žebljev.
»In zdaj se boš odpeljala v Rim!" je odločno izjavil. Nato je odprl vrata kabine in poklical no-
Učiteljica je na izletu pridno fotografirala. Potem je razdelila fotografije med učenke in jim rekla: »Če boste te fotografije po dolgih letih spet ogledovale, boste gotovo rekle: Tole je Metka, ki je zdaj bančna uradnica! In tole je Emica, ki je zdaj prodajalka .. .«
Pa se iznenada oglasi nežen glasek iz zadnje klopi: »In tole je naša učiteljica — in ta je zdaj mrtva!«
»Ali je res, da se je tvoja punca prejšnji teden poročila?«
»Res je.«
»Takšna smola!«
»Res.«
»Koga je pa vzela?«
»Mene.«
»No, ste se ravnali po navodilu?« vpraša zdravnik. »Ali spite pri odprtem oknu?«
»Da, gospod zdravnik!«
»In ste se prehlada srečno znebili?«
»Še ne! Le ure in denarnice.«
sača. »Dva kovčka in ročna torbica,” je rekel. »Polet 624, Rim."
»Kje je mali kovček z nakitom?" je vprašala Estera.
»Spravil sem ga v velikem kovčku. Če ga nosiš sama, ga vsekakor zopet pozabiš kakor takrat v Milanu."
Dal ji je potni list.
»Daj ga žigosati. Medtem bom poskrbel za prtljago."
Ko je Clive dosegel vrtljiva vrata v lopi za odlete, se je ogledal, kaj dela žena.
Obstala je pri avtomobilu in si sušila solze z zmečkanim robčkom, nato je brskala po svoji ročni torbici.
Clive se je prestrašil, ko je zagledal svoj obraz v svetlem steklu vrat — bil je spačen od besa.
Malo zatem je nosač prinesel kovčke. Clive jih je dal tehtati, nato je videl, kako so se neslišno
mega, za to je še premajhen; s pestunjo ga pa tudi ne morem pustiti samega, za to je že prevelik.«
Ko je Churchill praznoval 82. rojstni dan, mu je eden fotografov malce nerodno čestital: »Sir Churchill,« je rekel, »upam, da vas bom lahko tudi fotografiral, ko boste praznovali 100-letnico rojstva.«
Stari je premeril fotografa in menil z jedkim nasmehom: »Zakaj pa ne mladi mož? Saj ste videti še kar zdravi in čili!«
Književnik Carl Sandburg se je pustil pregovoriti, da je prisostvoval generalki zelo resnega novega dela zelo resnega mladega avtorja — žal pa je prespal pretežni del predstave. Mladi pisatelj se je silno razburil: »Kako le ste mogli spati, ko vendar veste, koliko mi je do vaše presoje?«
»Mladi prijatelj,« je odvrnil Sandburg, »spanje je presoja.«
odpeljali na tekočem traku.
Ko je zvočnik pozval potnike, naj se pripravijo za polet, je stal Clive z Estero pri izhodu 9.
Izročil ji je prtljažne listke.
»Vse v redu!" je dejal. »Tu so potrdila. Na carinarnici v Rimu jih je treba samo pokazati. Ne zgubi jih!"
Zopet je pričakoval izbruh joka in je čutil olajšanje, ko Estera ni zajokala. Malo je oklevala, kakor da bi hotela še nekaj povedati, nato je samo skomignila z rameni in sledila drugim potnikom do avtobusa, ki jih bo zapeljal do odle-tišča.
Clive je bil že na pol pota do bara, ko je zaslišal za sabo še enkrat Esterin glas.
Naglo se je obrnil in bi bil skoraj zopet zgubil svojo razsodnost, ko ji je rekel: »Prišla boš prepozno do tega prekletega letala. Kaj — za vraga — imaš že zopet?"
Brez besed mu je stisnila v roke pismo v ovitku, se obrnila in že hitela za drugimi k avtobusu.
Clive je porinil ovitek v žep, stopil v bar in sedel na enega od barskih stolčkov. Prvi in drugi kozarec dvojnega whiskyja nista imela nobenega okusa, tretji pa mu je prijal.
Odšel je k svojemu vozilu, sedel za krmilo in se počasi odpeljal vzdolž ograje letališča, od koder je mogel opazovati vzlet. Videl je, kako se je letalo bližalo koncu startne steze, nekaj sekund pozneje so zatulile šobe, letalo je z naraščajočo hitrostjo zdrvelo po pisti in se nato elegantno dvignilo v višave.
Clive je pogledal na svojo uro, kazala je točno 13.50. Čez eno uro se bo bomba razletela — seveda če bo vžig brezhibno deloval. Nemirno je trznil z rameni. Seveda bo vžgal! Zakaj precizijska ura, vži-galna naprava in štirje kilogrami razstreliva, ki jih je zapakiral v malem kovčku za nakit, ne bi delovali? Letalo se bo razletelo in bo
razneslo njegove dele čez več kvadratnih kilometrov nad Alpami. Strokovnjaki se bodo zaman trudili dognati, kako se je nesreča zgodila. Clive je razmišljal o tem, kje in kako se bo novica pojavila.
Upal je, da bo o nesreči zvedel v času, ko bo med ljudmi, da bodo slišali njegov krik groze in opazili njegovo prepadenost.
Nato bo odhitel k najbližnjemu telefonu, poklical letalsko družbo in prosil za sporočilo, če je kdo preživel katastrofo. Igral bo perfektno, kakor je vso stvar tudi perfektno zasnoval. Ženo je zavaroval za visok — seveda ne previsok — znesek.
Razen tega je vedel, kako željno ga pričakuje Ana.
Zopet je Clive pogledal na uro. Samo sedem minut še, če bo vse pravilno delovalo, a bil je že blizu VVinchestra. Niti ni opazil, da je vozil hitro, prehitro. Ni želel biti prezgodaj v mestu, bolje bo, da počaka. Tako bo videti zbran in miren, ko bo stopil med ljudi.
Ustavil je avto pod nekim drevesom na robu ceste. Samo tri minute še ...
Segel je v žep po cigarete in pri tem izvlekel tudi pismo, ki mu ga je Estera izročila pred odhodom. Njegovo oko je padlo na ime »Clive", ki ga je Estera še v zadnji minuti napisala na ovitek. Razmišljal je, kaj mu le ima še sporočiti, verjetno je samo vzorec vsakdanjega klišeja: »Ali ne bi še enkrat začela znova? Skušajva vendar pozabiti na preteklost.. ." Prepozno je pomislil z olajšanjem.
Samo še minuto. Ali ne bi po-držal vžigalico pod pismo? Ne! sklenil je, da bo brez zavzetosti prebral njen zadnji čustveni izbruh, zato je ovitek odstranil in bral: »Vedno znova sem se poskušala sporazumeti s teboj. Storila sem vse, kar sem mogla. Več ni bilo mogoče. K tebi se ne bom vrnila več. Svoboden si in želim Ani srečo in veselje nad njenim plenom. Estera." Clive je prelbral še dostavek:
»Od stvari, ki si mi jih podaril, ne želim obdržati ničesar. Zato sem iz velikega kovčka vzela manjšega z nakitom in ga postavila v prtljažnik tvojega avtomobila."
V hipu, ko je hotel Clive s kretnjo obupa naglo odpreti vrata avtomobila, je pretresla zrak močna eksplozija . ..
fa dcbvo voljo
Ameriški bombniki med vojno preletavajo Švico in Švicarji jim signalizirajo: »Vi letite nad švicarskim o-zemljem.«
Američani odgovorijo: »Vemo.«
Švicarji: »Streljali bomo na vas.«
Američani: »Vemo.«
<r
Švicarji streljajo.
Američani: »Streljate prenizko. Švicarji: »Vemo.«
Oče je dejal sinu, ki je šel v plesni tečaj: »Kajne, človeku je le malo nerodno, ko takole prvič stopi pred dekle in reče: ,Smem prositi za ples?'«
Fant ga je začuden pogledal: »Kaj tako bedastega ne bi nikdar rekel.«
»Ne? Kako pa rečeš?«
»Grem naokrog in si vse ogledam in če najdem katero, ki mi je všeč, pokažem nanjo in rečem: ,Ti si v redu. Ti lahko plešeš z menoj'.«
V avtobusu sem sedela poleg čedne mladenke, ko je vstopil mlad moški. Kmalu nato sem slišala, da jo je vabil v kino, toda ona je odvrnila glavo in mu sploh ni odgovorila. Ker je kljub temu neumorno ponavljal svoja vabila, sem mislila, da ji je nadležen in sem ji ponudila, da zamenjava prostor. Ona pa me je vzvišeno pogledala in rekla: »Dovolite, to je moj prijatelj — vi si boste že morali drugega najti.«
»Take težave imam s Tomažem: z dojenčkom ga ne morem pustiti sa-
ART BUCHWALD:
Utrujeni turist
Najbrž je ni dežele na svetu, kjer -mora prestati turist toliko naporov kot v Grčiji. Težava je namreč v tem, da so stari Gilki svoje templje, amfiteatre in nagrobnike raztresli po vsej deželi, ne da bi pomislili, kakšne težave bodo s tem 3000 let pozneje povzročili turistom.
Zaradi te brezobzirnosti mora zdaj turist preživeti cele tedne v avtobusih, se na hrbtih oslov vzpenjati na visdke gore, v čolnih pretrpeti vse stopnje morske bolezni in prehoditi na tisoče stopnic, na koncu pa pride do ugotovitve, da bi stari Grki vse te čudovite zgradbe prav tako lahko postavili v bližini atenskega letališča.
Nič čudnega torej, če marsikateri turist na potovanju po Grčiji slednjič prispe do točke, ko kratko malo ne more več naprej.
Na stari barki, ki je plula na otok Aegino, sem spoznal enega teh nesrečnežev. Revež je bil Američan in je bil v spremstvu žene.
Ko sem zakonca prvič opazil, je naša baraka ravno zapuščala Atene, žena se je poglobila v študij prospekta.
— Willy, — je rekla, — tu piše, da je bil aegiinski tempelj zgrajen v šestem stoletju pred našim štetjem v dorskem slogu.
— Tak tako, — je dejal Willy in si z eno rolko zakrival oči.
— Aegina je cvetela od leta 734 do 459 pred našim štetjem in je imela tedaj 40.000 prebivalcev in 400 tisoč sužnjev.
— Torej (deset sužnjev na prebivalca, — je ugotovil Willy in brezbrižno buljil v vodo.
— Otok ima izdaj 'samo še 10.000 prebivalcev.
-r No, potem pa jih je mnogo po-rlo, — je odgovoril Willly.
—	Mislim, da je dobro, če o ka->m kraju kaj vemo, preden pride-o tja, — je reikla žena.
—	Prav, prav. Ampak današnji m je že četrti, ko sem moral vstati > šestih. In zdi se, da te grške kul-
r a ini
— V Hidri je samostan iz 15. stoletja. Stoji sredi mesta. Ne bo ti treba jezditi na oslu.
— Kaj hočeš reči s tem, da mi na Hidri ne bo treba jezditi na oslu? Mar bom moral še kje jezditi na oslu?
— Samo k templju na otoku Aegi-ni. Ampak takšna ježa na odu, je čudovita.
— Včeraj sem jezdil na oslu, — je rekel Wiilly. — V nedeljo sem jezdil na oslu. Kdaj se naposled odpeljem domov, da bom lahko zopet sedel v avto?
— Ne bodi otročji! Ko si bomo ogledali otoke Aegina, Poros in Hi-
dra, nam preostanejo še Kreta, Rodos in Epidaurus.
— Zakaj?
— Kako, zakaj?
— Zakaj se moramo odpeljati še tja?
— Zato, ker smo napravili dolgo pot iz Amerike do sem, da bi si ogledali antično Grčijo.
— Kdo bo pa že vedel, da si tega ali onega otoka nismo ogledali? Akropola, no, nič ne rečem. Toda videli smo templje, ki o njih živa duša še ni nič slišala.
— To je dobro za našo izobrazbo.
— Morda iza tvojo. Sicer pa se ne spomnim prav ničesar, o čemer so nam vodiči govorili. Vse to je zame grščina.
— Zelo zabavno, — je rekla žena. Nato 'se je zapet poglobila v prospekt. — Na otoku Porosu je De-mostenes, največji govornik antičnih Aten, napravil samomor, da ne bi padel v roke sovražnikov.
— Strašno važno, — je rekel Wil-ly in pogledal k meni. — Ste Američan?
— Znate kvartati?
Priznal sem, da sem Američan.
Priznal sem, da znam kvartati.
Willy se je prvič nasmehnil. Izvlekel je iz torbe karte im rekel:
— Tole bo prvi zanimiv dan, odkar sem v Grčiji.
Izreki
•	Če ljubezen živi v upanju, tudi umre z njim. To je ogenj, ki ugasne, ker nima goriva.
(Corneille)
•	Ljubezen prav tako kakor ogenj ne more obstajati brez neprestanega gibanja in neha živeti, brž ko neha upati in se bati.
(La Rochefoucauld)
•	Najboljše v ljubezni je obstoj možnosti.
(Coulangheon)
•	Največja sreča, ki jo more dati ljubezen, je prvo rokovanje z žensko, ki jo ljubimo.
(Stendhal)
• Zdi se, da imamo popolnoma drugo dušo, kadar ljubimo, kakor takrat, kadar ne ljubimo: s to strastjo se dvignemo in postanemo dejansko veličina.
(Pascal)
e Zelo majhna stopnja upanja zadostuje, da lahko povzroči rojstvo ljubezni.
(Stendhal)
e Odsotnost zmanjšuje povprečne strasti, a poveča velike, kakor ugasne veter svečo in razneti ogenj.
(La Rochefoucauld)
e Večna ljubezen je poetičen izraz, ki ga uporabljajo zaljubljenci; toda resnična je pri mnogih ženskah. Pri njih eden ljubimec nadomesti drugega, in večnost v resnici obstaja, kajti zamenjan je samo predmet njihove ljubezni.
(Marivauz)
•	V življenju so ljubezni, ki zmešajo glavo, čute, duha in srce; med vsemi pa je ena sama, ki ne zmede, ampak prodre v globino in ta umrje edino le z bitjem, v katerem se je zakoreninila.
(Mussef)
•	Navezanost na isto misel utruja in uničuje človekovega duha. Zato je zaradi trdnosti in trojanja ljubavne strasti treba včasih pozabiti, da ljubimo; s tem nikakor nisi bil nezvest, saj nisi ljubil koga drugega: na ta način samo nabereš novih moči, da globlje ljubiš.
(Paieall
•	Del ljudi dela, a ne misli, drugi del pa misli, a ne dela.
(Fotcolo)
•	Brž ko so ljudje v družbi, izgubijo občutek lastne slabosti.
(Monfesquieu)
•	Sreča je negotova in minljiva, dolžnost pa je gotova in večna.
(Feuchfersl«ben)
* Družba bedakov nas v začetku lahko' nasmeje, na koncu pa nas zmeraj razžalosti
(Goldimith)
• Pošten človek nikdar ne dela skrivaj In se ne sramuje .tistega, kar dela.
(Setembrlnl)
•	Sladko In častno je umreti za domovino, še slajše pa je zanjo živeti.
(Horac)
•	Samo v njegovi lastni moči je usoda vsakega naroda.
(Moltke)
TUDI NA PODROČJU KMETIJSTVA:
Skupna vprašanja in skupna pota Koroške in Slovenije
Kancem minulega tedna je bilo v Slovenjem Gradcu posvetovanje o ureditvi hribovskih kmetij, ki ga je sklical Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju kmetijskega in gozdarskega centra Beograd, Slovenske kmečke zveze v Celovcu, strojnega oddelka Koroške Raiffersenove zveze ter Kmetijske zadruge Slovenj Gradec.
V soboto se je v Slovenjem Gradcu zbr alo nad 300 kmetijskih funkcionarjev in strokovnjakov iz vseh jugoslovanskih republik s hribovskimi področji k posvetovanju, kjer so o problematiki gorskega kmetijstva v Sloveniji govorili strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, Biotehnične fakultete ljubljanske univerze in Višje agronomske šole Maribor, poleg njih pa tudi tajnik Slovenske kmečke zveze v Celovcu Blaž Singer in dr. Kohlfiirst od štajerske kmetijske zbornice, ki sta govorila o izkušnjah reševanja vprašanja hribovskih kmetov v Avstriji potom preusmeritvenih skupnosti.
Po posvetovanju je sledila v nedeljo demonstracija strojev za mehanizacijo hribovskih kmetij. Pri tej demonstraciji, ki jo je organiziral strojni oddelek koroške Raifteise-nove zveze, so sodelovale tovarne kmetijskih strojev Steyr, Lindner, Reform, Pottin-ger, Epple-Buxbaum, Vogel & Noot, Alfa-Laval in Meyer. Demonstraciji je prisostvovalo nad 2000 kmetov, predstavnikov kmetijskih zadrug in kmetijskih strokovnjakov iz Slovenije in ostalih jugoslovanskih republik, kjer je hribovsko kmetijstvo. S to demonstracijo so bili problemi hribovskega kmetijstva, ki so bili v soboto osvetljeni iz agrarno politične, agrarno gospodarske in strokovne plati, otipljivo prikazane tudi s strojno tehnične strani in sicer predvsem s prikazom speljanih linij mehanizacije krmne verige na hribovskih kmetijah.
Tretji dan posvetovanja pa je bil posvečen študiju prakse preusmeritvenih skupnosti v Avstriji. Ker je ta praksa gorskim ikme-fom in strokovnjakom Slovenije v glavnem
že znana, se je ekskurzija na Svinjo planino omejila predvsem na udeležence posvetovanja iz južnejših gorskih predelov Jugoslavije. Ekskurzijo je organizirala Slovenska kmečka zveza v sodelovanju z okrajno kmečko zbornico VVolfsberg, ki je za udeležence pripravila zelo gostoljuben sprejem in jim poleg preusmeritvene skupnosti Kienberg pokazala tudi še druge ustanove za pospeševanje kmetijstva v svojem območju.
S slovenjegraškim posvetovanjem je bil dodan nov zidak k stavbi prijateljstva in stvarnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo ter med Avstrijo in Jugoslavijo, tokrat od kmetijske strani. Ugotovljeno je bilo, da imata obe deželi na področju hribovskega kmetijstva skupna vprašanja, ki zahtevajo tudi skupna pota ter sodelovanje in izmenjavo medsebojnih pogledov in izkušenj, da se napake, ki so bile že spoznane na eni strani, ne bodo ponavljale na drugi strani.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Onevf ; oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	' eitro mešano — 7.55 Gospodorske vesti — 9.00 Po-zdrc/ nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvo-rovi — <12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 24. 9.: 8.15 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 1*4Jl5 Pozdrav note — 15.30 Setev morja, roman — 16.00 Bodite pozdravljeni — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20.15 Pariz in Philadelphia — 20.45 Orkestralni koncert.
Nedelja, 25. 9.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 1.1.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi
—	19.00 Nedeljski šport — 20j10 Čvrsti starci, slušna igra.
Ponedeljek, 26. 9.: 845 Pisana tančica, roman — 8.45
Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas, za vse — 18.35 Mladina in film — 2045 Vsakdanji problemi — 20.30 Vedri ljudje so veselje.
Torek,	27.	9.: 8.00 Zveneči	jutranji	pozdrav — 15.30
Veselo planinsko življenje — 16.45 Mladinska oddaja —
18.00	Oddaja deželnega glavarja — 18.15 Iz prve roke
—	18.25	Ce	mene vprašate — 18.35	Novi leksikon —
20.15 Ponarejevalec, slušna igra.
Sreda,	28.	9.: 8.00 Zveneči	jutronji	pozdrav — 15.30
Pevski zbor	iz Podkloštra —	15.45 Vodno gospodarstvo
in podoba pokrajine — 18.00 Ljudska glasba — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstveni pogovori — 20.i15 Koncert Slovenske filharmonije Ljubljana.
Četrtek, 29. 9.: 8.00 Zveneči jutronji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.05 Naš gozd, naš hladni počitek — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Kdor podaja pesem naroda — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek,	30.	9.: 8.00 Zveneči	jutranji	pozdrav — 15.15
Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Čudovita flora — 20.15 Vsaka reč ima dve plati — 21.00 Orkestralni koncert.
Slovenske oddaje
Sobota, 24. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 25. 9.: 645 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 26. 9.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Solistična glasba — Ob stoletnici prvega slo-
HORIZONT- električni plot
zvesti pastir živine
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Oobrla vas - Eberndorf
A »141	1*1. |0-42-16) 181
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi.
venskega romana — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 27. 9.: 14j15 Poročila, objave — Športni mozaik. Sreda, 28. 9.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 29. 9.: 14J5 Poročila, objave — 2ena In dom
—	Kaj pravite k temu.
Petek, 30. 9.: 14:15 Poročila, objave — Od petka do petka — Koroški kulturni pregled.
II. PROGRAM
Poročila! 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 22-10 Pregled po svetu.
Sobota, 24. 9.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Podoba Kitajske — 17.30 Sen koncem tedna —- 19.10 Oddaja zveznega kanclerja —
19.30	Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada — 21.30 In svet gladuje.
Nedelja, 25. 9.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.15 Orkestralni koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Pisana tančica, roman —
15.00	Ljudstvo in domovina — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže.
Ponedeljek, 26. 9.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere —
14.35	Ljudska glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Juda Make-bejec, oratorij.
Torek, 27. 9.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri —
14.35	Mojstrske novele — 15.35 Zabavni zvoki iz Avstrije
—	16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Avstrijski slikar Karl Schuh — 19.30 Poleti z nami
—	20.30 Ti mi pomeniš svet — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 28. 9.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 1445 Sodobni avstrijski komponisti — 14.30 Roza Conina, pripovedka —
15.35	Srečanje z Willijem Meislom — 14.45 Otroška ura
—	16.00 Kot zdravnik ob bambusovi zavesi Indokifajske
—	17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet (Ljubljana-Koper — Schwaz na Tirolskem).
Četrtek, 29. 9.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Ob 150-letnici .Čarobne piščali" —- 14.10 Pomembni orkestri — 14.35 Moja lepa domovina — 16.00 Evropsko usodno leto 1566 — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Glasba za razvedrilo — 21.00 Na obisku pri menihih v puščavskih somostanih.
Petek, 30. 9.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Štajerske ljudske viže — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Sola i>n dom — 19.30 Radijski studio za literarni eksperiment — 2145 Mi in gore.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327*1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak daa za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 1 Q,05 Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba.
Sobota, 24. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Pozdravi najmlajšim — 10.15 Operni koncert — 12.05 Divertimento
—	12.40 Dobri znanci in trlo Vitala Ahačiča — 14.05 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev — 14.35 Voščila
—	17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert — 20.30 Pajek, ki se imenuje vrtavka, radijska igra — 22.110 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 25. 9.: 8.05 Punčka se je vrnila, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši
—	10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 12.05 Voščila —
13.30	Nedeljska reportaža — 14.00 Slavni pevci, znamenite arije — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Večerni koncert — 21.00 Kličemo letovišče.
Ponedeljek, 26. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.35 Gospa O, prepad in jaz, podlistek — 12.05 Dva concertina — 12.40 Makedonske narodne pesmi — 14.35 Voščila — 15.30 Slovenske narodne — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.15 Zvočni razgledi — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 20.35 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 27. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10-15 Odlomki iz opere »Veronika Deseniška' — 12.05 Skladbe za pihalne instrumente —	12.40 Štirje kovači in ansambel Boruta
Lesjaka — 14.05 Od Bacha do Bartoka — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Iz klavirske literature — 1345 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 20.00 Slovenski pevski zbor Glasbene Matice iz Clevelanda — 20.20 Elektra naj žaluje, radijska igra — 21-16 Pesem godal.
Sreda, 28. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Simfonija Goga — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Voščila — 115.30 Nemške narodne — 18.15	Iz naših študijev	—	18.50	Naš razgovor — 20.00
Ljubezenski napoj, opera.
četrtek, 29. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Lepe melodije — 10.15 Z ansamblom beograjske opere — 12.05 Lahka koncertna glasba — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Orkester RTV Ljubljana — 15.40 Literarni sprehod —
17.05	Turistična oddaja	—	18.15	Paleta operetnih zvo-
kov — 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	21.00 Literarni večer.
Petek, 30. 9.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Cirkus v mestecu, podlistek — 12.05 Iz oper	Julesa Masseneta	—	12.40	Slovenske narodne —
14.05	Koncert lahke glasbe	— 15.30 Od vasi do vasi —
16.45	V svetu znonosti	—	17.05	Petkov simfonični kon-
cert — >18.15 Zabavni in plesni orkestri — <18.50 Kulturni globus — 20.00 Iz poljske zborovske glasbe — 20.25 Iz lažje orkestralne glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
rete vizi j a
Sobota, 24. 9.: 14.30 Prenos jahalnega turnirja v Salzburgu — 17.03 Za družino — 17.30 Moj š®f je ženska — 17.55 Knjižni kotiček — |l!8.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.25 Producenti dežja, komedija — 22.40 Umor v oblakih.
Nedelja, 25. 9.: 13.30 Prenos jahalnega turnirja v Salzburgu — 17.03 Trije zlati vrelci — 17.35 Svet mladine —
18.35	šah za vse — 19.00 Družina Leitner — <19.30 Aktualni šport — 20.15 Učene ženske.
Ponedeljek, 26. 9.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Pustolovščine pod vodo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Se še spominjate — 21.25 Inozemski odmev — 22.35 Janine Almee.
Torek, 27. 9.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Mafija —
19.30	Cas v sliki — 20.15 Enaindvajset — 21.00 Morilci so med nami.
Sreda, 28. 9.: |1t1.00 Leto na otoku — 12.03 Se še spominjate — 17.03 Pavlihove dogodivščine — 17.40 Kdo pomaga rokodelčiti — 18.35 Tečaj francoščino — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 2045 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Cirkus umira — 22.05 Janine Aimee.
Četrtek, 29. 9.: 1/1.03 Dunajski kongres — 112.00 Luna —
18.35	Tečaj angleščine — 19.00 športni /kaleidoskop —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Konec mrs. Cheny — 22.05 Fo-rumski pogovori.
Pelek, 30. 9.: 11.03 Donosna zaposlitev — 18.35 Pogled v deželo — 119.00 Trg koncem tedno — 119.30 čas v sliki
—	20.15 Nevzdržni, gledališki prenos — 22.05 Z našim* najboljšimi priporočili — 23.15 Jonine Aimee.
RADIO TRST
Nedelja, 25. 9.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Za najmlajše — 13.30 Glasba po željah — 15.30 Ivan Pregelj: Tolminci — 16.00 Ljudski plesi — 18.00 Najlepše simfonije
—	119.15 Nedeljski vestnik — 20.30 Zborovske skladbe Emila Adamiča — 22.00 Nedelja v športu — 22:10 Novo glasba.
Ponedeljek, 26. 9.; <12-15 'Počitniška srečanja — 13.30 Znane melodije — 17.20 Glasbeni kalejdoskop — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Baročne skladbe — 19.15 Iz ženskih tednikov in revij — |19.30 Parada orkestrov —
20.35	Faust, lirska drama.
Torek, 27. 9.: 12.00 Iz slovenske folklore — 13.30 Glasba po željah — 18.30 Ustvarjalci moderne glasbe — 19.15 Spoznavajmo naravo — 19.30 Letni časi v slovenski pesmi — 20.35 Italijanski ansambli lahke glasbe — 21.00 Gore v slovenske literaturi.
Sreda, 28. 9.: 1245 Turistični rozgledi — (13.30 Glasba iz filmov in revij — 17.20 Glasbeni kaleidoskop — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Komorno dela Friderika Chopina — <19.15 Sodobne bolezni — 19.30 Motivi, ki so mladim všeč — 20.35 Glasbene razglednice — 21.00 Simfonični koncert — 22415 Sentimentalne pesmi.
Četrtek, 29. 9.: 12.00 Furlanija in Italija — 13.30 Glasba po željah — 18.30 Slavni solisti — 19.00 Otroške pesmi im skladbe — 19.40 Zbor »Antonio lllersberg' is Trsta
—	21.00 »Nočni veter", drama.
Petek, 30. 9.: 12.15 Žena in dom — 13.30 Glasbeno potovanje — 1117.20 Glasbeni kalejdoskop — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slovenski solisti — 19:15 Vatikanska pinakoteka — 19.30 Sodobni motivi — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe — 22.03 Harmonija zvokov in glasov.
Tateden vam priporočamo:
Lepe knjige po nizki ceni
B France Bevk: ISKRA POD PEPELOM, zgodovinska povest iz časov	šilingov
kmečkih uporov, 128 str., br. 8
R) Miško Kranjec: MACESNI NAD DOLIN O, povest o trdem življenju na vasi,
152 str., br. 7
B Ivan Ribič: SPOPINJE V SNEGU — ZGODBA O ZAKLADU, dve povesti
iz partizanskih let, 160 str., br. 5
BS Prežihov Voranc: LJUBEZEN NA ODOR U, povesti iz zbirke .Samorastniki”
168 str., ppl. 12
B Beno Zupančič: MRTVO MORJE, povest o potovanju po svetovnih morjih,
112 str., br. 7
B Fran S. Finžgar: TRIGLAV, v verze povezani spomini na doživetja po gorah
in planinah, 80 str., ilustr., br. 4
B SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA, zbi rka zapiskov iz narodnoosvobodilne
borbe, 296 str., br. 6
B Sonja Sever: ZVESTI TOVARIŠI, mladi nska povest iz domovine Eskimov,
160 str., ilustr., br. 4
B Aleksej Tolstoj: ZLATI KLJUČEK, nenavadne dogodivščine lesene lutke,
120 str., ilustr., ppl. 20
B Ksaver Meško: MLADIM SRCEM, zbirka povesti za mlade bralce,
112 str., ilustr., br. 3
B POLJSKE NOVELE, krajši spisi starejših poljskih pisateljev, 264 str., ppl.	16
B Anton Ingolič: TVEGANA POT, mladinska povest iz narodnoosvobodilne
borbe, 88 str., ilustr., br. 7
B Lewis Carroll: ALIČA V DEVETI DEŽELI, pravljična povest za mlade in velike
otroke, 128 str., ilustr. ppl. 10
B Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska povest
o zanimivih dogodivščinah, 112 str., ilustr., br. 5 B Rabindranat Tagore: ŽETEV, zbirka pesmi največjega indijskega pesnika,
128 str., br. 10
B Kramolc-Tomc: SLOVENSKA PESMARICA, pesmi z notami iz vseh predelov
sloven ske zemlje, dva dela skupaj 384 str., br. 20 B Dr. Anton Polenec: ŽIVALSKI SVET, srečanja z živalmi step in puščav,
112 str., ilustr., br. 8
B SKRIVNOSTI ATOMA, poljuden prikaz dosežkov človeka v dobi atoma,
112 str., ilutsr., br. 4
B Ela Presinger: GOSPODINJSKI NASVETI, priročnik za smotrno ureditev dela
v gospodinjstvu, 112 str., ilustr., br. 8
B Dr. Miroslav Zei: MORJA BOGATI ZAKLADI, zanimiv prikaz neizmernega
bogastva v morju, 56 str., ilustr. br. 9 B Milan Kaman: MLADI BIOLOG, poljud no napisan priročnik o skrivnostih
narave, 184 str., ilustr., ppl. 10
B Ing. Mitja Tavčar: ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO, vloga električne energije
v kmetijstvu in gospodinjstvu, 176 str., ilustr., br. 10
Posamezne knjige lahko naročite tud i po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga11, Wulfengasse