Leto X., štev. 39. VoflBiis* ’ V LJUBLJANI, T soboto, £n»f>vv»i. 25. septembra 1926. Današnja «teviika Din 1*56. Izhaja razen ponedeljka in dneva po y>raz 10 3 1 2 — — — — — — — — — — — — — — — n 60 1 86 6 11 Hrastnik I. 3 7 20 19 19 ?0 •>o .— - 20 13 2 •> 3 — — — — — — — — — — — — 38 50 1 92 7 13 Jesenice 7 4 10 11 16 16 1° 2 0 60 13 7 1 1 2 1 l — — — — — — — — — — 31 50 2 42 8 17 Ljubljana 16 7 20 ao 16 23 23 2 22 40 26 9 1 1 — 1 5 1 1 1 1 i l l — l — 1 1 303 10 11 95 9 18 Meiica 14 3 92 135 164 201 230 — _ 249 165 28 12 9 1« 0 K 1 _ 1 l — i — — — — 30 582 40 2 33 10 19 Mislinje 2 1 3 3 3 3 3 — — — 3 3 ■ — — — — — — — — — — — — — — — 4 20 1 40! 11 21 Sv. Peter p. Gor. — — 2 4 4 fi 4 — — — 4 4 5 60 1 40 12 22 Skale 1 3 32 29 31 16 19 — — — 19 18 — 1 — — — — — — — T — — — — — — 28 — 1 4V 13 25 Store 0 2 ;u 3? 33 33 31 — — _ 31 28 — 2 1 — — — — — — — — — — 48 30 1 ob 14 27 Trbovlje 31 34 121 100 79 62 87 125 30 56 52 2 2* — — — — — — — — — — — — — — 82 50 \ 47 lb 28 Velenje 10 5 25 af> 251 % •>o — 17 13 — •> — — — 1 l — — — — — — — 42 70 2 51 16 29 Videm-Kriko 9 5 10 10 1? 9 7 7 1 3 27 30 3 90 17 30 Vrhnika 6 2 40 41 41 4-? _ „ 51 46 4 — 9 90 30 1 Ti 18 31 Zabukovca 5 — 11 8 5 8 9 18 ?0 7 6 — — 1 — — — — • — — — — — — 14 — 2 — 19 33 Zg. Siika — — 4 4 2 ? 1 1 1 1 40 1 40 20 37 Pragersko 1 1 23 23 23 23 ' — — — — — — — — — — — — — — — — — — 21 41 Sv. Lovrenc n. Poh. 5 3 tl 10 10 10 10 —. 10 8 1 — — 17 oO 1 76 22 42 Celje okolica — — 19 17 30 30 — 32 63 70 18 10 1 1 4 — — 1 — — — 1 — — — — — — i 58 80 3 26 23 43 Liboje — __ 37 32 38 17 32 • — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 24 45 Moste pri Ljublj. — — 15 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 25 46 Zgornja Bistrica — — 40 42 40 41 42 — — 41 33 8 — — — — — — — — — — — — ■— 63 — 1 53 20 47 Zagorje ob Savi 10 10 10 13 34 30 5 3 1 1 . 6 80 1 36 Vseh mlnih članov 182 100 754 703 761 710 694 170 317 10 724 512 91 27 25 21 IS 10 4 4 3 4 i! 2 — l — 1 50 1766 80 2 44 j 317 10 Zamudnikov . . . • 9) 143 26 199 170 pristopnina • • • • • • ■ • • • • • • • • * • 50 * Vseh rtnnov skupaj 844 846 787 909j H64 Centralno iaj nir!vo je or<\j {»reh'' io ? tam mesecu . • • • * • • • • ■ i ! 2133 90 1 Jfahor jo delala ze Paša <$tara mati. bilo je pravilno. Kuhala ie svoio kavo samo s Pravim Franck*«™ kavnim pridatkom Ta je danes že vedno tako fin Kakor izvrsfen pridatek K zrna N In žilni kavi r er bo ro Tudi zmeraj ostal. le regulacija svetovne produkcije za potrebo, ki pa jo more izvršiti samo mednarodno organizirani proletarski razred, šele to bo napravilo konec gospodarskim krizam. V krizah nastajajo poostreni razredni boji. Da bi se delavski razred čim uspešnejše ubranil od bremen kriz in priboril delu njegovo veljavo, se mora zbrati v zavednih organizacijah. Nezavedne organizacije pa podpirajo nehote — kapitaliste. Druga skuuština Delavske zbornice za Slovenijo. (Nadaljevanje.) 31. ('obal ugotovi, da so prišli predlogi kluba Strokovne komisije in krščanskih socialistov pravočasno. (Torej so jih poslali prej, predno so zvedeli za skupščino!!) Terseglav (klerikalec); Kakšne so odškodnine članom upravnega odbora? 31. Oobal: Za funkcionarje upravnega odbora ni honorarjev in tudi ne odškodnine razen dnevnic in sejnin, kadar so seje. Kar so dobili člani, ki so šli na komisije in potovanja, ne morem poročati na pamet. S tem odgovorom se g. Terseglav zadovolji. Ivan Makuc (kr ista novec); Za omejitev stanovanjske krize mora tudi DZ zahtevati, naj država vpošteva zakone. Sedanji stanovanski zakon naj se podaljša do 1. 1930. Država pa naj gradi drž. nameščencem stanovanja. Oita sledečo resolucijo: Zakon o stanovanjih določa v čl. 23, da morejo stanovanjska sodišča odrediti, da so dolžna zidati podjetja bodisi sama, bodisi v zvezi z drugimi podjetji stanovanja za svoje delavce in nameščence. Ta člen se dosedaj praktično ne izvaja, kar ima za posledico, da se cena stanovanja, v katerih bi zmoglo plačevati najemnino tudi delavstvo, ne grade. Vsled tega stanuje samo v Ljubljani sedem deložiranih delavskih rodbin na prostem, medtem ko je izdanih 20 nadaljnjih nalogov za deložacijo. Skupščina Delavske zbornice zahteva, da se navedena določba stanovanjskega zakona strogo izvaja, da se izdajo na stanovanjska sedišča tozadevne izvršilne naredbe, ob priliki novelizacije zakona pa poveča učinkovitost tega člena s strogimi sankcijami. (Op. ured.: Proti temu predlogu sta glasovala samo naša dva delegata! Kristanovci vprašujejo, če hočeta veljati za prijatelja hišnih posestnikov. Pametni delavci pa, ki so črtali naše predloge, ti razumejo, da je smešno glasovati za take resolucije! Kapitalisti ne bodo nikdar samega sebe silili delati proti sebi, pa čeprav jih DZ še tako lepo prosi! DZ naj skuša omejiti stanovanjsko bedo z dobrimi zgledi, ne pa z demagogijo!) Jurij Arli (kristanovec): TPD tira staroupokojence iz stanovanj. V Zagorju je 42 takim upokojencem odpovedala stanovanja. Privatnih stanovanj v revirjih pa je zelo malo in kar jih je, imajo previsoke najemnine, 'treba bo pozvati rudarske oblasti, da ščitijo najemnike pred nakanami TPD. S. 31. Pevec; Vsi se strinjamo, da je treba pomagati, toda žal, vse to ni s strani skupščine resno mišlejno. Zato ne računamo na uspeh. Prav bi pa bilo, če bi DZ dala 100.000 Din za trboveljske deložirance. Josip Ošlag (kristanovec); Mi socialisti smo za direktne davke in progresivno obdavčenje (od kdaj pa? Op. ur.), kar pa davek na ročno delo ni. S strani dobičkaželjnih podjetnikov se pa vršijo očitne krivice pri odtrga-vanju davka na ročno delo. Mnogo je nad 60 let in pod 18 let starih delavcev, ki se jim davek odtrgava, dasi je to protizakonito. Zato naj DZ pozove merodajne faktorje, da krivice odpravijo. Predlagam: V pravilniku o odtegovanju davka na ročno delo je določeno, da se ta davek ne sme odtegovati delavcem ped 18 let in ne od nadurnega dela. Ker se dogajajo slučaji, da se omejitve ne vpoštevajo, se naroča upravnemu od-boru Delavske zbornice, da javnost na te omejitve pravilnika opozori in da v slučajih, ki so mu naznanjeni, prepreči kršitev pravilnika. Soglasno sprejeto. Fr. Bučan (kristanovec); Prisedni-kom obrtnega sodišča naj se prizna primerna odškodnina za zgubo časa in zaslužka pri razpravah. Predlagam: Po zakonu o obrtnih sodiščih z dne 27. novembra 1896 čl. 13 ima prisednik pravico do povračila primernih izdatkov v gotovini. Iz volilnega telesa delojemalcev izvoljeni prisedniki in namestniki pa še prejemajo poleg tega za njihovo vsakokratno funkcijo odškodnino radi izgube zaslužka, k oje višina se določi odredberaim potom. Odredba, ki je sledila zakonu, je določila, da se plača prisednikom delojemalcem za polovico izgubljenega dne 2.50 kron, za ves dan pa 5 kron in sicer iz pavšala, ki ga nudi v to .svrho na razpolago obrtnemu sodišču predsedstvo višjega deželnega sodišča proti obračunu. Po preobratu pa enostavno, ne da bi se ukinila dotična odredba, ne dajo v to svrho nikakega pavšala in zato se tudi ne izplačujejo več odškodnine. Odškodnine 300 Din ne dobivajo niti predsedniki teh sedišč in vrše delo pri obrtnih sodiščih poleg svojega rednega sod-nijskega dela. Delavska zbornica naj /ato cd svoje strani ukrene potrebne korake, da se bosta izvajala zakon in naredba, upoštevajoč, da je potrebno pri tem dejstvu v sorazmerju z izpremenjenimi valutnimi izpremembami valorizirati navedene zneske. Tudi ta predlog sprejet. (Dalje »ledi 1 Najboljši šivalni stroj in koio TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz 18. IX. 192G 10.119.40 Din Karl Kisovec ,Ljubljana 20.— Din Jože! Pilih, Celje 5.— Din Franc Weisbacher, Celje _ 1.50 Din Ivo Vrečar, Celje 10.— Din Alojz Leskošek, Celje 10.— Din Ivo Kamenar, Celje 20.— Din Franc Jelen, Celje 10.— Din KDZ v Gorjah 3.50 Din J S. Zagorje ' 2,— Din Franjo Langof, Vrhnika 37.70 Din Franc Klančnik, Škale 7.— Din Ivan Trbul, Škale 4.— Din Rudolf Spendei, Velenje 10.— Din Fr. Ozimic, Mežica 20.— Din Ivan Kmetič, Mežica 3.— Din Ivan Singer, Mežica 6.— Din Helena Knezova, Mežica 1.— Din Roza Kaiserjeva, Mežica t.— Din H. Travner, Mežica 1.70 Din Peter Cvikl, Mežica ’ 10,— Din Martin Podbregar, Mežica 2,— Din Fr. Jeran, Mežica 3,— Din Joško -VVeidl, Mežica 5.— Din Lovro Vidic, Mežica 10.— Din Iv. Vrečar, Mežica 15.50 Din Iv. Ocepek, Mežica 10.— Din Al. Leskošek, Mežica 15.80 Din M. V., Mežica 10.— Din Fr. Oset, Mežica 10.— Din Karl Doblšek, Mežica G.— Din Miloš Schmiedhofer. Mežica 10.— Din preveč plačani članski prispevki v Mežici 11.— Din je edino le as te ~ 2 < O 2 H N Z 33 Skupaj 10.411.10 Din 33 33 i as : aa : g : n l *■« : * ! ° j za domaCo obrt in Industrijo ; ’v vseh opremah. j Istotara pletilni stroj DUBIED 3 Pouk v vezenju brez- • plačen - Večletna ga- • rancija - Delavnica ; za popravila - Nizko • cene, tudi na obroke 1 I0SIP PETELINC j LJUBLJANA • blizu Prešernovega spomenika : : '.•••••••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s! N' Trbovljah ustavljajo obrat tudi če manjka vagonov. Morebiti bedo »samo-strckovničarji« vsaj na tem zgledu spoznali, da jim reže kruh — politika! Dravograd. Železničarji so priredili tu 5. sept. lepo veliko ljudsko veselico pod rdečo zastavo; lep telovadni nastop, nastopil je tudi pevski zbor »Naprej«, katerega so pred 7 meseci ustanovili. Hvalevredno, kulturno delo. Škoda je le, da so to lepo prireditev h koncu kronali z alkoholom, kakor buržoazija. Grupa »Zedinjenje« je v svojem glasilu »Delo« priznala, da je socialpatrio-tom najbližja. Piše, da je stopila najprej z SPJ v stik glede zedinjenja. Mi se ne čudimo, kajti jabolko ne pade daleč od drevesa ... Pohujšanje. Štev. 243/26. Kn. šk. dekanijski urad Mežiška dolina. V Guštanju, 19. avg. 1926. Srezkemu poglavarju na Prevaljah. Glasom sporočila župnega urada v Mežici z dne 12. t. m. št. 371 se nahaja med ornamenti na zunanji steni novega šolskega poslopja v Mežici slika popolnoma nagega fanta, ki izzivalno deluje na prožno domišljijo opazovalčevo. Naročena sta ‘še dva kipa za pročelje istega šolskega poslopja pri mariborskem umetniku Sojču — fant in dekle — oba popolnoma naga. V veži iste šole se nameravata postaviti dva kipa: mož /. deklico, žena s fantom vsi popolnoma nagi, tako, da jih očesa učencev in učenk osnovne in meščanske šole tem lažje dosežejo.. ! Podpisani v očigled teh neveselih dejstev kot zastopnik cerkve prosi, da cenj. naslov kot poklicani varili osnovnih in meščanskih šol brezpogojno zabrani to razstavo nuditet na poslopju, ki je namenjeno ravno tako moralni, državljanski in narodni vzgoji otrok katoliških stari-šev kakor njihovi intelektualni vzgoji! Katoliški očetje in matere si žele sramežljivih in moralno čistih otrok, zato z ogorečnjem zavračajo vsak poizkus zastrupljevanja in podivjanja spolnih instinktov svojih otrok v najnevarnejših letih človekovih — od 12. do 16. leta — in to od strani — šole! Šolsko poslopje naj se ne zamenjava s kakim gledališčem ali muzejem, ki je hram prosvete« za odrasle in resne ljudi! Zato naj blagovoli naslov pozvati odgovorni stavbeni odbor, da se vse po-hujšljive uuditete takoj odstranijo, še predno morejo začeti s kvarjenjem mladine. Dr. Cukala, 1. r. Človeka mika, da bi na tako zabavno dekanijsko vlogo odgovoril zabavno, a vendar — za resne reči gre! Predvsem g. dekan ne piše točno. Med ornamenti na zunanji steni novega šolskega poslopja v Mežici ni slika popolnoma nagega fanta, temveč fresko slika povodnega moža. Dar Ije ni resnica, da misli krajevni šolski svet v Mežici postaviti v avli 4 ki-‘ pe, in sicer dečka in deklico ter moža in ženo in to popolnoma nage, temveč v avlo prideta dva kipa, fant in deklica, ki nikakor ne predstavljata moža in ženo in tudi nista popolnoma gola, temveč oblečena s srajčkami. Povodni mož na zunanji steni šol- skega poslopja ne more biti drugače slikan, kakor je, namreč gol, kajti drugače bi morali delati nasilje narodnim pripovedkam. Saj vendar živi povodni mož na dnu jezera in tam gotovo ne plava v škornjih in ni oblečen proti snegu in toči s toplim kožuhom! Slika ilustrira odlomek ene izmed narodnih pripovedk, ki jih je zbral in objavil učitelj Moderndorfer v I. zvezku Narodnih pripovedk iz Mežiške doline«. Slika povodnega moža nikakor ni taka, da bi mogla »izzivalno delovati na prožno domišljijo opazovalčevo«, če ni opazovalec nenormalen. Kakor nikjer, tako tudi ljudstvo v Mežiški dolini ne vidi v takih pravljicah prav nič umazanega ali brezsramnega, nasprotno, ravno v tej obliki, zna lepo povedati marsikaj sicer bolj kočljivega. Primerov nudijo dovolj vse slovenske narodne pripovedke. Da je akademični slikar, ki je napravil sliko na mežiški šoli, razumel dano mu nalogo, se vidi iz tega, da je vzel motiv za sliko na drugi steni tudi iz mežiških narodnih pripovedk, ki jih je izdal Moderndorfer ( Kako je medved hruške tresel«.) Povodni mož je naslikan čepe, tako da ga slikarju ni bilo treba opasati okrog ledij. Nad portal nove šole v Mežici bo postavljen kip dečka-drvarja in deklice s sadjem v roki ter jagnjetom in petelinom ob nogah, predstavljata torej lesno industrijo oz. obrt ter kmetijstvo, in sta tako ljubko izdelana, da normalen človek niti kmalu ne opazi, fi Spoštovane po sp o dinj e! Pri nakupu Kahtevajte vedno le našo ^Kolinsko cikorijo" in gotovo boste dobile izvrsten pridatek, ki daje kavi dober okus, izdatnost in lepo barvo! s Črna in Mežica. V nedeljo 26. t. m. bo v Črni pred Krulčevo gostilno protestni shod radi prepovedi izvrševanja zdravniške prakse našemu zdravniku dr. Hochenwarterju. Delavstvo naj s tem, da pride v velikem številu na shod, pokaže, da je pripravljeno nastopiti proti vsaki krivici, naj jo napravi kdorkoli in komurkoli. Na shodu bosta referirala ss. Mo-derndorfer in Leskošek. s Gorje. Tukajšnja krajevna organizacija JSDS in KOZ sklicuje za nedeljo 26. t. ni. ob 10. uri članski sestanek v restavraciji Vintgar. Vsi člani in socialdemokratični občinski odborniki naj se sestanka točno udeležijo. — Odbor. Zg. Bistrica. Da že naša krajevna organizacija nad pol leta obstoji in še ni razrušena, kakor nam je bilo prerokovano, je začelo nekaterim naših občanov po glavi šumeti. Kolikcr je le mogoče delajo proti nam organiziranim delavcem; govorilo se je, da za nas nima organizacija nobenega pomena, češ naj rajši otrokom kruha kupimo, kakor pa da plačujemo prispevke. Mi misleči delavci pa vemo, da v skupnosti naši leži lep kos kruha, kateri ne bo škodoval našim otrokom. Da bi ta gospoda za kruh naših otrok skrbela, bi bilo zelo lepo, ako bi to ne bilo napačno mišljeno. To nam .pokaže jasno govor gospe, ki se je izrazila, da nas ima naša tvrdka polovico preveč zaposlenih. Ključavničarji jo najbolj bodejo v oči. Delavci, to je slaba skrb za kruh našim otrokom! Kajti dokler je omenjena imela dosti koristi od našega zaslužka, se ni tako izražala, odkar smo se pa prestavili skupno v eno trgovino, nas je pa preveč v tovarni. Upamo, da imamo v tovarni dovolj razumne gospode za pregled dela in namestitev delavcev. — Odbor KDZ. Hrastnik. V soboto se je vršil pri Logarju pri kemični tovarni shod naše stranke. Na dnevnem redu je bilo: Delo v Delavski zbornici in kriza v industriji. Poročal je s. Klemenčič, povsem stvarno na podlagi tiskanih predlogov večine in soc. dem. opozicije v zbornici. Stvarno poročilo pa ni bilo po godu Grumu, ki je ves čas nekaj godrnjal, tako da je izzval glasne proteste od strani zborovalcev proti svojemu obnašanju, ki je« neproletarsko. Potem se je javil k besedi in povedal, da že več let ni politično organiziran. Da je predsednik strokovne organizacije steklarjev (ubogi da sta gola, a če opazi, se nam zdi, da mora vsakega opazovalca, duševno vsaj ne preveč bolnega, premagati ljubkost upodobljenih otrok, ne pa njih golota. (Poglej sliko!) Resnica je, da se je izvršil v pedagoški znanosti glede na seksualno vzgojo otrok velikanski preobrat. Nekoč so otrokom na osnovnih šolah vbijali v glavo bajke o štorklji in podobne stvari, sočasno pa so spali otroci v dovolj primerih v isti sobi kakor njih stariši ali pa skupaj s služinčadjo! To se dogaja še danes. Mislimo, da tak način življenja še krepi hlinjenje kot potrebno lastnost v klerikalnem življenju, da o takozvani nedolžnosti siploh ne razpravljamo. Hvala napredku, take nazore v vzgoji otrok smo tudi pri nas že pokopali. Šolska deca v starosti 12 do 14 let riše v šoli po živih modelih-sošolcih, in sicer ne po cerkvenih predpisih oblečenih — ne pri nas, temveč v drugiih državah — in sicer zato, ker so tako pedagogi-učenjaki spoznali za najbolj primerno. Pa tudi naši učitelji odkrivajo že otrokom med 12. do 14. letom .skrivnosti« življenja, da preprečijo zablode, katerim so otroci izpostavljeni, čim šolo zapustijo. Slaba šola bi bila taka, ki bi v današnjem času s skrivanjem in lažmi vzbujala radovednost in ki bi dopuščala, da bi bila radovednost zadoščena na nepravi način, ki ruši v mladem človeku vse lepo čustvovanje do starosti in zrelosti. (Konec prihodnjič.) steklarji!). Če kdo misli, da je dovolj samo strokovna organizacija, je to cehovsko mišljenje, ki spada v srednji vek, ne pa v leto 1926. Kdor ni pontično organiziran, ta podpira s svojo nezavednostjo kapitalizem, čeprav nevede in nehote. Kdor pa odvrača proletarce od socialno demokratične stranke, ta je vedno kapitalistični agent, čeprav se tega ne zaveda. Lepo mu je odgovoril s. Štruc, rudar iz Trbovelj. Pojasnil je sabotažo Delavske zbornice v poslednji rudarski krizi. Najbolj prizadeti rudarji vseh strank so se združili v Akcijskem odboru, da bi skupno ukrenili, kar se da v- zaščito reduciranih in brezposelnih. Ta Akcijski odbor se je obračal na Delavsko zbornico, da bi podpirala njegova prizadevanja. Naletel je pa na gluha ušesa. Niti za vožnjo delegaciji v Beograd niso hoteli prispevati. Take strokovne organizacije, ki jim ni mar dobrobit skupnosti celega razreda, temveč samo dobrobit patriotske stranke, ne morejo koristiti proletariatu. Grum nima prav, ko odvrača proletariat od soc. demokr. stranke. Vsako važnejše strokovno vprašanje je v današnjem času politično vprašanje prvega reda. Tako na primer 8-urnik. Tudi pri vsakem mezdnem gibanju večjega obsega posegajo oblasti vmes in s tem že postaja politične. Danes se te stvari ne dajo več ločiti. In ker je proletariat v obrambi, a kapital v ofenzivi, se moramo čim enotnejše organizirati, a ne razdvajati. Grum naj se politično organizira, pa bo veliko lažje vodil strokovni boj. Zborovalci so vsi soglašali s stvarnimi izvajanji s. Štruca. — V nedeljo je bil ob 10. javen shod "pri Plazniku, Ivi je bil precej dobro obiskan. S. Klemenčič je govoril o rudarski krizi in o kapitalističnih krizah sploh. Potem je s. Štruc objasnil delovanje Akcijskega odbora. Shod je trajal nad dve uri in je dosegel uspeh, ker so navzoči rudarji spoznali, da ne bodo nikoli popravili svojega položaja, ako se ne bodo organizirali in vsakodnevno sodelovali v svojih organizacijah. Velenje. V nedeljo 19. t. m. smo imeli lep shod, čeprav je bila udeležba bolj slaba, kar naj bo opomin našemu članstvu in delavstvu, katero ni zadovoljno •z današnjimi razmerami in ki še ne ve, kam spada. Poročala sta Leskošek in Oset. Da se je moglo ugotoviti, kdo ima prav in kdo ne, 'so pripomogli »združeni« strokovničarji - levičarji s študentom Lampretom iz Šoštanja, ki je na Le-skoškova izvajanja (ki so bila tako temeljita, da bi ne mogel stvarno odgovarjati) nestvarno odgovarjal in stavil takšna vprašanja, na katera je že v referatu odgovor imel. Zato pa, ko je izgovoril, ni čakal več odgovora, pač pa so poslušali odgovor delavci, in vsak, ki zna malo soditi, si je lahko sodbo naredil o teh »združenih« levičarjih. Kako nezavedni so, se je v pravi luči pokazalo, ko so z medklici občinsko gospodarstvo mežiške občine kritizirali, njihov list »Enotnost« se pa vendar zavzema za tisto gospodarstvo. ko piše, da je treba, da pridejo občinski odborniki v Trbovljah do veljave in da naj delajo po vzoru Mežice. To jim je tudi s. Pevec prečital, pa ne vemo, ali se zavedajo kaj delajo, ali ne? Mi smo dobili vtis, da to bi lahko razumeli, pa nočejo, ker so nekateri najbrž plačani za svoje razdiralno delo; pri katerih pa to ni res in kateri mislijo resno, so imeli dovolj pouka, da lahko začnejo resno delati. Tudi klerikalne podpore od Delavske zbornice smo ugotovili: okoli 185 Din za čez leto dni brezposelnosti, to je pa res »sijajna« podpora. Obžalovanja vredni so oni delavci, ki v klerikalni temi niso vedeli za predlog naših delegatov v Delavski zbornici. Ce ga delavstvu razložimo, so vsi za njega, ker je nekaj drugega kakor 185 Din letne brezposelne podpore! Delavci bi rajši imeli posel, kakor pa tisto, kar ni vredno imena podpore. Njih zastopniki pa proti delavski volji glasujejo v Delavski zbornici. — Andrej Martinšek. Jesenice. V nedeljo 12. septembra sta se vršila v »Delavskem domu na Savi dva shoda. Ob 8. uri je bil protestni shod strankarsko nevtralnih strokovnih oifgandzacij, na katerem pa so bili referenti samo »nevtralni, zedinja-ši, ki jih poznamo iz Delavske zbornice, dočim se ni smatralo za 'potrebno na tak shod povalbrti referente JSDS, ki so funkcijonarji Saveza metalcev. Referenit je bil znani Štukelj, 'ki razen kratkočasnih fraz ni znal ničesar poročati. Zborovalci so poslušali kratkočasne pripovedke, kaikor poslušajo verniki pridigarja v cerkvi. Vsi so pa odšli z zborovanja z bolj zmešanimi pojmi kakor so na Zborovanje prišli. K temu je veliko pripomogel tudi nastop narodno socialnega tajnika, ki je zatrjeval, da so oni tudi za razredni boj, proti kapitalizmu in za solidarnost delavstva. Pozabil pa je povedati, da so se združili z orju-naši, ki so bili v »Uniji« in ki so se izkazali kolt razbijači delavskih vrst. Predsednik Jeram ni smatral za potrebno nastopiti proti narodnjakar-jam, pač pa je smatral za potrebno groziti socialnim demokratom, čeprav je nedavno bil še sam med njimi. Delavstvo je z nerazumevanjem gledalo ta skupni nastop narodnja-karjev ter bivših komunistov in socialdemokratov. Zato tudi ni bilo nobene diskusije in se je shod zaključil brez uspeha. Ob 10. uri se je pričel shod naše stranke. Zedinjaški voditelji, da bi demonstrativno dokazali svoje »iskreno« delovanje za zedinjenje, so se demonstrativno odstranili iz dvorane, misleč, da bo šla za njimi vsa »množica«. Toda le kakih 10 nezadovolne-žev in nahujskancev jim je sledilo. Dnevni red našega shoda je bil: Splošni politični položaj in delavski razred. Shod je otvoril s. Žnidar, za zapisnikarja je bil izvoljen s. Kralj. Poročal je s. Klemenčič. Glavne misli iz njegovega govora so: Da bi pravilno- razumeli današnji položaj in naloge delavskega razreda, si moramo predočiti dogodke zadnjih 12 let, vojno in povojno krizo. Pred vojno je bila socialna demokracija enotna v II. Internacionali. Politične strokovne, zadružne in kulturne proletarske organizacije so delovale ponekod bolj, ponekod manj po socialdemokratskih načelih.- Kjer je bil proletariat bolj zaveden, je bilo več marksizma, več socializma in tudi več uspeha. Ruska socialna demokracija pa je bila že pred vojno razdeljena v dve frakciji: menjševike in boljševike. Razdelili so se navidez na prav majhnem vprašanju, na vprašanju pravilnika, pa se je pozneje izkazalo, da je vsaka od teh frakcij imela svoje nazore in svoj program. Še med vojno so se desničarji norčevali in razpisa-vali nagrade, kdor najde poleg Lenina še enetga boljševika. Tako majhna se je zdela ta struja. Danes pa sledi večina ruskega proletariata tej struji. Vojna pa je razdelila socialno-de-mokracijo popolnoma na dva dela: na desničarje, ki so vojno podpirali, in na levičarje, ki so se borili proti imperialistični vojni. Po vojni se je ta razkol z rusko revolucijo še bolj povečal. K vprašanju vojne se je pridružilo še vprašanje revolucije in potem še tretje glavno vprašanje — vprašanje proletarske oblasti. Pogled na politični položaj in naloge delavskega razreda je torej razdvoijl delavski razred. Iz tega lahko spoznamo, kako važno je, da pravilno ocenimo politični položaj, ker iz te ocene izvirajo tudi naloge proletariata. Neposredno po prevratu je bil po- litični položaj malo drugačen kakor danes. Ped vtisom idej ruske revolucije, ki so ^e razširile v centralno Evropo, so razpale reakcionarne sred-nje-evropske monarhije in na njihovih razvalinah so nastale nove države, med njim tudi SHS. Ta država pa še ni imela osnovnega državnega zakona, ustave. Konstiiuanta, izvoljena na temelju splošne, enake, proporcionalne in direktne volilne pravice (z edino izključitvijo žen) je imela določiti obliko vladavine. Ljudstvu je torej bila dana oblast, da se izreče ali za monarhijo, ali za meščansko republiko, ali za delavsko-kmeSko republiko. Bila je torej dana priložnost ljudstvu, da se Izreče, za kakšno obliko vladavine je. Zajo se je moral tuJdi proletarski razred boriti za tako obliko, ki stvarno garantira proletarsko demokracijo. Konstituanta je proti glasovom de.-lavskih in kmečkih strank izglasovala ustavo, ki je po oceni samega vaditelja radikalne stranke pokojnega Stojana Protiča absolutistično monarhistična. To je bil ogromen poraz vseh iskreno demokratičnih strank, posebno pa še proletariata. Po tem največjem političnem porazu je buržoazija prešla v ofenzivo vladala s pomočjo »Obznane« in izglasovala »zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi«. Baš v tem času pa so desničarji izvršili razkol, ustanovili Socialistično partijo in Glavni radnički savez. Danes pa je teh razkoLniških grup že toliko, da se manj zavedni človek že več, ne spozna, kaj katera hoče. Vsak odpadnik začne izdajati svoj list in ustanovi svojo stranko. Najbolj cinični so oni, ki ustanavljajo nepotrebno nove stranke z besedo »zedinjenje« na jeziku. Danes je torej položaj drugačen kakor po prevratu. Kapitalisti so se konsolidirali, so se zedinili, priznali ustavo, in zdaj napadajo 8 urnik, znižujejo mezde in izdelujejo reakcionarne zakone. Proletariat pa je razklan in brez vsake politične moči. V takem času je potrebno, da se okrog naše stare stranke zberejo vsi iskreni socialni demokratje, vsi iskreni revolucionarji. Našcf staro stranko, iz katere je zraslo revolucionarno delavsko gibanje, vse njegove razredne strokovne, zadružnogospodarske in kulturne organizacije, moramo torej razširiti in utrditi, da bo zopet zbrala pod svoj rdeči prapor množice. Da pa ne bo prišlo do novih razkolov, moramo zavrniti vse kapitaliste in kapitalistične agente, ki prihajajo v stranko samo zato, da bi zadovoljili svoje čisto osebne interese na škodo skupnosti. To zavračanje pa ne sme biti osebno, ampak stvarno, za vse enako, po pravilniku pač, ki velja za vse. Pravilnik moramo torej spoštovati, sklepe, ki smo jih napravili na kongresih, moramo izvrševati, a če smo kaj napačnega sklenili, moramo to priznati in svoj sklep popraviti. Vise to pa je abc proletarske demokracije, brez katere ni proletarske stranke. Danes smo torej v obrambnem boju, a buržoazija v ofenzivi. Tak položaj zahteva posebne zavednosti in požrtvovalnosti. Danes ste na prejšnjem shodu videli, kako nevarna je taktika politične nevtralnosti in kam pelje delavstvo: v objem z buržoazijo, z or-junaši, kakor ste videli. Orjunaši, ki so voditelji narodne strokovne zveze, se morajo najpreje oprati od grozovitosti nad delavstvom, potem šele govoriti proti kapitalizmu. Kdor zahteva, da se vrne proletariat nazaj v naročje buržoazije, ta hoče korakati nazaj, ta je reakcionar ali pa nezavednež. Naša stranka se je z velikim trudom osvobodila kapitalistov in kapi- talistiinih agentov. Ti so se zatekli v strokovne, zadružne in prosvetne organizacije, ki jih je stranka ustanovila v 30 letih svojega delovanja, sedaj pa jih hočejo kristanovci izkoriščati za svojo politiko proti socialni demokraciji, torei proti matici proletarskega gibanja. Samo poglejmo, kako Zadružna banka, ki ima istega predsednika kakor centrala zadružnih ‘organizacij, dobiva vse večji vpliv v zadrugah. Toda ta Zadružna banka je privatno kapitalistično podjetje in ni last naših zadrug. To je silno nevarna stvar. Ako pojde to itako naprej, bodo plod 30 letnega socialno demokratskega dela požele privatne kapitalistične institucije. Zato mora proletariat videti in kontrolirati svoje organizacije. Toda kontrolirati more samo zavedno delavstvo, nezavednež ne more kontrolirati niti lastnega hišnega gospodarstva, niti svojega lastnega, čeprav majhnega proračuna! Ta organizacija zavednih je politična stranka, 'kjer 'je zbirališče onih, ki gledajo malo dalj kakor do danes zvečer. Kdor torej nastopa danes proti zavedni politični stranki, da vede ali nevede podpira kapitalistično gospodarstvo, ta podpira one, ki se bojijo proletarske kontrole. Če ne bomo sposobni postaviti svoje politične, strokovne, zadružne in prosvetne organizacije na proletarska, socialno demokratska načela, ne moremo go voriti o razrednem boju. Mednarodna zmaga proletariata ni tako daleč, kakor se nam zdi v reakcionarni državi SHS. Ne vemo ne ure ne dneva kdaj napoči čas, da proletarska demokracija zavlada v Evropi. Takrat še ne bo konec boja. Razredni boj bo trajal, dokler bodo razredi. Takrat bomo morali še mnogo več delati kakor danes, ker bo odgovornost večja. Produkcija pa ni tako preprosta in lahka stvar, brez 'zavednih organizacij se ne bo dala pravično urediti. Zato delaijmo neumorno, pripravljajmo se na bodoče boje, na bodoče zmage. Čim več bomo delali za naše organizacije, čim bolj bomo zavedni, tem večji bo uspeh, tem manj bo porazov. Po končanem poročilu se je oglasil k besedi tudi bivši član soc. demokratske stranke Jeraim. Vsak je pričakoval, da bo objasnil, zakaj je zapustil stranko, pa tega ni razložil. Očital pa je našim članom lenobo, ker ne delajo kuluka pri zidavi dvorane za kino. Izkazalo se je pa, da jih odbor ni niti obvestil! (Sicer pa, ali bo dvorana proletariatova? Vprašanje lastnine je treba prej rešiti, predno gredo zavedni na tlako. Op. ur.) Dalje je trdil Jeram, da ni razloga za napad na narodno strokovno zvezo, kadar ona pozdravlja našo protestno akcijo. Zagovarjal je kristanovske strokovne organizacije, ni pa razložil, kako si predstavlja njihovo nevtralnost. Dalje se je priglasil k besedi Škerlj, ki je kritiziral vse struje, da se premalo zanimajo za omladino. Kovačič je kritiziral razkol v proletarski politiki in govoril za politično enotnost zavednega proletariata. Narodni socialist je pa obljubil, da bo odgovoril v »Novi Pravdi«. S. Klemenčič je še odgovoril Jera-mu na njegove očitke. Vprašal je, kdaj so naši člani še katerokoli organizacijo razbili? Mi ne razbijamo, temveč gradimo. Predsednik s. Žnidar je zavrnil očitke lenuh ar en ja. Povedal je, da se naši člani nikjer ne branijo dela po socialističnih načelih. Jeram pa je izstopil iz občinskega kluba, čeravno tega še ni pojasnil svojim volilcem. Ker je bil ura že pozna, se je ta 'zanimivi shod zaključil (ob 13.). Štuklja pa ni bilo od nikoder, da bi »zedi-rijeval proletariat — odšel je takoj po svoji zabavni pridigi. 24. IX. 1926. — 2400. Bolni, čitajte! P rt p oročam o tvrdko JOSIP PETELI1E L1UBUSHB, b!uu Prešernovega spomenika za vodo. Najugodnejši nakup otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, sifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev. Na veliko! Na m?fs! : Kdor inserire v druflih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovoij jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšne inseratno politiko do!Bjo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje! Gostilna — Bufet ZLATOROG" Gosposka ulica 3. Novourejeni prostori, ker se prične v prihodnjih dneh s točenjem pristnih DALMATINSKIH vin iz lastnih vinogradov pri Splitu, kakor tudi specialnega Apolo in belega vina iz otoka Visa. — Izborna mrzla jedila, morske ribe in primorska kuhinja vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča St. ložič, gostilničar in posestnik. SAMO ENKRAT poskusile in kupili bodele vedno pristno angleško in češko sukno. kaingarnc, ševijole za moške in najnovejše volneno modno in periino blago za spomladanske ženske obleke po znižfini ceni \ manuf&ktumi in modni trgovini Miloš Pšeničnik Celje Na željo se pošljejo vzorci Poslreibe solidna ! Tvornica dežnikov \j\ solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev. IS priporoča svo|o bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ===== velikost! po najnižji ceni. . JjMMMMMUM 8 ■ ■ ■ ■ ■ K K St t PERILO IN OBLEKE! platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ® naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno R perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki g 1. N. Šoštarič MARIBOR' Aleksandrova cesta 5tcv. 13. s w s sa m m si m m m 9 m m ■ ■ m ■ m m m m m. m » ss b m # ■* belo, necufano, 1 kg po 25’— Kč belo, cufano, 1 kg po 45'— Kč pošilja po povzelju najmanj 4 kg H. Freund, trgovina s perjem, Praha I.. Bpnedikiska ulica 1. Razširjajte ..NAPREJ"! Kolikor inia leto dni, pri toliko bolezenskih postajah mora nervozni človek mimo, kajti izčrpani živci .pogrenijo življenje in povzročijo mnogo trpljenja. Zbadajoče, trgajoče bolečine, omo;tica, strah, pol- in celostranski glavobol, brnenje po ušesih, utripanje oči, prebavne težave, nespavoet, potenje, trganje po .mišicah, nesposobnost za delo itd. mnogo drugih težav so posledica slabotnih, izčrpanih, bolnih živcev. Kako se rešite tega zla? S pravim Kola - Lecithin-om, na hranilnih sestavinah bogatini vitaminom, ki je .postal za človeštvo pravi izvor dobrote. Čudovito pospešuje funkcijo telesa, krepča hrbtenico in .možgane, jača mišice in člene, daje moč in voljo za življenje. V borbi za zdrave živce i dela .pravi Kola - Lecithin čudeže. On vodi lastne hranilne sestavine do najbolj zunanjih mest proizvodnje krvi, poživi in vzdržuje mladost in svežost. Lahko se sami prepričate, da Vam ne obljubujem nič neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma zastonj malo škatljico Kola - Lecithina in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko izkušnjo, ki se je tudi sam boril proti takim bolečinam. Sporočite mi razločno svoj naslov in Vam takoj pošljem obljubljeno p o p o 1 n o m a h r e z p 1 a č n o. | E. PASTERNACK, BERLIN S. 0. Mihaelkirchplatz 13. — Abteilung 759. 3 m KOLESA samo pri Gorcu Palača Ljublj. kreditne banke Vsi k JKERIKANCr v Celje odeje (koulre) od....................Din 140’-- naprej š otasle moške obleke od..............Din 400'— naprej šiofasle fantovske obleke od.........Din 100 — naprej cbjgaste moške obleke od..............Din 150’— neprej cajgaste fantovske obleke od.........Din 80’ — neprej caiijaste hlače od............... . . Din 45-— naprej moške kape, štofaste od..............Din 30'— naprej drukiatno od..................... . Din 9'50 naprej beiep i..............................Din 10'— naprej Ostanki po lastni eeni. V zalogi velikanska izbira štofo«, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic. Ako res hoteie šteuiti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi. Nova trgovina manufakture Nova trgovina manufakture Josip Šlibar Ljubljana, Stari trg, poleg Zalaznika Cene: Rjava kotenina . Din 7 50, 10'—, 18'— Bela kotenina . „ ±2'—, 14’—, 16' — Rjuhe.............. 28 —, 30 —, 36 — Šifon . . . . „ 13-—, 16-—, 20 — Gradcl za hlače „ 15*— , 26’— Grade! za modroce „ 35’—, 45 — Cene: Julet .... Din 18*— Odeje (kovtri) * 180'— Mizni prti . . „ 65’ — Brisače . . . „ 16*— Brisače, frotirke „ 28‘— 20 — 290 — 70*—, 85-— 22—, 20 — 40 —, 48 — 70’—, 90-—, 120 — Robci, ducat Ob sredah I*i sobotah prodaja ostankov. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. Stereotipi! a. Utograiija. izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu I*vr. odbora JSDS in KDZ). — Za tiskamo >Merkur< v Ljubljani: A. SEVER.