eno šes tino kn jige . O snovne tabe le iz že težko dos topn ih ob jav B iela, M azella, Se id la , K le ina in Konrada na jdem o med tekstom , podrobne jše pa so v p rilog i. Na to dobo povo jna s lovenska m eteo ro log ija kaj rada pozablja . Toda Pučn ik s svo jim ponekod n e k ritičn im povzem anjem s ta rih podatkov in izs ledkov ne zavrača o č itko v tis tih , ki s ta rih opazovan j ne upošteva jo , češ. da ta k ra tn a opazovan ja te h n ično ne p renese jo današn jih zahtev. Naj navedem neka j spo rn ih trd ite v , ki jih P učn ik povzema brez kom en ta rja . Pravi, da je za Š ta je rsko znač iln o jesensko deževje (s. 128), nadalje , da je ko rošk i k ra j D rapo lje v janua rju na jh ladne jš i kra j A vs tr ije (s. 139 — p u b lika c ija K lim a tog raph ie von O este rre ich nas pouču je drugače). C onrad (K lim a tog raph ie von K ärn ten . W ien 1913) trd i, da je C elovška ko tlin a na prehodu iz zahodnoevropske m orske v vzhodnoevropsko ko n tin e n ta ln o k lim o (s. 104). V Pučn ikovem povze tku je iz tega nasta la trd itev , da ima C elovška ko tlina vzhodnoevropsk i deževni tip vrem ena (s. 119). O boje je v luč i nove reg iona lne k lim a to lo g ije m očno sporno , tu d i za to , ke r je ob južnem robu ko tlin e na jbo lj na­ m očen oktober, d rugod pa pom eni sekunda rn i m aksim um padavin. Po m ojem bi m ora l Pučn ik p ri pona tisu S e id love tabele, po ka te ri je v L jub lja n i 88,4 dn i z m eglo (s. 117), navesti nove jša opazovan ja , po ka te rih je teh dn i oko li 150. č e nepoučeni b ra lec (in predvsem tem u je kn jiga nam enjena) na jde v kn jig i o m egli v L ju b lja n i le ta s ta ri podatek, bo v zm oti, ke r bo m enil, da to ve lja tud i za sedan jost. Ali na p rim er: Pučn ik povzem a po A. M eliku a p rilsko m ajsko tem pe ra tu ro za Beograd 11,2° (s. 159), ne d o s tav lja pa, da znaša po nove jš ih in to čne jš ih opazovan jih (1931— 1960) 12,2°. Tud i po M eliku povzeta trd ite v , da je v Ju g o s la v iji na jm an j pa ­ dav in v P anonski n iž in i (s. 159), za nove jše razdob je ne drž i (to je v n izk i M akedo­ n iji, da o Pa lagružu ne govorim o). S kra tka , P učn ik je p rikaz vrem ena na S loven­ skem bo lj ko t d rug i nas lon il na s ta re m eritve , p ri tem pa je prem alo upošteva l novejša opazovan ja in š tud ije . To se z rca li tud i v obsegu pog lav ij: obdelava pod­ nebja po m eritvah iz a vs tro o g rske dobe zavzema 53 s tran i, pog lav je o novejš ih m eritvah (»O ris podneb ja S loven ije«) pa le 14 s tran i, pa še tu je na jveč govora o s la n i in nevih tah . T reba je reči, da sta p rav ta dva po java zelo dobro p rikazana , podobno ko t vrem ensko d o g a jan je pod vp livom ba ričn ih tvo rb in z račn ih mas, če ­ p rav ni navedeno š te v ilčn o zas to pa n je vrem ensk ih tip o v po P etkovšku, H očevarju in d rug ih . Ko od lož im o kn jigo , uv id im o, da v k lju b V e lik i kn jig i o vrem enu še vedno os ta ja m o brez pod robne in take k lim e S loven ije , ki bi b ila p lod vseh dosedan jih p reve rjen ih in zanes ljiv ih opazovan j od s rede p re tek lega s to le tja do danes. N eko­ liko preveč je v kn jig i o s ta lo t is ka rsk ih napak. To je sp ričo m nožice tabe l in za­ ložbe (CZ), ki se u kva rja v g lavnem z nes trokovn im i na tis i, do neke m ere razum ­ ljivo . V k ljub vsem u povedanem u pa pom eni kn jiga upoštevan ja v redno dopo ln itev k poznavan ju s lovenske m eteo ro log ije in k lim a to log ije , še z las ti, ke r je o te la pozabi m ars ika j iz zgodov ine n as ta jan ja vrem ensk ih posta j in v rem enos lov ja na S loven­ skem . Ko p reberem o kn jigo , postanem o ponosn i na našo v rem e n a rsko tra d ic ijo . I. Gams Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev Zgodovina agrarnih panog. II. zvezek: Družbena razmerja in gibanja. Izdala S lovenska akadem ija znanos ti in um etnosti. Z godov insk i in š titu t M ilka Kosa. D ržavna založba S loven ije , L jub ljana 1980. S tran i 794, š te v iln e s like v besedilu , 16 s lik na um etn iškem pap irju , 22 zem ­ ljev idov med besedilom , 11 zem ljev idov v p rilogah , uvezanih v kn jigo , 7 zem ljev idov v p rilog i. Če je d ruga kn jiga »Zgodovina a g ra rn ih panog« izšla še le po desetih le tih iz o p ra v ič ljiv ih raz logov, ki so v nje j obrazložen i, naj tud i še posebej opozorim na naše ob š irn o p o ro č ilo o prv i kn jig i, o b jav ljeno v »G eografskem vestn iku« XLV (1973). Že ta k ra t smo se p rece j ob š irn o u s ta v ili p ri zasnovi ce lo tn e »enc ik loped ične obravnave« g ospoda rske in d ružbene zgodov ine S lovencev po panogah in še pose­ bej ob našem p ričako va n ju , kako bo v obeh kn jigah o a g ra rn ih panogah uspelo ob ra vnavan je gospoda rs tva in d ružben ih razm erij in g iban j posebej. Zdaj je d ruga, »družbena« kn jiga pred nam i. V nje j so v sedm ih tem e ljn ih pog lav jih ob ravnavane soseske in d ruge podeže lske skupnos ti, zem ljiška gospostva , p od ložn iške obveznosti do zem ljiškega gospostva , km ečko p reb iva ls tvo po osebnem po loža ju , de lavc i v ag ra rnem gospodars tvu , ag ra rna p rem oženjska razm erja in raz­ redn i bo ji ag ra rnega p reb iva ls tva . Od tega je več ino pog lav ij obdela l Sergej V i l f a n , ki je z n jim i znova dokazal svo jo izredno g lob o ko in te m e ljito , h k ra ti pa š iro ko znan je o ob ravnavan i p rob le m a tik i te r sposobnost n jenega znanstvenega obdelovan ja . N ič ne zaos ta ja ta za n jegovim i p rispevk i obe pog lav ji, ki sta ju obde­ la la druga dva a v to rja in sou redn ika kn jige : pog lav je o pod ložn išk ih obveznostih do zem ljiškega gospostva , ki ga je nap isa l te m e ljit poznava lec teh obveznosti iz zgo ­ dov insk ih v irov Pavle B l a z n i k in pog lav je o razredn ih bo jih agra rnega p re b i­ va ls tva , ki mu je jedro ob ravnavan je razredn ih bo jev tega p reb iva ls tva v fevda ln i d ružb i (z d rugo besedo »km ečkih uporov«) izpod peresa našega zgodov ina rja — sp ec ia lis ta za te bo je Boga G r a f e n a u e r j a . Delo, ki so ga o p ra v ili ti tr ije a v to rji, ne im pon ira sam o po svojem obsegu in po svo ji te m e ljito s ti. Dokazu je nam h k ra ti, kako ko ris tn o in uspešno je lahko pog lob ljeno raz iskova lno de lo v tis tih znanstven ih vejah, ki so vg ra jene v so lidno zgradbo k u ltu re naroda, ne da bi pri tem m orale, pa tud i m ogle s led iti vab ljivem u k licu po neposredn i povezavi s po trebam i p rakse in združenega dela. Sam o v prid je n jihov i kakovosti, da podobnim , vabam a li skušn javam n iti ne m ore jo s led iti, tud i če bi to želele. K n jig i je tud i v prid , da se je s svojo, zgora j označeno zasnovo dokončno p re lev ila od p rvo tne , m očno leks ika lne zasnove ce lo tn e »G ospodarske in d ružbene zgodovine S lovencev«. Nam geogra fom seveda ta druga kn jiga , v ka te ri p rev ladu je jo d ružbenorazvo j- na, de lom a ce lo m očno pravnozgodov inska vp rašan ja , ni tako blizu kako r nam je b ila prva, čeprav se seveda njena p rob lem a tika m ars ik je veže s p rob lem i, obde­ lan im i v p rv i kn jig i in so to povezavo a v to rji na š te v iln ih m estih tud i podčrta li. V endar je tud i za nas podrobna p rou č ite v po jm ov kakršn i so soseska, župa, ag ra rne skupnos ti, zem ljiško gospostvo in podobno izredno d ragocena in nu jna za razu­ m evanje t. im. »agra rne geogra fije« in g e o g ra fije podeželja sp loh. Celo ob po­ g lav jih o ag ra rn ih de lavc ih (sosesk in ih in p lan insk ih p a s tirjih , d n in a rjih , gozdnih de lavc ih , v in ič a r jih itd.) se naša zan im an ja s tika jo , š e posebno bi b ilo ko ris tno , če bi se t is t i naši geogra fi, ki se u kva rja jo posebej s t. im. »socia lno« geogra fijo , poskuša li o b o g a tit i z zgodov insko razvo jn im i v id ik i, čeprav se jim zde m orda m alo preveč odm akn jen i, de lom a po p rav ic i, ke r je razvo j o s tro p re k in ila d inam ika sodobne de a g ra riza c ije in u rba n iza c ije podeželja, ki je us tva rila č is to nova d ru ž ­ bena razm erja in sprož ila nova družbena g iban ja , s ta ra pa ko t s ledove p re tek los ti m očno po tisn ila v ozad je in včas ih ka r p reveč v pozabo. Č eprav k p rob le m a tik i, ki jo obravnava ta druga »družbena« kn jiga , geogra fi s svo jim delom nism o m nogo p rispeva li, vse kako r m anj ko t k p rob le m a tik i prve kn jige , nam je v zadoščen je , av to rjem kn jige pa ve lja p riš te ti v zaslugo, da so pri uporab i lite ra tu re upošteva li tud i t is te drobce , ki sm o jih p rispeva li. S ve tozar Ilešič Potresni zbornik. Izdala obč inska kon fe renca SZDL To lm in . Za lož ila tem eljna ku ltu rn a skupnos t To lm in . 496 s., T o lm in 1980. Ob s lovesnem zak lju čku g lavne po tresne obnove izdana kn jiga je posvečena vsem de lovn im ljudem , ki so sode lova li p ri obnovi p rizade tega Posočja. Čeprav je delo istega izda ja te lja in za ložn ika (ured il J. D olenc), nim a ob iča jnega naslova T o lm in sk i zbo rn ik , ki bi mu b ila to tre tja š te v ilka (druga je izšla I. 1975). Razlog uv id im o že ob prvem in na jda ljšem p rispevku z naslovom »Potresi v Furlaniji in Posočju leta 1976, kratka seizmološka zgodovina in seizmičnost« (s. 17— 80) izpod peresa znanega se izm ologa V lada R i b a r i č a . O bravnava ne le Posočje, tem več vse jugovzhodne A lpe med Verono in G raško ko tlino . O pisu je vse na jm očne jše po ­ trese po I. 1116. Med n jim i je posebnost na naših tleh na j jač ji po tres iz I. 1511, ko se je šest u r po prvem ka ta s tro fa ln e m sunku z ep icen trom v Id riji (M =6 ,9) sred išče p rem ikov p rese lilo v 50 km odda ljeno F u rla n ijo (M = 7,0— 7,2). N ovosti p rinaša tud i op is p litvega a m očnega be ljaškega po tresa I. 1348, ki je izzval podor z gore D obrač v Z iljs k o do lino . Potres 1976 R iba rič podrobne je op isu je po k ra jih na fu r ­ lansk i in naši s tran i meje. V e rje tno je na p rošn jo u redn iš tva dodal p isec še raz­