SLOVENSKI
UČITELJ,
(Mio »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
I/liaju 5. in 20. vsakeg-u meseca na coli lil Za oznanila se plaCtuje od navadne ver-poli in velja za celo leto O gldM za pol \ stice, če so natisne enkrat 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 00 kr.	lil	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Dopise sprejema odbor wlIčlteljsko^a društva za slovenski Stajer“ v IJutonieru.
Štev. 12. V Mariboru 20. junija 1875. Letnik III.
   " " -   ' =■-■■■ -     -
Sedanje kranjske šolske razmere.
Kakor kažejo najnovejši dogodki, obrača se kranjsko šolstvo, ki je bilo še nedavno v prav neugodnem stanu, vendar po malem na boljše. To upanje na boljše bodoče stanje kranjskega šolstva dali so nam razni dogodjaji, govori, sklepi, volitve, ki so sc veršile v poslednjem času na merodajalnib mestih. Med tem, ko jo lansko leto ob tem času še največja ne-volja bila med kranjskim učiteljstvom, katero jo baš takrat uže več mesecev brez plač bilo, sme ono letos z ozirom na slabo preteklost vsaj nekoliko zadovoljno biti. — Uže lani na jesen je deželni zbor kranjski odpravil za šolski napredek škodljivo šolnino in zavernil vse tiste prošnje „kr. Lehrervereina“, ki so merile na centralizacijo in ponemčevanje kranjskega šolstva. Deželni šolski svet kranjski, kateri je sicer malo prijazen temu, da bi se šolstvo na narodni podlagi razvijalo, je storil vendar za zboljšanje učiteljskih plač nekaj; kajti odpravil je poduči-tcljska mesta in kolikor je le mogel postavil plače učiteljstva v višje razrede. Da je vendar še mnogo šol v 3. razredu s ‘100 gld. plače, temu so krivi krajni in okrajni šolski sveti, ki Večjih plač za svoje učitelje ne predlagajo.
Največ nadc, da se bo kranjsko šolstvo lepo razvijati zabelo, nam dajejo letošnji sklepi kranjskega deželnega zbora. Letos so se namreč kranjskim učiteljicam isto plače dozvolile, kakor učiteljem. Ta sklep bode imel dobre nasledke. Na Kranjskem primanjkuje še mnogo učiteljev; žensko učiteljsko •zobraževališče dalo bode pa dosta učiteljic, in te bodo rade sprejcmale povišane službe po Kranjskem in s tem se bode velikemu pomanjkanju učiteljstva vsaj nekoliko v okom prišlo.
■ Hvalevreden je tudi ta sklep kranjske dež. zbornice, da bode učiteljstvo iz normalnega šolskega zaklada svoje plače dobivalo. 8 tem so sc vendar enkrat stalno uredili in zagotovili učiteljski
12
— 1.78 —
dohodki; ni se torej več bati učiteljem take krize, kakoršua jih je bila lani zadela. — S posebnim zadovoljstvom in veseljem je moralo kranjsko narodno misleče učiteljstvo pa slišati to, da je v deželni odbor in deželni šolski svet kranjski izvoljen čverst zagovornik narodnega učiteljstva in šolstva, namreč znani domoljub dr. Zarnik, tisti mož, ki se jo bil zlasti lani pokazal v deželnem zboru gorečega zagovornika narodnega šolstva, a ob enem zakleti sovražnik nemškutarskib ljubljanskih učiteljev. — Mož, k oj i je torej vnet za narodno učiteljstvo in ob enem za šolski napredek na podlagi novih svobodomiselnih šolskih postav, tak mož bode v takih važnih korporacijah, kakor sta deželni šolski svet in deželni odbor, gotovo mnogo koristil. — V deželnem šolskem svetu kranjskem sedi poleg tega več narodnih mož, kakor so: dr. 151eiweiss, Praprotnik, Šolar, dr. Pogačar. Ako so ti možje složni in ako sc pridno sej udeležujejo, bodo gotovo le dobre sklepe provzro-čevali, vsaj pa slabih sklepov zabranjevali. — Še enega dogodka se hočemo pri tej priliki spominjati. Nahajajo se po Kranjskem, zlasti v Ljubljani nemškutarji, ki nič druzega ne žele, nego to, da bi se kranjska dežela prej ali slej ponemčila. Ker sami te ideje izpeljati ne morejo, radi tega pa kranjske učitelje neprenehoma po svojih časnikih nadlegujejo, da bi oni jim po šolah pomagali.
To neizpeljivo idejo prinesel jo znani nemškutarsk prof. Linhart celč pred konštitucijonelni zbor ljubljanski. — A tu je blamiral sebe in svojo usmiljenja vredno somišlence. Apeliral je ta Kočevar (to je L. rodom) na občine in na vlado, naj učenje nemščine po kranjskih šolah pospešujejo. Toda sam navzoči dežlni šolski nadzornik Pirker, sicer slab prijatelj Slovencev, ni mogel L. in drugim priterditi, ker se mu nasvet njemu samemu neizpeljiv in za kranjsko šolstvo pogubljiv zdi. Pirker sam je priznal, da so na Kranjskem (razun kočevskega okraja) samo slovenske šole, in nemščina sc v takih šolah le'takrat učiti more, ako jo občine žele. (O vsem tem je obširno in dobro govoril ljublj. „Tov.“) Kratko rečeno: Dobro so bili zavernjeni sovražniki slovenskih šol — od priverženca lastne stranke. Zvijaj sc, „L. Sch.“, kakor sc hočeš, nič uc boš opravila. — Mi pa z ozirom na vse to, kar smo danes omenjali, slobodno terdimo: Kran jske šolske razmere se zboljša jej o. —
O prirodi sploh.
(1. maja 1875 pri učitoljskom shodu na Vidim govoril J. P.)
Po dolgi zimi je mila spomlad zopet razgcrnila svojo lepoto. Vse se je prebudilo iz zimskega spanja. Naša zemlja je odvcrgla svoj zimski plašč, ter sc zavila v prelepo, živo zc-
leno spomladansko suknjo; zimska tihota je minula, ker prišli so k nam zopet oni gostje, ki so nas pretečeno jesen zapustili, zbavši se pred mrazom in zimo, ter žvergole svoje drobne pesmice, da se po gorah in dolinah razlega. Kdo ne želi v tem prelepem spomladanskem času na zelenem griču ogledovati to prečudno naravsko spremembo ter občudovati njenih prikazni?
Tudi mi smo se danes snidli, da bi se po truda polnih poslih našega stanu v spomladanskej krasoti okrepili, pa, da bi naravo in njene prikazni pregledovali in premišljevali ne le na hitrico in poveršno, ampak resno in globoko, da bi se po tem takem z njo obširneje seznanili.
Torej poglejmo v velikansko knjigo prirode, ki je od starodavnosti odperta človeškim očem. Pisana je z velikimi in prečudnimi čerkami, ter obseže vse, Čudno in koristno, bliščeče >n neznatno; vse, vse ima tukaj svoj pomen, svoj prostor.
Ljudje so si že od nekdaj prizadevali razumeti jezik te velikanske knjige, in umniši so se trudili jo storiti vsem razumljivo iii pristopno. Pa vspeh tega truda je bil nepopolen in mnogo se še nahaja v tej knjigi nerazumljivega; mnoge prikazni so človečanstvu nejasne, ter o njih se le meni, v kakej zvezi da so z drugimi. Le korak za korakom je človeštvo v spozna Vanju prirode napredovalo. To se jasno vidi v zgodovini narodov, od katerih mi dovolite tukaj nekaj omenjati.
Prvi narodi so se z naturo le tolikanj pečali, da so iz nje pridobili živež in korist, tedaj se niso trudili jo natančneje spoznavati. Znano nam je, da so najstarejši narodi bili lovci in ribiči, pozneje so počenjali živino krotiti in zemljo obdelovati ter so si stavili stalna ognjišča. Z naturo so vedno občevali, tedaj opazovali marsikaj in nabrali si skušenj, ki so bile njihovim naslednikom v prid.
Na najvišji stopinji omike so takrat bili Kitajci in Egip-eaui. Imeli so že precej dobro urejene države; pri njih nahajamo tudi mnogo umetnij in več naprav, ki nam do s ta kažejo, da sta bila ta dva naroda se že precej z naturo seznanila. Ven d a r je ostalo prirodoznanstvo tudi pri njih na nizki stopinji )'azvitka, in marsikaj je ostalo tudi niima v tej knjigi neznanega J1* zakritega, kar samo na sebi ravno ui bilo še tako temno di težko.
Gorki, najbolj izobražen narod starega veka, so živeli na prespi in zelo bogati zemlji, tako rekoč v sredi prekrasne prirode, bajala jim je obilno živeža, ne da bi sc morali veliko zanj truditi, in s tem se tudi omikani Gerki niso pečali, to je bila dolžnost njihovih poslov in nevednega ljudstva. Odgojevali so so in odlikovali v filozofiji in matematiki, v govorništvu in pesništvu in pečali so se bolj z umetnijo, ker k temu jim ni bilo treba trudapolnih skušenj in naveličalnega dela. In v resnici 80 bile te znanosti v stari Greciji na tako visokej stopinji, da
marsikterih se sedanji svet ni prekosil, llimljani so hoteli le gospodariti in vse podjarmiti ter so se le vojskovali in premaganim narodom zakone dajali. In ravno ta mogočni narod, pred kterim so se vklanjali vsi sosedni rodovi, bil je popolnoma neveden v prirodoznanstvu; ravno ta narod, ki je dajal podjarmljenim narodom zakone, ni še slutil o večnih nespremenljivih zakonih, vladajočih v prirodi nad vsemi minljivimi postavami človeškimi.
Pa še tudi po razpadu te velikanske rimske države niso bili časi ugodni za spoznavanje prirode. Od Azije sem so se cele trumu narodov vsipalo v Evropo iskaje si novih prebivališč, ter so prinesle vojsko in zmešnjave tje, kamor so prihrule. V teh burnih časih se niso razvijale po Evropi umetnosti in znanosti, preselile so se v mirnejše kraje velike Azije, med Arabljanc in druge rodove. Počasu so se pa tudi ti viharni časi po Evropi vmirili. Kerščanstvo je zedinilo narode proti navalom barbarov; nastale so države v obrambo ljudi. Vojska že sicer radi tega ni nehala, pa v tihih samostanih, in v zidovju mogočnih mest so razcvctale in razvijale se znanosti in umetnosti. In bilo je tudi treba na naturo bolje pazljivost obračati, ker z gostostjo prebivalstva so se tudi od dne do dne bolj množile potrebe, misliti je bilo treba na pripomočke, ^ s kterimi bi se najložje pridobili zakladi, v prirodi zakriti. Se bolj se pa je prirodoznanstvo pospeševalo z iznajdbo tiskarstva in z odkritjem Amerike.
Po iznajdbi tiskarstva se je lahko vsaka misel, vsaka iznajdba, vsaka opazka ohranila in vsomu svetu naznanila; odkritje Amerike pa je Evropejcem pokazalo mnogo novih in čuda-polnih stvari, ter zbudila ne le samo radovednost temuč, tudi veselje k natančnomu opazovanju prirode.
Dalje so nastale v Italiji, na Erancozkem, na Nemškem in Angležkem vseučilišča, to so učilnice, kjer so učili najizverst nejši možje svojega časa, tedaj ni bilo več mogoče, da bi spoznavanje prirode zaostalo ali celo vpešalo, timveč razvijalo se je od leta do leta tako, da je sedanji svet jako oborožen muogoverstnimi izkustvimi in znanostimi minulih časov. Ta pridobljena vednost pa nima nikakoršuih skrivnosti več, ne skriva sc boječno in zavidno, timveč ona za vsakega svobodno vre, vsak se jej lahko približa, kdor sc le kaj lepega naučiti želi.
Vodimo pa tudi, dragi gosp. tovarši, radovedno mladino in narod k tej velikanski knjigi, ter jima čitajmo, kažimo, razlagajmo vse, kar jim bo za bodočnost treba. Učimo mladost, da po naravnih zakonih sc voda spuhti v sopuh, da i* teh soparjev sc v zračju nareja oblak in megla, iz kojih nam roslja rodoviten dež in tudi včasi se vsiplje toča in sneg, da tedaj tega ne delajo copernice ali čarovnice.
Odprimo jim ono stran te prečudne knjige, ki nam kaže, da iz zemlje vedno plinovi pulite, kteri se v zraku vnamejo in sem ter tj e švigajo, kakor svitle lučice. Tote lučice tedaj niso nikakoršne prikazni, ne pokojni s svitlimi verigami, ne denarni vnet v grmičku, še manj pa žerjavica ali pa budi dub.
Učimo iz knjige prirode še dalje, da ima umetno napeljan sopub v hlaponib velikansko moč, da zamore nmogo, s težkimi tovori naloženih vagonov vleči, kterih bi še 100 konjev ne potegnilo. Tedaj le sopub je „lukamatijeva“ moč, ne pa kak dub, kakor nekateri mislijo.
Učimo jib	mater zemljo	pridno obdelovati, da	bo rodila
mnogo sadu. Kažimo jim drevje saditi in požlahtnovati, trto obrezovati in vezati; recimo jim, naj luliko iztrebijo iz polja vinogradov in sadunosnikov;	zakaj le po trudu in	pametnem
delu je obilna žetev in tergatev, ki nam napolnjuje žitnice, vinske kleti in s sadjem shrambe. Narod se bo potem iz revščine povzdignil v blagostanje, ter mir in delavnost bota vladala med ljudstvom, ne prepir in hudobija.
Pokažimo jim še one strani, ki govore o živalstvu. Tukaj bodo brali, da je vsa zemlja polna različnih živali. Nektere letajo v zraku, druge lazijo, skakajo in hodijo po zemlji in v zemlji in zopet druge pa po vodi plavajo. Kaznih podob so in mnogoverstnih barv. Spoznali bodp na dalje, da nam nektere koristijo, kajti nam dado živež in obleko; ptičice, tako nježno oblečene pa nas razveseljujejo s svojim prijetnim petjem, pa je tudi mnogo škodljivih in nevarnih živali.
OmehČimo	mlada srčica, da se usmilijo ubogih	živalic, ter
jib	nepotrebno	ne more in	ne trpinčijo, saj žival	tudi čuti,
kakor človek.
Kdor nima usmiljenja do živali, ta nima usmiljenja tudi do človeka, in navadno izraste iz takega ueusmiljneža nevaren ubijalec, kojib zdaj, žali Kog tudi ne manjka.
O živinoreji, o čebelarstvu in sviloprejstvu še jim govorimo, ter jim red in snažnost posebno naročujmo, kajti oba ohranjujeta zdravje ne le samo ljudem, temuč tudi živalim.
Recimo še jim, naj škodljive živali lovč in jib vkončavajo, »aj so pa tudi pri tem previdni, zakaj nektere nam znado zdravje Poškodovati s syojcm strupom ali pa nas celo umorč. Pralno vero pa, da pes vidi smrt ali da čuk komu smrt zapoje, ali da smrtna ura po stenah bi je ali še več tacega enacega prc-zcnimo, kakor tudi vero na vražo pri domači živini.
Pokažimo pa še radovednežem one strani, ki nas uče, da Je pod zemcljskoj skorjo še mnogo mnogo zakladov zakritih, kterih marljivi človek more na svitli dan spraviti, in da iz sredine in globine se vdvigujo plameni skozi žrela ogjenikov, ne Pa iz pekla in da ravno od tam zvirajo zdravilne toplice. Pokažimo še jim one podobico, na kojib je zemlja naslikana v
svoji prekrasni spomladanski lepoti. Naj se ljuba dečica veseli na zelenem, s prekrasnimi cvetlicami ovenčanem travniku, naj skače med drevjem, ter lovi pisane matulje. Naj terga lepo pisane rožice, ter naj srka iz njih prijeten duh; pa naj ne trga vseh, zakaj pri nekterih preži pod krasoto morilcu strup. Sicer so nam tudi strupene rastline koristne, ker iz njih se dela zdravilo ali leka, rabiti jih pa le razumijo lekarji in zdravniki, ne pa vsaka baba, ne vsak mazač.	(Dalje	prih.)
Jana Amosa Komenskega Informatorium sole materinske.
(Daljo.)
'V. 1* o «»* 1 a v. j e.
Kako sc ima mladina v zdruvji oskorbljevati in vaditi.
Kazen mleka so morajo otroci po malem tudi na drugo hrano privajati; in previdno naj se začenja s tako hrano, ki je prirojeni hrani (mleku) največ enaka, namreč z mehkimi, sladkimi in lehko prebavljivimi rečmi.
Učiti otroke na zdravila (kakor nekateri navado imajo) je jako škodljivo. S tem so k&zi prebavljenje in rast, kajti hrana in zdravilo ste nasprotni reči; perva daja telesu kervi in život-nih sokov ter dela za pomnoževauje človeških delov; drugo pa sega po kervi in telesu, kri odteguje in iz telesa goni. Kazen tega se zdravila, katera se pred potrebo in silo uživajo, spreminjajo v naši prirodi v navado in zgubijo za nas o času sile svojo moč. In od tod pride (kar je najhujše), da takošni ljudje, ki so se v pervi mladosti na zdravila navadili, nikoli ne postanejo popolnem zdravi, so marveč bolehni, kašljavi, bledi in slabi in za časa umro.
Zatorej branite starši, če imate um, zdravil svojim otrokom, dokler ni sile, tako, kakor strupa. Poleg tega pa tudi gorkih in skelečih jedi in pijač, kakor so nekatere korenine, preslane jedi i. t. d. potem vino, žganje i. t. d. Kdor s takošnimi rečmi otroke hrani iu napaja, ta stori to, kar neprevidni vertnar, kateri, hoteč, da bi mu drevo hitro rastlo in borzo cvetlo, njemu za ogrevanje korenin apna prisipa. Drevo bode sicer res hitreje rastlo in cvetlo, a tudi se bo pervlje sušiti začelo in pervljc popolnem usušilo. Mleko je otrokom in drugim malim stvarem naredil sam Bog, njih stvarnik; torej naj se jih pri tem pusti. — Kedar mleku odrastejo, daja naj se jim hrana, ki je mleku podobna, in reči, ki so zmerne toplote. Tako reči so: močnik, kaša, kruh, pivo (! Ur.). Potem bodo rastli, kakor zelišča pri tekočih vodah; samo dovoliti si jim mora pri tem primernega
igranja in gibanja, in Bogu se priporočevati po molitvah za njihovo življenje in zdravje. —
Zato so uže modri Špartanci v starem času na umno vodstvo mladine največjo pazko imeli in po deželni postavi se je prepovedalo, da se mladim ljudem do 20. leta (t. j. do popolnega dorastka) ni dajalo vina. Ako so torej takrat mladini tako skerbljivo vina branili, kaj se more reči v sedanjem trapastem veku o izmišljeni pijači, o žganici, s katero se dan danes mladi >n stari napajajo. — Čas je uže, da se začne pametneje delovati, in vsaj otrok, teli malih in nedolžnih ne mori.
Tudi na vsak drug način je treba zdravje otrok varovati, zato ker je njih telesce nježno, njih koščice so mehke, živci so slabi in sploh vsi deli še nedorastli. Kedar se tedaj otroka v roko jemlje, kedar se ga vzdiguje, ujčka, ziba, polaga, povija, storiti se ima to z največjo previdnostjo, da se mu s kakim neprevidnim nagnjenjem, sunjenjem in opustjem ne izvini kakov ud, da ne postane hrom, gluh, slep i. t. d. Več nego zlato je otrok vreden, a poškodovati se ga lehko more, in ta škoda je nonamestljiva.
Kedar začinja otrok sedeti, stati, tekati, treba ga je pred vsakim padom in udarcem varovati. Pri tem se morejo rabiti stolči, sedala, vodila, kolesca i. t. d. Pred mcrzloto pa naj jih varuje kožuhek in dobro oblačilo, zlasti pa topla soba.
Kratko rečeno: Gledati je, da otroku ne škoduje ne velika gorkota, ne mraz, ne preobilna jed in pijača, a tudi ne lakota hi žeja, marveč mora biti vse to v pravi meri iu redu. —
Dobro je, če se otrok navadi, kolikokrat na dan naj se vlega, vstaja, kolikokrat ima jesti, igrati se i. t. d,; kajti vse pospešuje zdravje iu je podlaga prihodnjemu redu.
Življenje je ogenj; ogenj pa mora imeti dovolj zraka iu Prepiha, če ne precej ugasne. Tako je tudi za mlado otroško življenje neogibno potrebno, da se otrok giblje in telesno vadi, Ua kar naj starši posebno gledajo. Zato je dobro za otroka, dokler sam tekati ne more, da se ga ziblje, guga, ujčka, nosi, Po kolescih prevozuje. Kedar pa otrok izraste, naj se mu dovoli, da teka, in da zmeraj kaj dela in se giblje, čem več ^trok dela, teka, in sc igra, tem bolje prebavlja, teni bolje raste "i tem bolje spi in tem bolj čverst na telesu in na duši postaja. Samo varovati ga jo treba, da se ne poškoduje. In zategadelj laj se jim tudi prostori za vaje, igro in tekanje odločijo in dajo	naj se jim	pestunje, odgojitcljkc i. t. d.
In ker je	poslednjič veselje pol zdravja,	ali	kakor Sirah
Priča, da je veselo serce uže življenje samo, zato imajo starši 'udi	na to gledati, da se otroci razveseljujejo.	N.	pr.: V per-
Vc'u	letu jim je	v veselje zibanje in ujčkanje,	petje,	guganjc,
Poljubkovanje i. t. d. V drugem, tretjem in četertem letu se )° treba z njimi mnogo pečati, šaliti, igrati se; v tej dobi naj
sc sami dosta igrajo, tekajo, gonijo, poslušajo godbo, gledajo lepe reči i. t. d. Kratko rečeno: Kar koli se pozna, da je otroku ljubo, tega mu ni treba braniti, marveč izmišljevati mu vse takošne reči, ki dopadajo očem, ušesom in drugim čutom, in so zdrave telesu in duši in ne nasprotne pobožnosti in dobrim nravnostim.	(Daljo	prili.)
Zemljepisje v ljudskej šoli.*) vi.
Oglejmo si vzbodno poloblo (poluto naše zemlje) in videli bomo, da Evropa ni nič druzega, nego velik polotok, držeč sc na vzhodnej strani velikanske Azije, proti jugu, zapadu iu severu pa ga obdaja morje. Taka morja so: 1. Hvalinsko (Kaspijsko),
2.	Azovsko, 3. Črno, 4. Marmarsko, 5. Egojsko, (arhipelag),
0.	Jadransko, 7. Sredozemsko, 8. Atlantsko, 9. Severno, 10. Vzbodno ali Baltiško, 11. Seveino ledeno morje, z Belim morjem.
Podajmo se iz domačega dela zemlje (iz domače zemljine) na drugo zemljino, v Azijo, v ktero lahko po subem pridemo, ako se proti vzhodu napotimo. — Saj se je tudi iz tega dela zemlje naša Evropa obljudila. — Azija se raztezuje po dolgem od 44° do 208° vzhodno od Ferro in po širokem od 1° do 78° proti severu, ter meri 790.005 □z.m. = 438.251 □Mm. Azija je tedaj za 617.874 □z.m. = 340.179 □Mm. veča nego Evropa, to se pravi: iz Azije bi se lahko napravilo 4Va Evrop, iu je največa zemljina (del sveta), v kterem živi 794 miljonov ljudi t. j. 493 miljonov več nego v Evropi. Prebivalstvo sc deli v tri plemena, namreč: v kavkažko, mongolsko in malajsko. V Arabiji je sicer tudi nekaj zamorcev, alj njih število je primeroma premajhno, da bi so nanj tukaj ozir jemalo.
Večih polotokov ima Azija 10, in sicer:**) 1. Arabija,
2.	Prednja-Indija, 3. Gudžerat, 4. Zadnja-Indija, 5. Kitajska polotoka v Žoltem morji, 6. Korca, 7. Kamčatka, 8. Čukotski polotok, 9. Sibirski polotoci, 10. Mala Azija.
Najimenitnejši o toči Azijski so: 1. Ciper in drugi maloazijski otoci, 2. Ceilon, 3. Maledivi in Lakedivi, Nikobari in Audamani, 4. Veliki sundski otoci; a) Sumatra, b) Java, c) Borneo in č) Celebes, 5. Mali sundski otoci, 6. Moluško otočje, 7. Filipini, 8. Kitajski otoci (llainan, Formoza), 9. Japonski otoci (Nipon, Jezo), 10. Krafto ali Sahalin, 11. Kurilski otoci in Aleuti, 12. Sibirski otoci v ledenem morji.
Najbolj velikansko gorstvo na zemlji je v Aziji in to je Himalaja (t. j. snežni grad) ktero meri 240Mm. na
*) (lov. g. Jamšek pri učiteljskem zboru dno 5. marca 1874 v
Sevnici.
**) Razgcrni pred se dotieni zemljevid, ter zasleduj vse to ua ujem!
dolgost od reke In d do reke Brabmaputra, med Tibct-om in Hindostanom. V srednjem Himalaju stoji najvišji vrhovi: Mount Cverest (r. Mavnt Ivrest) 8844m = 27.000', Kinčin-džinga („devojka“) 8586m. = 26.400', Davalagiri 8180m. = 25.200' visoki; v llOMm. dolgem Kavkazu pa 6820m. visoki Elbrus in 5380m. visoki Kazbek. V Armeniji (na južnej strani Kavkaza) kipi v nebo ugasneui ognjenik Ar ar at, nad 5280m. visok. Libanon in Antilibanon v Sirskem primorji imata do 2900m. visoke vrbove. Blizo Iludečega morja stoji skaloviti Sinaj z voršaci 2300—2700m. visokimi. Mozesov hrib (Džebel Muza) meri 23G0m. in na vzhodni strani njegovi je slavni mož in pervi zgodovinopisec pokazal Izraelcem plošči z božjimi zapovedami.
Beke najimenitnejše v Aziji so: 1. Jenisej (se izliva v Severno ledeno morje), 2. Jang-tse-kiang (v Veliki ocean), 3. Amur (V. o.), 4. Ob (S. 1. m.), 5. Lena (S. 1. m.), 6. Hoang-ho (V. o.), 7. Iud (v Indijski ocean), 8. Iravadi (I. o.) 9. Ganges (I. o.), 10. Evfrat (v Perzijski zaliv, 11. Amu-darja (v Aralsko jezero), 12. Sir-darja (A. j.), 13. Tigris (P. z.), 14. Sikiang (V. o.).
Najimenitnejša azijska jezera so: 1. Hvalinsko jezero ali morje, največje na zemlji (4632 □Mm.), je slano in je 24m. nižje od navadne morske gladine. 2. Aralsko jezero.
3.	Balkaško jezero blizo Altajskih gor. 4. Dzaisangsko jezero. 5. Bajkalsko jezero. 6. Urmijsko in Vansko jezero v Armenskih gorah dajeta mnogo soli. 7. Mrtvo morje v Palestini ima silno grenko in slano vodo; njegova površina je še 400 metrov pod gladino bližnjega Sredozemskega morja. Ono meri 12 □Mm. in je na severji 390 metrov globoko.
Znamenite dežele in države v Aziji so:
1. Azijska Turčija (Mala Azija s Ciprom, Armenija in Kurdistan, Mezopotamija, Sirija, Turška Arabija ali lledžas in Jemen.)
2. Arabija (Hadramaut, Oman, Lasa, Nedžd.) Arabski konji so najlepši; kava, balzam, mire in druge dišave so v Arabiji doma.
3. Iranska planota. (Perzija, Afganistan in Belud-
žistan).
4. Prednja Indija. (Angležka Indija, neodvisne Indijske države, Portugalska in Francozka Indija).
5. Z a d n j a-1 n d i j a. (Angležka posestva, Francozka posestva in domače države: Birma, Siam, Anam in Malaka.)
6. V z b o d n o - i n d i j s ko otočje. (Veliki sundski otoci, niali sundski otoci, Moluki, Filipini, Adamaui in Nikobari).
7. Kitajsko cesarstvo, veliko kakor cela Evropa; meri namreč 96.900 □Min. in šteje za 146 miljonov več, todaj ^47 miljonov ljudi. Peking je stolno cesarsko mesto z 2'/s miljona ljudi. (Pravo Kitajsko s 2ioMm. dolgim „kitajskim zidom",
— visoka Tatarija, Mongolija, Mandžurija, Korca, Likcjski otoci, Tibet).
8. Japonsko carstvo, 3870 QMm. veliko in šteje toliko duš kakor Avstrija. Ta država obsega 4 veče otolco (Jeso, Nipon, Sikok in Kin-Sin).
9. SibirijaindrugaruskaAzija meri 153.960OMm., pa ima komaj 11 miljonov ljudi.
10. Turan ali Turkestan meri 27.500 □Mm. pa šteje komaj 9 miljonov ljudi. Azija, vzhodna ali juterna dežela, jo jedro vzhodne poloble in meji proti severu na Severno ledeno morje, proti vzhodu na Veliki ocean (Tiho morje), proti jugu na Indijski ocean, proti zahodu pa na Evropo in Afriko; zadnje se dotika po ozkem medmorji Sueškem (Landenge von Suez), ki pa je sedaj prekopano. Ta struga, znana pod imenom „su-eški kanal11, je 22 milj dolga in veže Indijski ocean z Atlantskim oceanom po Arabskem, Rudecem in Sredozemskem morji. Laseps ostane ncumerljiv! —	(Daljo	prih.)
Dopisi.
Iz Rajhenburga, 7. jun. Našo učiteljsko društvo jo 3. t. m. imelo v Kapelah redni shod, koji — smem reči — je bil ne le gledč obravnav dnevnega reda plodovit, nego tudi v zabavnem delu bil je živahen. Navzočih udov bilo je Iti, in društvo so počastili sč svojim pohodom tudi trije gosti: gg. Ivan Govedič, katehet artički, And. Grčar, učitelj čatežki, in en ud kr. šol. sveta. Društveni podpredsednik g. Ornik, kijedanešnji skupščini predsedoval, pozdravljajo otvori skupščino. Zapisnik zadnjo soje se prečita in potrdi; temu sledč poročila in naznanila predsednikova. aj Ukaz dež. šol. sveta gledč spričal za narodno (ljudsko) šolo, kojo namerava dež. šol. svčt v tisk deti.
G. Polanec opozoruje na pomankljivost lo-toh „formularov“, ki jih zdaj prod sabo imamo; kajti, ti obrazci dvojezičnim šolam no morejo lahko rabiti, kor govorč samo: „sprache“ a no razločil j A jezik ..slovenski", „nemški“, kar se mora pri razrodovanji (klasificiranji) vendar ločiti. Po kratkem posvetovanji sc sklone — ker stoji v ukazu: „in boiden landessprachon", a tu imamo do sedaj še samo nemško obrazce naj se toraj počaka tako dolgo, da so bodo videlo, če so morda slovenski obrazci v tem obziru popolneje, nogo so nemški, drugače pa naj bode društvo pozneje potrebno korake storilo.
I>) G. Josip Woiss, učitelj v Colji je izdal „Gehor und Stimmlibungen“ i. t. d. in „Winko“ i. t. d. za narodne šolo, ter jih nekoliko izstisov društvu poslal — obodvojo po 22 kr.
Po g. Polančevem predlogu so voli komitč troh udov, ki naj stvar natančneje pregledajo i v prihodnjem shodu svojo razsodbo o tem društvu objavijo. — V to svršit.vo bili so voljeni gg. Kline, Ornik in Polanec. — Če bi to malo delce utegnilo ugajati našim
šolam, naprosil so bode g. Weiss, da bi proskrbel ovo tudi v slovenskem jeziku.
oj Uka/, dež. šol. sveta gledč podob Nj. v. cosarja in cesarice, koje so pri Sehilling-u in Hamaku na Dunaji po nizkej coni dobe — se jemlje naznanje.
čj Višje poštno ravnateljstvo v Gradci prepoveduje privatna pisma ali bukve i. t. d. pod: „in schulaugelegonheiten11 brezplačno pošiljati — se jemlje naznanje.
dj Ukaz dež. šol. sveta, da se normalni uč. črteži mej učitelji po 40 kr. poprodajo (ti uč. črt. pa so zdaj uže „ta stari11, ker so izdani i vpeljani uže drugi, ko so izišli prvo omenjeni, bilo jo naroččno, da si jih vsaki učitelj kupiti mora; veljali so takrat 160—130 kr.) Mod navzočimi so ne proda nobeni ekscmplar, kor jih uže itak vsi imajo.
e) Povabilo g. A. Sandri-ja k pristopu v uradniško društvo, v kojem se življenje zavaruje. — G. Polanec zavarovanje pri temu društvu gorko priporoča. Proti govorita gg. Fl. Kaligar in Kokot; poslednjemu odgovarja gospa Volavšek-ova.
Predavanji: a) v vinoreji je govoril (nadaljeval) g. Ant. Kokot, učitelj v Pišecah, h) o naravoslovji — o fiziki — je nadaljeval g. Polanec, učitelj v Brežicah. — Po g. predsedniku so obema govornikoma izrečo zahvala.
Učitelj Jarc razdeli „malo fiziko“, kojo jo p > društvenem sklepu iz Gradca naročil.
Ostalo točko so vvrste v prihodnji dnevni red:
1. Prirodoznanstvo — dalje g. Polanec. 2. Geometrija v narodnej šoli — praktično g. Ornik. 3. Nadaljevanje o vinoreji g. Kokot. 4. Zgodovina „Slovenccv“ daljo g. Kunstič, učitelj v Sevnici. — Ko so še določi, da bode prihodnji shod 8. julija t. 1. v Brežicah se zbor konča.
Se skupnim obedom pri g. Janežiču — pol ure od Kapel — prične so zabavni del. Tu se je na raznotere predmete raztezal govor, ki so pripluli na površje prijateljskih družnikov. Polagoma jamb so ubirati glasovi, ki odmevajo v narodnih pesmih kakor: Sveta noč, Napoleon roče, Domovina, Kožica, Mili kraj in so mnogo mnogo drugih. Mod petjem i pitjem pripovedovalo so so kratkočasnice in vrstilo napitnice, v kojih se jo posebno povdarjalo vzajonmo delovanje med učitelji i gojitelji slovenske, mladeži; — no recimo: tu smo štajerski, tam ste kranjski učitelji, nego biti hočemo značajni slovonski učitelji.
O naših gostih prevstaja mi le še opomniti, da so nam poštenjaki narodnjaki vsikdar dragi, posebno pa še tako izvrstni pevci kakor sta g. Grčar in g. Govodič. — Ko se je poslednji za njemu napito napitnico zahvaljeval, je izražal radost, v družbi narodnih učiteljev biti, za narodovo omiko —jegovo blagostanje zvesto delujočimi; obžalovaje pak se spominja v tem obziru narodnih razmer v Soštanjskem okraji.
Na posled pa vendar moram še omeniti posebno gostoljubnost in postrežnost ondošnjega učitelja g. Kramarja— prava čebela v našem panji,
Sedaj pa nujno !o zopet iia delo — 8. prih. m. pa mnogobrojno v Brežice!	V. J.
Iz Savinske doline. Po dolgom zimskem spanji začelo so je vendar zopet gibati tudi naše savinsko učiteljiško društvo. Imelo jo 13. majnika svoj občni zbor v Brazlovčali. (Natančni dopis o tern zborovanju sto liže tako priobčili).
Jaz o tty roči le toliko omenjam, da se jo vse v najlepšem redu veršilo. V odbor so bili voljeni z izjomo g. podpredsednika vsi poprejšnji odborniki. Iz poročila tajnikovega se je izprevidelo, da so jo društvo imelo boriti precej začetkoma z mnogimi neprilikami — zlasti z mlačnostjo nokolikih učitoljev, kojira nij mar društveno življenje, ki so tresejo za par krajcarjev, ki bi jih morali potrošiti pri potovanji k društvenemu 'zboru. Iz toto zapreke pomagali so podporni udjo mlademu društvu na nogo, in tako je društvo oživelo in stoji sedaj na krepkih nogah. Akoravno jo društvo imelo začetkoma mnogo izdatkov, zlasti za tiskanji, nima sedaj vendar nikakega deficita. In ako so v postov vzame, da jo sedaj nekaj dobrih, novih in delalnih učiteljskih močij k društvu pristopilo, in se je tudi nekaj novih podpornih udov oglasilo, imamo dobro nado, da bode društvo lotos zdatno delalo v pospeh napredka v ljudskih šolah savinsko doline. —
Savinska dolina je ena izmed najlepših dolin štajerske deželo. Razteza so od Zidanega mosta notor do obče znanih solčavskih planin. Roka Savina teče po tej krasni dolini, noseča na svojem herbtu mnogo flosov, ki so prodajajo na llervaško, v Sorbijo, — da colo na Turško. Zemlja tu je rodovitna in prebivalci njeni so delavni kmetje, umni živinorejci in prebrisani losotoržei in so smejo prištevati k bolj iincnitnomu stanu. Učitelj živi tukaj dosta cono. (Izjema Celje). Večina ljudstva jo vendar le šoli prijazna in mladina jo bistrega duha in žoli i kaj koristnega naučiti.
Iz tega rečenega bi si morda marsikdo mislil, da mora tukaj dosta učiteljev biti, da nij nobene šolo, ki bi ne bila brez učitelja. A vendar to ni istina! Dosti šol pa je nadomestenih z učitelji plitvo znanosti in pomanjkljivih vednostij.
Veliko občin bi rado svoje šolo razširilo ali na novo ustanovilo, pa bojč se, da bi učitelja no dobili. Našo savinsko društvo si pa le todaj more opomoči, ako ima krepke, značajno in narodno prave ude, lo toti morejo povzdigniti društvo. In ako ima našo društvo vorlo pravo ude (to so učitelji), ki društvo dušovno krepko podpirajo, in naprodnjaške podporne ude, ki za društvo matorijolno žertvujejo: tedaj bode ovo do-spolo na tisto stopinjo sigurnosti, na katero so sedanji odbor trudi ga povzdigniti. Sveta dolžnost vsaccga savinskega učitelja jo tedaj, stopiti v kolo našega društva, kajti lo v slogi bodemo mogli napredovati. No dajte se zapeljati našemu društvu sovražnim kolegom in no ustrašite so odsvetovanja okraj, glavarja in okraj. šol. nadzornika*) (sic!) Prav je imel g. tajnik, ko je pri zadnji skupščini rekel: kdor nij z nami, je proti nam.
*) Povsodi enako: slovenska učit. društva so vsem vladnim možem toru v peti, med tem ko bi oni nemškutarsko učitelje kar poljubovali.
Uredništvo.
Izpod Pohorja. (Korist nouiščino v slovenskih šolah). Koliko haska nemščina slovenskim šolam prinaša, kaže sledeči jako žalosten, pa živo govoreči dogodjaj. K nekemu učitelju prišlo jo pred kratkim več popolnoma odraslih vrlih in zalih doklet s prošnjo, da bi jih po nedeljah v pisanji podučevati blagovolil. Učitelj se odloči njih molbi vstreči, in do-kleta istinito o določenem času pridejo v šolo, polne vidnega veselja in radosti, ka jim je zopet dana prilika, v inladostncj dobi zamujeno saj doloma popraviti. Pa kako se učitelj začudi, slišavši od svojih slovenskih učenk željo, da so hočejo nemški učiti. Ker jih vso ugovarjanje, da bode poduk v tujem jim neumovnem jeziku gotovo brezkoristen, ni moglo prepričati, se jim končno začnejo kazati pismene za nemške glase. Zapa-zivši pa, da dekleta predpisane črko dokaj okusno in pravilna ponarejajo, jih vpraša učitelj ali so užo kedaj solo obiskovale? To pitanje vse enoglasno pritrdijo, rekoč, da so po več let po šolskih klopeh posedavalo, da so jim je poduk (popolnoma nemški) tako ostudil, da sc ga niso mogle z vsem veseljem in resnobo okleniti, da so se dosledno malo naučilo, kar pa še le sedaj prav britko občutijo. Ta odkritoserčua izjava odprla je učitelju očij; videl jo pred seboj nesrečne, pomilovanja vredne žortve tevtonskih aftorpedagogov. Sprevidevši, da nesrečnicam nij mogoče pomagali, jili zopet odpusti; bolelo pa ju učitelja sočutno serce, ko jo zapazil grenko in debele solzo obupa in britkega očitanja neumrljivosti v mladosti pota-kati so iz milih, življenjapolnih očij po cvetočem licu nesrečnih mladenk. To so toraj sijajnosti vaše izreje podučovanja, vrli vi bruzsrčneži, brez-serčneži pravim, ker v miločutnih otroških sercih šiloma dušiti ljubezen do lastne matere. Prava, po prirodnih načelih urejena šolska izreja je gotovo neprecenljivi zaklad, je sladkost vsega življenja; v nezgodi pa čestokrat ediid vir utehe in tolažila, vaša toliko hvalisana izreja pa je vir — brit-kih solz. —
(Za več dopisov nam je danes prostora zmanjkalo.)
Slovstvo.
(Pri p o vesti iz zgodovine Štajerske). Spisal Fr. Krones. Za slovensko ljudske šole po Štajerskem. Poslov. Iv. Lapajne. Cena H kr. Dobiva so v društveni tiskarni (Vereinsbuchdruckerei) v Gradei. — Vlani ob tem času je izšla od visoko-učenega in spoštovanega gospoda dr. Krones-a, vsoučiliščinega profesor-ja v Gradci omenjena knjižica pervi-krat v nemškem jeziku. Vstrezala je nemškim učiteljem in šolam tako zelo, da so hitro po njej segli in g. pisatelj je moral letos knjižico že v ‘2. natisu izdati. Ker je mična knjižica, pisana v jako umevnem jeziku, od mi-nisterstva odobrena, zato in zavoljo svoje nizke cene se tudi mnogo raz-širja.. Na prigovarjanje pošlo vonj e valca bil jo g. dr. Krones hitro pripravljen, da jo nemški original nekoliko spremenil, skrajšal zgodovino Germanov in dodal najpotrebnejše čcrtico o zgodovini Slovanov in Slovencev. S to knjižico jo toraj g. dr. Kr. jako vstregel slovensko-štajerskim učiteljem in učencem, on je tudi že storil potrebno korake, da dobi knjižica ministerstveno poteijonje, o čemur ni dvomiti, kajti o dobri prestavi se je sam slovenski nniverzni profesor dr. Krek pohvalno izrazil. Slo-
l
venski učitelji, sezite po tej ceni knjižici, vpoljajtojov svoje učitoljske in šolarsko bukvarnice in priporočite jo svojim učencem. Vsaj v slovenskih berilih nimate tako nič zgodovinskega. — Kor jo pisatelj, g. dr. Krones sam knjižico založil, no smemo ga na cedilu pustiti.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega dežolnega šolskega svot.a.) Seja 13. in ‘20. maja. Na znanje so je vzelo poročilo o nadzorovanji mariborskega učiteljišča in ljudskih šol v okraji Frolmleiten. Za on razred se hote mod drugim razširili šoli v Ptuji in pri sv. Kunigundi. Volitve: učitelja Luka Trafenika pri sv. Florijanu v okrajni šolski svet rogaški, nadučitelja Franja Hernavsa v okrajni šolski svot šoštanjski in učitelja Feliksa Pirca v okrajni šolski svet gornj egradski — so potordijo.—
(Goriški deželni zbor) je svojim učiteljem s tem nekoliko plačo povišal, da je odpravil najnižji plačilni razred 300 gld., da ostanejo samo 3 razredi, namreč GOO, 500 in 400 gld. Nadučitelji imajo 100 gld. (v 1. in v ‘2. razr.) in 50 gld. v občinah 3. razr. opravilno doklade. Drugim učiteljem (ali tudi nadučiteljem V tega ni raz videti iz sklonjene postavo) in podučiteljem gro stanovanjska odškodnina od 80 gld. na leto. — To jo nekaj, pa vendar le malo. —
(V Ormuži) so imeli učitolji okrajno učiteljsko konferenco, pri kateri bi bili imeli voliti svojega zastopnika v okr. š. svet, a zaradi neke formalne pomanjkljivosti se je konferenca na 17. t. m. preložila.
(Iz seje štajerskega deželnega šolskega svota) 3. junija poročamo, da so jo dovolilo, da se opusti vidiranje pobotnic difinitivnih ljudskih učiteljev. —
(Prošnje za sprejetov v pripravlj ovalni) razred mariborskega učiteljišča in za kakovo podporo naj se vložujejo pri ondotnom ravnateljstvu do 15. julija s potrebnimi prilogami, ki so: kerstni list, ubožni list, zdravniško in šolsko spričevalo.
(Statistično). Učiteljišč jo na Avstrijskem G‘2 s GOS učitelji in 4988 učenci. Narodnih šol so je štelo 1. 1871 (druga štet.ov bode letošnje leto) 14.7G9. Največ narodnih šol jo na Češkem, namreč 4190, v Galiciji 2374, na Moravskem 18G5, na Tirolskem 1722. v Dolenji-Avstriji 1267, na Štajerskem 690, na Gorenji-Avstriji 50G, v Šloziji 433, na Koroškem 318, v Dalmaciji 241, na Kranjskem 234, na Goriškem 174, v Bukovini 1G7, na Salcburškcin 155, v Istri 151, na Teržaškom 71. Na vsoli šolah je učilo 25.259 učiteljev 1,777.619 učencev.
(Javna zahvala.) Prijatelj gosp. Jože Flikar, nadučitelj v Ribnici na Štajerskem, mi jo za Leiteršberg-Karčovinško šolo prav lopo rudninsko zbirko visoke vrednosti izročil, zakar mu tukaj v mojem in v imenu se učečo mladeži naj lepšo zahvalo izrekam.
Maribor dnč 3. rožnika 1875.	Mih.	J.	Nerat,
nadučitelj.
Vabila.
(Okrajno učiteljsko društvo mariborske okolice) ima 1. julija v Mariboru zbor s sledečim dnevnim redom: 1) Citanje zapisnika zadnje soje. 2) Razna poročila. 3) Govor o geometričnem oblikoslovji. 4. Posamezni nasveti. Uljudno vabi	Odbor.
(Okrajno učiteljsko društvo šmarsko) ima prihodnji občni zbor 1. jidija v Žusmu, kamor so vsi udje uljudno vabijo.
(Savinsko učiteljsko društvo) ima zbor 7. julija pri g. Turn-šeku v zgornji savinski dolini ob 7. uri zvečer. Programje sledeči:
1) Ljudska šola in odgoja mladine v najnovejši dobi (gov. g. Ognj. Cizelj).
2) Zadoržki rodnega šolskega obiskovanja s posebnim ozirom na savinsko dolino (g. g. Leban). 3) Hrabrost Slovencev v turških bojih (g. g. Škoflek). 4) O ekonomiji (g. g. Meglic). 5) Petje. Uljudno vabi	Odbor.
(Okrajno učiteljsko društvo ljutomersko) ima v četertek, 1. julija občni zbor s sledečim dnevnim rodom:	1) Kmetijska predavanja
s djanskim razkazovanjem (poročevalec g. Pernišek); 2) 0 lepopisji (poročevalec g. Lapanje); 3) Kazlaganje iz fizike z eksperimenti (poročevalec g. Kryl). 4) Volitev novega odbora. 6) llazui nasveti.
Kryl, predsednik.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem: G. Janez Gantnar (iz sv. Petra) učitelj v Beli-cerkvi; g. Jan. Šiler, defin. nadučitelj v Semiču; g. Šimen Punčali (iz Sent-Vida pri Zatični) učitelj v Rudniku; g. Anton Požar (iz Košane), učitelj v Toplicah pri Novemmestu.
Vabilo k naročbi.
S pričujočo številko dokončavamo uže 1. tečaj 3. letnika našega organa, »Slovenskega učitelja". Pogled nazaj na delovanje v minulem polletji nas zadovoljuje in vest naša nam pravi, da smo prevzeto nalogo, zagovarjati pravice slovenskih učiteljev in navduševati jih za šolski napredek, po svojih močeh še dovolj vspešno iz-izversevali. — Vsled tega pa si je naš list precejšnje število prijateljev pridobil; dokaz temu so uže mnogo-brojni dopisi v našem glasilu, s čemer se skoro nijeden šolski list po slovenskih deželah ponašati ne more.
Pa kaj bi zopet veliko besedi zgubljevali; vsaj nas naši prijatelji uže tako urno. — Zatorej si dovoljujemo samo opomniti one e, gg. naročnike, ki so nam še samo polletno naročnino poslali, da naročbo tudi za 2. polovico t. 1. ponove. Se z večjo zanesljivostjo pa pričakujemo naročnino od onih gg. naročnikov, ki so za letos popolnem še izostali ž njo. Tudi lanski gg. naročniki, ki so še kaj na dolgu, naj bi na nas ne pozabili. Naročnino prijema g. Štefan Kovačič, nadučitelj v Središči (Polstrau).
V Ljutomeru 10. junija.
Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Šlajer."
razstava na	_	razstava	na
l^aAsfa,S Založiva f
jSL PFarnl Winilrfir-ia l|4L
Priznali 1 *1VU1U1 " 111A1'-U1 Priznalna diploma.
1873. 'S	*	7	SjV	1873.
^^5^,	Ferdinandove	ulico	S
Založena dela.	Štev.	3.	in	pisansko
V založbi podpisane knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer: Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Št. 2. Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.)
Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četverki.) Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertami; visoka četverka.)
Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.) Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigotcržnica je pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisank je za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. uetto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nauk v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef P o k o r n y, poslovenil Anton Lčsar. Sešitek
1.—12. a 2 kr. pr. lliess 4 11. 80 kr. netto 3 11. 15 kr. Karteln zn Prufnugsschriften mit blauen Linien und Rand-verzierung in 4° a. Briefpapier it 1 kr., 100 St. 75 kr. n. Lesar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mla1 dost. 1863. 1 11.
Naročila naj so franko pošiljajo na
Karol ivtnlker-Jevo
založnico in prodajalnico knjig v Bernu (Brilnn) ‘1—3	Ferdinandovo ulico št. 3.
Lastništvo ^Učiteljsko društvo za slov. Siajor.“
Za uredništvo odgovoren l)r. Lorene.— J. M. Uajk-ova tiskarna v Mariboru.