List 13.
Politiški oddelek.
Po deželnih zborih.
IV.
Predno končamo svoj pregled o letošnjem deželno-zborskem zasedanji, pogledati je nam dalje na sever k našim bratom Cehom. V češkem, moravskem in šleškem deželnem  zboru bila so tudi  letos večkrat na  dnevnem
v
redu politična vprašanja, zlasti narodna. Sleški deželni zbor je letos postopal proti Slovanom po njegovi stari metodi. Zavrnil je vse slovanske zahteve. Koalicija ni ublažila šleških Nemcev, kakor tudi ni koroških Nem-
v
cev ali pa isterskih Italijanov. Sleški deželni zbor nam najbolje kaže, da je bilo prazno upanje nekaterih Slovanov, da se bodo Nemci vsled koalicije kaj premenili. Sprav-ljivejši se kažejo le tam, kjer jim že prede in že morejo gledati, kako si na kak zvijačen način zagotove svoje predpravice. Kjer pa tega ni, pa Nemci ostanejo stari.
Nekoliko prijenljivejši so pa postopali Nemci na Češkem in Moravskem. Dogodki so jih prisilili, da morajo tukaj računati s Čehi. Na Češkem so že tako v manjšini in bi njih veljava popolnoma propala, da niso v češkem plemstvu našli zaveznika, na Moravskem se pa tudi Nemcem že majejo tla. Občino za občino zgubljajo, in le vprašanje časa je, doklej ostanejo v večini še v deželnem zboru. Čehi so v teh deželah postali tak faktor, da morajo računati ž njimi.
Zaradi tega so pa v češkem in moravskem deželnem
v
zboru letos slišali Cehom prijaznejši glasi iz nemškega tabora, nego je bila navada doslej. Moravski deželni zbor je celo dovolil Cehom neko deželno češko realko. S tem pa  približno še ni   poravnano nerazmerje  mej nemškimi
v
in češkimi srednjimi šolami na Moravskem. Se vedno je prvih nerazmerno preveč. Priznati pa moramo, da je to vsekako veselo znamenje. Pred desetimi leti bi bili mislili, da je nemogoče, da bi deželni zbor moravski se za kaj tacega odločil. Gospodje se že pripravljajo na to, da pridejo kdaj v manjšino, in za tedaj bi se radi neko-
liko spravili s Čehi, da bi Čehi potem nemškega vpliva na Moravskem ne porinili popolnoma v meje, katere mu gredo.
V češkem deželnem zboru so se pa slišali glasovi od nemške strani, v katerih so Nemci naravnost nagla-šali, da priznajo važnost češčine. Naglašalo se je, da vedno več Nemcev češki zna. Tožilo se je pa, da število Čehov veščih nemščine pojema. Taka prikazen je pač celo naravna. Čehi napredujejo v vsakem oziru in zatorej njih jezik in njih slovstvo od dne do dne pridobiva večjo važnost; čim bolj se množi njih slovstvo, tem manj so navezani na nemško in zanimanje za nemški jezik mora pri njih vsled tega pojemati. Avstrijski Nemci pa ne napredujejo v taki stopinji kakor Čehi in se zatorej mora krčiti polje njih jeziku. Prisiljeni so po tem takem učiti se češčine. V čeških krajih je češčina tako samostojna postala, da brez nje ni moč več izhajati. Če se Nemci zanimajo za češčino, ne vodi jih pri tem kaka ljubezen do Čehov, ampak jedino njih lastni interesi.
Sicer so pa semtertja nemški liberalci celo ponujali Mladočehom spravo, ako bi ti hoteli popustiti svoje državno pravo. Tu je jako značilno in le kaže, da se nemšk demokratični elementi nič kaj dobro ne čutijo pri koaliciji, ki pred vsem zastopa le interese veleposestnikov in bi bili pod gotovimi pogoji nekateri pripravljeni celo zvezati se z liberalnimi Čehi. Mi smo prepričani, da hitro do kake take zveze ne pride, ali polagoma se pa le utegnejo demokratični elementi vseh avstrijskih narodov zavezati proti veleposestnikom. Seveda morajo se poprej še politične razmere precej premeniti. Sedaj imajo tudi liberalni Nemci v narodnem oziru tako dobre zaveznike v veleposestvu, da jim ne kaže jih zapuščati. Mladočehom se tudi le zaradi tega tako laskajo, da pritiskajo na veleposestnike, in jih silijo, da izpolnijo vsako njih željo, češ, drugače se zavežemo proti vam.
V minolem zasedanji češkega deželnega zbora so veleposestniki skoro v vseh narodnih vprašanjih glasovali z Nemci. Očitno so kazali, da jim zlasti za češko državno pravo ni prav nič. Popolnoma so zatajili svoje prejšnje nazore,  zginil je iz njih  popolnoma ves narodni   ponos.
120
Minolo zasedanje deželnega zbora je najbolje pokazalo, da veleposestniki povsod v politiki zasledujejo le svoje stanovske koristi. Češko državno pravo so zagovarjali le tako dolgo, dokler so se nadejali, da se ž njim obnove njih fevdalske predpravice. Ko pa vidijo, da bi Češka država bila demokratična, vse drugače demokratična, kakor je Ogerska, ako se obnovi češko državno pravo, so se pa jeli družiti z Nemci proti češkemu državnemu pravu. Sedaj povsod kažejo le svoje avstrijstvo in to seveda le zaradi tega, ker imajo v Avstriji, kakor je sedaj vrejena, še velike predpravice.
Tako postopanje se pa utegne še kdaj maščevati. Tudi drugi sloji prebivalstva se utegnejo polagoma na-vzeti njih politike in varujoč svoje stanovske interese združiti proti njim. Če se je zgodovinsko veleposestvo združilo s centralisti proti češkim demokratom, pač ni nobenega uzroka več,   da bi  se Mladočehi ob ugodni   priliki
v
ne smeli združiti z demokratičnimi Nemci proti njim. Cim bolj bodo veleposestniki povsod gledali le na svoje koristi, tembolj bodo tudi druge stranke prisiljene nastopati proti njim. Od kar so se veleposestniki zavezali z židovskimi liberalci, tudi njih stranka nima nobene prave pravice do obstanka, ker ne vrši več nobene velike naloge. Sporazumljenje mej Nemci in Čehi se je pa s tem le olajšalo. Češki zastopniki morajo prej ali slej spoznati, da na obnovljenje češkega državnega prava ni misliti, ko so se veleposestniki, ki so bili najvažnejši faktor v tem boji, temu pravu izneverili. Ko pa češki poslanci polagoma  popuste to pravo, se bode   pa že po-
v                        v
lagoma našla pot za spravo mej Nemci in Cehi na Češkem, posebno ker prvi sami že spoznavajo, da Čehov ne bode več moč prezirati. Ako pa Čehi svoje državno pravo popuste, se pa tudi lahko bolj približajo drugim avstrijskim Slovanom in prevzamejo nekako njih vodstvo. Poslednji čas se v mladočeških listih ponavljajo kaj prijazni glasovi za Poljake. Poslednji sicer še ne zaupajo tem glasom, ali vendar ni izključeno, da se poljska demokratična in mladočeška stranka malo zbližata.
Tako utegne zbližanje veleposestnikov z liberalci biti začetek k večji in naravneji preosnovi avstrijskih strank, ki naposled baš veleposestnikom ne bode v korist. Druge stranke se bodo bolj zbližale in veleposestvo prisilile, da se umakne iz političnega življenja na svoje gradove, ker je v političnem življenji postalo nepotrebno in celo škodljivo. Veleposestniki se bodo tedaj še kesali, da so se tako odločili od naroda, ali bode prepozno.
S tem končujemo letošnji pregled po deželnih zborih. Videli smo, da so v vseh deželnih zborih se tudi letos razpravljala politična vprašanja, da moč koalicije ni tako velika, da bi ta vprašanja potisnila z dnevnega reda, pač pa je pričakovati, da politična vprašanja porinejo z dnevnega reda koalicijo.