|62| PLANINSKI VESTNIK | JUNIJ 2013 Pohodniška pot Alpe Adria Trail V letošnjem letu praznujemo 60 let Slovenske planinske poti – najstarejše daljinske poti oz. transverzale v Evropi. Pohodništvo in planinstvo v zadnjih letih strmo naraščata po priljubljenosti tudi kot turistični produkt. Vse več ljudi se odloča za večdnevno hojo od koče do koče oz. hotela do hotela, kar potrjuje tudi večji obisk pohodnikov na znanih evropskih poteh kot so Top trails v Nemčiji in Salzbur- ger Almenweg, Donausteig, Adlerweg, Kalkalpenweg v Avstriji. V letu 2010 je koroška turistična organizaci- ja Kaernten Werbung dala takrat Slovenski turistični organizaciji in italijanski regio- nalni turistični organizaciji Friuli Venezia Gulia (FVG) pobudo za vzpostavitev nove daljinske poti, ki bi povezovala Grossgloc- kner s Trstom preko Slovenije. Namen poti je povezati različne tipe pokrajine v celoto in jo preko skupne zgodbe polne doživetij ponuditi v uporabo pohodnikom in ljubi- teljem narave. Pred dokončno odločitvijo o izvedbi skupnega projekta je bilo precej dilem, vprašanj, ki jih je bilo potrebno raz- rešiti. Izhodišča so bila naslednja: ne bo se gradilo nove poti pač pa povezalo obsto- ječe odseke poti v celoto in ker trasa ne bo vodila izključno po obstoječih planinskih in sprehajalnih poteh posameznih turističnih krajev, se je bilo potrebno dogovoriti za sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in posameznimi turističnimi organizacijami ob poti, hkrati pa je bilo potrebno rešiti način označevanja in skrbništva poti ter seveda problem imena poti, ki naj bi bil blizu vsem trem jezikovnim skupinam. V letu 201 1 se je tako rodila nova daljinska pot Alpe Adria Trail – ki povezuje tri narode, ki se začne na najvišjem vrhu Avstrije Grossglocknerju in se zaključi preko Slovenije v Miljah pri Trstu. Trasa je speljana preko atraktivnih območij avstrijske Koroške, zahodne Slovenije in Italijanske julijske krajine. Pot povezuje skupna zgodba hoje po vrtu Eden, ker se pohodniku pri hoji vsak dan odpirajo novi, izredni pogledi in razgledi od belih ledenikov, številnih jezer, rek, slapov, gozdov, belih kraških skal, vinorodnih področij do modrine morja. Pot sestavlja skupno 43 dnevnih etap, najdaljša meri 20km oz. povprečno 5-7 ur hoje dnevno. Celotna dolžina poti je 750km oz. 600 km osnovne trase in 150 km šestdnevne t.i. krožne trase med Beljakom, Trbižem in Kranjsko Goro. Vsakodnevna etapa naj bi ponudila t.i. magično točko poti - to je točko z lepim razgledom in urejenim počivališčem na katerem si pohodnik vzame čas za malico, razmišljanje in opazovanje narave. Vsak začetek in konec dnevne etape bo na celotni trasi postopoma urejen z informacijsko tablo na kateri je predstavljena lokacija, zadnji prehojen odsek poti ter naslednji odsek poti. Na takšnih točkah bo postopoma možno naložiti v svoje pametne telefone tudi opis in traso odseka poti katerega želi pohodnik prehoditi. Pot je označena s skupno izbranim logotipom in je na slo- venskih odsekih poti usklajena s Planinsko zvezo Slovenije in Triglavskim narodnim parkom, ki sta s turističnimi organizacijami ob poti partnerja v projektu. Seveda je bilo ob samem nastajanju poti nekaj pomislekov glede označevanja trase poti, označevanja startno ciljnih dnevnih etap in imena poti, vendar se je ob zavedanju, da je to projekt treh držav, treh relativno različnih kulturnih skupin, različnih tipov okolja, pričakovanj tako domačih kot tujih pohodnikov, našla srednja pot. Cvetoči travniki pod Grossglocknerjem Foto: Andrej Trošt PROMOCIJSKO BESEDILO |63| V Slovenijo pride pot na sedlu Jepca pod Kepo z avstrijskega Baumgartnerhohe. Potem sledimo stari graničarski poti do Trupejevega poldneva. Ta odsek ponuja mir, tišino in izvrstne a divje lepe poglede na naše in Zahodne Julijce, Dolomite z manj znane perspektive in na drugi strani koroško kotlino ter razglede do Grossgloc- knerja in Grossvenedigerja. Ta odsek je bil do sedaj manj obiskan s slovenske strani. Potem se trasa spusti preko Srednjega Vrha v Kranjsko Goro. Pot se nadaljuje v dolino Krnice in potem strmo na Vršič. Le kdo ne pozna Vršiča? Kljub temu pa pohodnika zanimivosti in narava ob stari vršiški cesti v Trento k izviru Soče vedno znova presenečajo. Od izvira Soče trasa poteka po urejeni Soški poti za katero skrbi Triglavski narodni park do Informacijskega središča TNP Dom Trenta. Pohodnik nadaljuje pot po Soški poti ob hladu in lepotah Soče mimo Kršovca in Jablance v Bovec. Trasa se potem vije nad Bovec do skritega, a hkrati dominantnega slapa Virje v vznožju kaninskega pogorja. Nadalje se pot strmo spusti nazaj k Soči in mimo slapu Boka, vasi Žaga po desnem bregu na Srpenico, kjer preko novega visečega mostu preide na levo stran. Nato se začne postopen vzpon proti Drežnici in mimo Koseča po odseku Poti miru do italijanske kapele pod Krnom. Od tam se pot spusti na planino Kuhinja pod Krnom, ki ponuja vse prednosti visokogorske planine. Od tam Desno: Rombon in Bovec Foto: Oton Naglost Spodaj: Trentarska domačija Foto: Alenka Veber