0 sadjoreji. (Konec.) 5. Kako se drevesa presajajo. Xaj bolje je , če mlade drevesca v drevesnici tako dolgo rastejo, dokler niso kakih 6 ali 7' vi.soke in debele kakor precej debel ročnik. Posebno je treba pomniti, da se kje majhne drevesca ne presade iz vertne šole , kjer se živina pase, ker jih živina rada poškoduje ali pa še celo pokonča. Da se pa niladim drevescom preveč koreninice ne poškodujejo, kadar se izkopavajo, se mora na eneni koncu ali na eni strani gredice kopati začeti in drevesca z močno lopato iz zemlje vzdigovati. Kadar so drevesca izkopane, se morajo po koreninicah in po vejicah obrezati. Xaj pred se odreže serčna korenina, ktera naravnost v tla gre, če ni bila pri cepljenju odrezana ; potem pa naj se tudi vse ranjene koreninice toliko prirežejo, da je rana gladka. Kadar se drevesce po vejicah obrezuje, se mora posebno gledati, kakšne koreninice ima, zato, da se mu več vejic pusti, če ima veliko dobrih koreninic, in raanj, če ima slabe koreninice. Vejice se pa obrezujejo z ojstrim nožem, ki se tako zastavi, da se vejica vselej od spodaj gori odreže, da je odreza pošev za popkoni. Obrezane drevesca se vsade vsako v svojo jamo, ki morajo po tri čevljc široke in pol drugi čevelj globoke biti, če je zeinlja rahla in ne niokrotna; ako je pa zemlja šodrasta ali pa težka, niorajo pa jame še širje in globokejše biti. Tiste drevesca pa, ki so ravno pocepljene, naj se na zrahljano in lepo ograbJjeno gredico en čevelj narazen in pol čevlja globoko v podobi čevljarskega stola sade. Jame, za tiste drevesca, ki so iz drevesne šole, in ki so že po 6 ali 1' visoke, niorajo v jeseni skopane biti, zato, da zemlja premerzne in se zrahlja. Orehi in kostanji, ker navadno prav veliki zrastejo, raorajo naj manj po 6° vsaksebi biti, — jabelka, hruške in češnje po 4, češplje pa po 2°. Ko bi pa zeuilja posebno dobra bila, naj se pa še bolj narazen sade. Globoko se morajo drevesca tako saditi, da koreninice, kadar zrastejo, ne pridejo v rujavo, mertvo perst. Ce je lega rodovitne zemlje bolj debela, se smejo globokejše, če je pa rodovitna zendja plitva, se morajo pa bolj plitvo saditi. Preden se drevesce v jamo postavi, naj se naj pred kol v jamo postavi in zabije, potem se sme vreči v dno jame, če je zelo globoka, nekoliko kamenja; na to se dene malo srednje persti, kteri se priverže tudi nekoliko slabe Inalovine; potem se prideva zmiraj boljša, s kako trohnino zmešana perst, in se rahlo pritlačuje, dokler ni jama dobro do rodovitne persti napolnjena. Zdaj se verže v jamo še kake dva persta debelo prav dobre in drobne persti; potem se vzame drevesce, in se tako v jamo postavi, da mu je kol na severni strani. Korenine naj se po persti razproste, in naj se zasipajo z dobro in drobno perstjo, da perst raed koreninice šine. En čevelj okrog drevesca se naredi'jama, da uiokrota k drevesu vleče. Kadar je drevesce že vsajeno in vse drugo narejeno , ga je še treba na zadnje z vodo zaliti, zato, da se raje prime. Tako naj se ravna tudi o suši. Veliko bi bilo še treba o tem povedati; mislim pa, da vseh druzih majhnih reči bo sadjorejca že učila zdrava pamet in skušnja, ktera je naj boljša učenica. Trudimo se po milih slovenskih ledinah, da nam bodo naši prihodniki zato hvaležni, pa tudi, da jih bomo s tem prepričali, da nismo križem rok nosili.