XII. Utaik. V Gorici, dne, 21. julija 1904. 29. številka. —• Izhaja vsaki fetrtek ob 11. mu Kokopisi se Pf {.i)o. iscfraiiAOVana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaSa /a celo leto 4 krone, n pol leta 2 kroni. Za manj premožne n celo leto 3 krone, ia pol leta K P50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, 73 druge dežele Izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema nsk.irna' [icl.^uttfB Vet-turinl št. 9. A* Via vero doni Niročnlno In m-uunili s pre|e m a apnvništvo v Gorici, Semeniika ulic* S. 16 Posamezne Številke te prodajajo v tuba-karnah v šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) it, 14 po 8 vin. . Oglasi in poslanicc se računijo po petlt vrstah, in sicer: če |e tiska enkrat 14 vih., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat. po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Iran Kaji t Gorici. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) r Gorici. Vseslovenski mladeniški shod. (Dalje.) Podlaga mladeniškemu gi-’ banjuso naše mlade n iške M a-rijine družbe in naša bralna in izobraževalna društva ter njih mladeniške zveze. Vrli „Naš Dom", ki ai je pridobil za mladeniško gibanje in za mladinsko organizacijo nevenljivih zaslug, je prinesel meseca novembra lanskega leta poseben opravilnik za mladeniške in dekliške zveze, pa tudi obilo gradiva za poučne govore pri teh zvezah. Na podlagi tega opravilnika se lahko povsod, kjer so vneti mladeniči in( mladeničem posebno naklonjeni dušni pastirji, osnujejo mladeniško zveze. Bistvo mladeniškega gibanja obstoji v poštenem krščanskem življenju mladeničev, v njih iskrenem narod nemmiš-ljenju ter vsestranskem izobraževanju. To so tri prevažne točke mladeniškega programa. Naše mladeniško gibanje je pred vsem katoliško gibanje. Zato skrbi, da vsi mladeniči lepo krščansko žive, k čemur jih nagibajo, za kar jih vnemajo najbolj Marijine družbe, ki so posebno po Kranjskem in Štajerskem že skoraj povsod vpeljane. Lanski trije veliki mladeniški shodi šobili ozko združeni s cerkveno slovestnostjo, istotako naš pričujoči vseslovenski mladeniški s ho d. Naše mladeniško gibanje pa je tudi odločno narodno gibanje. Na neštetih podučnih shodih, slavnostih in predstavah se vedno in vedno povdarja, da mora slovenski mladenič ljubiti iz srca svoj slo- LISTEK. Cvetje z vrtov večnih višav. Nabral: dr. Andrej Pavlica. 1 ■ Na višavah slišal sem oznanjevati. Travca se je posušila in cvetica ela. se je uspel; Na višavah slišal sem oznanjevati : .Človek — kakor travca je na rosni trati, in Njegova slava, ki jo v sreči vživa, ko spomladi v polju cvetka ljubeznjiva. Pa je mlada travca zgodaj ovenela, pa se nežna cvetka v polju je ospelal Oj Gospodova je sapa zapihljala, čez vse travnike in polja završala I Pa je mlada travca daj ovenela pa se nežna cvetka , polju je ospelau ... 2. Tvoja *. i naj ne obupuje! Drevo ima upanje ... J o b 14, 7. Ko bi trlo te gorje najhuje, Tvoja duša naj ne obupuje! Glej, posekano drevo v naravi, ima upanje, da se popravi! Spet bo zelenelo, spet cvetelo, spet obilo sadja bo imelo. venski materni jezik, svoj narod in Bvojo domovino, da mora delali, se bojevati, tudi trpeli kaj za blagor slovenskega naroda, da more biti v požrtvovalnosti neustrašen rodoljub, ako hoče bili v resnici pravi slovenski mladenič. Vse mladeniške prireditve so vedno osnovane v pravem narodnem duhu. Da smo Slovenci še v tolikih krajih premalo upoštevani, je kriva nezavednost, ki je naravna posledica neiz-ob raženosti. Zalo pa se mladeniško gibanje z vbcmi močmi trudi, da bi se mladeniči slovenski izobrazili v vsem, kar potrebujejo v svojem bodočem življenju kot možje in gospodarji, kot rodoljubi in boritelji za pravice našega naroda. Na izobrazbo so pri naših mladeniških zvezah polaga vsa skrb, zakaj dobro izobražen mladenič in mož je gotovo tudi veren in naroden. Mislili bi, da tako nad vse plemenito gibanje med mladeniči nima sovražnika ne na desni, ne na levi. V resnici pa jih vendar ima. Nemškutarjem naši vrli mladeniči ne ugajajo zaradi svojega izredno narodnega mišljenja, našim domačim liberalcem pa ne ugajajo zavoljo svojega odločnega katoliškega stališča. Hujskanjo od leve in desne pa jasno priča, da je slovensko mladeniško gibanje na pravi poti, da ustreza našim potrebam. Da bi se še dalje bavili z nasprotnikom, bi bilo res škoda časa, kajti našega loka nobena še tako močna sila ne more več zaustaviti, zakaj res je mi gremo naprej, mi mladi. Mladeniško gibanje je odločilnega po m ona za slovenski narod. Vedno hujše napadajo naš dobri slovenski narod verski in narodni sovražniki. Nevarnost za naš obstanek je v mnogih krajih že velika. Bil je skrajni čas, da sc je vzbudila zlasti naša Res je, toda k srcu si ne jemlji, korenika se postara v zemlji, a pognale bodo spet mladike, čvrste, močne in ko prej velike... Požarna hramba v deveti deželi. Dolgo že nisem bil tam — in ko sem te dni zopet prinesel tja svoje raztrgane podplate, sem se res moral začuditi. Znancev naših starih ni več dosti, Puše ni, Libra ni, Gozdpožrl je tudi pokopan — le Polhodlak se drži še precej dobro. Županstvo je nekaj časa sem novo in nove metle dobro pometajo, pravi pregovor. To vidimo tudi tu-le. Očka Bizl so že marsikaj naredili na korist slavne devetodeželske občine — celč neplačanih računov niso hoteli pregledati in razpo-ložiti na ogled, češ, zakaj bi delal ljudem nepotrebne skrbi, saj jih imajo že tako zadosti. Najnovejši dogodek v deveti deželi pa je in bode še dolgo: ustanovitev požarne brambe. To vam je napredek! Kaj pevska društva — vsaka sraka bi pela — a skakati v ogenj in metati blago skozi okno, to ni kar si bodi. Bilo je na god župana Bizelna letošnjega leta. Vsi občinski možaki so bili povabljeni na štruklje in potice, katere je znala mati županja zares imenitno pripraviti. moška mladina, da prihiti na branik slovenske domovine. In to mlado gibanjo j« res nadepolno, je res važno, kajti mati Slovenija dobi danes, jutri iz naših navdušenih mladeničev same vrle katotiško -narodne može. In teh je treba našemu narodu, kot je treba ribi vode, sicer nas ugonobijo tuji in domači sovražniki. (Dalje pride.) Občni zbor „Rroj. zadruge" v Sorici. (Konec.) Nato so je prečital računski sklep za I. 1903. • Po prečilancin poročilu omeni poročevalec, da nadzorstvo ni predložilo posebnega poročila. Predsednik predlaga nato, naj se objednem prečitajo tudi računi za 1. 1903 in naj se potem Bkupno s poročilom denejo na glasovanje, kar se sprejme. Blagajnik prečita in razjasni posamezne postavke računskega sklepa, katerega dene predsednik v razpravo. Hačun denarnega prometa razkazuje naslednje p roj o m k e : K Gotovina iz lota 1902 . . . 802 20 Račun naloženega denarja . 93206-20 „ blaga................... 109304*28 „ deležev................ • 160 — „ poravnave ..... 6076061 „ upravnih stroškov . . 19643 „ poštne hranilnice . . 4841‘6l „ ročne blagajne . . . 80'— „ upnikov.......................... 7883 „ skonte................ • 7306 „ dolžnikov............... 1362866 „ visečih dolžnikov . . 953 40 . „ zgube in dobička . . 404 09 skupaj 284488 17 ter sledeče izdatke: Govorili so to in ono — rekli tudi kako modro tudi o „rusovski in japajn-ski“ vojski, slednjič je prišel govor na ogenj in na sv. Florijana. — Veste, možje, dejal je premodri podžupan Zigažaga, to nam je potrebno, to pa to; požarna bramba namreč. Veste, povsod jo že imajo, le pri nas še ne — potrebno je, da jo napravimo. — Pa res, dejal je iupan. — Pa res, prikimali so dragi in segali pridno v pisano skledo. — Tako vidite se je ustanovila ta stvar brez težav in brez posebnih zaprek. Pa res, so dejali in bilo je — Hujši je bilo pri upisovanju udov. Ladli s suhe in morske strani, in sicer e z morja napadlo združeno Togovo in tamimurovo brodovje. Vsa roška eskadra je odplula na morje in pričela boj, v katerem so jo zlasti podpirale obrežne »aterije. Vnela se je velika bitka, v kateri so se zlasti odlikovale ruske torpe-dovke, ki bo poškodovale dve' japonski oklopnici. Raške bombe so potopile štiri križarke. Po teh izgubah so ae Japonci umaknili. Na ruski strani je bila lahko poškodovana samo križarka .Novik". Znamenito so Blažile ruskemu brodovju proti torpedom obrambne mreže, katera je imela vsaka ruska ladja. r • * Iz Pariza pa se poroča: Japonci so bili v nedeljo tako na suhem, kakor na jarskega naroda, daBi je vendaf mogoče, da še pride čas, ko bo Ogerska edina t , ora habsburške dinastije. Zaradi tega in zaradi nezaupnosti do vlade' odklanja predlogo. — Konečno je govoril proti predlogi še posl. Okolicsanyi. j Dopis i. Iz Oseka. — Poročal je že neki dopisnik „Gorici“ o izidu volitev v vseh treb novih občinah, ki so nastale iz nekdanje velike šempaHke občine. Dopisnik, kakor sam pravi, je bil pri pogrebu nekdanje velike občine, a tudi pri rojstvu vseh treh riovih občin. Kakor so je že sporočilo .Gorici", vršile so se volitve povsem mirno in dostojno, in volilo se je povsod, izvzemši malih izje n, enogiaano. Nekako neprijetno pas pa jo zadelo poročilo, da se je pri volitvi v Oseku pokazalo zopet staro nasprotstvo med Vitovljci in Osešci I Odkritosrčno rečemo, tega ni mogel nihče opaziti. Dogovorili so se namreč obojni že pred volitvami, da se ' bode volilo v obeh občinah, v Vitovljah in v Oseku, enako število starošin — namreč v vsaki občini devet; kandidate naj si pa vsaka občina sama postavi. In tako jo bilo tudi na dan volitve. Vitovljci so prihajali mirno, volili starešine, katere so si obojni zbrali, in nihče, če bi še tako črno gledal, ni mogel zapaziti na volišču najmanjšega sovraštva I Želeti bi le bilo, da bi se vse volitve tako mirno vršile, kot so se tel V II. volilnem razreda se Osešci sami med seboj niso mogli zje-diniti radi ene osebe, in tukaj je morebiti videl dopisnik — staro sovraštvo obnovljeno I Resnica je tudi, da so vsi starešini, izvzemši par, naročniki »Prim. Lista" ; to se pravi, oni so možje ka-toliško-narodnega duha iu tudi prepričanja. Res je ludi, da so vsi starešini za ^o, da se izvoli za župana g Jožefa Faganela, bivšega dež. poslanca; toda smemo trditi, naj bi bili izvoljeni povsem drugi starešine, vsi brez izjeme bi ga volili na čelo nove občine, ker poznajo njegove zasluge i Seveda je mož v letih in se brani prevzeti na svoja stara leta to breme; a prepričani smo, da ga bode splošno zaupanje pomladilo, in da prevzame to častno, a tudi odgovornosti polno mesto. Iz Dornberga. —(Raznoterosti.) — Dolg je bil dopis iz Dornberga, ki ga je v več številkah »Soče" razgrinjal,kakor se govori, neki »promesso Sposo" proti g. kaplanu Rejcu. Iu kaj je vsebina te na metre dolge pisarije? Čenče, baharije, laži in blodnje, kar priča, da ima »Sposo" res vso glavo zblojeno. G. kaplan je laži odklonil ter jih tja zavrnil, kamor spadajo, čenče in baharije pa pripušča dornberškim »liberalcem*. Dober, tek »liberalci" I Kaj ne, taka hrana, to so pravi »ocvirki" za vas. Namesto bivšega predsednika šta-cijonarja Marinke misli jo »liberalci" svojemu zloglasnomu društvu .Naprej" (so-cijal-demok. „Vorw&rts“) postaviti za predsednika nekega Bizjakovega Berto-ta. Vsaj tako so nekateri »naprednjuki- preveč glasno pogovarjajo ter poprašujojo, če ima Berto zadosti zmožnosti in pa »soldov", da bo dajal kaj »za pet". Kaj poreče k temu praktični g. Bizjak, se še ne ve. Volilni imenik za nove starešin-stvene volitve je od 6. t. m. na ogled razgrnjen. Katoliško-ns rod na stranka je žalibog razdvojena. Ako se do časa ne zedini, bi znali »liberalci" v kalni vodi poskušati svojo srečo. Križman ne v?, na katero stran bi. se vrgel, da bi bilo zanj bolj prav. Ako voii s kat.-nar. stranko, ga »liberalci" oblatijo, da ne bo imel zdravega lasu na glavi, ker baje poznajo vse njegove grehe. Ge pa voli .liberalci" in ti zmagajo, ga Budin izpodrine iz tajništva, ker ljudstvo pravi, da je Badin boljši in spretnejši tajnik in pa da ima lepšo pisavo kakor Križman. Vsekako je Križman v škripcih in mu huda prede. Dornberžan. V Tolminu, 16. julija 1904. — V štev. 28. »Prim. Lista* je dopis o požaru v mlinu in žagi na Tolminki gosp. drž. poslanca Oskarja Giberščika, v katerem poročila pa se godi krivica »Tolminskemu irotovoljnemu gasilnemu društvu*. V dp-)isu se trdi, da društvo ni vedelo o tepa ložam. Sklicuj6 se na določbe g 19 tisk. zak. vabi podpisano načelnišlvo -slavno uredništvo, da resnici na ljubo objavi naslednji popravek: L V nedeljo dne 10. t. m igral se je 4-letni sin mlinarja Antona Kavčiča z užigalicami v žagi, kjer jn bilo vrpu ve-ike množine lesa tudi seno, koje je bil prej omenjeni Kavčič pred par1 dhevi zložil. Ob pol 12. uri dopoludne' se je društva alarmiralo k službi. Ni ptetekfo niti 10 minut in bilo je društvo pa mesta požara in sicer prvo, ko ni bilo, še nikogar blizu. W Požar se je takoj omejil, da se ni dalje širil. Po hudem naporu se je požar udušil in pogasil v poldrugi uri. Ni pa vso pogorelo, kakor poroča dopisnik, ampak tešil so je mlin, stanovanje mlinarjevo iu vsa hišna tor sobna oprava. Naslednjega dne je mlinar uže mlel. S tern je društvo završita svojo težavno nJogo. Gospod župan in državni poslanec Oskar Gaberščik blagovolil je podariti društvu za trudapotno in požrtvovalno deta znesek 60 kron. — Hvala mu I Da uživa društvo ne le simpatije hranilnice in posojilnice tolminsko, ampak tudi c. kr. okr. glavarstva ter sploh vseh tržanov, dokazuje ravno minuli teden izšla okrožnica do podpornih udov, ki so zložili ne malo svoto 320 kron. Prihodnjič naj se gospod dopisnik raje prej dobro prepriča, predno spdšča namenoma take neresnične vesti v javnost in žali naše gotovo zaBlažno društvo. Načelništvo .Tolminskega prost, gasilnega društva". Iz devinske občine. — Sedež sedanjega županstva je še vedno na skrajnem kraju ob morju, kjer imajo Lahi prvo besedo. V Devinu se nikakor ne čutimo na varnem. Zadnji čas prizadevajo si, ds se v Devinu ustanovi nova okrajna sodnija in davkarija. Drugi Kraševci pa trdijo, da je Nabrežina bolj primerna za to. Pa ne Devin, ne Nabrežina nista za kaj tacega, ker oba kraja sta na periferiji in nista v nobeni zvezi z ostalimi kraškimi občinami. Če je že potrebna nova sodnija z davkarijo, naj se gleda vendar na središče spodnjega Krasa. Večina naših Občinarjev ve za tak kraj, in sicer vodno v obsegu devinske županije, kamor bi imeli vsi «pod-nji Kraševci najkrajšo pot. Tukaj bi bili popolnoma na varnem. Tudi za dotično gospodo bi bil kraj prav zdrav, no daleč od železnice, na starodavnem cestnem križališču z naravno pitno vodo. Kakor znano, je naša starodavna spniuijekraška mati fara v Štavanu izvirku rimske pitne vode, Timava po imenu vendar je ta cerkev bolj zapuščena, kakor kakšna njena podružnica, kajti skoraj vsi poglavitni cerkveni obredi opravljajo se še vedno v Devinu, v neki za silo zapuščeni grajščinski kapeli. Čas b bil, da bi se kaj več ozira imelo v višjih krogih v dušnem in telesnem oziru Občinar v imenu drugih. Iz Braille«, 14. julija. — (Izv. dop. Kako ljubi verno ljudstvo, ki dobro ve, kakšni dejanski prijatelji so mu dušni partiriji, svojo duhovne, se je zoput pokazalo dne 10. t. m. pri nas v Branici, ko je naš ljubljeui dušni pa?tir g. M. Vales jemal od nas slovo in sicer v ve zani besedi „Slovo“. Vsem (razun znanim par zagrizenim Jiberalcem**), se je brala žalost na obrazu in so se videle tudi solze žalosti in hvaležnosti zarad to liko lepih naukov in dobrot, katere nam je v teh 16-letnih njegovih neumornih skrbi za božjo čast in za naš vsestranski blagor vedno in neoziraje se na par nehvaležnih („liberalnih“) zaslepljencev na klanjal. Zdaj šele prav čutimo, kaj smo ž njim vse zgubili in to tem bolj, ker radi pomanjkanja duhovnov nam naš prevzvišeni kne.:onadškof ne more nobenega vrednega naslednika ta čas po slati. Akoravno pa je sicer naša neodvisna kuracija majhna (s 380 daš) in lehka, vendar potrebnje bolj kot kakšna veča duhovnija lastnega došnega pastirja, ker nosi vsa znamenja raztrgane Slovenije na malem — nsmreč razdeljena je pod 3 glavarstva: Gorica, Sežana in Postojna, 4 sodišča: Vipava, Sežana, Komen in Ajdovščina, in slednjič pod 4 županstva: Erzelj, Gaberje, Štjak in Štanjel. Vsled tega ima dašni pastir tudi nekoliko več dopisovanja z omenjenimi . nradi. Tudi je naše ljudstvo v svoji celoti dobro in verno; onih par zagrizenih »liberalcev", ki gledajo cerkev le od zunaj, pa nihče in v ničemur ne pošteva, ter so pravcate velike ničle I — Našemu odhajajočemu in nepozabnemu g. kurata M. V. pa voščimo od Boga, da bi vžival zasluženi pokoj še mnogo let v boljšem zdravju in v miru, ter se nas vbogih rev-sirot spominjal v svojih molitvah, kakor se bomo mi njega I Eden v imenu vseh poštenih Braničanov. Iz Šebrelj. — (Posojilnica.) — Marsikdo se bo čudil, ko pregleda tu navedeni promet .Šebreljske štedilne po-sojilnice**, ako pozna našo majhno hribovsko vas. Da posojilnica vspešno posluje, kažejo nam sledeče številke. Dohodkov je bilo od 1. januvarja do 1. julija 65.492 K 52 h. stroškov 54 879 K 66 h. Skupnega proiuota za pol leta je bila 110372 K 18 b Hranilnih vlog je bilo vloženih 15.062 »v 71 h, dvignenih 10.424 n. ’ °osojil je bilo izplačanih 17.154 K 55 H rnenih 14928 K 49 h. Članov šteju društvo sedaj 102. — Dal Bog, da bi se ta zavod tndi nadalje krepko razvijal in da bi bil občini čez kaj let v gmotno podporo. Novice. , Ljudski shod. — „Slovensko katoliško delavsko društvo1* v Gorici skliče dne 7. avgusta Ijndski shod, na katerem se bosti obravnavali mej drugim zlasti dve točki: i. O alkoholizmu in 2.0 „Slov. sirotišču**. Več naznanimo v listu o svojem času. Slovenske župane gori&ke dežele prosimo vljudno, naj blagovolijo naznaniti odbora „Slovenskega sirotišča" v Gorici na dvorišča sv. Hilarija št. 7: 1 Koliko sirot vzdržuje občina? 2. Koliko stane občino vsaka sirota? 3. Kje so sirote nameščene? Ti pudetki so potrebni za nadaljno delovanje društva. Umrl je Teodor S I a b a n j a, srebrn in zlatar v Gorici, t: bil daleč znan po svoji spretnosti, poštenosti in poatrežljivoati. Z neumornim delom in varčnostjo pridobil si je lopo premoženje, katero je zapustil svojcem. Naj uživa na drugem sveta plačilo za vso dobro, kar je tukaj storil; kajti bil jo blagega in dobrotljivega srca. N. v m. p. Promocija. Minoli petek je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Dominik Pne, kon-cipijent v Gorici. Istega dne je bil pa v Gradcu promoviran g. Karol Pod go r-n i k, koncipijent istotako v Gorici. Višje redove mašniškega posvečevanja bode podelil prihodnji teden prevzvišeni knozo-nadškof našim četrto letnikom bogoslovcem ter nekaterim iz tržaške in krške škofije, in sicer sub-dijakonat v ponedeljek, 25. julija, ter dijakonat v torek, 26. julija, v knezo-nadškoTijski kapeli, presbiterat (mašni š k i red) pa v nedeljo, 31. j u I ija v stolnici. Početek obreda vsakikrat ob 8. uri zjutraj. Imena ordinandov priobčimo prihodnjič. Izid zrelostuih Izpitov na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici dne 13. julija 1904. — Z odliko so izpit napravile Bledeče g.čne kandidatinje s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Michel Justina, Milost Marija, Pešelj Marija, Šmid Matilda in Znanu Marija. — Zrelimi pri-poznane s slovenskim in nemškim učnim jezikom so bile sledeče g.čne kandidatinje: Borštnik Ivana, Daneu Antonija, Job Neža, Savnik Blandina, Slemenšek Irena, Troha Marija in Zalar Marija. —Zrelimi pripoznane s slovenskim učnim jezikom so bile sledeče g.čne kandidatinje: Bole Viktorija, Brezavšek Katica, Čoki Ida, Delak Pavla, Furlani Olga, Gaspari Klementina, Jamšek Marija, Mazi Uršula, Murovec Amalija, Posega Josipina, Repič Marija, Schvvinger Justina, Slokar Angela, Sosič Ana Stipanič Franja, Stres Ema, Vičič Ljudmila. — Dve g.čni kandidatinji ste bili reprob. na dva meseca. Za „Slovensko sirotlšče“ so darovali p. n. gg.: N. N. 2 K, Magdalena Drašček 1 K, družba .Slovenska beseda" v spomin slavne ruske zmage v noči od 11. do 12. t. m. 1 K 87 v, dr. Andrej Pavlica 5 K, P. A. 40 v. Za „Skalnico“ in za „Sirotišče“: Monsignor Peter Flego 2 K, Franc Kramberger 2 K. Dar. — Uprava „Prim. Lista* je prejela za „ŠoIski Dom“ : Slovenski in hrvatski bogoslovci v Gorici 21 K 16 v; družba „Slovenska beseda11 v spomin slavne zmage bratov Rusov v noči od 11. do 12. t. m. 1 K 87 v. Vodstvo nadškofijskega deškega semenišča naznanja, da je s sklepom šolskega leta 1903-4 razpisan konkurz za dve „Werdenbergovi“ vstanovi in da je razun tega napolniti nekoliko mest za brezplačne ali plačujoče gojence. Prošnje za vstanove naj se vložijo do 16., druge do 10. avgusta pri vodstvu deškega semenišča ali pa pri visokočast. nadškof. ordinarijUu, ako mogoče osebno po prosilcih samih v Bpremstvu njihovih stari-šev. — O tem zavodu slišimo nadalje, da je bilo v njem ob začetku leta 74 gojencev. Od teh je eden tekom šolskega leta umrl, drugi izstopil, tako da je ostalo do konca šolskega leta 72 gojencev. Iz-zid šolske klasifikacije ob koncu leta je sledeči: 14 jih je dobilo prvi red z odliko, 56 prvi red, 3 ponavljalni izpit. Po narodnosti je bilo 47 Slovencev in 26 Italijanov. Na Barbani je bilo zbranih v ponedeljek okolu 700 Slovencev z Goriškega in s Tržaškega. Slovesno sv. mašo je imel veleč, prelat dr. Josip Gabrijev-čič. Pel je oglejski pevski zbor. Spovednikov je bilo 14. Cerkev je bila jako vkusno ozaljšana. Romanje v Lurd preloženo. — Na razna vprašanja naznanjamo, da ae je preložilo romanje v Lurd. Denar se vrne vsakemu po pošti. Vzrok je, ker niso poslali vsi o pravem času voznine. Prihodnjič naj se odločijo vsi o pravem času in naj dopošljejo o pravem času voznino. Oklic. — „Katoliško delavsko društvo v Mirnuu razvije dne 28. avgusta svojo društveno zastavo. Ob tej priliki )riredi „Kat. del. društvo" veliko ljudsko slavnost. Slavnosti se udeleži tudi Krščansko-socijalna zvezau iz Ljubljane z zastavo. Zato že sedaj vabimo vsa primorska društva, naj se te slavnosti udeleže. Ta slavnost bodi tabor krščan-sko-aocijalnega delavstva na Primorskem. Ta slavnost bodi temeljni kamen veliki rrščansko-socijalni organizaciji na Primorskem. V ta namen se bodo v krat- kem razposlala posebna vabila vsem primorskim delavskim društvom, in upati je, da se te slavnoati brez izjeme udeležb. Kje jo »Gospodarski List" ? — C. kr kmetijska družba ne izdaja že dve leti ,,Gospodarskega Lista". Videti je, da hoče ta družba namonoma zanemarjati slovensko deželo. Na kmetijskem shodu dne 28. t. m. v Gorici mora priti tudi ta zadeva v razgovor. Vabilo k veselici ..Marijine dekliške družbe** v Podgori dne 24. julija 1904 ob 6. uri popoludne na župnijskem dvorišču. Vspored: 1. Pesem : „Veselo povzdignimo glasove" ; 2. Deklamacija: ,.Veseli pastir1*; 3. Pesem: „Veseli pastir**; 4. Deklamacija : „Na veko ne bodeš trpin*'; 5. Igra: „Sv. Neža**; 6. Pesom : .Solnce Že je utonilo". — Vstopnina 30 vin., sedež 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Nesreča. — V bližnjem Št. Andrežu, v hiši, zaznamovani s številko 98, se je zgodila pretekli pondeljek velika nesreča Oče Franc Toi.isič je šel na delo v to varno v Podgori, mati Frančiška pa po opravkih v mesto. Petletno hčer Franico in nje sestro Ano je izročila v varstvo sosedi Ani Nanut. Sestrici sta ae igrali na dvorišču, kar ukaže Nanai Ani, naj dene drvi na ogenj, ki je gorel v kuhinji. Otroka slušata. Franica odtegne kotel, ki je visel nad ognjeni, Anica položi drv na ogenj. Pri tej priliki pade iskra na obleko Franice, ki se takoj vname. Anica je skušala ogenj na sestri zadušiti, pa bo ji ni posrečilo. Na vpitje so pritekli sosedje, pa niso mogl pomagati. Uboga Franica je vsled dobljenih opeklin umrla drugi dan. Gorelo je v nedeljo popoludne v Rozentalu št. 110 v Gorici. Zgorel je hlev s prašičem vred in razno orodje. Pokli cani so bili goriški ngnjegasci, ki so pogasili ogenj kmaln. Škodo, katero je vtr-pel lastnik dotične hiše, Jožef Hvalič, cenijo na 600 K. Ogenj se je vnel bržkone po žigici, ki jo je kak nemarnež vrgel v hlev. Razstava cerkvenih paramentov bo letos od 31. julija do 6. avi ulici Barzellini At. 2, pri tleh. StraSua nesreča. — Katarina Hvala, 78-letna uboga vdova, stanujoča v ulici Orzoni št. 9, je v petek kurila v svoji ku hinji z mizarskimi ostružki (oblanjem), ki so bili po kuhinji raztreseni. Ogenj ae prime raztresenih ostružkov in udovine obleke, ki je bila v hipa vsa v plamenu. Tekla je na dvorjšče, kjer ao jo sosedje polivali in skušali ogenj pogasiti, pa zastonj. Obleka je vsa zgorela in koža se je luščila od mesa. Žena je vsa črna od opeklin in na nekaterih mestih je meso sabo in trdo kakor oglje. V tem strašnem stanu so prenesli revo v žensko bolnišnico, kjer je še tisti večer umrla. Nevarno se je ostrelil v Gorici Ferd. Juch, davčni uradnik v pok., rodom iz Kobarida. Stalnabolehavost in po sedanji vročini zvišana nervoznost bo ga dovedle do sklepa, da si hoče življenje vzeti V petek predpoludne si je pognal na svojem stanovanju, Via Como št. 20, iz revolverja eno kroglo v usta, tri pa nad sence. V krvi ležečega ga je našel zdravnik dr. Brecelj, ki ga je vrnil, povezal in spravil v bolnišnico, kjer so mu izdrli dve krogli. Ona, ki je našla pot v usta, ma je zdrobila desno čeljast, in je niao še izvlekli. Zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Bolniku gre vedno na bolje in pričakovati je, da v kratkem zapusti bolnišnico. Iz Oseka nam pišejo: Oni deček Vencel Rijavec iz Oseka, katerega je modras pičil, je že do dobra ozdravel; vendar ga morajo še vsak teden enkrat peljati v Gorico, Jtjer mn prevežejo in očistijo. StariŠjfso’ gotovo"4veseli, da jim je otrok ozdravel; prftd,fv<|flm pa se morajo hvaležne skazati g. dr. Baderju za prvo in hitro pomoč, 4^yer.čč. .gg. usmiljenim bratom za njihovo oskrbovanje v bolnišnici, slednjič pa še g. Vincencu Tomažiču, c. kr. redarju v Gorici, kateri je na dan nesreče nesel dečka v stanovanje dr. Baderja, in se je pozneje toliko zanimal zanj, da ga je vsak dan obiskaval in pozvedoval o njegovem stanju I Torej naj bo tem potom omenjenim gospodom izrečena majhna, a prisrčna zahvala I Utopljenec. — Dne 12. julija našli so pod Ročinjem v Soči truplo, katero so potem prenesli v mrtvašnico v Ročinj. Doznalo s« je, da je utopljenec 25-letni mladenič Šime Koršal, doma iz Selca (Vinodol), Kotor (okraj) Crkvenice v hr- vatskem Primorju. Rajnik je ponesrečil v nedeljo 3. julija, ko 8e je pod noč vračal iz Ročinja tih Log, ker od takrat so ga pogrešali. Pokopan je bil na po-! kopališču v Rdčinju. Strela ubila učenca. — 13. t. m. zjutraj deževalo je malo po Bukovici, ko so hodili otroci v šolo. 12-Letni Janez Gregorič in 10 lelni France Mihelj sta šla skupaj v šolo; ker je začelo bolj gosto deževati, vmaknila sta se v hišo Gregorja Arčona. T^da kmalu se je zaslišal rahel strel — in strela je udarla po dimniku v hišo, vrgla na tla oba učenca in gospodinjo. Gregorič je bil koj mrtev, Mihelj in gospodinja sta se pa zavedla. — Ob istem čaan je strela udarila na Vogerakem v nok hlev ter omamila nekega bliž£ stoječega otroka. Slovo iu zalivala. — Povodom moje dolgotrajne mučne bolezni sem dobil od št&ilnih mojih prijateljev du-hovskega in svetnega stanu toliko sočutnih pisem in posetov, zlasti pa zdaj ob mojem stalnem umirovljenju, da ae ne morem vsem in vsakemu posebej dostojno zahvaliti, ter rečem ginjen po tolikem sočutju vseh p. n. gospodov: Bog Vam plati stotero tukaj in taml — Obenem javim tem potom vBerrf bližnjim in daljnim prijateljem, da ae z dnem 20. julija t. I. stalno naselim v Št. Petru pri Gorici, kamor naj oni naslavljajo odsihmal svoja morebitna pisma name. Sicer pa je moje tačaano zdravje še prilično po volj no, za kar ae imam zahvaliti poleg božje previdnosti, ki je vBtva-rila zdravnike1 in zdravila, še posebno veleučenemu špecijalistu za srčne bolezni, gospoda dr. Karolu KndpfelmcTCherju h. št/9 na stolnem trga v Gorici, ki ae ni strašil . neumornega truda pri tem mojem zdravljenju. Vsled tega se čutim obvezanega omenjenega gospoda v enacib (srčnih) boleznih vsakteremn z dobro vest o priporočati. H koncu se tudi zahvaljujem g. dr. Pavlu Lučiču, okrožnemu zdravniku v Vipavi, ki, je vselej rad' v kritičnih momentih te hude bolezni k meni prihitel ter mi polajšal hude bolečine in odstranil nevarnost. Bog plati obema gospodoma 1 — V Branici, dne 14. julija 1904. M. Vales, umirovljeni kurat. Iz Slivja v Dalmaoiji nam piše naročnik: Poročam'Vam o strašni nesreči; ki ae je tu pripetila dne 18. t.,m. Pyro-tehnik g. Anton Ornik je navadno vuako leto za dan 16. avguata, za praznik Vnebovzetja, pripravil vaepolno umeteljnih ognjev. Te nmeteljne ognje je začel pa že sedaj napravljati, in sicer ao ma pomagali pri tem delu Anton Zec, Ivan Čugura in Čugurov sin. Omenjeni dan pa se bkratu vžge smodnik, ki je bil pripravljen za umeteljne ognje, in kot bi trenil nastala je strašna eskplozija, in Btreha delavnice bila je hipoma v zraku. V delavnici pa je zgorel g. pyrotehnik Ornik in pomočnik Anton Zec, ki sta oba oženjena. Ivan Čngura in njegoy sin sta pa amrtno-nevarno opečena. Ču-gura je oče petih otrok. Eden pomočnik pa je malo časa pred katastrofo odšel slučajno is delavnice, in to ga je rešilo strašne usode. Brezplačno stanovale za 2 ali 3 osebe, namreč 2 majhni sobi, kuhinjo in shrambo s potrebnim pohištvom oddam pogojno, da se mi preskrbuje vso potrebno postrežbo in dobro hrano za 50 kron na mesec. Gorica, Semeniška ulica, h. štev. 10. G. L i k a r. < Tržne oene. ' Za 100 kg. *Kava: Santos . . . K 190— do 210— „ Sandomingo „ 230— II 240— Java . „ ... . „ 230 - » 240— „ Portorico . . „ 280— )) 900— „ Cejlon... •, „ 290— n 300— Slakdor .... . „ 72— p 74— Špeh • ,, 120- 136 — Petrolij v sodu . . „ 4160 » 42-— „ zaboju • n 13— * 1860 Maslo surovo . . . „ 170— 9| 180— „ kuhano . „ 210- n 220— Otrobi debele . . „ 10-60 12— „ drobne . . „ 10-20 J 11— Turšiča .... • „ U— n 16— za"brano . „ 18— m 14— Oves . . , . . . „ 18-50 V 16-60 Moka ogerska: št. 0 K 33 — št. 1 K 32 20 št 2 K 31-40 „ 3 ,/ 3040, „ 4 „ 29 60, „ & „ 28-60 št.’-6 K 27*00. Loterijske številke. 16. juliju. Dunaj............... 37 69 57 13 41 Gradeo . . 16 U 63 80 3b Lekarna Oistofoldti y Gorici Pr* ve Ib edine lel. kapljice k anamko bv. Antona Pado-vanakega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo red h O prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije. — Okrepi ielodec, stor6, da »ginu v kratkem latu omotica in H-votua linost (mrtvost). Te kapljice tndi stor6, da llovek raje ji. 'JL Cena steklenici 60 vin. ^ krojaški mojster ▼ Gorioi na Plaoutl 28, Priporoča se vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila. Anton Kuštrin Gosposki ulic* h. Štev. 25, priporoča častiti duhovščini in davnemu občinstvu v mestu in na deieli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Jara, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lnooa, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1, 2, 8 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve ip druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič A Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba bv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdičeveRa mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ■ ■■■■—p—— Nova delavnio cerkveiih posod O O O O O O in orodja. Oorioa, magistratna ulioa št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. r vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najniljih cenah. Ker ie nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raz-nih posod in orodja. Pripbroča se tudi za popravljanje rabljenih rqfii, jih zppet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno d talij e. Izdeluje ptije|ovode po najboljših iznajdbah in popravlja ie rabljene. Udani Franc Leban, srebrar. .. A. Krušič trgovec in krojaški mojster Gorica, ulica Gins. Mi it. 33 naznanja slav. občinstvu, da je dobil ravnokar sveie angleško in avstrijsko blago, kakor tudisve&ih iegotoljenih oblek inpovršnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono. Izdelek iz lastnega blaga jamčim. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro dt.SO (na stari poiti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Za luč . . . kr. 32 Corfii . . Jedilno . . „ 36 Bari . . „ fmejfie „ 40 Lucca . . „ boljše „ 44 Nizza • . dalmatinsko „ 48 Najfinejie istrijansko . „ 56 Priporočam i. duhovščini In cerkvenim oikrbnlštvom. ♦k♦♦♦♦♦♦♦♦♦ kr. 56 „ 60 „ 70 80 gl. 1 Anton Potatzky v Gorici, na sredi Ra&tela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovall&fte nlrnlierSkeK« In droliue^H bla^a ter tkanin, preje in uitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljša švanke in šivalne stroje. Potrebščine na krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci muSne knjižice. Ela oMa la vse letne (ase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. j^nton /on. klobučar in gostilničar v Semenski ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prisl na 'domača vina ter postreže tudi r. jako ukusnimi .jedili. Postrežba in cene jako solidne. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijepa priznanji jubilejne raz«tave na Dunaju I. 1898. Ir v Gorlol na razitavl I. 1900 t zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tndi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. g^Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za šivilje, krojaše, čevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi naha-ajo angleška dvokolesa „H»lical Premier" in slamoreatti stroji, samokresi in lažne puške. lastna meh. popravljblnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Weitfalla". Krojaška zadruga Cfapiea. (gosposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, Perkale, ZephYF in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najniijc mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejSe izbere se na zahtevanje pošiljajo brezrluS-no in poštnine prosto. W # !f-. j >. j . f • > .* v CiV-i .v .■ tOLA 'jv; Vj&J Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini št. 3. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu loknrno Olronuoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najniodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poseine sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najclegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Pošilja vsako blago poštnine prosto! Teod. Slabanja srebrar v Gorici,ulica Morelii 12. Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu po poljubnem ulogu. Stare posode popravi in prenovi, poslati in posrebri v ognju, poklati tu-di strelov odn e o-sti vse po naj-niijih cenab. Da si morejo udi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem ■ da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroka. Preč. 'p. n. na-ročitvalec si obroke lahko sam določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! And. Fajt, pekovski mojster, (lorlcn, |— tekalliče Fr. Joalpa it.2 (lastno hiša), In podružnica it. 20. h Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa. naročila iavršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po amerni ceni. Zn Veliko noč posebno gorilko pinco in potice itd. I Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4Vj°/o polumese^no; ne-vi&gnene obreBtipripi-suje koneo letq k glavnici Rentni davek pladnje poaojilnick sama. Posojila udom na osebni kredit po 6•/, in ti« vknjižbo po 67,/0 »Centralna posojilnica" regi8trovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 8 glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni doleti po aoo E, opravilni po2K. Otvar?« filancm tekoče račune, katere obrostujepo dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.