ARHIVI XVII 1994 Iz adiivskili fondov m nb*rk 111 Krenneijevo kn;i20vodstvo iz let 1873-1919 j v dita Sega STROKOVNO I)FLO NA GRADIVU Fond Krcnncrjcvc .suknarr.c, ki ga sestavlja 19 knjigovodskih knjig smo prevzeli v Zgodovinski ; ^hiv Ljubljana, enoto v Škotji Loki leta 1972 in ga tedaj le v grobem popis-di. Ponovno smo sc dela na tutu fondu lotili leta 1991. Knjige smo pregledali, oštevilčili in ponovno popisali. Glede na njihovo pomembnost smo na začetek uvrsti.i glavne knjige, tem slede bilančna knjiga, dnevnik kiijižen''i, blagajniške knjige in na koncu še nakupne in prodajne knpgc Koi pripomoček za uporabo imajo nekatere knjige izdelane še po imenske indek ;c strrnk, s katerim, je Krcnner-jeva suknarna .sodelovala. Indekse so .zdelovali h glavnini, nakupnim in prodajnim knjigam, žal pa vsi liso obranem. Knjige sodijo v obdobje 1873-1919 in .so nekatere bolj, druge manj kompletne. Ohranile so sc v glavnem vse blagajniške krjige, nakupne in prudajne, nepopolne pa so glavne .n bil'inenc knjige m dnevriki knjiženja. Kiennerjova poslovna dokumentacija ic bila vodena zelo skrbno, kar nam ob nataiičii-jši analizi omogoča dokai nazoren p/ikaz dJovanja Krcnncrjcvc suknarnc v Skofji L oki ir. Vodniatu. Nekatere knjige so bile rcgisti'ranc pr' g'avnem davčnem ura<'i v Ljubljani, druge v kodi Lok: le dnevnik knjiženja je bil registriran v Gradcu. Glede njihovega vonenja lahk skoraj z gotovostjo trdim, oa so jih tako za Škofjo Loko koi tudi za obrat v Vodmatu vodili v Skolji Lok; Na začetku jc to delo opravlja! Alcjz Krenncr st., kasneje pa poklicni iimdr.iK. Knjige so dobro ohranjene, le hrbtišča bi bilo potrebno pri nekaterih popravit,. lrond obsega 0,9 (ni in jc vložen v sedem škalcl, od Katerih so štir. ncknliko širšega fonnata od običajnega. IIISTOIIIAT KRENNFRJEVE TOVARNE SLKNA VŠKOI .I1 I OKI' Začetke Krcnncrjcvc tovarne sukna v Skorji Loki moramo iskati d"c stoletji nazaj. Zemljiška knjiga, ki se začenja v zadnji eelr hi IX sto!., ledi.j omenja Jožefa Krcnncija, po pokli:u ir!iar-■ i. Po njegovi smrti jc z obrtjo nudrdj^val sir hrane {! 7,,7-1879)] ki sc jc po vsej verjetnosti ukvarjal tudi s picdclavo volne To dejstvo potrjuje podatek o sodelovanju Franca Krcnncrja na llis.ortat je na si a L na osnovi 'aslcdn,: lilcraiurc: ■ Irance Sli-kt, K.ijiga hii v Skcfji Loki 11.. ir. ¡fflifll in 91; Katrrina Kobe Arzcn^ck. 1'rvi tekstilni obrati na Slovet.skom. sir. 15' 17; - Kalarina Jíobe.Ar/críek. Prispevek k /got1 \ 'n: Kri i ícrjcvr siiknanic v Skjfji Ixiki. tjiiki n:-j;Wi. 17/tm.slr. 225-231. obrtni razslavi v Celovcu leta ! 8^8. Njegove odeje v beli. zelem ii» rjavi barvi so bile deležne velike pozornosti i" so mu prinesle posebno diplomo. Po očetu jc podjetnost. in sposobnost podedoval sin Alojz Krcnnci 0841-1895), ki jc 19. septembra 18 1 rcgjstr ral firmo "Alois Krcnncr, Kotzcnfabrikation", ovc leti kasneje pa v dmžab-niTitvu s Hciuikom Wancckom podjcii : "Schaf wollwarcnfabriR der Krcnncr und V/aneck in Bischoflack" /al ic to diuzabništvo trajalo le slabo lete dni - do prezgodnje Wancckovc smrti a /gusta 1874. Naslednji dve desetletji ie tovarne vodil Krcnncr sam, pc njegovi smn leta 1895 pa do polnoletnosti otrok najprq vdovn Lma in nato sineva Alojz froj. 1873) ii Viktor (roj 1«87). Zunanj? podoba Krcnncrjcvc tovarne seje oblikovala postopoma. Prvotno je obsegala glavno poslopji suknarno, nrkalnieo, sušilnico za vo'no in sukno, barvarno, skladišče in strojnico. Širjenj': tovarne je povezano z vztrajnim nakupovanjem okoliških h'š m mestnega zemljišča, za kar je bil Krcnncr pripravljen pk'Cati lepe denarje. O tem nam zgovorno pričajo ohranjeni arhivski viri iz 80. 111 90. let preteklega stoletja. Vzporedno s širjenjem tovarne e raslo tudi število zaposlenih. Od prvotnih 18; kolikor jih jc ŠtJa tovarna leta 1871, seje sredi 80. let to šle vilo povzpelo na 71, sredi 90. pa cclc do številke 100 ;8? mošk-h, 18 žensk). P, letu 189.5 Jc začelo število zaposhnin upadali. Podatki iz leta 1897 govore sr.mo še o 78 dciaveih (65 moških 13 žensk). Dr leta 1894 so sc v Krenncrjcvi tovarni ukvarjal: .zkljueno z izdelovanjem volnenih iz delkev, od tedaj dalje pa tudi s proizvodnjo in oddajanjem clektrčncga toka, Njihova elektrarna jc bila prva jB.vna elektrarna na Kranjskem. Z leti jc proizvodnja sukna vse bolj padala, naraščala pa je proizvodnja električnega toka. Zlasti je ta preobrat oprzen po letu 1910. S proizvodnjo elektri čne energije sc jc ukvarial mlnj.ši brat Vik tor, medtem ko seje starejši Alojz Še naprej posvečal suknarstvu. K¿a so snknarskc proizvodnjo popolnoma opustili, r.i povsem znano. Po nekaterih podatkih že pred prvo svetovno vojno, dokončno pa verjetno med vojno, ko jc tovarna služila kot vojaška bolnišnico. Lela 1919 AlOjZ Krcnnc* prodal svoj delež bratu Viktorju, ki jc še istega leta celotno ovami.iko poslopje prodal usnjarju Jakobu Dcrmoli .?. Železnikov. Tudi v ntegovih rok'ih posest ii' Jclgo ostala Leta 1921 se v zemljiško knjigo kot novi lastnik vpiše tedaj nasiala deliiSkft dn:žba Šcšir. 112 Iz arbr'skii) fondov in Birk arhivi xv[[ 1994 PREGLED OHRANJENIH KNJIGOVODSKIH KNJIG- Po določi I i H trgovskega zakonika, datiranega s 17 decembrom 1862, so morali vj: trgovci voditi predpisane poslovne knjige. Posebej so to urejali členi 28-40. r)leni se nanašajo na inventurne popije ;n ugotavljanj bihnee stanj,t, roke hranjenja knjig, jezik zapisovanj, številecnic strani popravke in vlogo trgovskih knjig v morebitnih pravdnih zadevah. Knjige so pisane na idustnsko izdelanem papirju in so dveh različnih formatov: 23,5cm X 36:5 cm x 4 cm in 18 cm x 44,5 cm x 3 em. Imajo trde karlonaslc platnice, oblečene v blago različnih barv in vzorcev. V večir i primerov gre za biagc z rjavo-črnmi črtam ir vzorcem r bje kosti. Prva stran v knjigi nas seznam s tehničnimi nodatki za kakšno knjigo grcr koliko i isto v oz. pol obsega ter kdaj in kje je bila kniiga registrirana. Spodaj sledijo kolek), pečat davčnega urada in podpis uradnika. Večina knjig začenja s stavkom '"Anfang mil Gott" na drugi strani zgoraj. Strani so pri nekaterih knjigah pagirinne (večina nakupnih in prodajnih kriiig, 1'lančna kn i ga in dnevnik knjižen; a), dni god ibl'irane tg avne in večina blagajniških)! nekatere pa spioh niso oštevilčene (posamezne blagajniške, nakupne in prodajne k.ijige). F-oliacija oz. pa-ginacija je zapisana v levem ir desnem zgornjem KOtU. posa ni eznega računa. Nižn nivo so predstavljali ie še zapi.i računov v nakupnih in prodajnih knjigah. Vodene so poimensko line kupca oz. konta je zap.sano na levi strani zgoraj, njegovo bivališč« pa na desni. Večina kontov se imenuje p' fizičnin osebah, le mnnj.š' del po pravnih osebah (1'oslsparkasscn Corno, Giro Contc Oster Singar, Bank ..) aH pa gre z.a neosebne konte (Rimessen Conto, Trat ton Conto). Pod črto slede na obeh straneh naslednje ruhrikc - leto m mesec - dan - vsebina računa - znesek Iz na veden ni podatkov je razvidno: s katerim, strankami in od kod /c trgoval, kakšne blago je prodajal, kdaj jc bil nek rnčnn izstavijcn/plačan, kako visoki so bili zneski računov, koliko iz? datkov m prejemkov so t neli v poslovanju z določeno stranko v enem letu. Knj ženje računov jc potekalo po sistemu nasprotnih oostavk. Na levo stran so zapisovali obremenitve ^izdane račune), na desno pa razbremenitve (plačane račune). Za "dati" i'', "imet!" oz. oebet i kredit se uporabljata izraza soli in baben. Spodnji primer nam prikazuje prvi vpis na levi in desni strani folija. Na levi strani jc zapisan nakup Davila Gciringerju z Dunaja, kije 31. januarji' 1902 kupit pr Krcnnerju letno blago v vrednosti 706.(il K. Na desni strani folija jc vpisano prvo plačiio v letu 1902. Soli llabcn Daviil Geiringci- in Wien 1902 An Faklura 1902 l'r. 1'bcrveisiing Jänner 31 über Sommerwarc K 706.61 Jim! 5 Ösi.ung.Bank K 1805.00 Knjige so pisane deloma v latinici deloma v gotici, včasih pa je pi';cc v enem stavku kom-iniral obe pisavi. Besedilo jc v celoti v nemškem e/.ikn, razen posameznih trgovski'1 izrazov (neto. bruto, tara konto, skente, saldo, pest), ki so italijanskega oz francoskega izvora (rabat). Krajevna imena so pisana v nemški obliki ''BisehoPaek Laibach, Lembcrg, Budapest) Zarad: zanimivih podatkov, k. jih knjige vsebujejo, jc vredno, da s: jih poblizc pogledamo. Glavna knjiga (Hannibnch). Ohranjenih jc pci knjig, ki pokri 'ajo obr!obn jo ie Krcnner pripisoval zanikrnemu m lahko miselnemu ravnanju poslovodia Janeza Sušnil:a. Dmg-i polovica knjige je namciijcna evidcnei tcdcnskiih plač delavcev v lelilí 1884 1886. Posreduje nam naslednje kategorije podatkov: - ime delavca - datum izplačila koliko dni v tednu jc delal - koliko jc znašal dnevni zaslužek posameznega delavca - koliko k znašal celoten tedenski zaslužek po sameznega delavca - koliko jc znašal prispevek v bolniško blagajno Število zaposlenih (moških, žensk) Dnevnik knjiženja (Prima Nota) |C ludi en sam. Krcnner ga |e začel uporabljali leía 1.911, kar potrjujejo tudi kazalke v glavni kiijigi- k, nas usmerjajo na dnevnik in se prvič poiavijo leta lili. Na čehi stra.ii jc zabeležen mesec in leto, pod črto pa sledijo naslednje rub ike: - dan ime konta - številka konta po kontnem planu oz. zveza z glavno knjigo - znesek V dnevnik knjiženja jc po kronološkem redu beležil vse poslo< ne dogodke, ki so vlivali na .spremembo bjlnrH stan.a. Vsak posbvm [logo-dek j c pomenil spremembo na d v-tli konti> pi. enem v plus, pri drugem v minus. Knjiga je bila Krnmerji' dober pripomoček, če jc hotel vedeti, kateri poslovni dogodki so se zgodili na določen dan; npr., če je hotel vedeti, kateri računi so bili na določen dan poravnani ali izstavljeni. Pcdalke iz dnevnika je nato prenašal na ustrezne konic v glavni kirigi Natančnejši pregled knjige nas se znan i z vsemi odnrlimi konti. Naj za pri mer na vedem saino nekaj od njilv konto debilorjcv in kreditorjev, konto Poštne hranilnice, konto Štajerske eskomptne banke, konto stroji, konto orodje, konto volna, konto plače, konto življenjsko znvarovanje, konto obresti, konto vrednostni papirji, konto električna razsvetljava itd Posebnost med konti jc konte dehitorjev in kreditorjev. V okviru tega (krovnega) konta ji imel vsak kupec svoj nodkonto :n vsak upn.k svojega. Čc jc prišla do spremembe na tem knmu, jc natančno specificiral, pr, katerem kupcu, v kaksr i vrednosti m navede) zvezo z glasno knjigo. Vpisi prihodkov in odhodkov med seboj niso ločeni, lriic m druge jc zapisoval skupaj po kronološkem zaporedju, jakd kol so si sledili. Kaj ie piihodek ..i kaj odhodek, se 'idi le \v imen kontov. Primer avjjiiu 1911 2«, An Vcrkanis Kr. 37 IX'hitorcti ii nd Krcuirwcr Ko. 5-4 Arthur IJiijcr Smnincrivarc 1X.21 84.tO Alexander Wtiii rtb IX. J (i 220.77 Kt.rl :nvinka Wmlcrwarc H H 92 «3 M Tschiirischenthaler " " 330.42 Hermann Waller VIM73 214.04 A til on De n far VII.2 15.30 l.iutnB Metier VIII 224 207.45 t Številke kontov jc večkrat zamenjal. Konto (tcbiioriev m kreditorjev jc na začetku leta 1911 označeval s številke 5t2: avgusta že s številko 54, leta 1916 pa najdemo konto pod številko 59. Vmes pa so se zvrstile šc vse ostale vmesne številke. K i je temu vzrok, ne veni; mogoče lažje spremljanje p .-ometa v določenem časovnem obdobju. lila gaj niške knjige (Kassabuch). Ohranile su sc liani Šini knjige iz obdobja 1887-1913. V n.jh so bili z;:bclcžciii v:.i tisti nakupi - maloprodaji .n na veliko, k: so bili plač ar i z go'ovino. Zc bežen pogled nanje pove, da so bile vodene pc mesce'h Ka levo stran folija so vpisovali gotovinske prihodke (Soli, Hingang), na desno goto vinske izdatke (Mabcn, Ansgang). Zapis' na levj oz desni strari so vsebovali nas! dnje rubrike: - dan v mesecu - vsebina računa - zveza z ghivno knjijo (pri nakupiti na veliko) - znesek Zvezo z glavne kniigo (upi.; VII. f. 25) najdemo samo pri ti lil. kupcih, ki so kupoval« na veliko m so 'mcli pri Krenneriu odpri svoj konto .i šc tc le pri t i si'h njihovih računih, ki so bili izstavljeni z zamikom plačila in poravnan z gotovino. V večini primerov so bil' t: zneski večji od 50 K. Majhna plačila so večinoma povezana s .sprotnimi nakup' kupccv iz Škofje Loke in j14 li nrliiv.skih fondov in zbirk akiuvi xvii if94 okotr:c 07 je šle za plačilo električne razsvetljave, ki so ¡0 porabniki plačevali direktno p i blagajni. Na pnmern si oglejmo najprej izsek z leve polovice lolija1. ■Soli_____l)fn|..r |9j)1_ I? P,- JoscfMoser, KHigcnfi n. ti : V, FI i: ".b koncu mesce? kot "Saldo Au;,glcicli" pri gotovinskih izdatkih .n nato še kot Saldo Vcrtrag" na strani za gotovinske prejemke na začetku naslednjega meseca. Blagajniško kniige nampovedo, kuj vse jc sodilo h gotovinskim prejemkom in kaj h gotovinskim .zdatkom. Izdatki so obsegal': -'cnar, namenjen za potrebe gospodinjstva, izplačilo tedenskih plat delavcev, naknpc volne, premoga, Dijarni^kega materiala, plačilo raznih popravil, prispevek v bolniško blagajno --i podobno. l'ri prejemkih vidimo koliko so v gotovini iztržili od prodaje sukna, letnega in zimskega blaga, ostankov volne in sukna, koliko so prinesle stanovanjske najemnine v Vodmatu, koliko prodaja clcktuki- m žarnic, kdo vse je bii prlmlopljen na električno raz,svcdj?.vor kako visoke provizije jc izplačeval itd. Blagajniške knjige nam povedo tudi cene posameznih izdelkov, l ake jc nred sto ieti stala ena žarnica 0,50 gld., prevoz enega vagona premoga 23 62 gld.. mikanj', enega kdo-jjrama volne 7 kr, stanarina gospe Louisc Gross v Vodimtu pa ie znašala na mesce 5,10 gld Najbolj nip robne podatke iz poslovanja stik-name prinašajo nakupne in prodamo knjige. Nakupna Knjiga {LingangstakturenbiHi) jc pravzaprav knjigi» prcjciih računov oz. odhodkov Krcnncrjevc stiKnamc Arhiv hrani tri knjige iz časa l«82-1919. Vanje so vpisovali: - datum prciema računa od koga in od kini (ime in kraj) - z» kakšno bi,igo gre, količina, cena za enoto blaga, >.a katerega jc bil račun izstavijen - znesek - kdaj je bil račun plačan - cena embalaže (samo ponckad) - oblika pak'rama (paket zaboj, vreča, sod. bala, vagon. ) Zarad' večje preglednosti so posamezne račune med seboj ločili s črto Nakupna knjiga nam na/orno kaže. kaj so kupovali, od koga in oci koci in po kakšni ccni. K:ip!jeno blago lahko v grobem razdelimo v naslednje skupine: - volna - moher kemikalije (kidinc, lug kositrova sol, tekstilno milo, zelena i i modra galica, razna olja, ) - pap riiii galanterija (kopirne knjige, ovojni papir ovojnice, ) - premog (orehovcc) - kovinski izdelki (razni stroji, cevi.. ) - ostalo (lepenka...) Med dobavitelji sc leta '892 največkrat omenja Kaltcnbrunncr Farhholzfi'trik iz Ljubljane, Dobavljali so mu razne vrste burvilncg? lesa kot npr. saiKiaiovino, višnjevo pražiljko ipd. Moher in cheviot jc dobavljala tvrdka Gcbriidcr Ratb iz Berlina. Račune so tej firmi vedno plačevali v ncmškin markah. Prodiijiiii knjiga (Vcrkanfsbneh)jc knjiga izstavljenih računov Krcnncrjevc suknarnc Ohranjenih jc pet knjig iz obdobja 1887-1912. Iz nuh je moč razbrati vrsto pomembnih podatkov: - komu in kam so prodajali - kakšno blago so prodajali (zimske, letno, oamsko, blago za redovniške ohlcke, sukno. flanelo, koec, odeje: delavske, vojaške, konce volne in blaga, lodcn. ,) - cene izdelkov - merske enote (m, Stuck, Ducat, Coupon ) - višina rabata (4-8%) - način posiljr rja (po pošti, br/ovozne, po slu ) - vzorci na izdelkih - b;:rvt izdelkov - velikost izdelkov kakšne usluge so opravljali za svoje stranke (pranje, sušenje, prešanje in mikanje volne, stopanje platna ..) - cene teh uslug - datum izstavitve računa - datum plačila kje jc račun vpisan v glavni kn igi (npr.: 111., f 202) arhivi xvii 190-1 IS arhivskih fondov in zbirk 1P Pozi m. (oktobcr-aprl) prevladuje prodaja letnega blaga, poleti (niai-Kcptcnibcr) pa .'.nilskega. Ponekod y- na računu naveden rok, do kdaj ga mora kupce poravnati. Pi večjih količinah so vedno odračunavali nihal. T:i seje gibal ined a in 8% - odvisno cd velikosti na ki pa. Pri takoišrjih plačilih pa so odračunavai: še skonto. Nadrobna analiza dveh ali trcli izbrani'i let m prmerjava cen izdelkov bi verjetno pripeljala do no -ili zaključkov, po grobi ocen: pa lahko rečem, da so v zadr '.m obdobju delovanja saiKiiarnc začele ccnc miOmi izdelkom padati. Zanmiivo bi bilo najti vzroke, ki so k temu pripeljal* Nakupno i i prodajno knjigo ji j moč kombiniral z glavno knjigo. Ob vpišn računa v nakupno ali proda'no knpgojc zaphana tudi opomba, v kateri knj'gi in na katerem iblin mridcnio račun, vpisan tudi v glavni knjigi (npr. VII f. 5?). Včasih ic poleg podatkov z. racnna zap;san sc datiiir plačila, v večini primerov pa le rok, do kdaj ga ju trebi- poravnati. Preverjanje plačanega zneska v blagajniški faijigt ne da želenega učinka. Vzroka sta zlasli dva. da račun m bil plačan v gotovini, ali pa da je kupec naenkrat poravnal več neplačanih račnncv. Z;l katere račune je šloT pa 9. skupnega zneska ni razvidno Krennerjcva sukiiama : v drugi pol o v it 19. sloi. veljala za drugo največje suknarske industrijsko podjetje ni' K ■anjskem. Njihova trgovska mreža je bila razpredena daleč čez. deželne meje in ,e segala do Galicije in Transilvanije na vzhodu, Češke] Moravske in Šlezijc na severu icr tja do Vorarlberga na zahodu. Največji odicmalci Krenncrjcvcga blaga so bili '"Kinajčar i. Leta 1892 sta bili to firmi Quutner J. & Soline in Turnowsky J.