Uredništvo in lipravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 15.
Z urednikom eo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
Soetetopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo bo popust.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> £5. uri zveeer.
za Ljubljano
▼ upravništvu: za celo loto G gld., ra pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na tnesoc 50 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., ca pol lota 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Stev. 37.
V Ljubljani v ponedeljek, 16. febrnvarija 1885.
Tečaj U.
Carina na žito.
Trdnjave in topovi, s kojimi so se posamezne države evropske zadnja leta obdale, ne zadostujejo jim več za obrambo inostran-stvu nasproti. Obdati hočejo svoje meje še s tesnejšimi oklepi. Ne samo v vojskinem času naj se zabrani tujcu vhod, tudi v mirnem času naj se mu, če uže ne zabrani, pa vsaj kolikor možno obteži. Tudi sedaj, ko se nam od vseh stranij z veliko gotovostjo zatrjuje, da bode niir še dolgo trajal, da se še dolgo ni bati nikake vojske, tudi sedaj bije se boj med posameznimi državami, in sicer boj na go-spodarstvenem polji, ki zna imeti prav resne nasledke.
Debata, ki se sedaj vrši v zadevi carine na žito v nemškem državnem zboru, ni male pomenljivosti. Železni kancelar hoče državo, kojo je on vstvaril, bolj in bolj odtegniti vplivu zunanjih držav. Ne samo na političnem, tudi na gospodarstvenem polji naj bi bila Nemčija po njegovi volji čisto samostojna, od ino-stranstva nezavisna. Misel sama ob sebi morda ni slaba, a vpraša se, je li izpeljiva? Bode li carinski sklep, s kojim hoče obdati nemško državo od vseh stranij, imela zaželjeni vspeh? Kode s tem zares ubranil vhod pridelkov župnih držav ter privel Nemčijo do tacega
V	niWia Produktivnosti, da se ji ne bo treba v uiKaicem ozlm naslanjati na sosednje države ? Mi dvojimo o tem vspehu.
Carina je časih na svojem mestu, zlasti tam, kjer se hoče povzdigniti domača obrt-nost. Ako država vidi, da si domača obrtnost vsled tega ne more pomagati na noge, ker jo prepravljajo tuji izdelki — in to se godi navadno pri takih državah, v kojih se je obrtnost začela pozneje razvijati, nego v sosednjih t^aj je nje dolžnost, da poseže s svojo
Listek.
„Zaradi jedne cvetke."
(Črtica iz slovaškega življenja, prev. A. Sušnik.)
(Dalje in konoc.)
»Ostani!" pravira mu, ker je bil vstal; — vsede se zopet nazaj na panj. »Prav imaš, hočem se zabavati s teboj, Tihon, da si nečem nobene šale. Pripoveduj mi o svoji ljubici, bom se smejal, tu imaš roko." y Predno sem mogel ubraniti, prijel je nesrečnež ponujeno roko ter jo pritisnil k svojim ustnim. Možno, da je bilo po mnozih letih Prvikrat, ko se ie zopet čutil človeškim bitjem!
Pogled, v kojem se je lesketalo ginjenje M radost, upre za trenotje v me in šine potem čez d£>i gori k cerkvici, kjer se je plamteči kolobar še vedno vrtil v krogu pevajočih Mladostnih glasov, ki so sanjavo se zgubljali v vzdušnih višinah nad nami.
Za trenotje vladalo je molčanje; potem oglasi blazni hripavim glasom in oči irnajoč Neprestano uprte v plešoče svetilke, kot bi stala v njih zapisana vsaka beseda, kojo ima Povedati, začne, kakor bi čital iz knjige, čije trke so uže zatemnele:
»Pogledite tjži, kjer se nahaja zlat obroč, K°t bi visel v zraku, tijži sem jo spremljal
mogočno roko vmes ter ubrani, ali vsaj primerno omeji uvažanje tujih izdelkov. A tudi tu morajo biti gotovi pogoji za to. Država mora biti prepričana o tem, da si bode domača obrtnija res opomogla, in sicer takč da se bode sčasoma sama ubranila tuje kon kurence brez nje pomoči. Pomisliti je treba, da vsaka taka naredba, s kojo se omejuje uvažanje zunanjih izdelkov ali pridelkov — in najnavadnejša taka naredba je carina na uvažanje — koristi pred vsem le domačim producentom, a konsumentom vsaj v začetku škoduje, kajti ti morajo domačim producentom na ljubo stvari, ki so jih iz inozemstva ceno dobivali, sedaj dražje kupovati. Ogromna ve čena državljanov mora tedaj posameznim producentom na korist prinašati žrtve. Da jih nekoliko časa prenaša ter svojim sodržavljanom pomaga do tega, da se sčasoma lehko ubra^ nijo tuje konkurence; to je prav. A ti se je ubranijo le tedaj, ako so vstani sčasoma do-tične izdelke izdelavati ter prodajati po tisti cini, ker imajo do trga, kjer svoje izdelke prodajajo, bliže in njih prevozni stroški niso tako veliki. Le tedaj imela je dotična naredba, s kojo se je uvažanje tujih izdelkov zabranilo ali omejilo, svoje opravičenje, le tedaj dosegla je zares svoj namen. Ako tega vspeha imela ni, tedaj ni bila na pravem mestu in čim prej se odpravi, tem bolje, kajti, čemu bi morali državljani stvari, ki jih iz inozemstva lehko po ceni dobivajo, posameznikom na ljubo drago plačevati ?
Pa če so take naredbe pri obrtnosti res mnogokrat velike koristi, če se v tem oziru večkrat precej od začetka more z neko gotovostjo pričakovati, da bodo dosegle svoj namen, neizmerno dvojljiv je ta vspeh tam, kjer se ni boriti samo zoper tuji kapital, zoper večjo izvežbanost, urnost in spretnost inostran-
pred — ne vem se več spominati, kedaj! — Imela je najlepše lase, koje sem kedaj videl
—	tkano zlato je proti njim le sivkasto! in tako plave oči kakor nepozabljenke in svit-lejše nego zvezde tam gori.
A če bi tudi ne bila imela zlatih las in le mrkle, mrtve oči, ljubil bi jo bil vse jedno, o Bog, ljubil do smrti!
Pot je bila predolga in kamenita za male, rudeče čreveljčke moje ljube, torej jo vzdignem v naročaj in jo nesem, da sva bila oba utrujena. Na nekem pobočji se opočijeva. Ona stegne svoje šibke ude po mehki ruševini, solnčece je zahajalo in je še jedenpot odsevalo na njenem temenu in dolžili kitah, koje si je bila smejoč ovila okolo vratu.
Šel sem proč, v stran , in se naslonil za neko skalo, tako da je nisem mogel videti. Neka demonična moč šla je iz nje, koja me je vedno vlekla k nji, zdelo se mi je, da moram pasti pred njo na koleni, poljubljajoč jo, povedati jej ter oznaniti vsem vetrovom, kako nepopisno rad jo imam! Toda, česa bi si bila mislila o meni? — Možno, da bi se mi bila smejalo, možno da bi bila tudi preplašena zbežala — torej sem rajši ostal, kjer sem bil, zamaknjen v skalo in grizeč si ustni do krvi.
„Se li gnjevaš name, Tihon?" vpraša me nakrat s svojim sladkim glaskom, ki je bil sličen tičjemu žvrgoljenji — tresel sem se po vsem životu.
škili delavcev, ampak kjer se je bojevati zoper naravo, kjer je prisili mater zemljo, da nam odslej podaja več iz svojega naročja, nego se je dosedaj godilo. V mislih imamo zlasti kmetijstvo, kajti ravno o tem bijejo se zadnji čas v nemškem državnem zboru govorniški boji. Knez Bismarck zahteva, da se naloži na žito, ki se uvaža v Nemčijo iz inozemstva, carina, meneč, da se bode s tem uvažanje omejilo in na ta način domačemu kmetijstvu do tega pripomoglo, da se povzdigne in da se sploh nemškemu kmetu, ki ne more tako ceno pridela-vati, ko zunanji poljedelci, in vsled tega svojega žita tudi prodati ne more, pomaga na noge. Pravih razlogov knez Bismarck za svoje namene in trditve se da nima, in še ti, kar jih je navedel, si nasprotujejo. On pravi, da nekaj se s carino na žito gotovo doseže, ali to, da bode žitna cena v Nemčiji poskočila, no, potem je kmetovalcu pomagano, če pa to ne, je pa vsaj to gotovo, da bodo morali inostranski producenti carino plačevati. Sicer ni ta jedina alternativa mogoča, a ko bi temu tudi tako bilo, vidi se iz teh besed, da si knez Bismarck, kakor je drugače duhovit mož, v tej zadevi ni prav na jasnem in da si ni prav v svesti tega, kar namerava. Ako se z vpeljavo carine cena žita ne poveča, komu je potem pomagano? Nikomur! Ne kmetovalcu, ne onim, ki žito od njega kupujejo; vspeh bo le ta, da bode kruh, vsakdanja hrana toliko milijonov državljanov, dražji, nego dosedaj. Knez Bismarck imenuje ta poskus s carino eksperiment, in to z nekako opravičenostjo. Samo, da bi to eksperimentovanje tako nevarno ne bilo. On zida sicer pred vsem svoj up na to, da je mogoče v Nemčiji toliko žita pridelati, kolikor se ga doma potrebuje, da tedaj tujega žita sploh uvažati treba ni, ako se zemljo racijonelno obdeluje. A ta up je
„Ne, Tjana, pusti me v miru!"
„Tihon!“
Poskočila je na noge in stala tik mene. Skrbno, boječe, vprašujoč uprla je svoje oči name in — izgubljen sem bil. Sam Bog v6, caj sem jej pravil, kako sem njene bele roke joložil na moje čelo, je tiščal na lica in k ustnim, da bi utešile zgovorno blaznivost, ki je vrela iz njih, videl je te, kajti usmevalo se je tako ljubko na naji modro nebo, tako modro, kot so bile modre oči ljubice moje ki so mi zmešale um!
Izgubil sem svojo glavo in le toli mi je znano, da jo je našla ljuba moja ter mi jo postavila na svoje mesto z njenim mirnim glasom ter njenim otročjim, nedolžnim pogledom.
»Vkup sva vzrasla, Tihon", reče ona po-ilevno, „mati tvoja skrbi zame, kakor bi bolje i;o ne mogla moja lastna, in če bi brata imela, ne mogla bi ga bolj ljubiti od tebe, toda je dvoje očij, ki —“. Ona umolkne in zarudi, dosti sem čul.
Molče sva šla vštric dalje, toda v glavi in srci, tu je šumelo in krvavelo dalje in dalje: „Je dvoje očij — dve očesi!"
Ha, tam gori, kjer neprestano krožijo te proklete luči, a vender tako nizko, da ne mogd do nebes vzplapoliti, tam sem zvedel: „One dve očesi — bili sta mojega najboljšega prijatelja!“
Ljubil je Tjano, in ona — — —!
slabo utemeljen. Ni treba, da je človek prehodil Nemčijo, uže nje geo^rafična leža nas o tem poučuje da se uvažanje tujega žita ne more ubraniti, pred vsem odločujete pri pridelovanji žita dobrost zemlje in pa ugodno podnebje. Nikjer ni človeška moč primeroma tako male važnosti, kakor ravno pri obdelovanji zemlje. In da Nemčija nima tako dobre zemlje in tako ugodne leže v klimatičnem oziru, kakor one države, kojim hoče ubraniti uvažanje žita, se ne da tajiti. Saj je znano, da nekatera žita, kot pšenica, ječmen itd. v Nemčiji le slabo obrodijo in da se vsaj po kakovosti nikakor ne morejo primerjati z žiti, ki se pridelujejo v Banatu, v Iiusiji ali v Ameriki. V tem oziru se tedaj ne bo dalo nič doseči. Dobrost zemlje in ugodnost klime se ne dad6 priboriti. Pač pa se dajo na ta način zemlji pridelki v bogatejši meri izvabiti, da se obdeluje intezivneje nego dosedaj, to je z večjo uporabo delavskih močij in kapitala. O tem ni dvojbe, da se da poljedelstvo popolnje-vati. Kedor z boljšim orodjem zemljo orje, kedor jo z boljšim gnojem gnoji, bode gotovo več pridelal, nego oni, ki tega ne stori. A tudi tu do gotove meje. Zemlja se dd. le nekoliko časa siliti, potem odreče svojo pomoč. In ravno pri obdelovanji zemlje ne stoji to, kar se z večjo uporabo kapitala in delavske moči pridobiti v nekaki meri s troški, in čim delj to stanje intenzivnega obdelovanja traja, tem manj se d& zemlji kaj izsiliti, tem neugodnejše je razmerje med troški in med pridobitvijo. Pa še nekaj jemati se mora pri tem v poštev. Poslanec Bebel, ki je trdil, da bodo imeli od carine dobiček samo veliki posestniki, ima v nekem oziru prav. Intenzivno obdelovanje zemlje rentira se le tistemu, ki ima veliko zemlje skupaj.	,
Kajti le on zamore obdelavati zemljo s Btroji. Ako bi kmet, ki ima v svoji posesti le majhen kos zemlje, kupil si stroj, bilo bi isto tako smešno, kakor če bi si posamezne vasi namesto navadnih cest zidale železnice. Tudi intenzivno obdelovanje zemlje ima gotove pogoje, kojih se ne sme prezirati. Ubogi kmet bode tedaj obdelaval zemljo tudi za naprej še, kakor dosedaj, ker mu manjka glavni pogoj za intenzivno obdelavanje zemlje, namreč velik obseg zemljišča. Vsled tega tudi pridelal ne bode več, kakor do sedaj in največji dobiček bode tedaj ostal le vsakako velikim posestnikom.
Velika množica bode potemtakem z novo zasedbo oškodovana. Carina na žito pa je ravno v Nemčiji prevelike važnosti, ker se prebivalstvo tam s tako hitrostjo množi, kot
Podala sta si roke, plamen njijinih ba-kelj spajal se je v jedno, on ji je pritisnil venec na zlate laske, ona mu njenega ovije okolo roke, in name pozabila sta oba.
O kako sem jo sovražil v onem trenčtji 1 Ščegetalo me je po rokah, kot bi ga bil moral zadaviti; toda ni li bil moj prijatelj, in bi ne bila mari plakala po njem?
Vrgel sem se torej v mokro travo ter vil tar-njajoč roke.
Pripovedovalec prestane ter zrč predse. Na to jame zopet po hitrem molku nadaljevati z zamolklim glasom:
»Nočna sapa je mrzlo brila, ko se napotimo domov.
Nestor — tako zval se je moj prijatelj — hotel je ogrniti s svojim kožuhom Tjano; jaz ga pa sunem v stran ter ji pripnem mojega. „Naj umrem!“ mislim si, pves svet postal mi je grob.“
„Toda oni tam gori,0 in pri lem je grozil s pestmi proti nebu, „ni uslišal prošnje moje, obrnol se je od mene proč, zapustil me je, ker je imel rajši Tanjo; ona mu je do-pala, njo je hotel imeti, a radi tega je nočni veter v<51 tako mrzlo ter rosil senci njeni z mokrimi rosnimi kapljami! — Kar je priti moralo se je tudi zgodilo, to znate si misliti 1 Lotil se jo je kašelj, sedaj je postajala ru-deča ko mak, sedaj zopet bela ko mirodvor-ski zid, njene lepe oči so se pa svitile dan za dnem silneje in vsak dan postajale večje.
v nobeni drugi državi. Klic po kantu se bo od dnč do dn6 glasneje razlegal in ta klic utešiti ostala bo le dvojna pot. Dopustiti sc bo moralo, da se inostransko žito zopet uvaža, ali lačno prebivalstvo bode moralo še v večji meri izseljevati se iz domovine kakor do sedaj. Ked6 v6, če knez Bismarck nima tudi tega pred očmi, da si se o tem izjavil ni? Prav lahko mogoče je, da tudi naselbinska politika tu nekoliko uloge igri.
A bodi si temu uže kakor hoče, bodi ko-nečno smer kneza Bismarcka ta ali ona, toliko je uže danes jasno, da bode vpeljava carine na žito^v Nemčiji po celi Evropi slabo vplivala. „Žal mi je“, rekel je knez Bismarck, ko je odgovarjal poslancu dr. Bambergerju, „da škodujemo s tem ravnanjem svojim prijateljem v Ogerski, Iiusiji in Ameriki, a vsak je sam sebi najbližnji“. A kaj, ako se poprimejo tega načela tudi druge države in da se ga bodo, o tem ni dvojbe več. Še ni v Nemčiji debata o carini po polnem končana, uže se poroča iz Francoskega, da se i tam misli na jednako naredbo. Da bodo tudi druge države posebne korake storile, da se odškodujejo za to, kar se jim je z gospodarstveno politiko, v teh dveh državah odtegnilo, je gotovo in kmalu razvnel se bo na gospodar-stvenem polji po celi Evropi boj, od kojega se bojimo, da bode posameznim državam le malo koristil, a vsem vkup mnogo škodoval.
Iz državnega zbora.
Na D u na ji 13. februvarija.
Nadaljevala se je danes debata o pri-stojbinski noveli. Prvi govoril je z&njo finančni minister Dunaj evski. Govoril je mirno, stvarno in jasno; dokazoval je jasno, da treba državi novih dohodkov, v to pa se morajo povečati bremena, da bode vender uže možno, napraviti ravnotežje v državnem gospodarstvu. Pobijal je s prepričevalnimi razlogi trditve poslancev Keila in Steudla. To pa nikakor ni oviralo poslanca dr. Mengerja, da je zopet premleval uže tolikrat servirane fraze, razvi-delo se je pač lehko iz vseh levičarskih govorov, da jim je sila malo do tega, da se uvede v državno gospodarstvo ravnotežje, da jim je pač rse na tem, da bi vrgli zdanje, vsem narodnostim pravično ministerstvo ter potem posadili na ministerske sedeže svoje Plennerje in Suesse.
Za dr. Mengerjem govoril 'je poslanec Ruf, konservativen nemšk kmet. Njegov govor poslušal se je s splošno pazljivostjo in levičarji so mu večkrat ploskali, da-si ni bil
Prišel je okrajni zdravnik, le-ta ji reče: »Le pogum, bo uže kmalu bolje!" a pred kočo pa pošepeta moji materi nekaj na uho, na kar ona zbledi in se nasloni na steno, inače bi se bila zgrudila.
Ob toplih dnevih, kar nam jih je še jesen privoščila, nosili smo dekleta pod staro lipo pred hišo ter smo ostali pri nji, da je prišel Nestor. Na to se je podala mati moja s tihim a žalostnim pogledom na-me nazaj v hišo; jaz pa pobegnem na polje in sem se vračal še le pozno zvečer domov, utrujen kot preganjana zverjad.
* _ . *
Toda necega dnč, dasi je bilo še zgodaj, gnalo me je neprestano nazaj. Vleklo me je k nji nazaj kot takrat, ko sem nepremično stal za ono skalo. Vedno mi je šumelo po ušesih: »Vrni se nazaj k nji!" Zateptal sem z nogo in sem še hitreje šel, toda nakrat, ne vedoč kako je prišlo, klečal sem na kolenih
—	pred njo!
Vspne se po konci ter me pogleda tako mirno, tako milo in ljubko, da se srca mojega polasti sveta bojazen, ter me spreleti po vseh udih. Potem vzdigne počasi svojo trudno roko k ustnim in poljubi belo cvetko, kojo je trdo držala; in pri tem vpi6 se njene oči polne ljubezni, polne neskončne ljubezni v Nestorja, podpirajo njeno glavo z roko, a nakrat omahne jej roka s cvetko v njen naročaj — oko ugasnilo je z onim ljubeznivim pogledom!"
njegov govor obrnen naravnost proti finančnemu ministru. On je menil, naj bi se finančnega ministra namen dosegel na kak drug način; kmetovalcem in obrtovalcem naj se zniža davek, naloži pa naj se borzi. Stavil jo torej predlog, naj se vsa predloga vrne zopet odseku, da jo v tem zmislu spremeni.
Na to odgoril je poslanec Bilinski in poročevalec Ta lir. Oba sta s krepkimi besedami dokazovala, da ta zakon ne bode prinesel preobčutljivih bremen za kmetsko ljudstvo, opozarjala sta tudi predlagatelja, da so s tem, če se predloga vrne odseku, ne bode dosegel nikak praktičen vspeh.
Pričelo se je glasovanje, in sicer najprej o predlogu poslanca Rufa, naj se predloga vrne v odsek. Za Rufov predlog glasovali so vsi levičarji, dalje Coroninijev klub; središče se je pri pri glasovanji razcepilo, jeden del glasoval je za Rufov predlog, nekaj se jih je zdržalo glasovanja, dva ali trije pa so glasovali z desnico. Čudno to glasovanje! Zdaj gre novela o pristojbinah zopet nazaj v odsek. In kdaj se vrne iz njega? V tem zasedanji pač težko, kajti tako ogromno delo ne da se izvršiti v nekaterih dnevih. Konec seje ob 1/lS. uri, prihodnja seja dnž 19. t. m.
Politični pregled.
Av8trij8ko-ogerska država.
Prihodnja seja gospodske zbornice se do zdaj še ni določila, skoro gotovo pa bode v teku tega tedna. Nakopičilo se je uže dosta gradiva za posvetovanje.
V slednji seji državnega zbora odgovoril je ministerski predsednik grof Taaffe na interpelacijo zaradi živinske kuge, katera preti našim deželam vsled uvažanja živine iz Bosne. Gosp. minister je dejal, da je ta strah neopravičen, ker se vsa živina iz Bosvne ne uvaža k nam, marveč v vnanje dežele. Če so pa nekateri listi raznesli včst, da se je bosanska živina uvažala v naše dežele, je bil to le jeden slučaj, ko je nekov bosansk mesar nameraval na dunajski živinski trg poslati osmoro glav. — Ker bode prihoduja seja še le duč 19. t. m., je večina poslancev vrnila se domov.
V Hrvatski se namerava preustrojba denarnih zavodov. Ustanovil se bode velik zemljiško-krediten zavod, kateri bode skušal varovati poljedelca pred lihvarskimi denarnimi zavodi. Novi zavod se bode organizova[ tako, kakor je organizovan ogerski zemljiško-kreditni zavod v Pešti.
V ogerski gorenji zbornici vzprejel se je v soboto budget kot podstava specijalnim
Zopet je umolknil nesrečnež, toda odseval je nekak mir na njegovem turobnem obličji. Zdelo se je, kot bi bila v spomin na ono ganljivo trenotje se dotekuila hladna roka na njegove skeleče rane. »Vedel sem da se bo tako zgodilo" — nadaljuje zopet — »vedel sem	od tega dneva, ko	jej	je	okrajni
zdravnik	rekel:	»Le pogum,	bo	uže	kmalu
bolje!“ toda, ko	je napočila ona	bridka ura,
zamorila je tudi v meni čut do človeštva, kakor zamori slana v jesenskem jutru mične cvetlice;	sprva	pozebejo do	korenin	in ko
n&nje posijejo blagodejni solnčni žarki, popadajo na zemljo —■ črne in zvenele!
Prešla sta dva dneva, nikedar ju ne pozabim !
Nestor položil je mrtvo dekle na mrtvaški 6der, posipal jo s poslednjimi jesenskimi cvetkami. Nestor je kričal in plakal ob njenem vznožji, jaz pa sem čepel v kotu. Ko bi on ne bil plakal, možno da bi bil jaz besnel rujovel kot besen, tako je pak bolest moja iskala drugo uteho kot njegova, in vse solze tekle so kot pereča lava na moje otrpnelo srce nazaj, daje ovenelo in umrlo, kakor cvetke po solnčnem poljubljaji.
A ona! Spavala je tako mirno, tako slako, držeča belo, pol zvenelo cvetko v mrzlih rokah, koje so se sklenile navskriž čez prsi, podobna sama beli cvetki, ki se zbudi pri prvem lav-stovčinem žgoljenji iu s poslednjim pozdravom
—	utihne.
debatam. Ministra Tisza in Szapary zagovarjala sta v daljšem govoru predlog ter se odločno izrekala, da Hrvatskaj ne bode imela nikake materijalne škode.
Tuje dežele.
»Popolo Romano" poroča o italijanski ekspediciji: Zaradi konečne popolnitve italijanske garnizije na Rudečem morji odide tretja ekspedicija broječa 1400 dnč 19. in 20. t. m., da se z njo pokrepi garnizija v Massauab. Druga ekspedicija je določena kot garnizija v Assab. K Rudečemu morju poslane italijanske čete brojijo 3200 mož. Ta list omenja, da bode tretji ekspediciji zapovedoval general.
Francoska zbornica dovršila je v saboto generalno debato o predlogi zaradi carine na žito, in sklenilo se je s 364 proti 136 glasovom, da se preide v specijalno debato. Zbornica je preložila svoje seje do četrtka.
Odsek „delavcev brez dela" imel je v sredo v Parizu zborovanje, katerega so se udeležili razni delegiranci iz Pariza in Lyona. Nastopilo je mnogo govornikov, in večina izmed njih izrekala se je proti takim shodom, kakeršni je bil slednji na opernem trgu. Go-yorili so se čudni govori. Jeden govornik se je izražal, naj bi se shodijpogostoma ponavljali, ker bi stradajoči, če bi zmerom v založiščih nakupičena živila s poželjivim pogledom opazovali, konečno vender dobili pogum, da se Jdi polastijo s silo. Drugi govornik je trdil, da mu je znano sredstvo, kako bi bilo možno dobiti cena stanovanja, a ker ni mogel povedati tega sredstva, se je moral zasmehovan odstraniti z govorniškega Odra. Dalnji govornik J0 protestoval proti temu, da bi se dobila stanovanja za delavce zunaj Pariza, češ, da so delavci sezidali Pariz, zatorej je tudi njihov. Ce delavci stanujemo blizu trdnjav, bodemo ga lahko bombardovali. Ko je jeden delavec izjavil, da so delavci pač pristaši revolucionarnih, nikakor pa ne anarhističnih idej, sklenila se je naslednja resolucija: „Ker so nas javna oblastva zapustila, daje zbor svoji komisiji ukaz, da nadaljuje svoje delovanje."
Kakor se nam je zdelo, tako se je tudi zgodilo v Angleški. Mnogo listov se je pričelo v ostrih člankih oglašati proti oni stranki, katera je ekspedicijo v Sudan zavlekla, in predbaciva se ministerstvu, da je zakrivil s svojo kratkovidno politiko pad Kartuma in smrt Gordona. Ti listi odločno odsvetavajo maščevalno vojsko proti Sudanu, češ, kaj to zdaj koristi, ko nimamo nikogar več rešiti: Maščevalna vojska bi tudi ne bila po volji Gordonovi, kateri se je z zavestjo za uboge
Ono belo cvetko, prava podoba njena nisem je več zgubil spred očij.
Nekedo drug srkal je fjanine poljube, fljemu veljal je ljubezni pogled, on držal je Jeno glavo v objetji, ko je utrujena omah-j'®i on je položil truplo njeno v krsto in pikal ob mrtvaškem Odru; toda jaz sem hotel meti cvetko, ki je ležala dva dni in dve n°či na njenem n&mem srci.
Cvetka je morala biti moja!3 Želja ta je Prva začela tleti v meni, a polagoma prispela je do strastnega poželjenja, da, živ-Je,)je bi bil žrtvoval, da se mi to izpolni.
Bojazljivo”sem“ čakali trenotja , ko bom Saw z njo;]dolgo"se"mi ni?hotel|ponuditi.
Mlado in staro gnetlo se je v malo sobo, j*a bi videli še jedenkrat — mrtvo deklico ter položili nanjo ali na krsto njeno kako ^vetlico. Zdajci se oglasijjturobni glas mrtva-“*ega zvona po tihi vasici in vsak udarec pri-oližaval me jo bolj zopet temu svetu. — Pobili so prikrov na krsto, Nestor ga je zaprl. Mati moja oklene se mo okolo vratu ter joče, ~~ dalje nisem vedel, kaj se godilo.
Trenotek bil sem ves omamljen, potem se zopet zav&n in — bil sem sam z njo!
Uže se je bližal hiši duhovnik s cerkovnikom, užo so dekleta in fantje zapeli žalo-stinko, kar hipoma privzdignem prikrov nad krsto zadnji pogled na izgubljeno srečo ^vljcnja mojega, poljub na mrzli ustni in — bela cvetka počivala je na mojem srci!
Sudance, katere je ljubil, žrtvoval. V Kartumu da se mora postaviti primerna vlada in v ta namen naj se osvoji mesto, nikakor pa naj se ne prične maščevalna vojska.
Dopisi.
Iz Preske, 14. februvarija. (Izv. dopis.) Akoravno nimamo še Čitalnice, niti bralnega društva, vender nam je tukajšnji župan in gostilničar g. J. C. priredil v dan 8. t. m. za pred-pust primerno veselico, h hateri se je zbralo mnogo odličnega občinstva. Pri tej veselici igrala se je tudi tombola za dobitke, katero so prireaitelji tako napravili, da so se spomi-nali tudi šolske mladine, in v ta namen za revne šolarje darovali 4 gld. 14 14 kr. Prisrčna jim zahvala zanje!
Razne vesti.
—	(Ostruplj enje celo rodbino.) Iz Peš ta se poroča: Tukajšnji urar Fran Seilor sojo iz obupa, ker mu je kupčija slabo Sla in ker ni vedel, kako naj svojo rodbino primerno in pošteno preživi, v soglasji s svojo soprogo ostrupil sobe, soprogo in četvero svojih otrok. On bil je uže 62 let star, od otrok pa je bil najstarejši Audor star 16 let, liči Matilda 14, mlajši sin Franc 12 in mlajša hči Blanka 11 let. Rodbina živela jo zmiraj v lepom miru in slogi. Včeraj šla je cela rodbina zvečer v gledišče, po gledišči pa domov. Doma skuhala je mati čaj in ko so ga popili, vlegli so se proti enajsti uri k počitku. Otroci niso ničosar vedeli o tem, kaj da sta oče in mati sklonila in niso slutili pijoči čaj, da jo ta otrova. Okolu dveh popolunoči prebudi se deček Fran. čutil jo slabosti in hude bolečine v želodci. Začel je klicali očeta, a ta mu ni dal odgovora. Potem skušal je zbuditi maler in starejšo sestro, a tudi to so mu ne posreči. Tudi onadva čutila sta grozne bolečino. Narede luč in strašen prizor pokaže se nesrečnim otrokom. Oče in mati, kakor tudi 141etna sostra Matilda ležali so mrtvi v postelji. Sedaj spomni so starejši sin Audor, da sta bila oče in mati zvečer nenavadno razburjena in da je mati iz neko višnjeve stokleničico uoko tekočino v čaj prilivala. Tudi jo otrokom prišlo sedaj na um, da jo oče več ko enkrat izjavil, da bi bilo za njo boljo, ako bi skupaj umrli. Otroc so vstali do zjutraj pri mrtvih in še le sedaj povedali so celi dogodek hišniku. Ta tekel je takoj na policijo, koja je otroke zaslišala, potem pa hitro zdravnike poklicala, katerim se je posrečilo, otroke ohraniti pri življenji. Ti pripovedovali so potem, da jo bil njih oče nekdaj premožen mož, da pa je imel pri
Na to sem se po prstih splazil skozi duri ter zbežal v gozde, kamor se kruti zvok mrtvaškega zona ni čul, tam vlegel sem se na vlažni mah in pretakal prve solze po dolgi d6bi — a tudi poslednje!
Ko se dvignem dom£>v, sklenil sem bil s tem svetom.
Do smrti utrujen, kot bi bil prebil kako hudo bolezen, opotekam se dombv in le jeden čut, lirepenjenje po počitku, po dolgotrajnem upanju je bilo jedino, kar me je ovladalo — a ni bilo nikoli utešeno. Ko prvikrat zaspim in zatisnem svoje trudne oči, koje niso hotole na zemlji ničesar več gledati, stala je pred menoj mrtva ljubica, tako bleda in mirna, kakeršna je bila na mrtvaškem odru, ter stegue mrzle roke proti meni, rekoč: „Daj misvetko nazaj!“
Ječt5 se zbudim ter pritiskam še silneje cvetko na svoje srce, toda od one ure nisem imel več pokoja. Vsako noč se mi je v sanjah prikazovala ter vedno siloviteje zahtevala od mene proseča, naj jej dam cvetko nazaj.
Prošnja njena preganjala me je celč pri belem dnevi kot hudodelnika slaba vest; podila me je iz jednega zakotja v druzega, iz kojega sem se še le zvečer bojazljivo prikazal, niti molitev me ni mogla rešiti tega časa, ki je navdajal dušo mojo. Necega dn6 me Nestor zasači v gozdu ter mi jame pripovedovati o Tjani kako jej je v dan umiranja podaril belo cvetko, kako se mu je ona ljubko nasmehnila
svojih podjetjih nesrečo in da je konečno ob vse svoje imetje prišel. Zadnji čas bil je ostal svojemu hišnemu gospodarju na dolgu, vsled česar ga jo ta tožil in bi bil ubogi mar prišel tudi šo ob to, kar je imel. To najbrž pripravilo ga jo do ža-lostnega|sklepa.
—	(Trdosrčni stariši.) Te dni bila jev Londonu poklicana pred sodnika 161etna prokrasna deklica. Stopila je z razpuščenimi lasmi v sod-nijsko sobano, veliko modre oči, iz kojih jo sama nedolžnost sijala, topile so so ji v solzah. Njeno otročjo nežnost in neizkušenost bil jo porabil nek zapeljivoc in sedaj je bila mati otroka, kojega je v ruto zavitega držala v naročji. Ta ruta bila je prvotni in resni vzrok, vsled koje se je morala zagovarjati pri sodniji. Deklica bila jo prišla dud 3. t. m. iz porodišuice ter so je k svojim starišem vrnila. A ti niso hoteli ničesa vodeti od nje. Uže na noč morala je zapustiti očetovo hišo. Da bi otroka varovala mraza, izmaknila je iz omare omenjovo ruto, a stariši, te zapazivši, so jo takoj tožili. Sodnik, kojemu se je od sramote in obupa potrta deklica smilila, skušal je mater pregovoriti, da bi to dejanje svoji hčeri odpustila. Ko pa o tem ni hotela nič česar slišati, vpraša sodnik, kje da je oče deklice. Ta pride in deklica se mu zgrudi jokajoča k nogam proseč ga i „Oče, le to pot mi odpustite!" A tudi ta je ostal trd. „Jekleno srce moralo bi se pri toliki skesanosti ganiti", rekel je sodnik, „a vi sploh nimate srca!" Zdihuj^ obsodil je potem sodnik 161etno Evo Wal-ker zaradi tatvino na dva meseca zapora. Oče in mati pa sta polna veselja zapustila sodnijsko sobano.
— (Požar v Petrogradu.) Iz Petrograda se poroča: Včeraj žvečer začelo je v poslopji tukajšnjega mestnega kreditnega zavoda goloti in so ogenj še le proti jutru pogasili. Tretje nadstropje je po polnem upepeljono. Rošili pa so kaso in arhiv. Jedon ognjogasec prišel jo pri ga-sitvi ob življenje, dva pa sta bila težko poškodovana. Car sam bil je na mostu požarja in jo ostal tam, dokler ni bilo gotovo, da se je ogenj omejil. Pravosodni ministor, ki jo tudi tja prišel, odredil je takoj preiskavo. Necega delavca so kot zločina sumnega prijeli. — Poznejša poročila pa šo pristavljajo: M;ilo časa prej, ko so je ogenj pokazal, vstrolil se je nek artilerijski častnik pred poslopjem. Volika koncertna sobana, v kateroj so so radi inostranski umetniki producirali, je po polnem uničena.
— (Računski izgled.) Baron Alfred:
„Dovolite li dragi, strijc, da vam dam neko zastavico v številkah"? — Strijc:	„ Gotovo, ljubi
nečak“. Baron Alfred: „Vzemimo tedaj, da imate 1000 goldinarjev v žepu in jaz vas po-
in dejala: „Ko bodem mrtva, pusti cvetko pri meni v grobu" — tu se mi je zdelo, da nosim košček razbeljenega železa ua svojem srci, za trdno sklenem, rop svoj pokojnici nazaj dati.
Bilo je polunoči, ko sem na malem vaškem pokopaličši izkopaval grob in vanj po-ožil po polnem posušeno belo cvetko. Noč je bila svitla in tiha; lopata, s kojo sem izkopaval grob, lesketala se je v mesečnem svitu, in ker sem pri tem ponočnem delu hitel, pro-vzročevalo je kopanje daleč se razlegaioč, strašljiv hrušč.
Bila je nedelja — v vasici imeli so svatbo, imetje, vračujoči se domdv v pozni noči, gred(5 smejaje mimo pokopališča, kar — na-krat utihne njihov smeh, čuje se le tiho šepetanje, vzklikanje — potem se bližajo koraki. Zgrabijo me, posvetijo mi s svetilko v
inoj odreveneli obraz in----------------kaj se je
potem zgodilo — veste sami!"
Revež zakrije si obraz z rokami ter umolkne. A bliskovito skoči kvišku, steza in steza svoje ude, kakor bi se bil probudil iz trdega spanja in reče trpkim glasom: „Od te ddbe postal sem norec, vsaj tako ljudje pravijo ; ali verjemite mi, tako zelo vender nisem prismojen, če tudi tudi tu pri mesečnem svitu plešem, da plešem in se vrtim s svojo ljubico, koja je mrtva — uže pet let!“
Zavrti se skokoma po mačje doli po terasnih stopnicah in izgine v nočni temini,
prosim, da mi jih 500 posodite, koliko vam jih bodo potem še ostalo?" — Strijc: „Nič manj kot 1000, ljubi nečak!“
— (Neljubezniv zdravnik.) »Gospod doktor*, vprašala je gledališka plesalka zdravnika, „kaj naj storim, da ne bodem vsak dan debelejša?"
—	Zdravnik jej smehljajo odgovori: „Živito pol leta samo s svojo plačo! “
— (Mnogo zahtevano.) V nekem listu se čita: „C. kr. okrajna sodnija v . . poživijo umrje in zdaj neznano kje bivajoče Marijo, Janeza in Jako J., naj so oglasijo pri podpisani sodniji . .“ Badovedui smo, ali se bodo oglasili.
Domače stvari.
— (Goriška „Soča“) posvečuje zopet skoro vse svoje, v potu obraza dovršeno delo enga celega tedna kranjski vladi in njenemu načelniku gosp. baronu Winklerju. To vam jo prava pustna burka! Dunajska „Neue freio Fresse11, ^Deutsche Zeitung“, graška „Tagespost“j, ljubljanski „Wochenblatt“, „Triester Zeitung itd. itd. udrihajo dan za duovom po kranjski vladi, češ, da boža Slovence, da dela krivico Nemcem, da pritiska te-lo na steno; in glej 110! „ velikanski list", goriška „Soča“, predstavlja vsako soboto — ker vsak teden zagleda enkrat dan — svojim vernim čitatoljem grozne krivico ( !), ki jih dela vlada kranjska — komu? — morda Nemcem? — kaj še! — »pohlevnim11 — Slovencem (!); go-riški tednik dokaztijo fakcijoznim nemškim listom nasproti v dolgih člankih, da je vlada kranjska vlada — „nemškutarska“. Tako se pač še nihče ni šalil z narodom slovenskim. „Soča“ jo zares uže prekosila našega „Brenceljua“ in „Škrata". Prav bi bilo, da bi vonder enkrat vsaj enmalo postala bolj pametna.
■■— (Močvirski odbor) imel jo danes do-poludne sojo; predsednikom je bil izvoljen gosp. Fr. Trtnik.
— (Elizabotini otroški bolnici) volila jo v svoji oporoki dne 24. junija m. 1. umrša gospa Frančiška Matevže znesek 25 gld., kateri so so po dedičih izplačali blagajnici tega zavoda.
— („Sokolova“ maškarada) Prostori starega stroljišča, kjer bode priredil letos pustni torek „ Sokol “ maškarado, so kar vsi spremenjeni, zdi so ti, kakor bi bil prišol na vos drug svet, vso je okusno in dragoceno okrašeno. In kaj še, ko nastopijo tu razne skupine mask, katerih bod« lotos izredno mnogo in posamično maske: ko bode poredni Arnor streljal s svojim lokom na krasno Gorenjko ... no teh skrivnostij 110 smemo izdati, saj jih boste videli sami. Udeležba bode letos izredno mnogobrojna.
— („Litorarno-zabavni klub11) imel je v soboto zvečer svoj jour-lixe ob 8. uri v hotelu „pri Maliči". Sošlo se jo okolo 20 gospodov članov. Predsedoval jo gosp. okrajni nadzornik A. Žumer, čital pa je gospod prof. Vrhovo c izredno marljivo sestavljen in zanimljiv spis, v kateri dobi so so zopet začeli baviti z latinskimi klasiki, jih skoro zopet našli; koliko nasprotnikov da je nastopilo začetkom, a kako jo pozneje vsak, kdor jo hotol veljati izobraženim ter pohajati odličnejše družbe, moral poznati dobro klasiko. — Ta vočor razpravljalo sc je tudi, kdaj in Kje naj so priredijo predavanja na korist „Narodui šoli“, in določila so jo cena vstopnicam.
— (Nemško gledišče) v Ljubljani v slednjem času vidno propada, čemer ni morda nemalo vzrok zdanje ravnateljstvo Mondheimovo. „Laibacher Zeitung" izjavlja v današnjem listu, da nadalje ne bodo več prinašala kritiko o gledališči, dokler ostane to ravnateljstvo, ker so jo ravnatelj Mondheim izjavil, da bode kritiku odvzel ,,prosto vstopnico*, čo se bodo šo drznil grajati napako in nodostatnosti. Istinito ljubeznivo tako posto-panjo.
— (Predavanja na korist „Narodn šoli.") Jjiterarno-zabavni klub" sklenil je v svojem jour-fixu dne 3. januvarija t. 1., da so priredijo letos v postu tri java predavanja na korist ,,Na-rodni šoli". Oglasili so so tedaj takoj trije gospodje članovi, da provzomo predavanja; in sicor si bode g. dr. Bleiwes vitoz Trstoniški iz-
bral gradivo iz svojo bogate psihiatrične prakse, g. prof. Senekovič bodo predaval „O elektriki", g. dr. Janko Babnik pa „0 slovanski ženi". V slednjem, jour-fixu pa se je določil čas tem predavanjem in sicer bode predaval g. dr. Bleivrois vitez Trstoniški dne 15. marcija, g. prof. Se-nokovč dnč 19. marcija in dr. Janko Babnik predavala bosta v dvorani ljubljansko Čitalnice, g. prof. Senekovič pa v dvorani ljubljanske realke; slednjo predavanje bode zaradi tega v realki, ker bodo g. profesor svojo predavanje spremljal s praktičnimi poskusi, prenašanje aparatov pa bi bilo nadležno. Cena vstopnicam k predavanjem ostane ista, kakeršna je bila prejšnja leta. Tako se bode zopet za nekoliko svotico pomnožila no prepolna blagajnica prekoristnega drušva »Narodno šole" tor se mu omogočilo vspošnejše delovanje nasproti tujemu društvu.
— (Dijaško društvo „ Slovenija “) na Dunaji priredila je dne 12. t. m. slovesno od-hodnico v čast na novo mesto odhajajočemu novoimenovanemu ravnatelju ljubljanskega gimnazija g. J. Š u m a n u. Slovesnosti udeležila sta so državna poslanca gg. dr. Vošnjak in V. Pfeifer, profesor Stritar, min. tajnik Levičnik in mnogo drugih na Dunaji živečih odličnih Slovencev in Čehov. Govorilo so je mnogo navdušenih napitnic.
— (Izneveril) je 10 000 goldinarjev poštar Uršič v Volfšporgu .na Koroškem. Nopo-šteneža so zaprli.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Rim, 16. februvarija. „Piccolo“ poroča, da se je Italija samo zavarovala ob pogajanjih, če bi britski interesi nasprotovali z interesi Nemčije iu Avstro-Ogerske, s katerima je Italija sklenila trajno zvezo do 1887. 1.
Kaliira, 16. februvarija. Na WolseIeyevo željo prevzel je princ Hassan poveijništvo nad egiptovskim konjištvom za Sudansko ekspedicijo.
New-York, 16. februvarija. Snežen plaz porušil je tri tretjine mesta Utab; šestnajst oseb je bilo usmrtenih.
Dunaj, 15. februvarija. Grofa in gro-fiujo Taaffe, katera sta danes zjutraj hotela obhajati ua tihem svojo zlato poroko, odlikoval je cesar s svojim obiskom, jima voščil srečo ter ostal pri njima pol ure. V ožjem družinskem krogu se je potem vršila slovesnost v kuratni kapelici Štefanove cerkve. Ojjoludne so prišli čestitat nadvojvode Karol Ljudovik, Ljudovik Viktor iu Albrecht. Došlo je tudi mnogo čestitk od drugodi.
Gradec, 14. februvarija. Moric plemenit Kaiserfeld umrl je danes popoludne ob 6. uri na svojem posestvu v Birkfeldu. Pogreb bode v ponedeljek.
Sred e c, 14. februvarija. Knez je po trdil v sobrauji skleneu zakon o gradnji železnice Caribrod-Vakarel.
Pariz, 14. februvarija. Devet anarhistov je stalo danes pred sodiščem, zatoženi da so .sklicali shod nnnoli ponedeljek. Sedem je bilo obsojenih v trimesečen, jeden v šestmesečen zapor.
K a h i r a, 15. februvarija. Brzojavka Wol-seleyeva poroča, da so^ ustaši umorili avstro-ogerskega konzula v Kartumu.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 16. februvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................83 35
»	>	»	»	srebru.......................83-80
Zlata renta.......................................106‘70
5% avstr, renta................................... 99 05
Delnice ndrodne banke............................... 866'	—
Kreditne delnice.................................... 302	• 90
London 10 lir sterling...............................124-10
20 frankovec...................................... 9 '80
Cekini c. kr...................................... 5‘80
100 drž. mark.....................................60'45
Tujoi.
Dne 14. februvarija.
Pri Maliči: Plak in Krotozy, trg. popotnika, iz Draž-danj. — Fischer in Lederer, trgovca, iz Prage. — Hammerer, trg. popotnik, iz Trsta. — Krek, umir. prefekt, iz Sore. — HUtner, c. kr. pom. nadinženSr, iz Pulja. — pl. Kaltenegger iz Kamenika.
Pri Slonu: Kandzija, trgovec, iz Lipsije. — Bock, zavarovalni uradnik, z Dunaja. — Oblak, c. kr. umir. oficijal, iz Beljaka. — Brodrnann, trg. potovalec, iz Maribora.
Pri Južnem kolodvoru: Svetlin, učit. soproga iz Gradca.
Pri Avstr, carji: Kolilmayer, zasebnik, iz Celovca.
—	Bregar, učitelj, iz St. Vida.
Srečke
z dnž 14. februvarija.
Trst:	66	79	85 23	28.
Linec: 28	52	54	14	60.
Tržne cene.
V Ljubljani, 14. februvarija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 33 kr. domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5’ gld. 20 kr., oves 3 gld. 25 kr.j ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld.	85 kr.; turšica 5	gld.	50 kr.; 100 kilogramov
krompirja 3 gld. 20 kr.;	leča	hektol. po	8 gld. — kr.,
bob 8 gld.. fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., špeh po 52 kr., prekajen pa 70 kr., maslo (sirovo) 85 Kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjini 52 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv8gld. — kr.; mehkih 5 gld. 40 kr. — Vino, rudeče, 100 litror (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tompo- ratura	Vetrovi i Nobo 1	Mo-krina v mm
7. zjutraj	741-76	—108	i vzh. 1 js.	
2. pop.	740 00	- 04	jzpd. sl. >	000
9. zvečer	738-50	— 4-6	vzh. | » 1	
Najfinejša
melange-marmelada
(mešana, žlahna omaka iz ovočja) kilo po 40 kr., pristni izlečels iz čajo-veg-a ruma
dobiva se pri	(14)	6—6
J. R. PAULIN-U, Pred škofijo št. 1.
15HST35HSH53Sre£iH5H5BiB5H£rHSHSS5HSE5H,
Marsala-Florio
sicilijansko medicinično desertno vino, od slavju nega profesorja dr. Mantegazze priporoCen kot rij izborno krepčevalno sredstvo za rekonvalescente S in vsled dolgotrajne bolezni opešane osebe,
“J dalje tudi za slabotne žene in deca. V stekle- ^ w nieali po 1 gld. v	(107)	15—9	H
B lekarni Piccoli v Ljubljani !jj £	Dunajska cesta.	f}j
^SisasasasasasasasasisasasHsai dsas
fT
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni ua platno po 80 kr.
I|[. v. Kleiimajr & Fei Baoberi-ora
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urodnik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v.Kleinmayr & Fed, Bamberg v Ljubljani.