informator glasilo delovne skupnosti ■ emona | ljubljana ,e*o 6 maj 1975 št. 50 KONSTITUIRANJE NOVEGA DELAVSKEGA SVETA Pentek ponovno izvoljen za predsednika DS Emone »/77 — Zlata, srebrna in bronasta odličja — Nagrade ,n Priznanja nad 500 delavcem za 10 in 20 let zvestobe Kolektivu — Praznovanje v Pivnici in v Trgovski hiši aprila -soji DS V Pest eram na gospodar ^jtavišeu, ki se jo je W nad 600 članov nai organizacije - Verti^1101 6051 tudi A l ™1^' predsednik Gosp i„ zbornice SR Sloveni najprej konstituiral delavski svet OZD Emoi J« za svojega predsednik oovno in soglasno izvol Ž6*« Pentka. Zatem je zbranim ju vim ? nagrajencem pre ^n delavskim svetom « mrlk^Nebec’ ge aovot ,Emone (r r objavljamo poseb Franc Nebec, Jože Pentek in predsedniki posameznih tozd so potem stisnili roke delavkam in delavcem, ki so prejeli zlata, srebrna ki bronasta priznanja, kot tudi vsem članom našega delovnega kolektiva, Id so tokrat praznovali deset in dvajset let delovne zvestobe naši delovni organizaciji, in ki so ob tej priliki dobili posebna priznanja in nagrade. Popoldne je bilo v Pivnici in restavraciji Mazimanketa (Trgovska hiša) praznično srečanje, ki se je v veselem razpoloženju zavleklo daleč v noč. OBISKI: SOVJETSKI KMETIJSKI MINISTER NA OBISKU V IHANU D. S. POLJANSKI NA FARMI BEKONOV IN POSESTVU KOOPERANTA LJUBLJANA, 25. aprila — Član politbiroja KP Sovjetske zveze in minister za kmetijstvo SZ D. S. Poljanski, ki ga Je sprejel tudi Edvard Kardelj, si je na enodnevnem obisku v Sloveniji ogledal našo farmo bekonov v Ihanu in kmetijsko posestvo našega kooperanta Ivana Nastrana v Radomljah pri Domžalah. Na obisku pri nas je sovjetskega gosta sprejel in spremljal Franc Nebec, generalni direktor Emone s svojimi sodelavci. Sovjetskega kmetijskega ministra, ki se je posebej zanimal za vzrejo bekonov na tako množičen način, kot smo ga uspešno upeljali in po svetu uveljavili mi, so spremljali Ivo Kuštrak, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo, inž. Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo in sovjetski veleposlanik v Beogradu, Vladimir Stepakov. PREBERI: • PRIZNANJA DELAVCEM EMONE Str. 2 In 3 • ČLANI NOVEGA DS Str. 4 • DESET IN DVAJSET LET ZVESTOBE Str. 4 • USPELO TEKMOVANJE BLAGAJNIČARK Str. 6 • DANES ZA JUTRI Str. 8 SLAVNOSTNA SEJA DS EMONE LAHKO SMO PONOSNI Govor Franca Nebca, generalnega direktorja Emone, na delavskem svetu podjetja ob dnevu Emone, 10. aprilu TOVARIŠICE, TOVARIŠI, SPOŠTOVANI GOSTJE! 10. aprila pred 28 leti je bilo ustanovljeno naše podjetije, zato ta dan slavimo v naši delovni organizaciji kot svoj praznik — Dan Emone. Letošnje praznovanje je še zlasti pomembno, saj praznujemo letos tudi 30-letnioo osvoboditve in zmage nad fašizmom. V 28 letih prehojena pot je bila pot naporov in uspehov (er vključevanja v graditev naše socialistične družbe in njene samoupravne ureditve. Na današnji svečani seji delavskega sveta podjetja bi se omejil le na nekaj dosežkov našega dela v preteklem letu in na naloge v letošnjem in naslednjih letih. O podrobnejših rezultatih namreč so člani kolektiva seznanjeni prek »Informatorja«, z informiranjem v svojih TOZD preko vsega leta, kakor tudi iz poročil ob zaključnem računu. V Emoni je danes zaposlenih nekaj nad 6.000 delavcev. Celotnega dohodka smo lani ustvarili v višini 5,16 milijard din. Pii tem ne gre prezreti, da so predmet poslovanja v proizvodnji in prometu pretežno prehrambeni proizvodi in da je bilo potrebno za ustvaritev celotnega dohodka proizvesti, nabaviti in prodati ogromne količine blaga. Tako na področju proizvodnje kot blagovnega prometa smo se soočali s težkimi problemi, ki so vplivali na manjši poslovni rezultat, kot smo ga planirali. V lanskem letu so visoko porasle cene surovinam npr. krmilom za preko 100%, izvoz živine se je ustavil, marže prehrambenim proizvodom so še naprej ostale zamrznjene, obvezne dajatve so porasle za l>lil%, uvoz blaga Je bil med letom podvržen restrikcijam Itd. Izreden porast režijskih stroškov, za kar so vzroki znani, nas je nenehno spravljal v velike težave, s katerimi smo se morali spoprijemati, hitro ukrepaM in dinamično reševati vse nastajajoče probleme. S takim načinom dela smo dosegli to, da je bil poslovni rezultat vseeno zadovoljiv. Kljub vsem naporom pa smo konec leta ugotovila, da nam je zmanjkalo sredstev za pokrivanje povečanih zalog, pri čemer pripominjam, da je to povečani« predvsem posledica porasta cen, ne pa fizičnega obsega proizvodnje oziroma prometa. Toda tudi ta problem smo v zadnjem času, v sodelovanju z zunanjimi faktorji, rešili ter tako postavili solidno osnovo za naše nadaljnje delo. Naša delovna organizacija se je že pred dvema letoma po določilih ustave samoupravno reformirala — ustanovila je temeljne organizacije združenega dela, razdelila premoženje in sredstva. Zaradi tega so bili ob zaključnih računih posameznih TOZD popolnoma jasni njihovi rezultati poslovanja v preteklem letu. Danes lahko trdimo, da bi bili rezultati poslovanja mnogo slabši, če ne bi prilagodili organizacije podjetja novim ustavnim določilom, ker hi bila odgovornost mnogo manjša in bi se sredstva kot nekdaj nekontrolirano prelivala iz ene dejavnosti v drugo. V lanskem letu Izrečena kritika nekaterim temeljnim organizacijam združenega dela, ki so imele slabše poslovne rezultate, je pozitivno vplivala na te delovne kolektive, saj so v lanskem letu odpravili svoje slabosti. V TOZD Trgovina na veliko so zaloge prevelike, preveliko je število dolžnikov nad 60 dni, količnik obračanja zalog je prenizek. V TOZD Supermarket Ljubljana je ekstenzlvnost dela vplivala na Slabše rezultate poslovanja. Ekstenzlvnost zaposlovanja in druge slabosti so v hotelu Riviera Portorož vplivale na to, da je neto poslovni rezultat padel precej izpod nivoja leta poprej. V TOZD Foijedelstvo-govedoreja je sicer bila izguba manjša za en milijon od planirane, vendar bo kljub temu potrebno hitro preusmerjati proizvodnjo po novem programu. Mimogrede naj omenim primer Mesne industrije Zaleg, ki je vrsto let poslovala z izgubo. Po integraciji smo vlagali veliko naporov za sanacijo mesne proizvodnje, vendar brez uspeha. Sele po izmenjavi vodstva so biiU doseženi pozitivni rezultati poslovanja v takih višinah, kot je prej znašala izguba. Spomnimo se tudi TOZD Perutnine, ki se je predvsem zaradi razkoraka v razvojno poslovnih stališčih izločila iz naše delovne organizacije. Danes ugotavljamo, da so bila naša predvidevanja pravilna, saj tal Perutnina boljše delala in imela večje uspehe, če bi se prilagodila konceptu EMONE. Po sprejetem planu bo znašal letošnji celotni dohodek 6 milijard din, kar predstavlja 18°/o povečanje glede na doseženi celotni dohodek v letu 1974. Prejšnji delavski svet podjetja je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da tri morale posamezne TOZD svoje plane popraviti tako, da bi za celotno delovno organizacijo predstavljalo povečanje celotnega dohodka od 22 do 25V0 v primerjavi z ustvarjenim celotnim dohodkom v letu 1974 in da bi se neto dohodek povečal od dotodaj planiranega za 10 do 20 milijonov din. Ne tri se spuščal v podrobnosti tega problema, vendar bi rad opozoril novoizvoljeni delavski svet podjetja na obveznosti, ki jih ima naša delovna organizacija do družbe, na obveznosti do kolektivov TOZD, na izvajanje razvojnega programa, pri čemer je upoštevati tudi inflacijska gibanja. Te in druge obveznosti ter naloge pa bomo izpolnili le, če se bodo vse TOZD zavzele za sprejem realnih planov celotnega dohodka in neto dohodka, ki jih bo možno realizirati z večjo produktivnostjo dela in s predlaganim programom štednje. V zvezi s tem bi rad opomnU, da obstoja v nekaterih TOZD prevelik pesimizem, nekje tudi oportunizem, v drugih TOZD pa se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da morajo TOZD izpolnjevati pogoje za rentabilno poslovanje in normalen razvoj’ Znani so primeri, ko TOZD planira neutemeljeno nizek celotni dohodek in neto dohodek, hkrati pa predlaga zelo zahteven razvojni program, ki ni v skladu z ustvarjenimi lastnimi sredstvi. Poudarjam, da se moramo sprijazniti z dejstvom, da ni več mogoče podpirati razvoja posameznih TOZD, če le-te ne ustvarijo potrebnih lastnih sredstev. V kolikor pa TOZD ustvarijo potrebna sredstva, lahko EMONA kot celota podpre njihove razvojne programe s svojimi garanoijskdmd In združenimi sredstvi. V zadnjem letu smo veliko naporov vložili v delo za registracijo podjetja po novih ustavnih določilih. Strokovnim službam in samoupravnim organom, ki so pri tem sodelovali, izrekam ob tej priliki posebno zahvalo in priznanje. Prav tako zasluži vse priznanje institucija Interne banke. S svojim delom je Interna banka pridobila zaupanje vseh TOZD. Poseben uspeh te banke je v prelivanju sredstev med temeljnimi organizacijami združenega dela, saj smo na prime« v preteklem letu že 25% obratnih sredstev reševali v okviru internega prelivanja. S tem smo dosegli, da je podjetje plačevalo račune v 29 dneh, kar pomeni v poslovnem svetu stabilnost, solidnost in renome podjetja. Interna banka ne pomeni samo solidarno jamstvo in dnevno aktivno prelivanje sredstev med TOZD Emone, temveč pomeni tudi garancijo za dobro likvidnost podjetja kot ceflote. O razvojnem programu temeljnih organizacij združenega dela in podjetja smo veliko razpravljali. Uspeli smo našo razvojno usmeritev za tekoče leto im deloma za prihodnje leto že skoraj dokončno definirati. Dolgoročnejša usmeritev pa zahteva še temeljitejše proučitve predlogov. Na eni prihodnjih sej delavskega sveta podjetja bomo obravnavali in sprejemali dolgoročni program razvoja podjetja in posameznih TOZD. Vaše zaupanle - naše zadovollstvo Privarčujmo mllllardo LAHKO SMO PONOSNI V Mesni industriji moramo čimpreje dokončati nove proizvodne linije za poltrajne konzerve, nadaijevati s prekonstruktuiranjem proizvodnje in pričeti z izgradnjo hladilnice, industrijo pa opremljati z novimi sodobnimi stroji. V Tovarni močnih krmil se dokončujejo večje investicije za rinfuza transport. TOZD Kooperacija ima skupaj s Hranilno kreditno službo v programu povečanje obsega kreditiranja individualnih kmetijskih proizvajalcev. Vložena bodo večja sredstva za modernizacijo in specializacijo kmetov — kooperantov. S priključitvijo Kmetijske zadruge Črnuče pa bo TOZD Trgovma na veliko povečala proizvodnjo in predelavo zelja, katerega smo sedaj delno uvažali. TOZD Maloprodaja »Ljubljana se bo morala kljub nizki akumulativnosti spoprijeti s programom izgradnje potrošniških centrov v novih stanovanjskih naseljih. Izgradnja teh centrov se bo pričela letos ter se bo v prihodnjih letih nadaljevala. Z nekaterimi občinami in urbanisti smo že našli ustrezne rešitve, z drugimi pa se bomo morali še dogovarjati. Pri TOZD hotel Riviera Portorož je v izgradnji pokrita bazen, katerega moramo usposobiti za obratovanje do letne oziroma zimske sezone. Ta investicija pomeni podaljšanje sezone za okoli 500 ogrevanih ležišč. V zdravilišču Cateške toplice je nujno urediti zunanjo okolico novozgrajenih bazenov, pravočasno dokončati investicije v restavracijo ter v perspektivi dveh do treh let programirati izgradnjo novega hotela. Dogovorili smo se tudi, da se izdelajo načrti za povečanje hotelskih kapacitet v TOZD hotel Evropa Celje in za rekonstrukcijo hotela Slavija Maribor. Poseben problem predstavlja izgradnja turističnega kompleksa BEOffiNARDIN. Investicija je finančno pokrita, spremljajo jo pa težave, ki so pri tako veliki investiciji običajne. Zavedamo se, da bi morali biti naši razvojni programi smeleijša, obsežnejši in perspektivnejši, toda pri programiranju se moramo tudi zavedati, da smemo gospodariti le v okviru naših možnosti glede na razpoložljiva sredstva. Vsekakor pa bo potrebno vsestransko proučiti in obdelati našo dolgoročno razvojno usmeritev, ki ne pomeni samo razvoja našega podjetja, temveč ima glede na velikost podjetja tudi delne vplive na razvoj celotnega slovenskega gospodarstva. V svojih izvajanjih in razmišljanjih ne morem mimo nekaterih odprtih in nerešenih vprašanj ter problemov. TOZD Trgovina na veliko in TOZD Zunanja trgovma se srečujeta z določilom člena 43 Ustave — povezava med sfero proizvodnje in sfero prometa. V Emonini hiši smo do določene mere razrešili vprašanje povezovanja, medtem ko smo z zunanjimi partnerji ta vprašanja razrešili le načelno. O tej problematiki naši ljudje v TOZD vse premalo razmišljajo in čakajo rešitve od »zunaj«. TOZD Trgovina na veliko ima veliko materialnih kapacitet, ki pa niso najbolj izkoriščene — kot npr. transport, regalno skladišče, hladilnice, strojne kapacitete v predelavi in dodelavi blaga. Prav tako pa so rezerve v kadrovski zasedbi. Zagotoviti je potrebno dober in učinkovit servis ter primeren asortiment blaga. Na področju zunanje trgovine nas v letošnjem letu čaka vrsta nalog, ki jih bomo morali realizirati. Te naloge se nanašajo zlasti na povečanje izvoza, povezovanje s proizvodnjo, preusmeritev kadrov s področja uvoza na področje izvoza ter na večje angažiranje v državah v razvoju ter vzhodnoevropskih državah. Povečanje izvoza je naš imperativ ne samo v TOZD Zunanja trgovina, temveč tudi organizaciji združenega dela Inženiring, Globtoura in hotelov — proizvodni obrati — MHZ. Dobra koordinacija med sfero notranje in zunanje trgovine pa lahko mnogo pripomore pri uspešnejšem razreševanju te izredno pomembne naloge Emone. Skupaj z inženiringom moramo vlagati napore za programe in investicije v nerazvitih deželah. Ta naloga je pomembna tudi zaradi afirmacije Emone in slovenskega gospodarstva na teh območjih. V tej sferi moramo vlagati napore, da bo slovensko in jugoslovansko gospodarstvo nastopilo čimbolj smotrno in iz katerih si lahko zagotovimo potrebne surovine in odpremo vrata izvozu naše proizvodnje. V zvezi z letošnjim planom poslovanja bi rad opozoril še na nekatere pomembne probleme. Po planu bodo znašali izdatki za osebne dohodke 330 milijonov din, kar predstavlja nekaj več kot polovica celotne režije. Ta podatek je zaskrbljujoč ob dejstvu, da smo zelo neodgovorno' in ekstenzivno zaposlovali delovno silo. Z boljšo organizacijo in stimulacijo, predvsem pa z večjo produktivnostjo lahko močno pocenimo naše poslovanje. Pri tem ne gre za odpuščanje delovne sile, temveč za naravno selekcijo, ki je stalno v procesu, za prestruktuiranje določenih delovnih procesov in delovne sile, za pravilno normiranje delovnih rezultatov posameznih TOZD. Intenzivno zaposlovanje pomeni zagotovo ogromen prihranek, ki bistveno vpliva na rezultate poslovanja. V poslovanju podjetja je zelo pomembna vloga kapitala. Danes obrača naše podjetje preko 500 milijonov dinarjev sredstev, ki so obremenjena z 3 .// Privarčujmo milijardo ■MOMA • ■ - 30 LET OSVOBODITVE — 28 LET DELA ★ 30 LET OSVOBODITVE — 28 LET DELA ★ 30 LET OSVOBODITVE — 28 LET DELA ★ BRON, SREBRO IN ZLATO Juriju VEROVSEK, pomoč-di,I'ektorja v rfD Zunanja t-rgovina, za nadpovprečno prizadevnost učinek dela, za ustvarja-“Jf Posebno dobrih notranjih odnosov v kolektivu in vzgojo novih mladih delavcev, srebrna priznanja In PLAKETE DewivU BEVKU- šoferju v slf.n, skupnosti skupnih zaH^ ’ Za ^Povprečno pri-I™*™™, zanesljivost in torirmrfSt ter 7'a dolgoletno žiiHarijL?AVCIC'nočni sna-* >ki v TOZD hotel Slon Lju- ziri”3, 28 dndpovprečno pri-"ddevnost, požrtvovalnost in Pr ter 28 dolgoletno Pupadnost kolektivu (23 let). anici KNEZ, samostojne-Tri komercialistu v TOZD Sovina na veliko, za izred-v h ^rizadevnast in rezultate delu, za večanje pripadno-“d kolektivu in za dolgoletno Pripadnost podjetju (23 let). Mueni LEVSTEK, tajnici v plovni skupnosti skupnih n ^nih dof^osT^11 SlUŽ‘ Ddjl °E 5 za dnw, . ZD Kooperacija, , ipi., jSotetno pripadnost ko-- nart!^ ^Jetja (26 let) za t uefn cVPre5no Prizadevnost in I orJr* dela, za ustvarjalno in ojeantaacijSko aktivnost v Soupravljanja in ^ ciiav, • ^Pd^tičnih organiza-no dnb ustvarjanje poseb- > v kolektivun°tranjih 0dn°S0V ! v To™ PINTARJU. šoferju Limo- TrK0vina na veliko * nr-Jj"8’ 28 nadpovprečno I S^zadevnost in dober učinek c no-/ ,za, dolgoletno pripad- - ustl kolelctivu podjetja za j odnlrjanj.e Posebno dobrih ^ov k kolektivu in u^ nih srecLte^^* material' C VodFfl^l^^KARJU računo- J nih^rrn^020 T°Varna m°č- i devnost v del,!Zr!dn° Prfa’ •zvaiania * aelu’ 23 uspeSno \ 2acijskih VPdlV6nih' organi-Sih ukl kontrolnih in dru-i in za Pri poslovanju ti organih 80letno aktivnost v I rimske okupacije naših krajev že zmanjkuje, morali verjetno poseči po nemških in italijanskih. Predlagam: Laibach, CU11, Mar-burg Itd. Lep pozdrav! — Anonimnež. MAXI MARKET Hvalevrednemu »slo-venizlrajočemu« Celjanu v poduk in za uho: iniciativa po slovensko (kmečko) pomeni pobuda, Rimljani pa žal niso bili okupatorji Slovanov, temveč smo bili mi njihovi nasledniki kot okupatorji Keltov in Ilirov ... Je že tako, da na tem svetu niso vsega krivi nemškutarji In nemčurji In Nemci, naj sl bodo že ti ali oni... temveč še večkrat naša neukost in strast na pamet... Pa brez »krvave« zamere, naš jezik bi bilo prej dobro očistiti kje drugod kot pri zares nesrečnem mazimarketu, ki sl je zdaj nadel poslovenjeno nemško ime — trgovska hiša namesto blagovnica ali... Pika. P. s.: Samo srce še ni dovolj za narodno zavest, potrebno je tudi znanje, ki ga žal največkrat ni dovolj na zalogi... Druga pika. • kvalitetni proizvodi • kvalitetni Izdelki • kvalitetne storitve • kvalitetne ponudbe • kvalitetne usluge Pomeni kvaliteto: • v proizvodnji • v trgovini • v hotelu • v poslovanju • na potovanju • na počitnicah • pri načrtovanju simbol za vse proizvode In izdelke Emone, znak za vsako našo tovarno, prodajalno, trgovsko in gostinsko hišo. EMONA KVALITETA naš znak, ki jamči kakovost in dobro ime Emone. Znak Emona kvaliteta nas vse — delavke In delavce Emone — še posebej obvezuje, da v tovarni, trgovini, v pisarni in hotelu delamo hitro, solidno In temeljito. E-press Service V sončnem dnevu pred Dnevom tena sem s skromnim čopkom obiskala Malči Stamcarjevo, našo dolgoletno sodelavko, ki ie že neka) let v pokoju. Ni mi prihitela sama odpreti, žal, že mesec dni je, kar mora mirovati — elom noge in mavec ji pač začasno ne dopuščata živahne, hitre hoje, kakršno je vedno imela. Toda vs& eno ji ni nič posebno hudega, zanjo namreč lepo skrbita mož in sestra. PRI MALČI Tovarišici Stamcarie-vi sem čestitala ob njenem prazniku — Dnevu žena, ki je bil zanjo ves še bolj prazničen, dva dni prej je namreč praznovala 79. obletnico. Da, to je treba še enkrat povedati, drugo leto bo praznovala 80-letnico, pa še vedno kljub trenutnim težavam, ki jih ima, vsa živahna in dobre volje. Zdela se mi je skoraj taka kakor takrat, še pred leti, ko sem bila še dijalcinja, ona pa namestnik poslovodje v poslovalnici v Nazorjevi ulici. Tudi na tiste čase sva s tovarišico Stamcarjevo obudili spomin, na staro klasično trgovino — »Mojco« po imenu — v Nazorjevi ulici, kjer je preživela največ let, in kjer je vedno dišalo po sveže praženi kavi. Tovarišica Starncar-leva pravi, da jo še po tolikih letih, saj je od l. 1966. v pokoju, Ljubljančani na cesti še vedno dobro poznalo in ji ob srečanju pogosto povedo, kako je bila njihova trgovina včasih priročna Tovarišica Stam-' carjeva ni ostala sa-. ma, številni obiskovalci, nekateri še za rojstni dan, drugi za Dan žena, so se vrstili. Zaželela sem ji hitro okrevanje, ko pa bo »shodila«, jo prisrčno vabimo na srečanje ob kavi, k nam — v TOZD Maloprodaja, Ljubljana. Vaše zaupanle - naše zadovoljstvo Privarčujmo milllardo ZAHVALA Ob težki izgubi moje dobre mame, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem sektorja V., za izražena sožalja in denarno pomoč Tončka Plestenjak sektor V. Šmartinska 152 ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega očeta ALOJZA JERAJA se iskreno zahvaljujem kolektivu Supermarket, etaža 10, Ljubljana, za izrečena sožalja in venec. Posebna zahvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Jožica Razpotnik Supermarket 10 Ljubljana ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega moža JOŽETA MIKI)LANA se iskreno zahvaljujem za vso pomoč DSSS in sindikalni organizaciji. Najlepša hvala tov. Hodinjak In Ma- rinki Zamik za prve tolažilne besede. Prav tako se iskreno zahvaljujem za sočutje ostalim sodelavkam in sodelavcem. Se enkrat prisrčna hvala! Fani Mlkulan ZAHVALA Iskrena hvala sodelavcem kolektiva TOZD Mesne industrije Zalog za izrečeno sožalje, darovane vence in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi mojim predpostavljenim in sodelavkam, ki so storile vse, da bi mi pomagale olajšati najtežje dni/ ko se je za vedno poslovila moja draga nepozabna mama. HELENA MRAK informator fllaaMo delovno skupnosti - •mon« ljubi)«'* . Emona Informator — Izdaj® komisija za Informiranje prt zboru delegatov TOZD Izhaja enkrat mesečno *■*' Ureja uredniški odbor: glavni In odgovorni urednOJ Janko Velikonja, tehnični urednik Tatjana Lapajn®» Zora Subašič, Miran Blah®« inž. Milan Bračika, Marko Potokar, Franc Žunko Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655. Int. 212 — Tisk: ČGP Delo. Ljubljana.